«•"—*__________ IMNlHlr I ** I. Jrtlji m.____^^^ ULMk ^^ I II II ^Lzl ^H ^L LzV I' ^Zz\l H B^zV II II "■^^^^^^"■™ZZ««Z*Z»*B»«Bmi«^BB^^BB-B^B—B—1 ■■»araH t Prastar 1 m/m X 54 m/ni za navadne ia male oglase 40 vio, xa uradnc razglase 60 viiL, za poslano In reklame 1 K. — Pri aaroOlii nad 10 objav popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Dprjvnlttro „Slo*. Karota" ta „Marodaa Tiskana«' Kaaltova ■lica st 5. pritlttno. — Tcltfoa ftt «0. JUev^naki toli" **4P « Me*sfr«l ta W WŠ*t * J«gaalayjjli I ▼ ls*Msasx*ei celoletno napiej plaćan . K 84— eeloletao...... K 95*— polletno.......„ 42-— poUetao.......„ S0»— 3 ntesečno......m 21*— 3 meaečao . . . . . . m 26*— Novi naročnlki naj poSljcjo v prvK naročnlno vredno |0* po itMfcagni^i. Na samo pismena naročila brez poslatve denaije se ne moremo oziratL fts^MslaiiiBBi .^IsiVa KsuMstaM ■Tnsjfla»a allesi M. L !•- amicavaste. • zjzzj^zi^zzzjzzM^r^ZF ■zjzm^zfws wwaat ^sr^sp^s* ^mm^mp^^bf w ^v ^m^v^^^^ ^r^v ^v^ ^^* s^^^^^^^v^v ^vsvij^pai Mete« Atfjv. S4. zjzjr* ftofcooteov b)sj vvstzjfe ^^Htt Pomnimsm itavilka valia 40 vinariev. VABILO na zbor zaupnikov Jnantake Umtt&i akt ki se vrši v nedeljo, dne 6. julija t. L v Ljubljani v Narodnem domu« Začetek zborovanju ob poi 9. dopoldne. Nadalievanje ob 3. popoldne. Spored: 1. Nagovor strankinega predsednika dr. Iv. Tavčarja in odposlancev »bemo-kratskega kluba«. 2. Poročilo o delovanju »Narodnega predstavništva«. 3. Poročilo strankinega zastopstva v centralni vladi (minister dr. A. Kramer). 4. Poročilo strankinecra zastopstva v ljubljanski vladi (podpredsednik de-želne vlade ćj. Gregor 2erjav). 5. Poročilo izvrševalnega odbora. 6. Izpolnitev strankinega programa in snremotnbi f>r«rar?zicijskega reda. 7. Poročilo o volitvah v izvrševalni odbor. 8. Slučajnosti. Pred zborom zaupnikov se vrši v sohoto 5. jalfja zaiipno posvetovanie delegatov. — Na tem posvetovanju. ki se prične ob 4. uri popoldne v Narodnem domu I. nadstropje, se bo razpravljalo v odsekih: 1.) o stran kini organizaciji. 2.) o strankinem gospodarskem delu, 3.) o strankinem kultumem delu. Po zboru zaunnikov se vrši v ne-delio popoldne seja izvršev2lneea odbora. Ljubljana, 15. junija 1919. Načelsrvo JDS. V nedello, 6. Ma javna telovadba Sokola I. „Boji" v Ljubljani. Razumljiva je nevolja, s katero gledajo izven Ljubljane na bedasti boj, ki so ga započeli klerikalci. Zlasti ob-mejni kraji in ona središča, ki so Še pred manj ko letom dni občutila trdo nemško pest, obsojajo to »borbo« — ali pravzaprav to strankarsko zabavljanie in obrekovanje — z ogorčenjem. Vedo namree, da izhajaio vsi napadi zgoll iz sebičnih motivov in vedo. da škodu* jejo. Ne stranki, vsaj ne naši. Že zato ne, ker ni v ćeli zgodovini SLS eneca čina »borbe za pravico«, borbe oroti korupciji, ampak vedno le borbe za politično moč. Ta je šla po vodi in tuđi najnovejša »borba« ie ne bo iznova »pridelala«. Nasprorno, po vsej deželi in v podvojeni meri ob meii bodo vsl z ogorčenjem zavrnili poizkus propa-dajoče VLS, da obrne zopet k sebi množice onih, ki so bili nekoČ slepi, pa so sedaj izpregledali. — Tz Pariza sq ves čas prihajale nepovoljne vesti. V trdi borbi je morala naša delegacija reševati, kar se še da. In dasi smo — pri Čemer se morda kaj zasluge prizna kakemu našemu članu vlade — končno zasedli Celovec, ni še njeea vprašan.ie končnoveljavno rešeno. I.iamo pa tu še Reko, imamo mejno crto z Lahi, kojih druga delegacija je prišla te dni v Pariz, ker si je prva že polomila zobe. Končno imamo vprašanje plačil, prevzemanja vojnih dolgov. — toda če našteiemo Še več takih vprašani, ki so vprašanja celega naroda, vsega ljudstva, naše mlade države. — potem nam bo »Slovenec« zouet dovc-dal, da »zmedeno iecliamo«. Da, rodoljubi, ki nimate smisla za veliko korist, ki vas utegne doleteti, če si sami za-Žgete hišo nad srlavo, — le »jecljajmo zmedeno« in v svoii zmedenosti ponavljajmo, kar nam ie pr iška delegacija sporočiJa tolikokrat: »Bodimo jedini!« Te nuine potrebe jedinstva se zaveda naš narod. V tem listu in na shodih smo opetovano nagla-šali, da nimamo pravice, postavljat! strankarski interes nad drusre, ampak da hočemo vzdržati v narodnem delu, če bi nam tuđi druge stranke, ki misli-jo le na sebe, hotele izpodkopati tla z delom, ki mu ie stranka prva, narod, ljudstvo pa deveta briga. Mi ne pozivamo več VLS. ker vemo, da ona n o č e. Z obžalovanjem ugotavljamo. da je začela z napadi, z 1 % i m i, z obrekovanjem.To ie spekulacija na lah-kovemosi na razburiene živce. Mi ostajamo v defenzivi. Za sedaj se samo branimo. Onemii. ki hoče dokazov za razna dejstva, i ih Jahko navedemo. V ostalem apeliramo na pošte-n j e: Na poštenje VLS. kot stran-k e, naj pove. koga sumniči in česa, in na poštenje onih. ki čitajo prikrita na-migavanja. Kar se govori na ulici, no- benemu poštenjaku ne zadošča, Po-vejte, kaj je! Strankarska borba je torei DriČela, Kdor jo je pričel naj jo vodi še dalje. Mi se borno branili aroti obrekova-njem, v ostalem Da ostanemo pri svojem geslu in pri svojem delo. Narod bo sodil.__________________________ Odbiti napadi. Nikjer še ni napisana zgodovina političnega dela med vojno. In vendar ve danes vsakdo, kdor se zanima za politiko, kako velik kos najboljšega slovenske&a političnega dela se mora priznati baš odličnim članom JDS. Od mnogo pred deklaracijo Da do seda-nje okupacije Celovca, Za pričo kliče-mo samo dr. Korošca . . . V deželni vladi ie podpredsednik sedai šest mesecev. Klerikalci so Ka ves črs gledali postrani in že izpočetka poskušali preprečiti, da bi bil vobče nominiran od JDS. V tej dobi so sele spoznali, kako nevarno iim je pozitivno njegovo delo in sktenjli so,odstraniti ea za vsako ceno. Tuđi Če nai naše ljudstvo plača to ceno. »Kamor je šla krava, naj gre Še teJe«, samo da bodo oni, nekdai velika in vladaioča stranka, v ostalem delu domovine imeli oblast in komando, kakor takrat ko so pomagali svojemu voditelju denuncirati in ko so imeli y rokah deželni odbor, občino, oproščenja somišlieni-kov od vojaške službe. Žandarmerijo, aprovizacijo, deželno banko, moČne zadruge itd., itd. Vsega tega sedai ni več. Ka dan torej z grehi JDS! In kak-šni s^ ti grehi? * V šestih mesecih koalicije: dr. Zerjav je baje zagrešil dva delikta. »Imenoval« je dr. Lukana in »presta-vil« črnomcljsjcega glavarja ter onega v Brežicah in Slovenigradcu. Zadeva je vsestransko pojašnjena: dr. Lukana so priDorocali klerikalci sami za vodio oddelka za agrarno reforma in dr. Korošec in Gostinčar sta glasovala zanj. Sicer ni nikjer narisano, da bi dr. 2erjav koga ne smel DriporoČiti pri ministrstvu, vendar v tem slučaju to niti potrebno ni bilo. S prestavlje-njem vodij glavarstev v Brežicah In Slovenj.gradcu nima dr. Žerjav nobe-nega posla. Glede Crnomeljskih raz-mer pa smo že dovolj obširno pojasnili, da se nišo dale prikriti z molkom gosp. Golije, ld Je imel uradno dolž-nost, poročati m predlagati odpomoč, temveč je bilo treba odkrito priznati razmere, ki so za vso Sloveniio sramotne, iz česar je samo sledila potreba oseboih prememb. To dejstvo nima najmani opraviti s strankarstvom. Za glavarja je prememba pomenila samo izboljšanje. Kar se pa tiče baie lCTŠe-nega načela konstitualnosti, smo že včeraf povedali, da ie nesmisel. za-htevati, da bi podpredsednik deželne vlade, zlasti v daljši predsednikovi od- sotnosti, ko nosi vso odgovornost moral molčati in razmere prikrivati, ako sa minister naravnost pozove« da o njih poroča, Ker ne morejo stvarno do živa, so pomešali klerikalci sporu v deželni vladi še »tihotapsko afero«, v katero sta zapletena tukajšnja tvrdka Geršak in neki uradnik. »Slovenec« je naravnost osumničil, da so »vodilni možje JDS. liganjali tihotapstva, ko so se majali temelji države«. Na energični opetovani poziv na odgovor, je začelo glasilo VLS. z jzbegavanji, češ, »pojdite na ulico, mi borno govorili, kadar se bo nam zdelo« itd., tega se »Slovenec« vendar ne upa trditi, da je lastnica obtožene tvrdke med voditelji JDS.! Pač pa namiguje, da zveza naše stranke z ome-njenim tihotapstvom »z vso jasnostjo* izhaja iz tega, ker sta minister dr. Kramer in dr. Pestotnik ustanovila čekovni urad, in ta čekovni urad je v zvezi s tuiotapstvom pisalnega papirja. rivala za priznanje zasluge dr. Pestotnika — dr. Kramerja za ustanovitev prepotreb-nega urada. Seveda sta očividno janu-varja 1919 ustanovila ta urad zato, da je 2. junija 1919 trgovki prišlo na misei, da izrabi prazen prostor v vagonu z erarično adreso za poŠIrjatev pisalnih potrebščin in se tako izogne carini S takšnimi argumenti se vrši politični bo) proti stranki, v času najhujŠe krize našega naroda. »Slovenec« končno očita neka imenovanja pri poštni hranilnici v Ljublja-nL S tem ni povedal nič novega, ker tuđi naša stranka nekaterih imenovani ne odobrava ia dela na to. da se popravi krivica, ki se je zgodila nekaterim dobrim uradnikom. Na to pa dela naša stranka, še predno je »Slovencu« prišlo na misei, da pograbi te shiča-je. Zgražanje nad imenovanjem enega gospoda v IX. razred ođ strani SLS. je precej neprevidno, ker dobro ve, da strokovno kvalificiranih prosilcev za tl-sto mesto ni bik) fn je sedaj bančnfh služb na razpolago dovolj, neprevidno pa zlasti za to, ker je istotako iz zadružne Sole samo v praksi tzvežbanega biv-šejga duhovnika imenovala ta stranka po dr. Korošcu ne v IX., ampak naravnost v V. Činovni razredi Končno je »Slovenec« doJžan odgovor tuđi slede dr. Ježa. Kaj je torej z odgovorom na naš poziv? Kteri vodilni možje so v časa, ko so se majali temelji zlorabljali svoje stališče? Ponovno prosimo jasnega odgovora, sicer nas utegnejo začet] zanimati one kože, kl se še danes močijo pri Poilakovi tovarni, 4a počakajo na poznejšo ugodnejšo konjukturo. Napadi na nas so odbiti. Na svojem zboru hočemo povedatl svojim zanpnl-kom. koliko deia e Izvršenega in se ž njirai posvetovati. kaj treba izvršiti v prihodnjih mesecih. Pričalrajemo, da nam bo dano naročito, da se ta ogabna borba zaključi s tenu da mi delamo na- dalje za narod m državo, ne da bi se ozirali in odgovarjafi na strupene pu-ščice in polena, ki jih strankarska za-vjst meče našim ljndem pod noge. PolitKne vesti. MEZDNO GIBANJE PODURADNI-KOV TS PAZNIKOV. TRBOVELJSKE PREMOOOKOFNE DRUŽBE. - Deželna vlada je v včerajšnji seji sklepala o apomi međ >Trbovel]sko premogokopno đmžboc in njenimi pod-uradniki in pamiki- Ko je bila kriza v državi v mesecih marcu in aprila na vrhunca, so podnradniStvo in pazniki zvesto delali naprej- Zato je deželna vlada, ko ge Je dmiba. protivila, se postavila na stran Bvofih driavljanov-Kvalificiranim podaradnikoni in paz-nikom (s višjo isobrasbo in onim, ki so neposredno v }anwfcem delu) se zviša vojna doklada sa 40%, ostalim sa S0%-Vojna doklada ]e masala đoslej 150% temeljne plače, bode tore) znašala od-slej sa 60% oziroma 4R% već- Od te zvišane vojne dofclads se račana, kakor đosle$ posebe) še 4D% posebne dokla-de- N- pr. kanolist a temeljno plaoo 1800 K Je đoelef dobli vojne doklade 2700 K, od svote 4500 K Je dobil posebno doldado 1800 K, skopaf 6800 K K j- meeeČDo 2» K* Ofal«^ dobi 40% povidek vojne doUade 1060 K + 40% ođ tega is naslo^m posebne doklade t* j. 4S2 K, sknpai 151fi K letno ali 196 K mooočno veo. Žer 'doHivaJo pasoAI in podnndnflčl odbarnie priupgfke letno, je stala deseta* vlada pvsd tefto nalo-go, da ngođi Opravičenim ■abtevam, a ne prekhiđlra >oeenskega nalismiega prispevka* Zadnji prispevek je bil do-voljen se v uovuuriira 1918 (sa samce 800, sa oženjenoe 600 K)- Na otroke ae je teđaj posaUlo in to |e omogočilo motnost korektoe- Dovoljeno je za otroko ob 18- Ista, te nišo že v službi, a 200 K nanavnega prtepevka- Glede stošbenega reda se je sklonilo, da se ima radikalno spremeniti* Društvo ima staviti predloge, n&kar se bo po izjavi dražbe rassođilo. Nadomestek za stanovanje se idovoll po zahtevi in sicer oženjenim 50 K, samcem 20 K na mesec-Naddelo se placa sorazmerno celokup-n!m mesednim prispevkom* Najvasnej-Sa določba vladnega pređpisa je koneč-no, đa volja poviSek vojne doklade od 1* aprila 1919« VELJAVA KAZENSKEOA ZAKONIKA ZA SRBIJO — RAZŠIRJENA NA VSE KRALJESTVO SHS. »Uradni List« priobčuie ukaz, s katerim se razšlrja veljava deveteea in desetega poglavja kazenskega zakonika za Srbijo na vse področje kralje- LISTEK. Dr- Milintin Zarnik: Birmanec. (Dalje.) >No, si bil pri sveti birmic, je zopet povzel Jur, >seveda, vsak kristijan gre enkrat k sveti binni; jaz sem bil tuđi nekoč pri birmi in tvoj oče tuđi, 6ploh — vsi smo bili ali pa pojdemo k birmi- O, tvojega oceta prav dobro poznam, ampak bolj >kerlca« je bil v tvoji starosti, ko sva se hodila skupaj na župnikov vrt jabolka rabutat- Pa saj to ni greh. Ti si Se malo bled, no pa bo že počasi. Le jej, fant, in pij kar mo-reš, to život in dušo skapaj drži; bolj kot vse birme-c Pri zadnjih besedah se je Jožek stresel in se spomnil, da bi se mu bila prejle ravno radi jedi in pl-jače skoro duša utrgala- Jur je spet začel: >Pa prav pravega botra si si izbral, ima dva konja od mene* Ampak tristotavžent — kakšen birmanec pa si? Saj še pijan nisi! Za birmo mora biti vsak pošten fant prvikrat pijan in pa kaditi se mora naučiti- Kaj poreko tvoj oče, ce priđeš domoT tako-le selen in skisan, kakor stara trcijalka- I* pojdi zopet noiri v hite; botra ie tako skrbi, da to je dgan ukradel- Na tait» tu imaše S tem je Jožkti porinil viržin-ko v vnanji žep suknjica ter gugaje se odsel proti hiši- Počasi si je Jožek obul Čevlje in jo krenil za Jurjevim brezkončnim hrbtom, o katerem so rekli, da ga eploh počezi nosi. Ob zadnjih hišnih vratih se je dečko plah ustavil. Nič se ni videlo v tem-no sobo, iz katere je ob vratih lezel tobačni dim na prosto- Le divja zmes najrazličnejjših zvokov je pričala, da kipi tu notri življenje- Jožku je začelo nekaj lezti od želodca navzgor in rad bi se bil umaknil- A že so se začuli klici: >Vidiš ga, tamle je! Alo fant, le sem, pa veseli se, da si bil pri birmi !< Ko se je pri vadi 1 teme, je zagledal botra in rad bi se bil k njemu stisnil- A boter je imel na desni in na levi po eno botrioo, katero je držal okrog pasu. Vsi trije so nazaj sloneli in miže peli >Jas pa pojđem na Gorenjsko** Vsa omlzja so pela, vsako kaj drugega-Jar je potegnil Jožka na prazen stol poleg sebe in nm nalil vina- Nazdravil mu je in Jožko je moral trčiti in piti A takoj se mu je začelo kolcati. >No, no,< je zagodrnjal Jar, >kaksni pa ste sdaj pobje; tamle sta tuđi dva kar zaspala in eden noće ne jesti, ne piti-Alo fant, zdaj pa se le pripravi, da ga boi pihnil in mi ne boi sramote napravila In Jur je potegnil viriinko U Jofkovega tepa, ji izpulil slamico, vtaknil slamico Jožku za uho, smodko pa v njegova usta- Nato mu je na vir-žinko pritiflnil lastno smodko, da priž-ge- >No, vleci no!« Jožek je res vle-kel, pmođka je začela oddajati dim, in moški in ženske so začeli veselja tolči po mizi in se tleskati po ko-lenih* Le etarejša kmečka matnka je zrna jala z glavo in menila, naj puste ubogega fanta pri miru- Jožka je spre-letavala zona. snize so nm silile od dima in slabosti v oči, a videl je, da je vir pozornosti in prih-jevanja- zato je krčevito vlekel dim v sebe- Naenkrat pa je prebledel kakor kos sira, saprl oči in zamahnil s stola- Jar ga je vjel ter mirno dejal tja čez mizo: >Ti Loj-ze, tvojemu birma-ncu je pa malo slabo.« Boter Lojze je ođprl odi, prenebal s svojim pohodom na Gorenjsko ter ravno tako mirno odvrnil: »Komu pa za birmo ne postane slabo, ce je boter sa kaj. Ali ti svojim Mrmanosiii đajei prežganko?« Starejsa maraka pa, ki se ji je đecico smilil. Je Lojseta vendar napotila, da je Jotta odnesel na svislf-Tam ga je ienica pripravno poloiila na senov ma odpela za vratom snjeo, nm sesola čevlje ter mu čelo obvezala s namočeno servijeto, v katari je pa bilo skoro več golaieve osake, nego vode- Tako j« Jožkov dah sa kaki dve ori splavml odtodi, boter Lojze pa se je pošteno akregal s Jnrjem, ko Je izve- del, kako ee je vmešaval v boterske pravice in dolžnosti- Bilo je že proti Šestini svecer, ko se je Jožek prebudil- Tanek večerni žarek je bodel skozi špranjo međ dve-ma deskama v seno in po njem je se-nen prah plesal kakor stotine iskrio Z dvorišča eo se čuli nedoloceni zvo-ki- Včasih je oddrdral, kakor bi treek-nik>, voz in v slovo so si ljndje vpili razne stvari* Nekje, na nevidnem dre-vesu, je požvižgaval Sčinkovec- Poča-si se je Jožek zavedel in premišljah kje đa je- Ko se je spomnil, da Je bil pri birmi, se je sklonil v sedei. Glava ga je strasno bolela, ođ senenega praha je sačel kihati in odkasljevati se; sagledal se je v svoje rđeoe oguljene noge in nove čevlje. Nekdo je prihajal po lestvi; bil je boter- Prijazno je vprašal Jožka, ee mu jo »daj bolje in v grđih kletvah so je smislll Jurja- Jožek se je obol, opotekaj* se za botrom zlezel na dvorišče in prošli za koza-ree vode- Izpil je na en dušek in to je bila prva voda, ki jo je ta dan zaviil-Kako je bila dobra! Razvedril se je in boter je đejal, đa pofdeta mak> na zrak; bo za oba dobro* fllo jih Je cei kup, za-daj botri in botra, spređaj birmanci-Vsa đeca Je drgnila orgljice, a Joiko-▼e so bile najđaljie* Zato jih je pote-goval cei usta, kakor bi obljal- Toda kmafe Je prenehal; kovina mu je ođrg* ■ nila ustni in tuđi*hrasto pod nosom, da je krvavela in ga skeiela- Krenili so v TivoU, a 3ale5 nlso prišli. Tam so bile namreč mnoge >ko-međije« in obdajala jih' Je nešteta mno-žica ljudstva, zlasti vojakov. Botri in birmanci so bili enako zvedavi in na mah se je ćela đruščina razpasla vz-đolž tem platnenim barakam- Jožek je pozaoil vse nađloge, ko je strmel v strašne pođobe, ki so visele na desno in levo vhodov- Na eni pođobi so Torki zveriusko klali kristijane, na drugi pa so morali beiati pred zelenim! vofaki, o katerih je boter refcei đa eo Rusi-Pri drugi komediji, kjer Je stalo posebno veliko rađovBđnežev, je bila naslikana zver, kl jo Je boter krstil za krakudila, in z zobmi je za rep držala leva, kateri je imel v gobeu nekako srno; to zopet Je za udesa vlekla k sebi velika optea, U je za zadnje noge visela z veje- Okrog vse te druščine pa se Je ovijala vellkanska pisana Kaca, katero sta dva Srna zamorca zba-đala s sulioami v glavo- Poleg blagajne sta lezli po železnih drogovih dve priklonjeni opici in Je iđel oguljen afrikanski Jastreb- Nemško kričeč moški je razbija] na nekako reno in čudno kruljenje Je včasih piihajtfla ođ znotraj na dan- Poset je bil sivafien in tuđi našega botra * Jožkom vrei Je notri potegmio- mmmnmnjri Stran 2. JfljOVDttftU NAROtT mm 3. faiijs 191», 154 Itcr. fctva SHS. Navajamo tu v ravnanje In uvaževanje nekatere važnejše doloČ-be 9. in 10. poglavja. § 83 pravi: Dr-žavljan, ki stopi v zvezo s tuio vlado. da io pridobi na vojno proti kraljestvu SHS. se kaznuje kot izdajalec domovine s težko ječo od 10—20 let § 84: Državijan, ki sprejme v času voine proti kraljestvu SHS službo v sovraf-ni vojski ter se bori zoper našo državo, se kaznuje kot izdajnik z 20 leti težke ječe, Državlian, ki je bil že prej v tuji službi, pa Še dalje ostane v tei službi, ko se je začela vojna zoper kralj estvo SHS ter se bori proti naSi državi ali njenim zaveznikom, se kaznuie s težko ječo od 3—10 let. § 85: Državljana ki med vojno zoper krali estvo SHS vedoma pomaga sovražniku, se kaznuje s težko ječo do 20 let. Z isto kaznijo se kaznuje tišti, ki vohunl za sovražnika ali srjreiema sovražnikove ^ohune, jih prikriva ali jim pomasra, nadalje tuđi tišti, ki povzroča punt med vojaki kraljestva SHS. § 87: Za početje, ki meri na to: a) da se vlada-joct krali ali prestolonaslednik ubije, zapre ali da se izroči sovražniku v roke ali napravi za vladanje nesposob-nega. ali da se na katerikoli način od-pravi iz države; b) da se katerikoli član kraljevskega doma ubije, da se mu odvzame svoboda ali da se preže-ne iz države ali se izroči sovražniku v roke, naj se krivec kot izdajalec kaznuje s smrtjo_. Nadalje za početje, kl meri na to a) da se zakoniti red nasledstva ali državna ustava nasilna spremeni ali vladar ovira v izvrševaniu ustavnih pravic in b) da se ozem-1 i e kralj estva SHS ali n j e 2 a del spoji s tujo državo ali d e 1 od t r ga od £eIo te, naj se krivec kot izdajnik kaznuie s težko ječo od 15—20 let. S te'ko ječo do 10 let se kaznuje tišti, kdor javno z be-sedami, s tiskanimi ali netiskanimi spisi poziva k zločinom, omernernm v § 87. § 91 a) določa: Kdor z deianiem stori nasilje osebi vladaiočeea kralja, naj se kaznuje s smrtio. Odstavek b) Istega paragrafa na: Kdor z besedami, s tiskanimi ali netiskanimi spisi ali po-dobami žali vladajočesra krali a, se kaznuje z zaporom 1—5 let. § 92 določa: Kdor poziva na nepokornost zoper zakone ali naredbe oblastev, se kaznuje z zaporom od enesa do petih let. Z zaporom do dveh let se kaznuie tuđi tišti, ki dejansko napade kakega urad-nika ali državnega usltižbenca Pri iz-vrševanju tiradnib. poslov. ČIŠĆENJE IN ZASTARELI GOSPODJE. Z gospodom Peskom se nerad pre-piram in to iz razlostov, katerih mi ni treba posebeš povedati. Včeraj Je »Jugoslavija« priobčila zopet napad, kojemu moram vendar nekai odgovoriti, ker bi se dragače mislilo, da me je samokres iz Wolfove ulice v kozji rog vgnal. Gospod Pesek je imel nj£&-vsem »drzno čelo«, da je dal tiskati med drugim tuđi ta - le stavek: »Go-spodje dr. Tavčarjeve vrste nišo samo zastareli, ampak tuđi trdovratni greš-Ttiki. ki poznalo le svojo osebno korist in ki ne bodo našli usmiljenja ne pri Bogu, ne pri ljudeh.« Moram priznati, da je v resnici drzno, Če gospod Pesek predbaciva komu osebne koristi. S tem je ta napad odpravljen. V druicm piše neodvisno glasilo, da so moie sta-lišče obsojali rudi pristaši in krajevne organizacije JDS. da ćelo vodstvo stranke JDS samo. To mi je zopet nekaj novega! Da mi ie vodstvo stranke MDS izreklo kako obsodbo, potem bi bii že davno izvajal primerne posledi-ce, in to tem laž je, ker ie temu vodstvu znano, da je moja trdna volja, zapustiti mesto predsednika stranke JDS. Čemu se tore] v tem pogledu zavija resnica in širijo laži? Redakterčki v tVolfovi ulici žive v napačni veri. da predsednik kake stranke ne srne ime ti svojega prepričanja, svojega samostoj-nega mnenja, in da je v vsakem oziru le marijoneta, ki se ima radi vsake besedice, ki mu je slučajno ušla. tresti pred zborom zaupnikov. V tem noele-du bodi gospodom povedano, da se podpisani pred nedeljskim zborom zaupnikov JDS prav čisto nič ne trese, ker nima niti naimajiiše slabe vesti, da se je kaj pregrešil proti demokratskim načelom, ki jih obsega program stranke. V tem programu namreč nikjer ne najdemo točke, da bi morali delati na to, da bi par revnih policajev v Breži-cah zategadelj prišlo ob vsakdanii pič-fi kruh, ker so Dod prejŠnjim županom obnašali se tako, kakor se jim ie za-povedalo od nemškutarske gosposke. Kaj bodete s takimi reveži obračunavah" ter jih na ulico metali, češ, zdai ,smo pa napravili kulturno in človeko-ljubno očišćenje! Smešno in zabito! Razmere pri »Slovenskem Narodu« bodejo v oči gospoda Peskaj rad bi jih spremenil, ali žalibog njegova moč je sicer velika, tako daleč pa še vendar ne šega, da bi mogel zapove-dovati upravnemu odboru Narodne tiskarne. Ce pri tem, ko ie vendar ne-odvisen politik in torei ne pripadnik JDS, povprašuje, kako dolgo bo »Slovenski Narod« še uradno glasilo JDS, potem kaže tukaj ootentat v nekdaj Lassnigovi hiši radovednost ki ni v nikakem oziru opravičena. Sicer mu pa bodi povedano, da »Slovenski Narod« ni uradno glasilo JDS, pač pa ie vedno na razpolaeo ti stranki. In tako bode ostalo, dokler bo stranka to hotela, če pa ne bo hotela, ie to njena stvar, gotovo pa ie, da je gospod Pesek zadnji, na katerega želie se borno na tem polju ozirali. Mi smo puščali »Jugoslavijo« v miru in privoščili smo ji tuđi slavo njene neodvisnostL danes smo U le izjetnoma odgovorili naglašeno imu da m to m bo wč Kodlfe fn naj gotpod Pestk dr. TftmkL *■* ta, da ie vrgel v vodo svota* as«*> konskega otroka, aH oa poĆcolal rad! svoie osebne koristi Ša kite đnm *r* dobUe. Dr. tnm Ttoviar. NASILJA MADŽARSKOI BOUSE- vncov. Koncem Juuija pocoCa »Journal des Debats« o strahovladi, kl Io uga-njajo madžarski boUScvikl v afeven-skem Prekmurju. Tako so zaprti Drek-murskega Skofa, grofa Mikešiu btvaio-čega v Soboti, in ga postavili pod strogo nađzorstvo. Njegovega tajnika Rogača so odgnali neznano kam. Župnik Full je bil obsojen na dosmrtno ječo. Duhovnik Klekl, đuSa stovenske-ga gibanja v Prekmurju. ie bil obsoien na smrt in ie ušel preoblečen v kmeta. Potem naSteva svečenike, ki so morali zapustiti svoie župnije. oziroma ki so jih dali pod ključ in pretepali Skoro vse razumništvo je moralo ostaviti deželo vsled preganjanja po bolf-SevišTrih tolpah. Veliko kmetov ie nu>> ralo bežati iz lastnih hiŠ, katere so Madžari zapalili ter izropali. Prebival-$t\ro je popolnoma brezpravno in izdano kmtem unasiliu. Kdor protestira proti takemu postopaniu, priđe v i©Co ali v smrt. Ta položaj se ne bo spremeniL dokler Antanta ne dovoli jugoslovan-skim četam, da zasedeifo to nesrečno pokrajino. P. P. Heotrc^no domovino. I AHI NA REK1 INSCEMRA.fO POU-TlCNE BORBE PROTI FRANCOZOM. LDU. Reka. 3. iulija. Včeraj popol-dne ob retih je imel reski bataljon Sursum corda svoj sestanek. Okoll osmih zvečer so začeli italijanski vojaki. ki so se jim pridružUi reski posto-pači. napadati neoborožene francoske \ ojake. V tei borbi so sodelovali v pr-vem redu italijanski vojaki pehote In mornarice. Medzavezniška policija ni mogla poedmcev obraniti pred napadi. Boji so trpeli čez tri ure. Napadali so brez razlike francoske vojake in Čast-nfke. Po devetih zvečer je navalila ita-lijanska drhal na Narodno čitalnico na Keki. vdrla v notranje orostore, razbila okna. raznesla orravo in zmetafa stole, slike in cjriedaJa skozi okna na ulico, kjer so ftaliianski vojaki z ostalo publiko plenili. Ko je bilo že vse demolirano, je prišlo itafijansko voiaštvo, ki je blokiralo ulice in trcre. Blokiran Je bil tuđi sušaški most. Kakor se danes govori, }č bilo ranjenih okoli 20 francoskih vo-iakov. nekai med niimi težko. Govori se ćelo, da so bili štirje smrtni slučajt Tudi na italijanski strani so bile izgube. — Kakor se vidi. ie te napade aranžirala neka zveza itaJnrrtskegri voiastva in reske pocestne otročadi, ker druga-če ni mogoce tolmačiti, da ile mogla ta drhal vdreti v Narodno Čitalnico še po tfeve+ih. ko te znsedlo ulice in trpre ita-lijansko voiaš^o. Vsa jeza je bila na-perjena v nrvi vrsti proti Francozom, r.ato pa proti Narodni čitalnici, kjer so se nahajali nekateri francoski čast-niki. — Italijanski časniki. med njiml »Popolo^. prina^ajo o teh dogodkih povsem neresnične vesti. Vsa italijan-?ka javnost stoj* Tx>d vtisom zadnje izjave Sem Bene1l!!a in dopisnika trža-?Veg:a lista »L* Era no nva« Dniskovi-eha, ki pozivi ja reske italiianaše, da na-pravijo sami svojo dolžnost. ker tega j roče storiti mirovna konferenca. — Ra-7en teh rsr»av so se vršil; tuđi napadi po stranskih ulicah. Posebno besni je napadala Fanteria marina( pomorska pehota), ki ie, oborožena s palicnmi. vodila množico v boj. Napadsni so bili tuđi nekateri Ju^oslovani v Veliki in Centrr.ln? kavarnf. Druhal ie razbila okna po nekaterih zasebnih hišah in tuđi na Prvi hrvatski štedionici. Vse te napade so povzročili tistj življi, ki so pred mesecem dni zahtevali od med-zavrrz'T:ske?:a ^oveljništva, nai se francoske in angleške čete umakneio z Rckc. Zborovani« radi vahitnesa vpraia-nia v Trstu. Dne 30. iuniia se ie vršilo v Trstu v zledališču Fenice zborovanie radi valutnesa vprašanja. Navzoči so bili trgovci, obrtniki. uradniki vpo-koiencu nekaj verižnikov. Predsedo-val je eosp. Radoslavich. ki se je bavil z napakami, ki jih je storila vlada v valutnem vpraSaniu in 2ahteval. ker ie regulacija valute splošnesra interesa, zameno »alla parić. Sledilo je splošno odobravanje. Oštro je prijemal znane-Ka lasikesja ekonomista Einaudija. ki ie pred kratkim obelodanil članek o valutni rejTdlaciji, ki je povzročil splošen odpor ,ter mu očital, da zamenia Julii-sko Benečijo s kako pokrajino v Libiji. Potem je prečital brzojavko za- , kladnejta ministra Schanzeria, ki ob- j ses:a dobre obljube, in povedaL da le tuđi ministrski predsednik Nitti reJcel, da hoče žrtvovati eno miHiardo za ođ-rešene dežele. Podal ie nato straSno omotno stanje vpokojencev. Vdove z otroci dobtvaio po 80 ttr na mesec vpokojenci 100—200. Spreieta le bfla resolucija, zahtevajoča valutna uredi-tev »alla parić._________________^__ SlovrasM svet Obfinske volHre wi OBdhl UDU- Pra^m, 3. Julii*. (CTU) Mđ občiBsidh volite? na Ccftam Je alađt-či: čehi m> đoUU: 13574)00 glaaor, od katerih pripade na čeSke McUlse š»-mokrate 632.000; Kmet m doblH 880^)00, od teh odpade na nfnittn aod* alne demokrate 44&000 glasor. ietokeinriiel Hjjjm MMWW* kor« imip TlitrioBotn) Bentafer val porotet HopnarilBo, po fodplm mirov-nopogoAe )• potkU WU»on iPerilTM akoma Haiilm spoaosloo« v katari w*> hteva, da oe sprejno mirovna pogodba in pogodba o srest aarodov bres ispre-membe ali pridrikor* Mirovno pogodbo imennl«: »Veliki dogovor novo vredit-ve, ki nvdl globoko sadottenje in splo4-no pomlrjonje*« li Awstrije9 Madianke, Memfije, Turske. Borgheae je na Dnnajm-. LPU* DnnaJ, 2- Juli ja- (CTU.) Listi poročajo, da biva tukaj ie nekai dni Principa Livio Borghese kot novodo-ločeni vođja italijanake politične misije na Dunaju- Njemu ni samo začasno po-verjeno vodstvo političnih poslov, ampak tuđi za čas po sklepu mini, da sveže prijateljske stike med Nemško Avstrijo in Italijo- »Sokol L« Pri nedeljski javni telovadbi imeli bode-mo priliko opazovati tuđi naš obrtni naraščaj, ki se vestno pripravlja za svoi na stop '^od vodstvom brata A. Bra-ierja. Z največjim veseljem in polni navdušenja pa čakajo nedelje naši mali. Gojenke iz Sole br. SlapniČarja ponosno tekmujejo med se-boj v nroi?vajarriu ffibov in se temeljito trudijo, da odneso v nedeljo prven-stso. Nasprotno pa se Četa dečkov na-čelom br. Andrejca baha in povdarja, da hočeio biti v nastopu nafboljši. No, bodemo viđeli. Cenjeni stariši in KO-spodje mojstri dajte duška in po^uma Vašim mladim, prldite k oceni njihove-ga dela v telovadnici, da osrečeni po vašem priznanju morejo nađaljevati svoje rodoljubno delo. Na zdar! Primorski Sokolski Eroiek vabi vse članstvo, da se polnoštevilno udo-leži nedeljskega nastopa br- društva >Sokol I<- Zbiramo se točno ob S% popoldne na trgu Tabor pred kavarao Krapš- Pridite vsi, polnoštevilno- Na sđar! — Starosta- Darilo- Za Slovensko Sokolsko Zvezo smo prejeli danes od g- Gart-nerja znesek 100 K. Hvala! Slavnosteo večer »Mariborske«* Sokola«. Maribor. 2. iulija. »Mariborski Sokol« ie priredil suoči v mali dvorani Narodnesca doma slavnosten večer oflcijelnega proglašenja sr*, dr. Rozine in đr. Rvkota čast-nim Članom »Mariborskejra Soko-Iac. 2e ob začetku slavnosti se Je pokazalo, da ie dvorana z ozirom na naval zostov veliko premajhna. (Za veliko dvorano ie manjkalo razsvet-liave.) Dvorana le bila krasno okinča-na, pod dmStvenim oraoorom ie slo-nela slika resrenta Aleksandra, moilstr-sko delo profesor Cotiča. Slavnost so med drugim počastili: gospa generala Majstrova, vladni komisar dr. Pfeifer. okrajni glavar dr. LajnŠič. Žal Da, da slavnost ni morfa doseči svoiejra do-polnesra uspeha — kaiti dru^i slavlje-nec dr. Pivko ie še odsoten na sokol-sksm zletu v Novem Sadu. Pričakovali so sa z vsakim došlhn vlakom — za-man. Društvo mu priredi po Dovratku poseben slavnosten večer. Prireditev ima poleg kulturnecra in zsrodovinskesra pcrniena za društvo, tuđi važno zsro-dovirtsko narodno - politično o^adfe. Tsto se je vzrcalilo posebno iz svečanih Tzvaianj zaključnih govorov. Starosta Sokola dr. Srnec ie uvodom Dozdravil imenoma vse odličnefSe izmed navzočih, nato ic v srlavnih potezah oČrtal ?ivljen'iet»is slavijenca dr. Rozine, kojega ie društvo dne 20. Juni-ia po izročftvi mesta staroste, nasled-nikit dr. Srneću imenovalo svojim častnlm Članom. Iz srovora smo se (ml starejši) spominjali narodno - kulturnoga delovanja dr. Rozine — kar 30 let nazai za časa njeeovega bivania v Novem mestu (soustanovnik »Doleni-skesra Sokola«): soomnili smo se nie-srovih tuđi narodno - političnih borb v Celju in LJutomem. dokler ga ni usoda priveđla v najboli razburkani Maribor. Govornik je na kratko omenil zaslujre slavijenčeve tako v narodnem, oolttič-r*em, kakor v življenju narodnih dru-štev. zlasti pa »Sokola«. Omenja! fe tuđi slavlienčevo trolienje, ko so «ra ob izbruhu vojne avstriiski beriči težko bolnega gnali v ieča z namenom, da ga ugooobe. Slavlienec je vse to trpljenje prestat ostal Je zvest svojemu narodu in svojemu prepričani u. Govor so zaključili burni »Na zdar!« in »Slava!« - klici ob zvokih narodne himno salonske« orkestri. Preata se brzojavka generala Majstra iz Vettovca. ki izraza svoie obialovanje, da mu službena dolžnost brani oseboo se udelefiti slavja, pa brzojavnim poton najpristčnele pozdravlja oba slavljenca In sploh slav-nostni večer. Po sodasnom sklepu se gosp. sttrosto pooMasti icospođu re-nendđ odpodatl uilmemo zahvalo ta pofldra?. Shwri|onoc dr. Rgttoa Z«^^ Mostova iecavoin wvofii tepoDoHnuo svoi llvtJonlouis, rocte »nekrolog«, koj so in teraža. Se »odradi đlle časa ori BStaaovitvi »Doloniskega Sokola« nie-Kovon Idete v Cdje, orise rasvoj osta-Mi Sokofskft dnrittov, spomhija ain-glod G*m. m mol * »tate ***- sft> Cokovt katorl se imajo lahvalitf v prvt vrsti vpttvotn čeSkega sokoi-stva, Bodri naio mladino za sokolsko *£•*£ lp ina pred seboj ie veliko sto-dovinsko naiogo: odreienie vseh oalb delov nmlega naroda, kl Jih Je sovraina sfla odcepita od ćelo-knpnega debla. (Živahno pritrjevanje). Konečno isroča »Mariborskega Sokola«, ki med drugim! bratskim! druftvi zavzema posebno ugledno mesto, svojemu nasledniku dr. Srneću. Dr. Irgo-lič pozdravlja soprogo slavljenca, jo stavi za vzor ženo narodno delujočih moi, spominja na njeno vztrajnost ob Času preganjanja njenega moža. Dr. Rozina pozdravlja go. dr. Pivkovo kot somučenico moža, in go, generala Maj-strovo kot požrtvovalno narodno ženo, kot mater sirot in trpečih. Roglič (preds. N. O.) pozdravlja slavljenca kot načelnika »Divaškega Sokola« in pozivlja, da bodi dolžnost Sokola tu na severni meji se pripraviti na uro odrešitve iuŽ-nesa Sokola izpod tujega jarma. Prof. Voglar se v dalJSem govoru spominja zaslug obeh slavljencev, ter i med burnim odobravanjem proglasa dr. Rozina kot prvega bodočega Župana jugoslovanskega mesta Maribor. Dr. Rozina vidno gi-nien opozarja na zasluge navzoče^a vladnega komisarja dr. PfeifeFja, kot onega, ki y najtežfih dneh pripravlja pot nrihodniemu slovenskemu županu. Dr. Pieifer zavrača zanj prelaska-vo priznanje njegovega dela; kar sem storil, kar delam, delam iz Ijubezni do svojega naroda. Dr. Sernec nazdravlja okrajnemu glavarju dr. Lajnšicu, ki se je že pod avstriisko vlado uDal nastopiti kot slovenski uradnik in kojemu se imamo po-leff generala Majstra največ zahvaliti za srečno razrešitev ogromnega dela ob času državnega prevrata. SI a vijencu dr. Rozinl so izročill krasno umetniško izdelano častno diplomo, splošno občudovanje izrazujo-če mojstrsko delo že omenjenega, našega žal premalo znanega domaćega umetaka slikana prof. Cotiča. Obema slavljencema rudi naš krepak: Na zdar! Na mnogaja teta! Dnevne vesti. Na Čast udeležencem zbora zaupnikov JDS. se vrši v nedeljo zvečer ob pol 9. uri v veliki dvorani Narodnega doma pozdravni večer. Na đnevnem redu: Nagovori, petje in glasba. Podaljšanje policijske ore za k&-▼arne- Od dane« naprej 4« t* m. se po-đaljša policijska ura za kavarne do 24-ure; za gostilne ostanejo đoeedanji predpisi v veljavi* Upravni odbor »Narodne tiskar-ne« tvori jo ti-te gospod je: dr- Ivan Tavčar, predsednik; profesor Josip Breznik, notar Aleksander Ha-dovernik, dr- Alojzij Kokal], dr. Vladimir Ravnihar, dr- Ivo Tavčar in dr- Karei Triller. Kako se godi Nemcem na Koro-škem? Nemec. ki živi v R. na Koro-škem, je pisal svojim sorodnikom v Gradec pismo, iz katerega posnemamo tele odstavke: »Ker se spoštnega urada št. 3 v Celovcu zopet lahko pošiljajo pisma. Vam sporočam, da sem zdrav. Prodiranje Jugoslovanov se je izvršilo v redu in se pri nas na desnem bregu Drave ni niti pustošilo, niti ropalo. Mi-moidoče voiaStvo je brezhibno disciplinirano in se tu ni zgodila nikomur robena krivica. Tuđi jaz sem ostal mirno doma. Samo nemško - avstrjjska »Volkswchr«, ta roparska druhal, je pustošila in kradla po deželi tako, da smo preživeli mnojro strahu pred to so-drgo. Sedaj imamo tu iugoslovansko orožniSko postajo. Orožniki so zelo prilazni in dostojni ljudje. Vsi smo veseli, aa smo zopet na varnem. V nekaj dneh, ko bo železniški most fcotov. dobimo zopet živila. rivala bogu, da borno kmalu na boljšem. O preganjanju Nem-cev ne more biti govora. Vsakogar. ki se politično ne izpostavlja, puščajo popolnoma v miru. Moja trgovina gre pač nekoliko slabo, vendar pa se lahko živi. Iz Celovca je zbežalo okrog 8000 ljudi. Ti so bili v resnici nespametni, sedaj spe ti reveži pod milim nebom na Zgor-njem Koroškem in stradajo bolj kakor kd?j pre?e. V Feldkirchnu stane sedal geljnž že 50 kron...« Iz nemškega vietnlštva, iz neke bolnice v Uncu je vdrugič pobegnil ter to pot srečno prjspel dne 3. t. m. v Ljub-Hano poročnik slov. plan. polka Andrei F1 a j s. Omenjenemu častniku, s kate-rim so Nemci za nadporočnikom Cerne-tom. istega polka, najkmteie ravnali, iskreno čestitamo k srečni vrnitvi. V našo armado so sprejeti ti-le bivši avstro - ogrski častniki: v činu poro&nika bojnega broda I- razreda Aleksander Pitamic; ▼ činu iregat-nega poročnika Josip Novak, Ciril Metod Vilfan, Anton Lenarčift, Vladko Nagi i 5 in Vladimir Ko-atanjevec; ▼ činu rezervnega kor-Tetnega poročnika Nikola] Kopač; v činu pomorskega kadeta Franjo Sen-nig, Boris Pire, Zdenko Papež, Karl Levićnik, Radivoj Fink, Bozo Martinee, Janko Kregar in Oskar Jeglič; ▼ činu sanitetskega podpoIkoTnika dr- Andrej Koren-(in; t činu sanitetnega kapitana II-razreda đr- Vekoslav Ko Sir; y činu korvetnega kapitana Slavomir Drah-: f ler; t činu poročnika rojnega broda I- razreda Avgnst Kas ter; t čina fregatnega poročnika Vladimir An-đollek, Metod Pire In Vladimir 1 Trost; v činu rezervnega korvetnega iporotoik* Stanko Mauert Stanko Budan In Frm Vrsbeo, t činu pomorskega kadeta. Joeip Ahlln-Henrik Klinar, Uut Kern in Mir-Jeo Beeman in t finu tehnlčnega uprarltella I* razreda Ivan Sitnig. hneBorania v tlsančnl tlažbL Oo-spod finančni minister Je imenovml ft-n|£ne tajnike: dr. Karla Novotnega. dr. Ljudevita Brenceta, Emila Kandareta in Ivana Ditza za finančne svetnike v VII. činovnem raredu; finančna komisarja: dr. Roberta Eržena in dr. Ljudevita Va-ljavca za finančna tajnika v VIII. činovnem razredu; finančne koncepiste: Jo-] sipa Stadlerja, Konrada Smida, dr. Ro-; berta Tomšiča, dr. Ljudevita Ladiho in ! dr. Bogomila Pavliča za finančne koml-sarje v IX. čin. razredu; za provizorič-ne koncipiste v X. Čin. razredu pa finančne konceptne praktikante: Ivana Volčiča, dr. Avgusta PavletJČa. dr. Fra-na Stegenška in dr. Antona Mateliča. »Jugofllovanski generalni kontisa-rijat za promet in toristiko v Sloveniji« se osnuje v Ljubljani* Pri komisa-rijatu ste razpisani službi dveh začas-nih tajnikev s mesečno plaćo 1200 in 1000 K- Prošnje je vlagati do 16- t m. pri poverjeništvu za javna dela- ViŠji šolgki svet v Ljubljani opozarja tem potom učiteljstvo na cvetlič-ni dan, ki se vrši dne 6- t- m- na inicia-tivo poverjeništva za socijalno skrb t korist vojnim pohabljencem ter vdo-vam in elrotam v vojni padlih svojcev, s pozivom, naj uspedno s šolsko mladino vred sodeluje pri tej človekoljubni prireditvi- Zakaj Je meso tako drago? Tako se morajo vprašati vsi, ki vidijo kako mesar ji kup uje jo živino- Pribili smo že enkrat da so oene mesa naravnost neverjetno visoke v primeri s cenami, kakor mesarji pla^ujejo živino- Zopet se nam poroča slučaj, da sta dva me-sarja ponujala v Mostan po 4 K kilogram za lepo rejeno kravo, ki ni bila več za pleme, in da se kupci ja ni skle-nila, ker je kmet zahteval 5 K za kg* Na ljubljanskem trgu pa se prodaja meso še vedno kilogram po 16 do 18 K- Meetna zastavljalnica ljubljanska naznanja p- n- občinstvu, da se vrši dne 10- julija t- 1« redna mesečna dražba v mesecu novembru 1918 zastakljenih dragocenosti in efektov, blaga, perila, strojev, kolee itd. od 8- do 6- popoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica štev- 2. Posebno se še opostarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obno-vitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo Zdravstveno stanje mesitne občine ljubljanske- V času od 22. do 28- juni-ja se je rodilo 25 otrok, mrtvorojena sta bila 2, umrlo je 1S oseb, med njimi 9 tujcev- Umrli so: sa Skrlatico 1 in za jetiko 4 osebe, med njimi 8 tujd* Za Skrlatico je obolel 1 tujeo- Sekcija društva »Deatscb - oster-reichischer Alpeaverein« v Celju razpu-ščena. Vlada je razpustila sekcijo dništ-va *Deutsch - čsterreichlscher Alpen-verein« v Celju. Preteklo nedeljo je od vlade imenovani nadzornik prevzel v svoje roke vse premoženje tega društva. Premoženje obstoji \z 1000 kron vojnesra posojila, okrog 2000 K gotovine in iz zaklada za zgradbo planinskih !:nč, !:i znaša 14.000 kron. V Nemško Avstrijo se je izseltf biv-\ šl ravnatelj celjske meščanske sole Pra-i sehak, ki je svoje dni igral veliko vlo-\ go med celjskimi nemškutarjl. Mož oči-vidno ne zna razločevati med svo]o in tujo lastnino. zato je vzel seboj dva pi-salna stroia in več pohištva, kar je vse : last meščan. sole. Nadejamo se, da se bo i posln-belo za to, da bo Praschak vrnil ukradene stvari. Glavna tobačna trafika y CeHu ie bila pod cijena vojnemu invalidu Alojziju ! Finžsrarju, ki jo ie prevzd 1. t. m. ] Pod državno nađzorstvo je posta-l vila vlada lekarno, drogerijo in pose-I stvo Karla Wolfa v Mariboru, Gospo-ski ulici- Za nadzornika je imenovao mag* Ramor« Na prodaj Je »Marburger Zei-tung«, kakor poroča >Ka,rntner Tag-blatt<- Lastnik lista je Kralilc, ki po-nuja v zagrebških listih svojo tiskamo z listom >Marburger Zeitung< vred na prodaj. Baje kupi >Marburger Zei-tung< neko zagrebsko podjetje. Najno-vejša stevilka >Marburger Z&itungc proglasa to vest kot neosnovano* Iz Maribora nam poraća jo: Včeraj je pobegnil narednik mariborskoga pešpolka Fišer, z blagajno '/red, kate-ro je imel stražiti- Vjeli so ga na mar riborskem kolodvoru, ker je bil brez legitimacije- Pri reviziji tornistra dobili so blagajno z 9000 K. Ljutomer. — Konjska dirka. Kakor se nam iz Ljutomera poroča, bo na dirki v Ljutomera dne 6. julija do-leg vojaške zodbe nastopil še Devski zbor ^Maribo^ske »Glasbene Matice« s 50—60 pevd. K poseru dirke se ie oglasilo tuđi zastopstvo poliedelskega rainistrstva v Beogradu. — Opozarja se tuđi« da se odpelie vlak iz Ljutomera pozneje proti Mariboru, torei zelo ugodna vrnitev. Te lepe prilike naj ne zamudi nikdo! Okrog sveta potuje Joško Mikulec Na potu je že 18 let in je prepotoval že skoro vso Evropo, Azijo, Afriko, Južno Ameriko in Združene države* Se-i daj je prispel v Clevelanđ, od koder se napoti v Kanado, od tam pa v Avstra-lijo- Leta 1920- se vrne domov v Jugo-4 slavijo ia spise o svojem potovanja Itev. 154. .SLOVENSKI NARQP% đn« i. Jttlija 191». Stran 8. ibsežno delo, sa katero Je sbinj nov ia svojem potu okrog semlje* AmeriSke veeti- Umrli so: t Cto-relandu Jakob Maeojedee, t Chlc&gn Ferdinand Makovec, t 8heboyganu An-on Meohtig ii Gornjega grada, v Gle-relandu Marija Janežlč ii 2nienber-ja, ▼ Detmontu Josip Sajn ia Tabora ia Notranjskem, v Shebovganu Ma-levi Florjanc iz Kokarij t Zadretju, v VIilwaokee Marija Ritonla rojena Dragan iz Trebelnega, v Clevelandu pa Roza Gregorič iz Ružice na Pri-morskem in Janez Leban- Nečuven slučaj. Prejeli smo in pri-občujemo: Učitelj petja na ljudski Soli na Viču uči Se delj časa otroke domoljubno pesem »Naša stara prava vzeli so sovragi. Sokolov zastava, vodi k novi zmagi-c Dne 2. julija t- 1. je uftil omenjeno peeem učence II- razreda, v katerem se nahaja tadi sin naduČitelja Štruklja- Naenkrat se pa odpro sobna vrata in v razred plane v silni razbur-jenosii nadučitelj Strukelj, pograbi svojega sina in ga iztira iz razreda, učitelja petja, g- Lavrenčiea pa surovo na-hruli, da svojih otrok ne pusti učiti ta-kih pesmi- — Zakaj? Ali zato, ker je narodna pesem, ali ker je sokolska pesem? V prvem kot v drugem slučaju je ta nastor> nađueitelja. vzgojitelja, iz-vrSen t pričo otrok celega razreda, naravnost, izdajalsko pocetje in tipičen vzcled k&gri žene era šušteršičijanca, kakršnega se Strukelj še vedno po-vsod kaže- Dvomimo tuđi, da 3*e njegov nastop napram tovarišu v pričo otrok, ]r» koli^knj kolcciJMen, še bolj pa dvo-tdItuo, da bo tak sistem đovedel do za-željenega soglasja med sokolstvom in orlovstvom- — Izročamo dogodek pristojnim oblastim v presojo z zabte-vo, da se nam da zadosčenje za ta nečuveni nastop. Umaknil se je v Mostah nekđanji župan Oražem* Dosti đolgo so Moščani na to čalvali- Ce so pa mislili, da bo se-đaj bolide, ?o se zmottH- ^rmaimje ?e-đaj sicer Karpe, toda le po imenu. Sto-riti mora, kar mu ukaže Oražem, v či-crar hi si se nahaja še vedno županski Tirađ- Triumvirat šustercijancev Ora~ ž^m. Karpe, Orehek se še veđno trdno drži in Moščane še veđno pritiska k tlom. Tuđi to se ne bo dolgo držalo- Taivina v erarnih sklađiščih v Dravljgh- Gospodarska komisija de-želne vlade za stvarno demobilizacijo nas prosi, da priobčimo to-le pojasnilo: V 150 štev- >SIov- Naroda< z dne 23-junija 1919 se je poročalo med dnev-nimi novicami pod naslovom: Velika tatvina v erarnih skladišČih v Drav-ljah, da so storilci — železničarji in vojaki — že pod ključem, Resnici na ljubo objavljamo. da železniČarji pri ćeli zadevi nišo prizadeti in ni bil no-ben železničar aretiran. St Vid - Ljubljana. V Bt- Vidu se je osnovalo podjetje za občasni osebni promet med St- Vidom in Ljubljano-Začasno je določen voz s 12 sedeži in })ričenši v nedeljo 6« t. m« popoldne bo vozil od Cebavove gostilne iz Št- Vida ob %1-, H9-, %\1- dopoldne in ob 2., 4-. 6- popolđno do Figovca- Od tam nazal ob ^8-, K10-, K12-, 3-, 5., 7- Cena na eno stran je določena 2 K za osebo« Ker ima podjetje pred vsem namen po-sneševati itak živahen osebni promet mesta z okolico, bo dobrodošel prispe-vek k rešitvi stanovanjskega vpraša-nja. zlasti pa ugodna prilika za izletnike na šmarno goro- Po!bov gradec Ali bo res vsesra konec? Skozi 14 dni že nenrenehoma ciežuje, Gradašca je poplavila njive in senožeti. Seno, kar s:a ni vzela voda, bo segnilo — ali pa ie od vode tako blatno, da bo komai za steljo. Danes Da še toča! Tedai ne sena, ne žita, ne sadia! Od česa naj živimo? In še vedno slabo vreme. Gradašca je napravila vsled dežja neizmerno škodo pri ce-stah ,travnikih in njivah. Kaj Domaza regulacija in poglobljfinje Ljubljanice, ko vam pri takem hudouriu prinese Gradašca na 1000 voz CTajmoza in za-si:ie na en mah vse, kar je skozi leta pridna roka naredila. Kako đolgo še? Z Dolenjskega nam poročajo: Dočim so po ćeli državi 28- ozir- 29- junija proslavljali Vidov t;an. je bilo v občini Ambrus pri Žužen-berku proslavljanje omejeno le na šol-Fko mladino- Pa še to ne popolnoma po nkazu višiega Sol- sveta« Župnik I. Žavbi, strasten sovražnik vsegat kar le po Srbstvu diii, jd nadučitelju odbil prošnjo «a šolarsko maso 28. junija, ??5. da tega ni škof ukazal- Vidov dan *o torej praznovali edino otroci v slav-nostno okraženi soli, dočim je župnik slavnost popolnoma ignoriral To je ilustracija k t- zv- >vinicizTnu<« Veliki kres na Zgor. RožnSni se bo žgal jutri v soboto v proslavo slovan- , ske?:a praznika sv. Cirila in Metoda. Sišenska godba in prosta zabava, Pn- četek ob 18. uri Kino Ideat Danes dpvo predvaia-nie senzacijonalnejra, po romanu rL E\versa zjrrajenesra filma v 6 dellh »Aliruna« ali »Ženski Casanova«. Vse-bina je sledeča: Dva učenjaka se z vso viiemo lotita problema umetne zaplo-ditve. Plod posrečenesra eksperimenta, žalo dekletce, dasta vz goji ti v penzijo-natu. Toda to čudežno bitje, zmes očarijive lepote in miline ter demonič-ne zlobnosti in sadjstičnih najaienj, iz-vaja na svojo okolico neodoljiv, a do-subonosto tpHv. Kosar »apiefe w. »ro- ja mreže, vsakosar nprocastL Ina na vesti ia već trter, oelo eneca svojih »očetov«. Driurt ae Ji boce laoanllL toda neka tajna sila ra tira vedno ▼ sjeno blizino. Slednjič oa izrmbi ker le toli veđno bojazen do nje. urođen treno-tek, opasni njen položaj, In Jo pokuM. Sodelujejo najboUSi orrsld fibnsU Izralci. Predstave ob 4^ 6. tn 8. zve-čer. — Kino IdeaL_____________„__ Položaioe. Današnjemu tistu amo priložili položnlce za ceni. naročnike v Jugoslaviji, katerim poteče naročnlna. Prosima da se blajrovoliio čim preie poslužiti, da jim pošiljanie ne zastane. Zakasnelcem se bode list ustavil dne 23. Julija, ako ne dospe naročnina pra-vočasno. Vremensko porofilo. = opazo- „e^ $Z Vetrov! Nebo y"i«» t mm ffS__________ 3 2. pop 7350 152 si. jug. 1 veC. oblal • 9. zv. 736 2 137 brezvet. deU oblaC 4 7. ij. 738. 1 12 5 . mcgla Padavina v 24 urah 13*1 mm — Srednja včeraiSna temoeratura 14*5». normalna 193°. — Vremenska napoved za jutri: Večinoma lepo In toplo vreme, popoldne na-gnjeno k nevihti. Kultura. Poset pri bratiti Jovanović. Pova-bili so me k popoldanski vajl mladih dveh umetnikov. Ko sem vstopil v sobo, kjer sta igrala, sem osupel obstal pred dvema dečkoma, prvi star kakih 15 let, junaške postave, kakršne smo vajeni le pri srbskih mladeničih; dru-ffi par let mlajši. bujno okrosrlih. a ven-dar mišičastih oblik ter zdravih barv. Po kratkem razgovoru z njima« sem že čutil, da nimam opraviti s ta-kozvanlmi »čudežntmi otrocit. katerih čudesa je ustvarila dolgoletna dresura, marveč so njih odgovori pričali o samoniklih plodovih, katere je najvest-nejša in najskrbnejša vzeoja razvila že v teh mladih letih do neverjetne zrelosti. Zanimivo je, kar sem izvedel od starejšejra brata Milana (poslana), da je namreč položil na dunajski akademiji državni izpit tuđi Čez vso glasbe-no teorijo: harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, instrumentacijo, srlasbeno zgodovino in elasbeno literaturo. Ra-zven teea govorita oba brata šest je-zikov: srbsko .rusko, češko, francosko in nemško. Njih vzgojitelj mi je pravil, da sta do Hdnevnem Douku zamoula razgovarjati se z ameriškimi vojaki v anffleščini. S prihodniim letom se na-selita stalno v Parizu, da nadaljujeta srednješolske študiie. Tu se je oglasila mati: Na delo deca! Pricela sta s par točkami, ki iih igrata na koncertu. Moje osupnenje, katero se je ob pričetku iere potroiilo, se je že po prvih trenotkih umaknilo globljim Čustvom. Obiela me ie ona prozorna tancica ,katera preDreči vse kritikovanje ter priča le, da te je za-mogla moČna sila vieti v svoje okove. A tuđi pri stvareh. katerim je dan boli zunanji blesk. sem začuti! po-membnejše prednašanje, kot je to navada pri sličnih umetnikih v tej mladosti. Ćelo oko je uživalo svoio naslado. Braća (Milan) je z odnševljem'mi eibi telesa povečal utis svojega tempera-mentnep:a isrranja. Največje čudo je pravzaprav 12-Ietni Duško, kateri se prav malo brisra za note, a tem bolj sledi dozi vijanju svojega brata !n ea zna enakovredno podkrepiti s svojim SDremljevaniem. Nazadnje sem Braća naprostl za en Chopinov »Nocturno« in kar verjeti nisem mo?rel, da je že do takih elobin prodrla njegova sele lSletna duša. Za izredni umetniški užitek sem se zahvalil s prisrčno prošnjo, da se smem oglasiti drusn dan zopet. M. L. Popotnik. pedagoški in znanstveni list, letnik XLi, Stev- 5—6 ima tole vse-bino: 1- H. Schreirjer: Kratak pregled o razvoju slovenske ljudske sole- 2- J-Baukart: Politična naloga sole- 3- Dr-Franc Derganc: William James- (Dalje-) 4. Pav- Flere: Nekaj o nčiteljevi pripravi za pouk. Iz šolskega đelar 5- Ivan Tomašić: Risanje u narodnoj osnovnoj Školi- 6- F- V«: Moderna latinska naloga* 7- —m—: Vojni Izpitl. Razgled- Popotnik stane za vse leto 16 K, pol leta 8 K, četrt leta 4 K. »Jagoslavenska Njiva«. Upravo je izašao 26- broj ovosr jedinog revijalnog tednika sa slijedećim sadržajem: Dr- D. Prohaska: Vidovdan« — Dr* Josip Matasović: O pučko-prosvjetnoj organizaciji- — Juraj D'-metrović: Anketa o agrarnoj reformi* — Katarina Bogdanović: Omladinska lektira- — Glavni Zadružni Savez u kraljevstvn SHS- (E. M.) — Podjelba zemlje i gospodarske škole (M- Urbani)- — Nežto o jedrenjacima (Rudolf Crnič). — VI-dovdansld broj >SaTremenika« (Dr- D-p.) — MokranjSevo veće (Ant- Dobro-nić)- — Izložba elika Petra Tijeliea i Romana Petrowicza (Joea Savić). — Vladimir V- Janković: D«mokrat«ki %*• piši- — »Jugoslavenska Nji^ac izlazi srake subote, i stoji na godinu €0 K; pojedini broj K 1*50, a naručuje se kod uprave Marvoska ulica 24- Tel«fon 19-56. Olasbeao dmitvo v Zasorla ob Savi vabi v soboto. dne 5. julija 1919 v dvorani Sokolskega doma na koncert kl sa Priredit* vtrtaot *a tisvk- i« leotpođ Clrfl 1*&*M *** konccrtna pcvka gdfi. JcBca Sadul«viL Začetak ob a zveter. Predtm>d*Ja vstomle ▼ prođajalni itosp. Uriiča. Draftvo prJCa-kuie z Mirom oa to, da Dočattlta kn] naia odlična fia*bena umetnlka, prvi Mi mjoill roiak Is TrboveU. drusra ta Ljubljane* kar naJboU častne udeležbe od strani domaSem ia sosednjesa ob-činstva. Nainoveiša poročila. (Naia isvtrna porotOaJ ROK ZA AV8TRIJSKI ODGOVOR, Paria, 3- julija- Avstrijcem so do-volili rok dveh tednov, da podado odgovor na mirovne pogoje- MIROVNI POGOJI ZA BOLGARSKO. Fariz, % julija- Mirovni pogoji, ki sa vroće Bolgarski, so te skoraj izgo-tovljeni- V kratkem se pokličejo v Pariz bolgarski delegati- JAPONSKA DBMENTUJB. Pari«, 2- julija- Japonska delegacija formalno dementuje vse vesti o taj-nem sporazuma med Japonsko in Nem-Čijo, odnosno Rusijo. REVIZIJA POGODBE IZ L- 1839- Pari«, 2- julija- Pogodba i* 1- 1839, ki varuje nevtralnost Belgije, se podredi reviziji-. Revizijo pogodbe izvrši posebna komisija, v kateri bo vsaka velesila zastopana po dveh delegatih-V komisiji bo imela dva zastopnika tuđi Holandska* POGODBE. KI JIH JE RAZVELJAVIL VERSAILLSKI MIR. Pariz, 2. julija. Vsted miru v Ver-saillesu so razveljavljene tele mirovne in druge pogodbe: Pogodba iz 1. 1915, skleniena na dunajskem kongresu; londonska pogodba, nanašajoča se na nevtralnost Belgije, dunajska pogodba Iz 1. 1864 glede Šlezwig-Ho!lsteina, frankfurtska pogodba iz 1. 1871, mirovna pogodba, podpisana v San Stefanu in revidirana na berlinskem kongresu 1. 1878, nanašajoča se na Balkan, fran-cosko-angleški sporazum iz 1. 1904, ti-čoč se angleškega protektorata v Egiptu, avstrijsko-turški sporazum iz 1. 1909, tičoč se Bosne in Hercegovine, pogodbe glede Maroke \z I 1906, 1909 in 1911, ter nisko-nemška pogodba, skle-njena v Petrogradu L 1911, tičoč se Bogdadske železnice. MADJARSKE GROŽNJE. Pariz. 2. julija. »Le Feuille de Ge-neve« objavlja članek izDod peresa Ma-djara Ravasa, v katerem se napoveduje krvav konec Antanti, češ da se bo Ma-diarska postavila na čelo Orijentu, Turkov. Rusov, Indijcev, Perzev, Kitaj-cem in Japoncev ter v imenu boljševizma započela boj, da iz ruje zapadni kapitalizem. ANGLE2I PROTI TTALIJANSKIM NASILSTVOM. London« 2. julija. »New Evrope« ljuto napada itatijansko vlado radi deportacije 58 Jugoslovanov, ki jih ime-noma navaja. BilROVNA KONTTSRENCA TS MALE | DRŽAVE- Pariz, 3- julija- V listu »Journal i des Debats< kritikuje Gauvain posto- j panje odbora Četrorice z malim i đrža- i vami, in na glasa med drugimi: Naj-višji svet ima đolžnost, da se ozira na [ interese malih držav« Ako tndi imajo velesile, ki so toliko žrtvovale, da zar sigurajo neodvisnost malih narodov pravico do gotovih privilegij, vendar no gr©, da bi t© privilegije izkoriščale v škodo in propast malih narodov- Potrebno je, da se o vseh vprašanjih, ki se tičejo malih narodov, razpravlja skupno z malim! državami« Predno se reši na papirju bolgarsko in tursko vprasanje, jo potrebno, da se povpraša za mnenje ostale balkanske države, ki dobro poznajo vsa orijentalska vpra-šanja. Brez sporazuma s temi državaml bodo ostale vse ođločbo v teh vprašanjih samo mrtve črke* KOMISIJE ZA IZVEDBO MIROVNE POGODBE. Parte, 3. juliia. Osnovali sta se dve komisiji, ki imate nalogo. da zagotovi-te izvršitev mirovne pogodbe z Nem-čijo. Ena komisija se bo bavila z gospo-darskirr', dru^a pa s teritorijalnopolitič-nimi v^rašanii. Obe kom'siji se bosta pogajali z Nemd ustmeno. ne pisem-skim rotom. RUSKI VELEPOSLANIK NA MIROVNI KONFERENCL Pariz, 3. julija. Najvišji svet mirovne konference je včeraj popoldne za-slišal Maklakova, ruskega veleposlanika, in romunskega ministrskega pred-sednika Bratiana. Najvišji svet fe raz-pravljal o vprašanju glede pripadnosti Besarabije, ker je admiral Kolčak vlo-žil protest proti priklopHeniu BesarabUe k Romuniji. Splošno se sodi, da bo mo> Koče v tem vprašanin doseći za obe stranki zadovoljujoč kompromis. Vređ-no ie zabeležitt da je mirovna konfe-renca prvlč zasliSala Maldakova v njegovi lastnostj kot ruskega veleposlanika. Maklakova je imenovala sa poslanika že provizorična vlada kneza Lvova. Maklakov ie vstal v palači ru-»kega posbništva, dasi ni priznal Lje-nlnove vlade, in je ie od prvega začetka vedno zastopal vlado admirala Koi-čaka. Vsi republikanski listi |zra2ajo svoje zadoičenje, da je mirovna konfe-renca stopila v direktno tvezo z ruski-mi prot'bo!!5evikimi krogi. TURSKA DELEGACIJA. Pariš, S- Jnlija- TurSkm delegadJA ; «Wia Fari« t taM» * «ilN a* < ravnost v Carigrad- Potovala bo preko Simplona in Jugoslavije* LAN8ING SE VRNE V AMERTKO- Pariš, S- julija- >Chicago Tribune« Javlja, da se Lanslng vrae v Ameriko okrog 15. julija- V američki delegaciji ga bo sastopal Frank P o 1 k , ki jo bil nedavno tega imenovan za državnoga podtajnika- ANGLIJA IN CRNA GORA. London, 3* Julija- Državni podtajnik za zunanja dela Harmsworth je od-govarjajoč na interpelacijo glede do-godkov v Crni gori izjavil, da je an-gleška vlada došla do prepričanja, da je večina crnogorskoga naroda za ujedinjenje z Jugoelavijo- Da se dožene resnica je angleška vlada odposlala v Crno goro grofa Salisa v posebni misiji- DEMOBILIZACIJA NA FRANCO-SKEM Pariz, 2- julija. Voeraj so imeli mi-nistrski predsednik Clemenceau, De-schamps in maršal Petain dolgo konfe-renco, na kateri so razpravljali o vprašanju demobilizacije* Maršal Petain za-govarja demobilizacijo, ki bi naj do-vedla v armado na minimum, ki je po-treben, da se vzdrži mir v notranjosti in varnost na zunaj- VATIKAN 2ELI SPORAZUM S PRANCUO. Paria, 3- julija- Kardinal Gaspari Je sprejel dopisnika parigkega lista >L*e Journal« in mu izjavil, da želi Vatikan, da bi se zopet vzpostavili odnošaji med Francijo in sveto stolico, vendar pa je stvar francoske vlade, da v tem oziru napravi prve korake in sicer direktno in ne potom italijanskega mlnistrstva zunanjih del- Korespondent dostavlja, da govore podučeni krogi o intimnih z vez ah med ministrskim predsednikom Nittijem in kardinalom Gasparijem- HOMATIJE V ITALIJI. Milan, S- jtilija- V mestu Forli vlada že nekoliko dni organiziran proletarijat. Italijanske oblasti so brez vsa-ke moči- Vlado izvršnje lokalni sovjet. Kakor poroča >Avantic, je izdala ta lokalna sovjetska vlada nebroj naredb in ukazov docela po boijševiškem vzorcu, osrednja vlada je docela brez glave« Milan, 3- julija. Turatti je včeraj poslal predsedniku parlamenta interpelacijo o poskusih, ki jib je izvršilo neko tuje poslaništvo, da vpliva na mi-nistrsko krizo, in o posetih uradnikov tega veleposlaništva, ki so imeli namen, da vprizore zaroto proti parlamentarni instituciji. Interpelacija se nanaša na dogodke, ki vzbujajo veliko pozornost, o katerih pa cenzura ne pripušta nobene razprave- D' Annunzio ln Mnssolini namreč docela odkrito pri-pravljata upor proti ministrstvu Nitti* Popolnoma napc.čno-pa Je đomnevanje, da stoji za temi nacijonalistiČnimi spletkami francosko veleposlaništvo. Milan. 3- julija* Po docela zaneslji-vih infornicciiah se pripravlja v Italiji generalna stavka, ki izbrahne 21-t* m- Milan, 3- julija- >Avanti< objavlja poročilo o socijalisticni konferenci v Southporteru- Glavna točka konference je bila intervencija v Rusiji, druga točka pa nacionalizacija rudnikov« Kot protest proti podpori Kolčakove vlade se je sklenilo, da se priredi v ćeli Evropi velika akcija dne 21- in 22- julija. »CORRIERE« O LASKO-FRANCO-SKEM INCIDENTU. Milan. 3- julija- >Corriere dela Se-ra< piše o laško-irancoskem incidentu na Reki in pravi, jda so Francozi klicali >Doli z Italijo, živela Jugoslavija«. List se ogorčeno pri to žn je proti Francozom, ki povsodi podpirajo Ju-goslovane- ITALIJA I8CE SPORAZUM V KOLONIJALNIH VPRAŠANJIH. Pariš, S- julija- Tittoni nima name-na, da bi se v tem trenutku bavil z jadranskim problemom, marveč bo v prvi vrsti iakal sporazum v vpra&anju ko-lonij. ITALIJA NE MISLI NA KONCESIJE NA TIROLSKEM. Pari«, 3- Julija- V italijanskih poli-tifinih krogih v Parizu dementujejo formalno va» veeti, ki pravijo, da je Italija pripravljena odstopiti đel Juž-nega Tirolskega Avstriji proti temu, da se nevtralizuje vsa bivša tirolska kronovin* Italijanska politika ee bo gibala ▼ smeri* ki jo je označil Tittoni v rimskem parlamentu- Nova italijanska meja ostane na Brennerju- Odbor Četvorice jo v tem oziru v popolnem •oglasja a italijaiuko vlado- To vpra-fianje torej ne more biti več predmet pogajanj med Italijo In Avstrljo- — — JL. (Naia poročtta d Biograda in UgnM POVRATEK MINISTRA DR* POIJ0Av V BEOGRAD. Zagreb, % julija, Včeraj se Je od-peljal v Beograd minister ia agrarno reformo, đr- Poljak, ki se je bil mudil par dni v Zagrebu, kjer je imel Tmine konference- DEPUTACIJA IZ BANATA POTUJE V PARIZ- Zagreb, 2* julija. Danes je aoepela semkaj deputacija is Banata, kl potaje v Pariz, da tamkaj izprosi, da se sedaj preporni deli Banata priklopijo Jugoslaviji- PORTUGALSKA PRIZNALA KRALJEVINO SHS- Beograd, 8- julija* Portugalska vlada je službeno priznala kraljeatvo Srbov, Hrvatov in Slovenoev« NOV EKSPRESNI VLAK ZEMUN- DUNAJi Beograd, 3- julija. PocenSi • 1« t* m- ustanovil se je nov ekspresni vlak Zemun - Dunaj, ki vozi preko Vinkov^ cev, Zagreba in Zidanega most* SAMOSTANSKA PREMO2ENJA — AGRARNA REFORMA- Beograd, 3- julija- Karlovski metropolit je naslovil na ministra sa agrarno reformo dr- Poljaka prošnjo, da se samostanska premoženja ne pod vržejo izvršenju agrarne reforma. MUSLIMANSKE SOLE- Beograd, S- julija- Ministrstvo pro-svete je izdalo naredbo, da se zakon o ljudskih šolah ne nanaša tuđi na muslimanske sole- V teh šolah se bo še nadalje predavalo po dosedanjih prak-sah* Društvene vesti in prireditve. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«- V petek, (danee) ob 20. uri in v nedeljo ob % na 11* uro skupni »kušnji za važen nastop! Brez izjeme vei in točno! — Odbor- Odbor za spreiem »beogradskih maturanta« posluje vsak dan od 9. do 11. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v fizikalni dvorani I. državne jdmna-zije, Zletniki pridejo v Ljubljano dne 19. julija zvečer. — Odbor. Klub slovenskih koiesariev »Ubija« v Ljubljani sklicuje na dan 6. julija t. 1. ob 10. doooldne v restavracijo »Novi svet« (PreSernova soba) svol redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Klub, kateri se je ustanovil leta 1913. ter takoj ob početku krasno uspe-val, je moral svoje delovanje ob izbru-hu vojne popolnoma prekiniti. Da na tem športnem polju ne zaostanemo. je potrebna da klub zopet prične z delo-vanjem, da borno tuđi v tem pogledu lahko tekmovalL Vse, kl se zanimajo in imajo veselje do kolesarstva. se vabi na občni zbor; posebno pa se poziva člane, da se lstega polnoštevilnc ude** leže._____________________________ Aorovizaciia. Oddaja jeđtlnegs olja! VnovCeval-nici za živino in mast se Je posre&lo dobiti s posredovanjem tukajšnjega od-seka minietrstva sa prehrano nad 20 vagonov finesa namissnega olja ftpan-ske provenijence- To olje, ki dospe v najkrajšem času, se bo otMajalo is-ključno občinsklm, industrijskim in *e-lezniskim aprovizacijam sa neobvezno ceno približno 24 K sa em kilogram, prevzeto v Ljubljani* Oene se rasu-mejo bruto za neto- l^ekupcem in Spekulantom se olje ne bo oddajalo, sato se morajo aprovizacije oriroma od njih pooblaščenci reflektantje zavezati, da bodo olj« delili le naravnost međ k'on-sumente- Tozađevna obvezna ne-prekljicljiva naročila naj se poSljeJo najkasneje do 15- t. ni- obenem s polovico kupnine Vnovftevalnid- Ostanek kupnine se bo pla^al pri prev*emu-Oddalal se bo najmanj po 1 sod v približni teži 200 kg. Dan oddaje se bo na-ročnikom pravo^asno prijavil- Pri-pomnimo, da cene olja rastejo; aprovizacije naj torej v lastnem interesu te prilike ne zamuđijo* Speh- Od 7« julija naprej ae bode prodajal v Mtlhleisnovem skladišnu na Dunajski cesti špeh po 18 K kilogram* Na vsako sladkorno lzkaznico se dobi pol kilograma špeha. Dolovi se slede-či red: za I- okraj dne 7* julija. za II. okraj 8- julija, za III- okraj 9- julija, za IV. okraj 10- julija, za V. okraj 1L julija, za VI- okraj 12- julija, za VIL okraj 14- julija, sa Vin- okraj 15. julija, aa IX. okraj 16- julija, za X- okraj 17- julija vsakokrat od 8- do 11- in od 2. do 5- ure popoldne* Poizvedbe* 500 kron nagrade dobi kdor najđe 6 zvonov, rekviriranih od avstr. vlade v januarju 1918. leta. 2 zvona imata re-kviziciiske številke 234 in 235. a štiri ostali St 230, 231, 232 in 233. Poleg tega štiri poslednJi nosijo napis »Općina Risanska« (v cirilfci pisano). Kdor jih najde, naj javi na naslov »Pravoslavno cerkveno tutorstvo« Pisan (Boka Ko-torska). odkoder dobi tudj nagrado. Izdajatefl ii odgovorni arednlk: Valentin Kopitar. I ■ii^ii ki itafc Mmućm iUkamm stgw> *»_________________'_______________________ *J*U>V£mfti NAAftMT, mm 4 jalija i»il». 155 Ha*. * UP PRHII žiflno se proda. Žrtven je tuđi veliki hosta te nekaj n)iv ter st radi preseiitve ceao proda. Na-tančnejša pojasnila daje upravni«™ »Storenakega Narodac. 0502 DrfJafalfca w ra»raia semostojno vo-niMpia, diti večjo trgovino s ipe-cerijskim in mebnim blagom, sprejne takoj Jtoip KaJštervSoStanJu. Reflektira samo na prvovntno starejšo moč. Hrana in stanovanje v hiSl. Plača po dogovora. 6581 Izjavim. da ne plačam dolgov, katere U kdorkoli delal na moj račun. Ljabljaaa, dne 2. jalija 1919. 6584 Alojzij PirteTič. vfiji revident južne let. Jajca 3 v vsakl množini kupuje tvrdka Jtaks Robič v Sređiičn. 6642 POZOR! Žitne odpadke, dobra piča za perutni-no in drugo živino razpošilja po pov-jetju z vrečo vred po 75 kg postavljeno na kolodvor v Celju po K. 50.-vreča umetni in valčn! mlin Josln Knrbiscb, Celje. «640 Elektromonter popolnoma samostojen instalater električnih in telefonskih naprav, se sprejme takoj v trajno delo. Ponudbe, ki naj vsebujejo dose-danje službovanje in plačilne za-htevke naj se vpošlje na Elek-trarno v Kranjn. 6472 Velika izbira pokrajinskih umeiniških in drugih RAZGLEDH1L Narodna knjigama, PreSernova ulica 7. 1000 dolafjer — 100 kf *Ja —1000 kg preinoga — l torsko aftlfca — 1 Ipansko steno — 1 VVertheimarteo Proto m: ^H Nekaj vre€ do.br* kave, 300 11 attov-ke, tuđi manj 1 nov mmt WaU rmaf platt, 1 orif. Gllette aparat nov, I rta. mita — l Brocttiaus, Lejcikosm, Ponudbe spreiema: Mitska fjtsftA» iol-ca .HERKATOt- LJafcljias, Jafttfa* Iff S. Poslovne ure za stranke: 10 — 12, 3 — 5. 6643 IV Broiara ~*) afais vnn uUiiativ-Hiiionn veJčo tuđi nemike stenogrmflje («rent. tuđi stenofrafa-ttrofeptaca) apreime takoj rtiHrim »tama «r. larl Trflkfla, Dahaaltofia affca at. 7. 6625 laivin w uni* samostojno kuhati RUnit (dobra, fina meUanska kuhinja) in dekla za vae hISne posle se sorejmcU Ukoj. Plače prva 150 K, druga fO K in obe popolno oskrbo. Izkazati se je t izpnčevali. Potni stroiki se povtnejo, ako ostane v službi vsaj eno leto. Naslov pove oprava »Slovenskega Na i Oda«. 6513 in strtjepisk« ISCe đr. Drtai Leaiet, •*-vetolk t Sfoteatal Bistrici PlaCa po dogovoru. 6564 ZtL večjo manufakturno in špecerijsko trgovino kupim staro trgovinsko t-ar opravo toda se v boljftem stanju. Ponodbe prosim pod .Trgovinska oprava t5Af * na upravništvo .Slovenskega Naroda'. 6569 Stanovanje za 3 dijake iSčem. Dam živila, kurjavo itd. Naslov pove upravniStvo „Slovenskega Naroda". 6612 Dva dobro obranjena dvojnata SEIFEPT BILJARDA z vsemi pri ti kl Ina mi se po zelo ugodni ceni prodaste radi pomanjkanja prostora. Dopisi naj se pošiljajo na poštnl predat 124, Ljubljana. 6586 Uradnica ište hrane v blizini Sodne ulice. Ponudbe na apr. .SIov. Naroda* pod „IJrUaica". 6604 Reflektira se na neomejeno množino ••• Aalia ••• iz trdega lesa. Ponudbe na upravništvo lista pod .Heatas 17«. 6610 Reflektira se na neomejeno množino hrastovega lesa ln sicer deske, hlode in okrogel les* Ponudbe na upravništvo „Slovenskej^a N«roda" pod .Keptas 17*. 6611 HeseUnfi sobo s hrano ali brez nie se iS£e za želez* niSkega uradnika. Ponudbe na JL D. 100* na upravništvo «Stov. Naroda*. 6599 Već koniatth ~ hlapcev Šče mestna občina ljubljanska. Zgia-siti se je: Cesta na fvodeljeto Iter. 8. 6544 Korespondent ali tajnik, veič popolnoma hrvatskega ali slovenskega, franeoskega in nem-škega jezika se iiče za takojSen vstop Pogojl zelo ugodni Pismene ponudbe na upravništvo ..SIov. Naroda rod ^Koresptađeat**. 6571 Harottts) ai fa itrnt - Trstike - kratkočasne zgodbe, spisal Blaž PtaUa. Najzabavnejse berilo za samske ta po- ročene! Cena s poStino K 3*50. Na- roča se v Narodal kojlgaral v Hcbitm. Hiša poafi M+ m a|«a»aalt*o .SIov "SBffvaaa* ooMf Lepo stoBovonJe u Donaju m tasjenja sa atanovanje w L|vblf»ai. Vprata aa| ae: alf/a wt^m wHm # w pBSffaaana asa avfriN oo^d W kralja Petra v vdikostt 47X65 era prtporoča farUn biiiaiia i UiHinl. Cena v knjigarni X II- . v trdem ovoju po pošti K lt-M. Vaienec ise takoj sprejme za zlatarsko obrt Po-zve se v trahki Krakovski nasip It 10. ________________6613________________ Hollčo kolo se proda. Kje, pove upravniStvo „Slovenskega Naroda". 6615 Dicalni etrni z vldno pisavo w rlSollll SllOJ proda. Ogleda se pri Zvezi obrtnih za dru p, Ljubljana, Betovnova ulica 10, pritličje. 6618 Amateri!« fotografi dob« sveže rloiče vaeh vellkosti, nadalje paplrje in fotokemikallje. Naroaia po poStnem povzetju se z obratno pošto refcrejo. Drogerija ia fstoauunifaktara Sasltas. Celje. 6621 MeUMano sobico s posebnim vhodom, brez peri I a In po-strežbe se od da takoj. Naslov pove upravniStvo .SIov. Naroda*. 6632 Prtmoreo oravntk, iell spoznati mlado inteligentno damo radi hrvatske ln slovenske konverzacije- Ponudbe pod „A—1 U44 na upravnlitvo »Slovenske?« Naroda*. 6609 Tnšam popolnoma nova 6616 ielezna vrata 180 cm Široka, 200 cm visoka, za ogtajo, umetno izdefana Cena po dogovoru. Ogleda se vsaki Čas pri Ivan Zsrta, kljatavalcarja, Oliace 220 pri LJiMJaal. Naprodaj je moSko in žensko novo kolo. Natan-Čneie se polzve med 14. in 16. uro v ltfrskl alld it 21, I. aadstrt?Je. đesao. 6619 Mo&ko kolo s staro pnevmatiko se croda pri karjača tovara« Otokocalk, HeUlktta Hict it 11 LJssljaaa. 6620 lestenec, steklen, za električno luč, zastori in karnise. Kaafljeva ulica it 9, I. aatfstr. aa let«, od 2.—3. popoldne. _______________6622_______________ Proda se dobro obranjen pisalni stroj .Oliver« in kontoar. Kje, se izve pri uprav-nlStvu »SIov. Naroda" 6623 Proda se različna obleka, obu ev ter razni drugi predmeti. Ogleda se lahko v pone-rletjek. 7. t m, ves dan. Vecaa s#t it» f 11a Bager, L aaittrssle.__________6«4 Tko boluje? na želudcu zatvorenoj stolici, glavobolji i uopće poremećenoj utrobi pod-punoma će se izliječiti bez svake boli pijuč na tašte naravnu gorku vodu .Sstarica* zvano. Jedan sanduk za iz-i ečenje stoji samo 50 Kruna, koje se i mada nnapred sa točnom odresom naručitelja poslati oa: OOLAl 1 DRUO. tktaittte raiteralsa ftfa. Ceatrala: Otr-■|t Staslca, Irvatsaa Zagvrje. ii» SnotoH] Jflni HonT J« apst odprt Ir sprejema bolnlke vmeh vrst, kakor luđi okrepčanja potrebne Zdravijetiie, todJ Izvrstna hrana pri aratrnih cenah Pojasnila dale lasteik in vodja «r« Wwmm mk, pMin ""^■^"jai aiBjajajSiBl ^k» aiar■•■^•■b 6491 iz res dobrih pravih s terpentinom izdelanih surovin prispela je večja količina in to vrsta St. 0 (težine 45 gr.) 1 groš K 220*— vrsta št. 1. (teža 60 gr.) 1 groš K 320-— vrsta St. 2. (teža 80 gr.) 1 groš === K 410-— ===== Pravo marMlsfco milo ia pranje 10 — 15 metričnih centov v ko-madih po 1 kg po povoljnih po-gojih takoj na prodaj. B Makar agenturni in komisioni posao, lagreb 15, Pefrinfslia «Um _______iff/, 3, ML_______ Podpisani urad ima na razpolago oziroma izdeluje vsake vrste in vsako množino : zotolev in sodikov: iz mehkega lesa. Vprašati je pri rozdarskera nraihi bmrona Borna v Trti ču. (Oarealsko) Ođđa se takoj gospeta namfiblOTana mesečna soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda* 6639 SMP Sprejmem takoj *^MI li«lo Mito, ki je zmožna samostojno voditi podružno meSano trgovino. 4b). €lsbachcr, taški tro. ffafata* lnaaajaM s »dUnlsi Magora, MPsl Hpm ali vramern t najem. Bila naj M v faestn ali trgu aa pro-metnem prostorau Posudbe rod fTrfs-tisa-, H&arltltia ia*a ad aUrltm. 0627 ____________ Ing. Nilan Rojan tehnlška postovolea sa ^Bs^™a^rfaja™» ^"a^BUFaj ^ffvTvafl'a^p'V V^B T^Bs^s^raivv "av^FVp Tatoloii ti — Oa, Onort, ar—laa, pagaa, atroharmo sastala Taaliovntalli h»sat|alilh tvorala. HsiofjotetBO tahmajrf/o w ta- fai tao- PoglavttBO: tvaatoaa fri—Hsoi, nsaelno anolilo (saparfoafat) te deatJlad|a katrana. Vabava valb kaaaUsalh prolsvodov te sdravU ti tfMMaasatva* Najpovoljnije ^^ ^^= rta veliko! Emwm iokolad« Ča]« Svll«ć« Modr«gallee '. Saapora (ftv«pla| BaB|* (U«la) Dnlea ikr«ta (JfliU) bdksoo ksiMWi MakaroM Paprike Radta aramiea B»M>ka BrraM ta efptl« Ud. Im« .KOLONIALE' iMTVa t*T0« €f« €sa Za^S^fMv, Brzojavni naslov: vunrHMW. 6562 Išče se poslopje kf bi se dalo oporabrti v Industrijske svrbe, osfaoma aa kapi tovarna katerekoli stroke, naj je v obratu al! ne. Biti mora v L|abt)aal ali bližnji okolici, ev. tuđi kje drugje. Ponudbe z opisom in ceno se prosi poslati pod .TOTAtNA- aa Aatačas ettaetfd> al. Matellč, IJiHJana._________ Mila .agaia. Srna Wm^mmm—mm—M sbsVH-asjafasMasjaaaj mm šmw&tm te im prakoat aokavo flrago sallaj. Tvornica mila in sode KiNIC FOCK, Hrani. Naznanilo. Dovoljujem si vsem hišnim gospodarjem naznaniti, da sem zopet začel izvrševati dimnikarski obrt. PriporoČam se vsem svojim prejšnjim odjemalcem in prosim vse hišnike in hišne gospodarje, da se ob potrebi obrnejo name. Z odličnim spoStovanjem LUKA ŠETIHfl, dimnikarski mojster, VeUka tolmMTMkm «Uea it 17. Prejšnji poslovodja tvrdke Poivar. Hc 456/19—1 6626 Draibenl oldlc Dne 16- lnlifa 1919 ob 9. «ri dopolda« se bodeta prodala na javni dražbi v shrambi gostilničarke Frančiške Plrnat na Viču št. 23 se nahajajoča dva Finska soda te brastovtaio in z vsebino 33 hl in 16 hl. Izklicna cena znaša 50 K za hl. Kupina se ima takoj plaćati in soda odv/etL Okrajno sodiUe v Ljubljani, odd#lak UM _____________________dne 27. jiinija 1919,____________________ Podružnica Ljubljana. 1A OPANAKA RANKA Podružnica Ljubljana. D^nUka glavnica: K30.000.000. «'-"*^M^r»i^^a>'fm ^^"^"iMM; okroa K 1O.OOO.OOO.-. ____ • _ «_-« I ' CMlTClai I wBESStBkt Meske, devize, nedaostae paplrje itd. SPaSJSaiAi Vtoga aa M»m _____. ___.___ **** USAJai Čeke, mkanice ta akreditiTe na m ta- ia lamaMka mee*. Vtofa um ummm m fara naa prati aftjaftaMfseaa »airaialaa i aaji fffMSjfaB BjajmiM pod najagodaejilari pogijL obrestormaJB. Drta se U>»7«•***»«•**• ■■ "Ml»- £^-r-n' ZSffT BMM PBSMMBBi u vrcdaostae papiije taaa blago, ležeCc » tafaflj tori). Reatai davek ptaCa baaka iz tvtfega. 5S»' atiVr rirttdtftih. KUPUJE m noaajai Derlze, talate, wedawtae papirte M. | »—*-■»» jtgg* .| WmWnmukl ^^^ „„{na ta \tk imlafe aajkalaatBcie. Brzojavan m*Iowi JJUHtAMSKA. 7 T«l«ffon ftt. 131.