Siev. 223. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Traku, v ponedeljek, 13, avgmta 191? LeS^lk 2C«t. Izhaja vtsk dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj. Vrediii^vo: LUca Sv franUlka Asilkega ŠL 20, L nadstr---V* dooM naj m poiiljajo uredništvu UsU. Nefmnkirana piama se m sprejemajo in rokopisi *e ne vračajo. \z> ajattij in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord) lir t .Edinost*. — Tisk t'skame .Edinosti", vpisane zadruge a o- r:-nJ«r poroštvom v Trsta, ulica Sv. FranđSka AaiSkega SL 20. Telefon uredništva in uprave fcev. 11-67. H iro{ n i n a z n a S a : Za celo leto.......K 31 20 Za pol leta.............. . • s 15 60 za tri mesec«.....................» 7*80 ta nedeljsko Izdaj« aa cato let* • • • • • , . 6*30 Ca pol leta................. Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po S vinajje\ zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokoj'J eue kolca* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, podanice, oglasi denarnih zavodov ...............aun po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta......./.....i« - MaM oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti* — Plač« In toži se v Trstu. inseralni oddelek se nahajau v ulid Sv. Franćlik* AaUkega It 20. — Poltnohranllnlčni račun It. <41.653. MosllmsKa tfeputacHa. (O-i našega posebnega poročevalca). Dunaj. 11. avgusta. Deputacija bosenako-hercegovskih mo-slimov, o kateri se ie že poročalo, je došla končno tudi na Dunaj in je iu že deloma opravila svojo nalogo, o kateri je bil podan naslednji oficijalni komunike: četrtek sia došla na Dunaj 'iva odposlanca fc^ i-ns-ko - hercegovskih moslimov dr. Safvet Bašagič in Šerif Arnautović. Oba gospoda sta biia sprejeta v avdijenci pri skupnem finančnem ministru baronu Bui iajiu. — Zasun n ka kOMHhp - iMfCe-govskih moslimov sta obrazložila v tej avdijenci Želje in pritožbe svojih rojakov proti tamošnji upravi ui proti neustavnemu stanju v Bosni in Hercegovini m za-hievaia, naj se čim prej skliče razpuščeni boseiisko-hercegovski sabor. To svojo zkhtevo sta utemeljevala oba zastopnika 5 splošno željo in zahtevo vsega naroda v Bosni in Hercegovini. Barim Burian je omenjal gotove pravniško-tehniške težave, izjavil je pa naposled, da se jer začel pobliže baviti s to zadevo, in se nadeja, da se morejo iskati in tif-i najti sredstva in cota za uzivotvorjenje te težnje vseh konfesij.« Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« je napisa*! o tej deputaciji obširnejši članek in pravi, da je Šerif et. Arnautović govoril pred odhodom iz Sarajevega in tudi v Pešti, da med muslimani, Srbi in Hrvati ni uikake razlike v mnenju glede skorajšnjega sklicanja sabora. Dimović in Su-narić sta na Dunaju in sta se udeležila seje Jugoslovanskega kluba. Ugodno nam je to slišati. Ali store tafco tudi muslimanski zastopniki? Slišali bomo tudi to! — Gotovo pa pojdeta k carhi m mu obrazložita potrebe muslimanskega prebivalstva. t Imenovanih zastopnikov moslimov ni bilo v parlamem!! * * * Zdaj še nekaj podrobnosti o bosensko-hercegovskem saboru. V februarja 1. 1915. je bil bosensko-hercegovski sabor nenadoma razpuščen tik ored otvoritvijo pete sesije. To dejstvo je narod stfno zabolelo in storili so se vsi možni koraki, da bi se razpust preklical. — Ali v Pešti niso hoteli nič slišati o tem, kar ni zbudilo malo odpora v narodu prot! Ogrski. Pred dobrim mesecem pa je pričelo po vsej deželi na novo gibanje za sklicanje sabora in obnovitev ustavnega življenja. Zdaj gre baje edino le še za obliko, kako naj bi se zopet sklical že razpuščeni sabor. Po zakonu bi moral biti sabor sklican vsako leto in po razpustu 1. 1915. bi se morale izvršiti nove volitve že pred dvema letoma. Ta'neustavni položaj narod težko prenaša, toliko bolj, ker sijajno vrši svoje dolžnosti tekom vojne. Bose n sko-Ji e rcego vsk i sabor šteje 91 članov, 72 izvoljenih poslancev in 19 vi-rilistov. — V bivšem saboru se je bila ustvarila delovna večina 70 članov iz vseh veroizpovč anj. opozicija pa je štela !e 21 članov. Dasi je pa došlo včasih do rezkih razprav, do viharjev in škandalov ni došlo nikofli. Po boscnsko-hercegovski ustavi določa § 42. deželnega štatuta taksativno ves delokrog. \ se druge reči so prepuščene koin-peienci krone, med temi so vse državnopravne in ustavne zadeve. Kakor je krona deželni zbor razpustila, ga more prav tako tudi sklicati. In takega čina krone pričakuje narod, ves narod vseh veroizpo-vedanj. V tem oziru ni razlike v Bosni in Hercegovini. Zuszna radna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. avgusta 1917. Vzhodno bojišče. — Severoza-padno Focsani so pognali naši zavezniki Kuse In Romune dalje nazaj. Vsf poizkus} nasprotnikov, da bi razbremenili to iionto z napadi mas, so se izjalovili ob težkih so-v r azilih izgubah. V ozemlju O koza je napadel sovražnik južno Grosesci z močnimi silami. Izvršil je mestoma do dvar.ajst takih napuhov, ki so se vsi razbili pred našimi črtami, Šcprcnjski henvedski polk št. IS se je posebno odlikovat Zapadno O ene ruši napadi ugodno napredujeio. Orosecsi in Slanic sta zavzeta. Naše čete se bližajo dolini Trotusa. Severovzhodno Vacie v Bukovini se je izjalovilo več ruskih šunko proti našim višinskim postojankam. 11 a 1 j a n s k o bojišče. — Ob S oči ?o 52 naš! letalci b ievcii proti sovražnemu zračnemu poizvedovanju. Pet italijanskih letal je bi!o sestreljenih, med r.jlmi tri od stotnika Brumovskega. Balkansko bojišče. — Neizpre-menjeno. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 12. (Ker.) Veliki glavni stan, 12. avgusta 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Po napadih včerajšnjega dopoldne ie v Flandriji topovski br>j ponehal. Šele proti večeru je na široki fronti zopet narastel ?n ostal tudi ponoči živahen. Danes zjutraj so bili po enoumen bebnajočem ognju izvršeni na več točkah fronte močni sovražni poizvedovalni sua-ki, ki s* bili povsod odbiti. Severno Holle-heka je poslal sovražnik v naoad več polkov; tudi ti ni«© imeli nobenega uspena In so se morali umakniti ob najtežjih izgubah. Od prekopa La Bassee do južnega brega Scarpe In severozap^dno St. Qnen-tma se ie topovsko delovanje od časa do časa ojačilo; mestoma je prišlo do bojev v predezemlju. — Armada nemškega ce-sarjevtča: Na fronti ob Aisni, v zapr^ni kampanji in na obeh bregovih ^oze ste se artiljeriji borile živahneje Kakor sicer. Pri Cerny en Laonnoisu sta se zvečer dva francoska napada izgubonosno razbila. Na Cornilletu so bili napadi sovražnika z ročnimi granatami odbiti pred na* širni pridobljenimi postojankami. — Armada vojvode Albrehta: Nobenih večjih bojnih dejani — Nadooročnik Tutschek je sestrelil 22. in 23. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nobenih posebnih dogodkov. — Armada nadvojvode Jožefa: Juino doline Trotusa so si priborile nemške In avstroogrske divizije obvladujoče višinske postojanke in vas Grosesci. Proti našim južno doline Oitoza prodirajočim četam le poslal sovražnik v boj nove sile, ki so se v ponovnih srditih napadih brezuspešno izkrvavele. — Mackensenova armada: Boji severno FocSaui se nadaljujejo. Med Seretom in progo v Adjutlulnou so Rusi bi Romuni tudi včeraj z močnimi silami napadli naše črte; izgubili nismo niti pedi zetidje. Zapadno železnice je bTl sovražnik s krepkim rapadonl nemških t čet potisnjen proti severu in severovzho-j du in je imel pri brezuspešnih protinapadih j krvave izgube. Od 6. avgusta je bilo na tem bojišču ujetih nad 130 oficirjev in nad 6650 mož in npienfenih 18 topov in 61 strojnic. Od Serefa do Donave je napram prejšnjim diiem lopovsko delovaje znatno narastlo. Ob izlivu Buzaula je bi! ruski napad odbit. Macećonska fronta. — Položaj ie nelzpremerjen. Prvi generalni Ičvartlrmoisters pl. Ludfrndorrt. ^if BOLGARSKO. ^ SOFIJA, 11. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Med jezeri in v južni smeri srditi topovski baji. Na Do-brecipclju so poizkušali sovražni oddelki po močni^opov^ki in mino^ški pripravi napredovati, a se b'Ii pregnani. Na obeh straneh Vardarja, tia severi.^m pobočju Kruše Plaaine in ob dolnji S t run: i za nas ugo predizobraieni voditelji. Ravno tako je potrebno, da se na učinkovit in strog način pobijalo oni elementi, ki z maksima 1 i str čnim i agitacijami delujejo na razkroj armade. Skrbi g!?de živllskeip vprašanja. — Eva-kuacila Besarabije. STOCKHOLM, 11. (Kor.) Glasom sem-kaj dospelii petrograjskih listov predlagajo petrograjske mestne oblasti ministrstvu notranjih strani, da radi pomanjkanja živil privatnim osebam odreče dovoljenje za potovanje v Petrograd. NaOaJje predlagajo, da se bolnice in drugi taki zavodi pre-meste v druga mesta. — »Ruskafa Volja« javlja evakuacijo Besarabije. V odvraitev vojaškega poloma. PETROORAD, 11. (Kor.) Petrograjska brzojavna ageitc;Ja poroča: Osrednji izvrše valni odbor vojaškega in delavskega ter kmetskega sveta je sklenil, da skliče vse socijalistični stranke ter strokovne delavske organizacije na veliko konferenco v svrho posvetovanja o vprašanju, kaj naj demokracija ukrene, da odvrne vojaški polom. Japonske vojne ladje v Evropi. LONDON. 11. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Japonski mornariški ataše naznanja, da so se nove japonske ladijske enote zLružiio z enotami aliirancev v Evropi. liko zbegalo. Ker s« je torej morala omejiti na to, da se kolikor le mogoče okoristi na danih okoliščinah, se je odločila, da tvega vse z enim mahoan, in zato je odgovorila; — Neki moj prijatelf me je naprosil, da za njega zaprosim roke goepioe Pavline Brichetove. — Ali ste, gospa pooblaščena, da mi imen ujete ime gospoda, ki si vas je izbral za posredovalko? — je vprašala Avrora, ki nikakor ne bi bila nasprotna Paviinini oinožitvi, saj si je mislila vkljub svoji dobrosrčnosti, da bi bila šele potem res edina prava gospodarica v palači svojega soproga. — Baron de Lozerii, — je rekla gospa de Brageron 6 poudarkom, ostro opazujoč v tisk, ki ga napravi to ime na Avroro. Vsa čustva poštene žene so se v Avrori vzprotivila proti tej ponudbi, in ne da bi mogla zatajiti svojo nejevoljo, Je vzkliknila takoj: — Ta!____Tak človek! Ta vzklik, ki je prejasno izraža! največji prezir za onega, ki ga je svet poznal SGsna lo M&isšasiiKi. Po zlovestnem intervievu načelnika bosenske vla.ae, barona Soirkotića, z uredil kom slaboglfune >Bosnische Post« se Je v tukajšnjih krogih takoj ugibalo, da se pripravlja »od zgoraj« nekak odpor proti delovanju bosenskih politikov, Jugoslovanskega kluba na Dunaiu in hrv-atsko-srbske koalicije v Budimpešti. V tej domnevi nas je potrdile? tudi separatistično gibanje med moslimskimi prvaki v Sara-jevcin, ki se baje bojč, 'Ja bi v jugoslovanski državi izgubili oni izredni vpliv, ki ga imajo v Bosni in Hercegovini, — kjer tvorijo približno tretjino prebrvdstva, dočici bi v Jugoslaviji šteli komaj desetino ali ie mani. — Poznavalcem oseb in razmer ▼ Sarajevem je bilo takoj jasno, da za mosliml tlčć drugi činitelji v Sarajevem samem pod pokrovitelji v — Pešti. Ob dohodu barona Sarkotiča na Dunaj se je tudi tu tako-j videl sletci označenih intrig proti stremljenju jugoslovanskega naroda, in sicer v smislu separatističnih teženj moslimiskih veličin v Sarajevčan. Tu naj bi bil kvas za bodoči — odpor, ako bo treba ugovarjati z vsaj navidezno opravičljivimi razlevji. Nemški listi dunajski so dobili zvečer 7. t. m. na drobnem papirju litografovano notico o moslimski deputaciji in njenem nan»enu. — Parlamentarnim .poročevalcem je bilo še isti večer pojasnjeno, odkopi vse to prihaja in kakšnim namenom nad to služi, namreč za — vpliv Budimpešte v Bosmi in Hercegovini (in ž njima vred dalje doli na Balkanu) in proti vplivu in veljavi — Dunaja. To jim je šlo v glavo. Zdi se mi, da dunajsko časopisje ne bo preveč trobilo v — madjarski rog. Ali tudi tu imajno neko izjemo, in sicer kako; po navadi — glasilo kršćanskih so-ciialcev »Reichspost«, ki se veJe v vseh slovanskih vprašanjih nalostrudnejše. Z\-dovski listi zadnje vrste so — poštenjaki proii temu krščausko-socijalnemu hujskaškemu li«tu. *--Reichjtpost« nas ie izuWiva, in ako ima sploh kdo pravico, da govori za to ljudstvo, sta to pa'č le ona dva! Doslej se ni še nihče drznil dvomiti o legitimaciji teh dveh zastopnikov tani'^ ijv-ga naroda, nikomur Še ni padla taka be-dastoča v glavo. Dvomim tu'ii, da sploh se kak drug dunajski list pade tako nizko, kakor je padla »Reichspost^v svoji dobrovoljni servilnosti, ko gre za kak grd sunek proti slovanskim narodom. Naravnost blazno in smešno je, kako hoče »Reichspost« vzeti vrednost interpelacijama Jugoslovanskega kluba in hrvatsko- srbske koalicije, češ, da sta bili — naročeni, ne pa, da bi po teli govoril ves narod. Kje je neki tisti brezimner/, ki se drzne podtikati dvema največjima jugoslovanski i rta parlamentarnima korelacijama, da valita kukavičja iajoa in podajata naročene interpelncije, ki ne odgovarjajo resnici in niso pravo zrcalo odno-šajev v deželi?! Take m enake insinuacije enkrat za vselej odklanjamo z vso odločnostjo; ^nali jih bomo prav ceniti in po vrednosti zavrniti. — To naj si zapomni »Reiciispi.st«, pa — baron Sarkotič tu!Ji! Bualizem. kot njenega ljubimca, Je bil nepremišljena žalitev markize. Vkljub temu pa >e gospa Brageron znala zakriti silno jezo, ki se je je polastila vsleU te žalitve, in odgovorila }e mirno: — Kaj pa morete, gospa, očitati gospodu de Lozerilu takega, da opravičite sv$e zgražanje že ob samem imenovanju njegovega imena? Avrora je pogledala markizi naravnost v obraz, ne da bi Ji bila odgovorila Ta molk se je moral smatrati za ponovno žalitev gospe de Brageron, ki Je vsa bleda vsled zatajevane jeze rekla suhoparno: — V čast mi je, da še vedno čakam vašega odgovora, — Ce vam, gospa, ne odgovarjam takoj. Je to Ie zato, ker skušam najti, kaj vas je moglo navdati z mislijo, da bi bila gospica Pavlina Brichetova padla tako nizko, da ne bi mogla najti drugega soproga, kot onega ničvredneža, o katerem ste govorila pravkar. Sedaj je vzplamtela v markizlnih očeh Pod naslovom »Politična razmišljeva-nja o novi jugoslovanski politiki je ziučel »Slovenski Narod« priobčevati vrsio člankov. Prvi se glasi: I. Dualizem. Kdor hoče prav razumeti deklaracijo jugoslovanskih poslancev in jo tolmačiti tujcu in svojemu ljudstvu, mu mora neprestano klicati pred oči, kakšen je u.^ sedanji položaj. Ali nočemo nemara nekaj, kar se je narodu obneslo, nadomesti z nečem, kar še ni preizkušeno? In res, če človek čita, kako so avstrijski nemški socijalisti trdili v Stockholmu, da ^e v Avstriji maie narode pospešuje, ali kako minister zunanjih za'.ev grof C:*eniHi svojo malho hvali, če se čuje grofa Tiszo, ki ameriško zahtevo po samoodločbi narodov v imenu Madžarske »iskreno« pozdravlja, češ, pri nas je vse to že izvedeno, bi kmalu verjel, da se mleko in med cedita med Belja/com in Kotorom, med A-radom in Trstom! Ce viobrodušeu Dunajčan, ki ko;i;ai ve, kje sta Ljubljana in Zagreb, vsem tem ljudem verjame, ni nič čudnega. Ce nemški nacijonalec ponižno zahtevo po ljudski šoli opisuje, kakor da se žnjo jx> življenju streže Nemštvu in državi, se končno tudi mi nič ve-č ne Čudimo. 2aiostna pa >e vloga znanosti, ki dobro pozna, ali bi morala poznati vse razmere. Zgodovinarji, statistiki, narodni gospodarji, socijo-Iogl, kje ste? Le retiki so oni med njimi. divja jeza, toda obvladovati se je mogla gospa de Brageron še vedno toliko, da je odgovorila: — Ali morda dejstvo, da ženitno ponudbo gospoda de Lozerila poipiram s svojim imenom ne zadostuje za razpršitev vseh proti njemu naperjenih sramotnih obrekovanj ? Nesramnost te Ženske je bila vzrok, da je Avrora pozabila vso previdnost. — Četudi! — je rekla prezirljivo, — če gospoda de Lozerila obrekujejo po krivem, potem ste ravno vi, ki ga postavljate v najslabšo luč! — Kaj hočete reči s tem? — je siknila markiza na te naravnost proti njej naperjene besede. Poleg tega, da je bila Avrora poštenega in pogumnega značaja, si je bila tudi v svesti, da. braneč Pavlino, zastopa pošteno stvar. Zato se je čutila dovolj močno proti preteči nevarnosti ui ie odgovorila neustrašeno: vDalje.) Stran II. „bDINOST* fttev. 225. V Trstu, dne 13, avgusta 1917. ki se upajo na dan z resnico. Prej se ne krši pravica, kajti četudi ima Justitia lahko reče, da je pri nas znanost, zlasti zavezane oči, vendar še ni prav slepa in seveda politična in socijalna, zgodovina in narodopisje, statistika uprežena v nemško-nacijonalni voz. Madžari imajo vsaj Oskarja Jaszija, ki si upa iz neovr-žene zaloge znanosti neka) svetlobe 1 praviti v zastrupljeno te*no laži, v kateri deluje vladajoča politika. V Avstriji pa ni pr; v nikogar. Celo nadarjenega socijali- kai bi že še prodrlo k nji. Tu v pravnem odseku načeluje menda ravnatelj sam in je nek-oliko umerjen v svoji sodbi; saj bi bilo preočividiK), ako bi pravniški od^ek direktno kršil pravico. Ampak tu sem segajo prav mogočni kremplji prvega oddelka: ta poučuje vedno, kako in kaj je treba ukresiiti. Ravnotako ni tu nobenega Slovenca; torej se deli pravica našim ljudem sta Karla Rennerja sta površnost in strankarski cilj spravila z znanstvenega | od tujih ljudi kot v srednjem veku. tira. V celoti je laliko reči, da so za od- no H domačini. 7. znanostjo, ki bi z opisom resničnega pol >žaia poravnavi narodov pol pota pri- «. > —iv 1«— .vw., «« — — ^ Istotako pa seza indirektno veima moc »saK v Avstro-Ogrski netnski učenjaki | personainega odiJe-Ika k tretji skupini, to raiha imeli mnogo jasnejšo s-cf3ho nego . , _a ahratovn službo vlakov. Istotako pa seza indirektno velika moc . rsonalnega oddelka k tretji skupini, to k oddelku za obratovo službo vlakov, strojev itd., ali po nemški: »Zugforde-rungsdienst«. In tu začenja poglavje, ki .. . . . , je posebno važno za nas. Znano je, da tu pravila, z raznimi profesorji ni torej nic. i l spiida>() kurilnice, obratne delavnice, Naravnost sramotno je posebno za u- stroina s}užba, inženerji, strojevodje itd. To je pa mertia tudi ono mesto, kjer ima- pravno znanost, da ni vzpričo večnim jnzivom /'e zdavnaj spravila skupaj vsega gradiva za rešitev narodnostnega pro-DI na in da ni proučila vseh možnih sistemov Ln predlogov, da s tem pripravi politikom podlago, brez katere so vse re-f rine le opasni poskusi. (>d te strani ni nobene na e. mo Slovenci in sploh Jugoslovani res najmanj zaslombe iz enostavnega vzroka, ker nimamo zadostno število tehnikov sploh, v prvi vrsti pa strojnih inženerj-ev. Naših ljudi s tehnično izobrazbo je tako malo, da izginjajo sploh. In to je naša rana. ki zeva že desetletja. Priznano je, da je Iz tujine. (Dopis.) ?e niso pozabili materinega jezika, čez rame upniški sestanek, ki se vrši 'Janes ob 7 in tiste gospodične, ki so nekoč plavale v pol zvečer v ulici Gian Rinaido Carii št. trobojnicah, sedaj pa jim bo kmalu sloven- Ker je razmotrivan e o ženitvi naših fan- ski go\or izzivanje v Ljubljani ali na Slo-tov in deklet bilo v prvi vrsti namenjeno | venssem sploh. Unionska kavarna itd. bi ________ __ ____T• r->,__________* t_! . lotila« «n»»rt-!T.a. I iste, ki so bili leta 184b. rešitelji države, so izročili na milost in nemilost onim, ki so takrat odstavili di-i c!>tijo in proglasih republiko. Srbe v juž-i Ogrski, Hrvate. Romune, ki so šli L IS48. v boj zoper Madžare, in junaški rod gi razni prijazni in neprijazni gospodje. Glavno vlogo pač igra tudi tu I. oddelek, saj je le-ta edini informator o osebnih razmerah. Vendar pa moramo reči, da vsaj pri tem oddelku vlalia tu pa tam še nekaka strpnost, izvirajoča deloma iz svojstva in stroke, deloma pa vsled tega, ker je osobje, poduradnlštvo in sJuge, večinoma jugoslovansko, ob enem pa tudi prtrce? odločno, kar ne moremo trditi o celoti naših ljudi. Da pa tu<'i v tem Cisto strokovnem odseku ne odloča edino zna- lice v — vse to je dobil Madžar. Ne- nje, temveč tudi narodnost, je razvidno že • pa ie dobil drugo porcijo: Slovence, iz tega, da se je še v mirnih časih po na-Hr\, atov in Cehe. Dualizera se imenu-t.vadi kvalificiralo naše ljudi kot srednje , a si«tcin po katerem sta si dva naro- !«^obre, Nemce pa kot odlične strojevodje, razd ii!a vlogi, da moreta vsak na Dokaz o nasprotnem pa le v zadostni rae-cm de:-Ju živeti kot gospodarja nad ri podala sedanja vojna; pa tudi odprej so k ■ i-gijiii Sicer tvorita vsuk v svojem znana imena Levičnika. Kreinžarja itd. i.iiiiiiU' še vedno ie po dobro tretjina Bili so to možje res železni strojevodje. alstva. a to nič ne dć. ker se je u- ki so poznali sam-o stež-bo in njene koristi; el taj< volilni red, ki je iz manjšine na- toda, v zahvalo so bih deležni raznih sili večin j. Ker je tlačenje narodov kan; posebno pa je to skusil Levfcnik. — rania zadeva «>iiel» držav, k vsako Med vso vojno z Lahi j-e vodil kurilnico razmeram v osrčju Slovenije, v Kranjski in deloma Štajerski odgovor pa je prišel le iz tržaških krogov, si usoja člankar p;v-daria i, da je zadel članek tiste ki jim v resnici gre, v živo dovolj, kar pričuje molk časopisja onih krajev. — Čeravno je tako važen ta predmet bolj kot cela kopa drugih notic, vendar ni smatralo ljubljansko časopisje za vredno, da bi omenilo ta članek. Če se hoče zabiti žebelj, ga je treba udariti po glavi. — Ni bil pa namen pisca članka „Poglavje o ženitvi — Ženska narodna zavednost" rabiti tako radikalne sile, pač pa se je hotelo z onimi vrsticami o-pozoriti javnost na nikdar dosti važno vprašanje narodnega življenja — na ženite v. Kakšni so grehi naših ljudi v tem oziru, ni, da bi govoril! Marsikaj je 2e šlo mimo nas, ker se ne da opravičiti ne z enega, ne z druzega stališč?, pa bodi si pr mož-kih, ali pri ženskah. Eno je gotovo, mm-reč, da mož nikdar tako neopažen ne zleze v zakonski jarem kot ženska, in da pri možkih v obče, osebni blagor, materijalna stran ne Igra tako važne uloge, da bi to .kaj pomenilo za narodno gospodarstvo. Povprečno s-> vendar vsi naii možakarji siromaki, a kljub temu bogati čustev. Ve'iko je lepega, jedrnatega, idealno mišljenja in opravičljivega v odgovoru, eno pa je pri tem neomenjeno t. j. potreba, da se z gospodarskega stališča čuva položaj naroda. Namen prvega glasu iz tujine je bil, poudariti svetost ljubezni čustev, obenem pa tudi gospodarsko ozadje ženitev samih I Potrebno je, da se uravna tudi tu razmerje med mladino vsega našega naroda. Recite, kar hočete, dejstvo je in ostane, da se naši ljudje ne znajo ieniti! Naši fantje nimajo niti malega dela one vstraj-nosti in samovzgoje, ki je dotrebna za zvezo dveh src. So mogoče tudi lahkomiseln^ toda Še bolj so neodločni, boječi in mehki, ter nimajo pravega nastopa. Ne le, da niso bogati, tudi malomarni so, ne beltyo si preveč giave, kakšen bo njih zakon, ali bo srečen ali ne, glavno je, da se oženijo! Le poglejmo slovensko razumniftivo pa do delavca. Znane so nam razmere, ki vladajo v zakonskem življenju. In potem? Vsled mladostne brezbrižnosti, ki ima žal neštetokrat jedro v roba tosti, in vsled neznanja tako potrebne olikj ttr gibanja v družbi, se je povedala lahko marsikaj iz albuma različnih, — žal, naših rojakinj. Zapomnijo naj si slovenska dekleta, da zunanjost ne igra vedno in povsod prve uloge, tudi izrazito bogastvo ne, saj so se naši najboljši možje ženi i revno. Poštenje je prvo, in tega bomo zahtevali, ko pridemo domov I Edino, kar je vzrok razmeram, ki vladajo danes med našo mladino, je trkanje na prsi in gonja za plitvo zlato skledo, kl je pri teh razmerah tako rada na ogled. Tujci si delajo z naših zrn pogače, pa odnašajo kamen za kamenom od palače našega narodnega premoženja. — Marsikatera naših deklet je bila pred vojno srečna znročenka poštenega slovenskega fanta, bodisi po činu častnika, ali prostaka pa poglejmo si jih džines! —» Ozrimo se na te vrste de kleta, ki bi bile užaljene, če bi se jim po vedala resnica v obraz ! Koliko jih je med njimi, ki imajo zaročence v ujetništvu, na 10. Na sestanku se bo razpravljalo o važnih stanovskih zadevah železničarjev iix o organizacijskih vprašanjih. — Tovariši! V težkih Časih živimo, a še težja nam bo bodočnost, ako se ne boano pobrigali pravočasno, da spravimo svoje stanovske zadeve v sklad z novimi razmerami. Nujno potrebno je, da strnemo svoje vrste, da bome pripravljeni na težke naloge, ki nas čakajo. Trdno verujemo v to, da zašije po teh nesrečnih časih tudi nam jugoslovanskim železničarjem solnce boljše in srečnejše bodočnosti, ali le tedaj, Če si bomo znali in lirrcli pomagati predvsem sami. Pregovor, da je vsakdo svoje sreče ikovač, velja tudi za nas kot stan. Ne držimo tedaj križem rok in ne čakajmo, da nam prineso drugi to, kar si moremo priboriti ie sami. Čas je, da krepko zavihamo rokave ter se resno lotimo viela. Prva, najnujnejša potreba je, da okrepimo zopet svojo organizacijo ter ji omogočimo, da bo lahko s primernim poudarkom zastopala naše zahteve. Vsi na krov, to badi naše geslo! — Pridite tedaj vsi. ki vam bojnem polju, ali kje v tujini sploh, pa dopušča čas, na današnji sestanek, kjer se uganjajo doma slepomišje, kot da bi ne bilo! prijateljsko pomenimo o naših zadevali, mogoče počakati časa, ki jim je bil nefcda j Zlasti pa so naprošeni tovariši zaupniki* sreča in cilj. To sem hotel poudariti brez moralne pridige in nič druzega. Neoporečno je potreba, to stvar med nami razjasniti, ker vsi moški ki so tam na jugu ali kjer bedi doma, ali zunaj ožjega domovja, bodo kljub zabavam, ki si jih dovolijo, ko pridejo domov, jasno in brez strahu vpraševali: „Kje je ženska, ki je vredna biti zaročenka in — in žena ?u Razne politKne vesti. »Avstrijsko politično društvo«. O zborovanju tega društva 10, julija t. 1. smo poročali. Govoril je tu'di dr. Krek in sklenjena je bila jako lepa resolucija za — mir. — To zborovanje pa še zdaj razburja nemški Nationalverband. Te dni se je celo izrekel, da noben član Verbanda ne more več biti član tega društva. Obsodil >e tudi govor proff. Redlicha na tem zborovanju. In zakaj vse to? Zborovanju je predsedoval inani milijonar, veletržec s kavo i tli., Julij Meiul, ki je odločno govoril za mir; v svoji gorečnosti je šel tako daleč, da se je izrekel celo za tak mir, ki bi ga — Avstrija sklenila na svojo roko brez Nemčije. Bivši minister Baernreither in grof Nostitz sta nato takoj odšla, socijalni čutil da se udeleže tega sestanka, ako le mogoče, polnoštevitno. Mestna zastavljalnica. V torek, 14. t. m., se bodo od 91'2 dop. , o 1 pop. prod.tj-ila na dražbi dragocenosti, zastavljene mes^a avgusta I. 1^15. na rdeče listke serije 138 m sicer od št. 203.601 do št. 206.400; popoldne od do 6 pa nedragocenl predmeti, zastavljeni meseca avgusta leta 1916. na zelene listke serije 140 in sicer od št."203.201 do št. 204.500. Prosimo slovenskih, hrvatskih In čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okonlh. Pošlieio naj se v Na« rodni dom. DAROVI. Za moško podružnico CMD darujejo ob priliki sestanka s starini prijateljem in znancem: Oki in Oku Kimavec K 20'—, Fran Repič K 5'—, Fr. Fonda K 2'—, *Sar-delca« K 2*—, Nekdo K T— in >11 Terri-bUe« K 5T—; skupaj K 35'—. Denar hrani uprava Za revne učence slovenske goriške gimnazije v Trstu daruje g. Ivan Oorup, ravnatelj »Prve češke«, K 10. ^________ ______ ______ _______ ^ demokrat posl. Pernestorfer pa je razpršilo že toliko naših mladih parov. Ve- potrebo, da je protestiral proti takemu —; liko pa se Je razdrlo tudi zakonov in mno-! nenemškemu govorjenju. 11 o naj si naši go rodbinske bede ima svoj izvor ravno v soc. deinokratje zapomnijo!) — Proi. I .ešavaiije preko granico s*rogo zabra-eno. Zlasti Madžari so v tem pogledu la natančni. Huaiizem k največja nesreča Jugoslo- .nov. A ne k v političnem oziru, ker nas j soka in so ga vsled tega razcepil v kose, da smo slabiči na Du * razpolago)! Druga postava je to&tran .in,, dru^a v Borili, zopet druga v Ba-...;u in drugačen je postopek v Banovini. 'I ro na Gpčlnah kot strojni mojster, dokler ni bil končno radi slabega zdravja premeščen v Ljubljano k svoji družini. Njegov naslednik, Nemec, pa se je napil vinskega kazensko premestili v Ljubljano in Levičnika nazaj na n v Budim ešti. vjedinieni pa bi bili Općine! Ali je Ljubljana kazensko mesto nska s k nam v gospo- za železničarje? Menda ne. Tiči torej v ->• cul oziru: naše zemlje ob morju m!tem aktu bodisi zloba, ali pa so gospodje rečiu Save in Drave tvorijo kumpofct- okoli 111. oddelka bedasti do skrajnosti? celoto, ki razcepljen^ pomeni anto,|Levičaik pa leži sedaj v Ljubljani; sami "ličena pa bi 1 ila mogočna gospodarska nc vemo, ali bo ali ne bo: tako je bolan, /a. Kak-, na; se med nami samimi raz- j Vendar pa še enkrat povdarjamo. da je / tlic . ;i -t. če fe Kraniec na Re- vsekakor III. odsek Včasih boljši nego , j sodu i ji iti v vseh uradih, kakor da recimo I. 11., posebno pa VI, ki je zopet j t v Turčijo (tam mu je vsaj konzul največje gnezdo vesoljnih \ olksratovcev . ~ Lammonigga, dr. Sauterja etc.. saj jih ic cela vrsta. Z»Ji se nam celo, da j-e prvo-] imenovani gospod prožno pero za vse Ši- | vu, ki mu je zadnja pomoč, tožba kane. Ampak svaka sila do vremena! i ek>ekucija. ob različnosti predpisov! Hočemo še, predno končamo, dotakniti; ir«, izključena, se boji prumeta. ker mu ^ prometnega oddelka ter splošne mize-unika te sigu: ; »p. Za Slovenca je on-: riie Zeieny, ki je načelnik prometa v j ij Sotle gos, Li-ar^o mozemstvo, Hr- ravnateljstvu, se nam zdi nekako še naj-j pa se m re Komaj ganiti tn že je pod h,A] pravičen. Kolrkor ga poznamo, je vsaj { prvič strokovnjak, ki je za prej&nim po-... -71 . poln orna nesposobnim Pallasmanom našel : trna enotna gospodarska politika. Zlasti lep nered pri proilletu. PaMasmami je bil Pr«ijvnil1 sre.^ICV se, ^ pač pravi tip nemškega vajzeraponarja«; znal ni nki, ponemčeval pa je vse od kra- j ja: še luno bi bil, ako bi jo ie mogel. Ze-len\ ie ustvaril vsaj vzdržljive razmere, j začel je prvič na pe^lagi strokovnega zna-I nja trebiti liuliko oL pšenice. Ka^ni taki prazni klasje, kot goriški \\ ieser in taka conip.. so leteli na pidrejena mesia, ker so bili ^predobri« uradniki. Vendar pa, ker je Zeleny kot Nemec pokazal dc.bro voljo,-dfbil jo je pod kolena od I. in VI. oddelka.; T i uradi so le ve-no šuntali in moč Volks- tem. Koliko narodnega imetja smo na ta način razbili Slovenci sami! Dovolj! Kdor je hotel, je razumel. Mož-kim je lahko ostati samim, ako se pa hočejo poročiti, je potrebno eno, in to je, razumevati povsod in dosledno dušo slovenskega dek e;a I v Ali je pa to vedno mogoče? Naše družabne razmere govore drugače. Mnogo rod-b n, osobubito imovitejsih, stoji na jako se bičnem in ozkosrčnem stališču, stališču, ki mu pravimo bahavost. In ta odbija! Tega vtisa nima samo oni, ki je domačin^ ampak vsak, ki biva daljšo dobo med nami. Take malomestne razmeie niso. za naše, še zdravih nazorov polne ljudi. — Če vsled tega vpre-n^eiiem smislu trpi samostojnost slovenskih deklet, ni to krivda nas možkih, ampak kriva je vzgoja v teh rodbinah? Možki se radi par kronic pač ne dajo gledati čez rame, če tudi so č~z ušesa zaljubljeni v eno ali drugo dekle. Tu igra prav važno ulogo ponos, in tega j pri fantih potreba zato, da se omeji delovanje v sebe zaljubljenih ma- :: HALI OGLASI:: r—i s—11 to raianajo po 4 »tot. be««do. j r™i ; \\ Ilitnn liiinai sa risa- ' »—J —-' □□ S □□I i t«®k»a e.ik dprto od i zjutr-ij e bilo vedno prffnn d?h[? ,llleCr Wilvo a neko navzkrižje v imenovanju tega nar^ ™HU uL hosco 10 da v Galiciji in Bukovini. Narod sicer go- —- vori »po ruski«, pa ima razna imena, le f.^fla vinske kupim od 10» 1 naprej — ruskega nc. Podobno-je s Slovaki, ki st 2 (Iuhč- 0 o 1 2H4 m <-lu?.bo za ujt akarico ; najrajši na dežel:. Vprašati je v ul S NicJo31. IV (12feli govore — slovenski, zemlja je slovenska, j« slovenska je žena, a narod so — Slovaki. ___ — Tam pa so Malorusi, Ruteni in Ukrajin- - . ; rii;iM M Kntin iia Car na ci. Ruteni je novo ime avstrijskega kova LuL$ vIllU li. «AuI!iI7 OpSioah, ima od 1. 1848. "dalje. — Ukrajinci SO vzeli ime naprodaj veliko množiuobeU^i ia Črtica viua. (1274 od Ukrajine, a se je smatralo že za pol x ... VBaka ,rste ki-puj« Jakob Margou. Via veleizdaj«e. Zdtii pa je to vprašanje rese- tuilljL Solitario 21 (pri mesui botuiAoici) l 38 no. Vitez Bilinski je poslal cesarju o pri-: —--- liki zopetnega zasedenja Galicije vda- j KUpUJGni nostno brzojavko, v kateri je imenoval poljski in ratenski narod. Cesar pa jhe v odgovoru imenoval prebivalstvo poljske Mar^ou. !-o!e vinske, petroleJe^ e, olje v« ▼ vsaki m io2iai t lica. Soiitario 21, 1271 ter, ki je edini vzrok, da dekleta danes pod fn ukrajinske narodnosti. S tem je prizna- drugim zakonom. \zpričo dualizma se ne more razv iti 110- Združeni bi spravili prav laliko skupaj fcrtuko broJarsavo po našem morju. Zdaj i;jis tujec odriva. Žalostne železniške tj/ erc na Hrvatskem so polovalcem vr s; iiinu. \ se je urejeno za Pešto in Ma-i/.,ri 1 najraje videli, da bi nične šlo.pre-! Hrvatske. 1/. Banata je še bolj vse pro-t severu naravnano. Kakšna klaverna . t za gre z Zidanega nio^a v Zagreb! \ -i šc vemo, kakšen boj je bil, predno je l Icnjska železnica dobila siri niašno zvezo v [T I |. IiT - II UI UU1 Ji r I V, v w wiiv JU11LHII ui Ilivrv » vinj- Karlovce. Lbc^a Dalinaciia je proti ratov je 5iIa veIika pri ^roiu sturgkhu in vo : p .rocena s C shtvansko. a ze- Iljegovih pajdaših. Gotovo je, ni vse v re- zvezv /. njv, dandanes nima. ,1h tnH; .„. nrirlHnii^ti^ rak n^rpri ,.rl - - . . idu tudi tu: principijelno ravno tak nered e skrbi, da m med nariu več go- km Hmo-^- ki^V irskega prometa, kajti iz živahnih °l ' »e namreč večinoma nemški, kar ni pravilno. Končno je m še nekaj druzih oddelkov, pa povs'Kl se ponavlja ista pesem. Zato je tudi škoda pauirja in besed. \ sled navedenega, popolnoma resnične-tc.;;. J.L študira naša inteligenca na' ga gradiva prihajamo zaključka, da ie v T: . i. J. Lažje nas v kleti krme. Neizmerno več duševnih stikov me: nami bi bilo vstalo. v siudiii Jugoslavije in jim priporočamo, da s<_ zavzamejo v posl. zbornici za 1o, ovt 1 i ) gospodje Schmitz, Kordin, Sauter. poscimo pa Sammonigg in vsi ostali prav kmalu premeščeni tja med trde Nemce. Tiini iim ne bo neba mučiti se za neinško Če bi se prosto selili in■ t-! entje p.i ,-in-ki Mvar. pač pa bo-o morali stri>kovno de l nov ni. Tako r- so Hr ati Slovence lati. ako kai znajo. Mi Slovani-imamo v s, z ali nafbolj kot - Bachove huzare. j Avstriji večino "/3, imamo tudi več no v Vi;;.':j.r se ni posrečile, da 1 i na> trajno državnozborskeni žel", svetu in v zbornici razcc, dL in našim posianccm bo hvaležno vse ljud- stvo jugoslovansko, ko nas rešijo te more. Osiali Slovani nas ra bodo gotovo podpirali v naših težnjah. Saj čutijo tak bič tudi nji'rovi železničarji v obilni meri Slovanski železničarji pa: združi.:.) / »; t svoje sile m naprej! Tucitus. r o rc.notcUsluo drž. leiGznic (Zvršetek). r:;., ; ' ni pri 11. oJdelku za , \]Edir.-s da tu pazi.r>> ■ i/ da * k jir^V'ič pritiskom nc izbirajo samostojno. Sreča bodočnosti se jim sugerira. Svoboda srca in se jin zatre ln zakaj? Vzrok je tista visokost vzgoje, ki bi bila rada aristokratska, pa je smešno bedasta in okoli in okoli zaplankana s srednjeveškimi predsodki. Vsled tega merijo naši ljudje omikanost po nemškem čebljanju; da bi se kdo priučil pravimi slovenščini, to ne odgovarja modi. Ce človek pri-dv.- v naša mesta, ali zadnji hribovski trg, bo čul ravno n ed takimi ljudmi, ki trosijo v svet svojo nezmotljivo zavednost, narobe nemščino, kjer kar mrgoli napak. Lov /.a naslovi, je udomačeno rokodelstvo. Najmanj „Dr.* ali „Ing." mora biti ženin. Kaj drugih velevažnih „stanov* nima naš narod ? — Če pa take matere ne vjamejo na limanice slovenskega do&oija, je dobro-do el vsak drugorodec, samo, da ima visoko i oneč nasK v. Da pri tem kopni naš kapital v podobi dot, prehajajočih v tuje roke, je to le argument, ki nima z ljubeznijo in čustvi sploh nvbenega stika, pač pa je izrodek mišljenja ijud (sia Šev), ki ne gledajo na ljubezen lastnih otrok, ampak se pode le za puhlo zunanjostjo. Nasi fantje pa so hvala Bogu že toliko zreli, da jim taka vzgoja ne zadostuje; oni žele svobodne odkritosrčnosti tudi v ljubezni in zavednosti povsod. Pisateljica odgovora naj vzame v pre res zadevo tudi s te strani in naj upošteva splošne slovenske razmere, ne samo tržaških. Lboštvo je znak materijalne strani našega naroda in s tem naših mož, ki zidajo domove. Ce vsled tega, da »e je pri bclje sit ii a ih rodbinah u^nezdila grda navada, da se prezirajo pridni in nadarjeni sinovi slovenski i staršev, trpe tudi deklice srednjih ;n ubožnih slojev, je ta rezultat ustvarila samo in samo ona dušljiva atmosfera na-spro.ij stanov, ker okuženo je danes med našinci vse in najbolj tam, kjer se je ne-k aj pridigalo, da si slovenski fan*;e lahko d >be poštene družbe, poštena srca in pošte običajev, ter zabave. Da, priš i smo tako daleč, v ljubljanskih kavar ah in tudi drugje po Slovenskem glečaj<> sioven-sk. g 's:e, ki v uniformi uradnika n!i v jaka i no ukrajinsko ime na najvišjem mestu in se bo moglo zanaprej tudi uradno rabiti. V tukajšnjih ukrajinskih parlamentarnih krogih pravijo, da je cesar storil to namenoma in hote, da se ta spor reši na lep, skoro neopažen način. Domait vesIL Povodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva se vrši v petek. 17. t. m., ob 9 dop. stolni cerkvi pri sv. Jus-tu slovesna služba božja s tedeumom. Povodom zopetnega zavzetja Černovic se vrši v sredo, 15. t. m., ob 10 dop. v stoLni cerkvi pri sv. J ust u slovesna služba božja s tedeumom. Nedeljska »Edinost« se je zaradi tehničnih ovir — pokvare pri rotacijskem stroju, ki pa je že odpravljena — toliko zakasnila. Ja smo jo zunanjim naročnikom mogli odposlali šele z današnjo pošto. Tržaške čitatelje našega lista, ki ga morda včeraj niso dobili, opozarjamo, da ie včerajšnja številka na razpolago v vseh toba-karnali. »Zvez2 jugoslovenskih železničarjev« vabi svoje tukajšnje člane na važen za- Ktior ima napr^aj zEliUšidt v Trstu ali v okolici pošlje syoj3 natančne pismene ponuja« na ans. odd. Edinosti pad ,,Zemljišča". ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Carinik v Trstu, ul. Poste vecchle 12, vogal ulice delle Pos:e. Izdiranje zobot/ brez bolečine, :-s Plombiranje* :: umetni ZOBJE r JADRAN . Trst Bia Cossr tli Rispartnlo šteu. 5 (Last;;a poslopje) Kapital in rezerva K 13,200,008.-Fliijalke: Dunaj Tegetholstr sse 7 9. Dubrovnik, Kotor. Lj'ibljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vlo^e na knjižice 3 1 2 ° o Vi&se na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plaćuje banka svojega. Obredi \at;je vlog na tekočem in ziroračunu po dogovoru. Ak editivi čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemna tržišča. — Kupuje in prodaja: vreJnos:ne papirje, rente, obligacij.', za^taviii pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute m devize. j>re-dujmi na vrednostne papirje in b'a.-o ležeče v javnih skladiščih. Sr^fe deposits piomese. — Prodaja srečk razredne 'eter je. Zavarovanje \ sakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrelanja srečk itd. brezplačn Stavbni kredir, re abours kaditi. Bozna naročila. — liKaso. Menja niča. -----liskompl intnlc. Telefoni: 1463, 1793 in 2676, Brzoj-.vi: JADRANSKA. - tra^n« ure : od S c*o 1 popoldne ===