Priprava hlevskega gnoja
Dober hlevski gnoj vsebuje sledeča hranila;
-  0,6% N (dušika)
-  0,3% P205 (fosforja)
-  0,7% K2O (kalija)
-  0,6% CaO (apna)
-  18,0% organske snovi
-  in še vrsto mikroelementov in ostalih snovi (mikroorganizmi...)
Torej je poglavitni pomen hl. gnoja v organski snovi, ki izboljšuje strukturno godnost tal (zračnost, vlaga...) in po predelavi v humus predstavlja pomemben del koloidov na kate-rega se vežejo hranila. Količina hranil v hl. gnoju je močno odvisna od vrste živine, krme s katero krmimo žival, nastila in nege. Živali krmljene s hranili bogatejšimi močnimi krmili izločajo v gnoj več hranil. Najboljši nastil pa je slama. Pri slabi negi hl. gnoja, pa se že tako niska vsebnost hranil lahko tudi za polovico zmanjša.
Nega hlevskega gnoja:
Pri zorenju gnoja pride nujno do izgub, saj potekajo procesi razkroja in presnove, se pa v gnoju izboljša dostopnost hranil za rastline.
V aerobnih (zračnih) razmerah gnoj hitro humificira in nato v tleh hitro mineralizira v rastlinam dostopna hranila. Upočasnitev teh
procesov dosežemo v manj zračnih in vlažnih razmerah. V današnjem času se bomo omejili le na nego, ki ne terja prevelike porabe časa, dosegamo pa še primerno kakovost. Na pra-vokotnem, rahlo nagnjenem gnojišču raspro-stiramo dnevno gnoj po celi površini, po po-trebi (suho in toplo vreme) malo navlažimo z razredčeno gnojnico in potlačimo. Oblikuje-mo glede na število živali najmanjši možni kvadrat. S tlačenjem in vlaženjem preprečuje-mo večje izgube dušika. Več ko je v gnoju nastila (slama), bolj je potrebno tlačenje. Naj-primemejša temperatura za nego gnoja je 30-40 ° C, kar uravnavamo s tlačenjem in pliva-njem (zniževanje temp. pri veliko nastila) in premetavanjem, torej zračenjem (pri gnoju z malo nastila).
Največji pomen ima gnoj na obdelovalnih površinah, še posebno pri okopavinah in zele-njavi. Da zmanjšamo izgube dušika odvažamo gnoj takoj na njivo in čim preje zadelamo. Potrebe po gnojenju z mineralnimi gnojili, pa ugotovimo iz založenosti tal (analiza zemlje) in odvzema hranil s strani rastlin, ki jih name-ravamo saditi.
KMETIJSKI ZAVOD UUBUANA
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA
ANTON ZAVODNIK