wthnM plačana ▼ gufajvlnL Leto LXV1 št. S9 LJubljana, torek 12. 1935 Cena Din L- SLOVENSKI utnaja vsak dan popoldne izvzemJi nedelje ta praznike — inseraa do 30 pettt rret A Din 2.-. do 100 vrst s Din 2J50 od 100 do 300 vrst a Din 8.-. večji tnaerati pettt rrsta Din 4.- Popust po dogovoru inseratni davek posebej — »Slovenska Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CJFBAVNlsTVO LJUBLJANA. Rnafljm attes stev § Telefon: 5122 8128. 813«. 8U6 to 8Ut Podružnice: MARIBOR Stroesmaverjeva 8b — NOVO MESTO. Ljubljanska o, telefon it 26. — CELJE: celisko uredništvo: St rosa mayer jeva ulica 1 tele ton si 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st 10.351. Likvidacija grške revo'ucue Uporniški pokret je docela zatrt — Poveljniki so pobegnili, upor-čete pa so se predale — Tudi mornarica v rokah vlade — Uporniki se drže samo še na Kreti Atene, 12. marca r. Vse kaže, da je revolucija, ki sta jo vp rizo rila Ve nize los in general Plast i m s, končno veljavno končana s porazom upornikov. Državljanska vojna, ki je deset dni razdvajala grški narod v dva tabora, ter poleg ogromne materialne škode zahtevala tudi mnogo človeških žrtev, se je končala z razbitjem uporniškega tabora. Vladne čete so v teku včerajšnjega dne zavzele skoro vso severno Grčijo, pognale upornike v beg in zasedle vse važnejše postojanke. Voditelji upornikov so pobegnili in postili svoje čete na cedilu. Zapeljani vojaki so se po večeni udali brez upora, deloma pa prešli k vladnim četam in se skupno z njimi borijo proti zadnjim ostankom Venizelosovih revolucionarjev. Poraz upornikov na kopnem je porazno vplival tudi na uporniško mornarico. V teku včerajšnjega dne so vladna letala napadla uporniške ladje in jih bombardirala. Med uporniškimi mornarji je zavladala panika, ki pa se je izpremenila v silno ogorčenje, ko so uvideli, da so jih voditelji pustili na cedilu. Na križar ki »Heli« so se zaradi tega mornarji uprli, pometali oficirje v vodo In se nato predali vladnim četam. Njihovemu zgledu so sledile se tri druge uporniške ladje, d očim je največja križarka »Averos« bila v boju hudo poškodovana in je izginila neznano kam. Uporniki se drže sedaj samo še na Kreti in nekaterih manjših otokih. Vlada namerava proti njim povzeti ofenzivo, čim bo razčiščen položaj na kopnem. S Krete ni zanesljivih vesti, širijo pa se glasovi, da je tudi Venizelos s svojimi prijatelji že zapustil Kreto in je na begu v Egipt. Pogled na Atene pxc£>u>iiiico po državljanski vojni vzueunrjeae Urške General Kamenos pobegnil v Bolgarijo Vrhovni poveljnik uporniških čet je že včeraj pobe*"*'1 preko meje in je sedaj interniran v Bolgariji Sofija, 12. marca. r. V teku včerajšnjega dne so začeli v velikem številu prehajati na bolgarsko ozemlje grški uporniki, ki beže pred vladnimi četami. Med prvimi begunci je bil tudi poveljnik uporniške vojske v severni Grčiji general Kamenos, ki je pribežal v Bolgarijo z vsem svojim štabom v spremstvu generalnega guvernerja Tra-kije Ksitisa. General Kamenos je bil poveljnik 4. grške armade, ki je prešla k upornikom Tako je postal vrhovni poveljnik upornikov in je vodil boje proti vladnim četam. Videč, da je bitka za upornike izgubljena, je zapustil svoje čete in pobegnil v Bolgarijo. General Kamenos z guvernerjem Ks i tisom ter ostalim štabom se je že včeraj zjutraj odpeljal iz Drame z avtomobili. Napotili so se proti bolgarski meji. Ker je zadnje dni zapadel debel sneg, so avtomobili obtičali. Begunci so nato vzeli nekaj prtljage in se peš napotil proti bolgarski meji. Na meji so jih najprvo ustavile grške obmejne straže. General Kamenos in njegovo spremstvo so prevarili grške straže na ta način, da so se predstavili kot komisija grške vlade, ki ima nalogo pogajati se z bolgarskimi obmejnimi oblastmi zarr^i grških beguncev. General Kamenos je razlagal, kako važno je, da se beguncem prepreči beg preko bolgarske meje, da bi ne nastale mednarodne komplikacije. Naivni poveljnik obmejne straže je visokemu generalu seveda verjel in jih mirno pustil preko meje. Cim so prestopili mejo, so se begunci javili pri bolgarski obmejni straži v MakazL Tu so jih sprejele bolgarske vojaške oblasti in takoj aretirale. Od bu so generala Kamenos a in njegovo spremstvo s stražo odvedli v selo čorbadžisko pri Krdžali. Tu je general Kamenos prosil bolgarske oblasti, naj jim dovolijo kar tu prenočiti, ker so vsi silno utrujeni. Prenočili so v dveh hotelih. Davi so generala Kamenosa in njegovo spremstvo odvedli v Krdžalo, ki je 42 km oddaljena od grške meje. Tu ostanejo do nadaljnje odločitve o njihovi usodi. Grški poslanik je včeraj izročil bolgarski vladi noto, v kateri zahteva izročitev uporniških oficirjev, obenem pa, naj jim takoj poberejo ves denar, ki so ga odnesli iz podružnic grške Narodne banke in drugih državnih blagajn. Po poročilih grških oblasti so namreč uporniki odnesli okrog 300 milijonov drahem. Kako je prišlo do poraza upornikov Sofija, 12. marca. r. Pobegli poveljnik grških upornikov je dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri pojasnjuje, zakaj je prišlo do poraza upornikov. Glavni vzrok vidi on v tem. da je vladnim četam uspelo izkrcati se v Kavali, zavzeti to mesto in oasti upornikom v hrbet. To je povzročilo v vrstah upornikov silno pani- ko in jih ni bilo mogočen več zadrževati na begu. Del uporniških čet je zapustil generala Kamenosa in se predal vladnim četam. S tem je bila usoda upornikov zapečatena. Razen tega je bilo odločilne važnosti dejstvo, da uporniki niso imeli niti dovoli topništva, niti dovolj municije, dočim so bile vladne čete dobro založene, Najhujše pa je bilo to, da uporniki niso imeli letal, dočim so vladne čete izvoje-vale svojo zmago baš z letali, ki so bombardirala uporniške postojanke in uporniško mornarico. Ofenziva se je pričela pod zelo neugodnimi pogoji za upornike. Zapadel je debel sneg, ki je otežkočal dovoz živil in municije, tako da so bile vladne čete v vsakem pogledu v veliki premoči. Atene. 12. marca A A Likvidacija vstaje v vzhodni Makedoniji je po dosedanjih I podatkih k sreči zahtevala malo krvi Do zavzetja Se resa po vladnih Četah je na tem odseku padlo 11 mož, od teh dva meščana. 18 oseb je ranjenih, med tenu štirje meščani. Venizelos poražen Pariz, 12. marca. AA. Havas poroča: Celokupno francosko časopisje izraža svoje zadovoljstvo, da se je državljanska vojna na Grškem končala Današnji listi opozarjajo v tej zvezi predvsem na srečno okolnost, da je bila vladna zmaga lahka in da so prelili tako malo krvi. Vlada je s svojo modro potrpežljivostjo pripravila odločilni udarec. To poudarja tudi današnji >Matinc, ki hvali generala Rondilisa. ker je skrbel za zadostne priprave in jamstva za končni uspeh. Venizelosu je očividno šlo za to, da izzove kratkotrajno borbo, ki naj bi povzročila posredovanje inozemstva. Venizelos si zdaj po mnenju lista ne sme več delati nobenih iluzij. Tudi mornarica se je vdala *!azen dveh so vse edinice uporniške mornarice kapitulirale — Poveljnik mornarice je pobegnil v Egipt Atene, 12. marca. r. Uporniška mornarica je docela razbita. Razen križarke > A vero v«, ki je hudo poškodovana in baje na poti v Egipt, ter ene podmornice, s katero so pobegnili oficirje iz Kavale, so se vse ostale edinice uporniške mornarice udale in so sedaj v rokah vlade. Na Kreti je samo ena podmornica, ki čaka na Venizelosa in njegovo odločitev o na-daljni usodi zadnjih ostankov revolucionarnega pokreta. Glavni poveljnik uporniške mornarice admiral Kalinis, je pobegnil na nekem tovornem parniku v Aleksandri jo. Z njim je še pet uporniških mornariških oficirjev. Vsi so preoblečeni v navadne mornarje, da bi se tako lahko neopaženo izkrcali. Grška vlada je o tem obvestila egiptsko vlado. Grški konzul v Aleksandriji je zahteval, naj egiptske oblasti grške begunce aretirajo in jih po tako zvanem režimu kapitulacije izroče grškemu konzulu, da jih obsodi po grških zakonih. Egiptska vlada je to odklonila, vendar pa je zabranila izkrcanje grških beguncev in odredila, da je moral parnk »Kerkirac, s katerim so dopoto-vali, v dveh urah zapustiti luko. Kje se nahaja sedaj, še ni znano. Venizelosu omračil u: Pod vtisom vesti o porazu uporniških čet je pobesnel in noče zapustiti Krete dobiva od časa do Časa napade beano-stL Takrat strelja okrog sebe in hoče vrne pobiti. Vsa prigovarjanja, da bi pobegnil na varno, Venizelos odbija in neprestano trdi, da mora zmagati. Vlada se bo pogajala z uporniki na Kreti Atene, 12. marca. r. Ker je uporniški pokret v glavnem zatrt, je vlada odločena preprečiti vsako nadaljno prelivanje krvi. Zato namerava stopiti v pogajanja z uporniki na Kreti, da bi prišlo do mirne likvidacije. Vlada je pripravljena pustiti Venizelosu prost odhod v inozemstvo, toda če bi ostal na grškem ozemlju, bo vsekakor aretiran in postavljen kot vele-izdajalec pred sodišče. Aten«, 12. marca. r. Grška vlada Je dobila poročila, da Je poraz upornikov v severni Grčiji silno demornJizlraJ upornike na Kreti, Id je sedaj njihovo edino zatočišče. Ostali otoki, Id so Jih »sedli uporniki, so se že vdali. Uporniki so pobegnili, upravo pa so zopet prevzele legalne oblasti. Na Kreti vlada silna zmeda. Najhujše je zadela Venizelosa vest, da Je propadla tod! uporniška mornarica. S tem je izgubil poslednje upanje za uspeh svoje akcije. Po eni verziji namerava Venizelos z letalom pobegniti s Krete v Italijo, po drugi vesti pa ga čaka v kane rs ki loki podmornica, da pobegne z njim na Dodekanez. Po še nepotrjenih vesteh je poraz opornikov tako silno vplival na Venizelosa, da se mu Je omračil um. Neprestano govori o samostojni republiki Venizelos in Norvežani in skakalnica v Planici Posredovanje generalnega tajnika JZSS Gorca pri predsedniku norveikega saveza Zadnje dni so se v nekaterih inozemskih časopisih pojavile vesti, da je najprej norveški smučarski savez prepovedal svojim skakačem udeležbo v Planici, zdaj pa je prišla še vest, da je tudi FIS prepovedala tekmo v Planici. Prva vest je bila verjetna, dočim je druga 'mela tako malo podlage, da je ni bilr mogoče vzeti resno. JZSS se je takoj brzojavno obrnil na FIS in na norveški savez. Ker pa do danes ni prejel nobenega odgovora, je generalni tajnik JZSS g Goreč danes ob 10. telefonič-no klical Oslo. Oglasil se je inž. Smith-Kiel-land, predsednik Norge Skiforbunda in glavni tajnik FIS. G. Goreč ga je vprašal, kaj je s Planico. Kielland je izjavil da FIS ni nikoli sklepal o prepovedi tekmovanja v Planici, še manj pa, da bi prepovedala skakanje. Vse tozadevne vesti so brez podlage in izmišljene. Upravni odbor FIS je sicer res razpravljal o velikih skakalnicah in so bili mnogi naziranja, da naj bi se tekmovanja za prvenstvo FIS ne vršila na takozvanih >mamut?kib< skakalnicah, vendar definitivnoga sklepa o tem ni bilo. FIS torej nima nič proti nedeljski prireditvi v Planici, pač pa je res, da je Norge Skiforbund prepovedal svojim skakačem udeležbo Generalni tajnik JZSS je omenil lansko prireditev, kjer je norveški savez brez vnetra dovolil svojim skakačem udeležbo. Kielland je odcrovortl. da plani ška skakalnica ne odgovarja predpisom J FIS in da zato norveški savez letos ne more izdati dovoljenja. Ko je prejel od g. Gorca odgovor, da sta tudi skakalnici v Garmisch-Patenkirchenu in v Tatrah, kjer je bilo celo prvenstvo FIS. preveliki in spadata v skupino »mamutskihu skakalnic da pa ne FIS ne norveški savez nista skakačem prepovedala udeležbe, je g. Kielland umolknil. Po daljšem obotavljanju je slednjič priznal, da tudi norveški savez v načelu nima nič proti planiški skakalnici in da je zabranil svojim skakačem udeležbo le zato, ker so se sami prijavili Kielland kot predsednik norveškega saveza je mnenja, da ima za tako važno tekmovanje, kjer gre za renome posameznega saveza, pravico prijavljati edino savez. Norveški skakači pa so se sami prijavili in tega savez ne more dovoliti Rekel je tudi, da bi norveški in ne naš savez moral izbrati skakače. Dobil je odgovor, da je JZSS vsem savezom, med njimi tudi norveškemu, poslal vabilo za tekme v Planici, da pa ni prejel nobenega odgovora. Povabljeni so bili pač Norvežani, ki stalno žive v srednji Evropi in JZSS nikakor ni nameraval posegati v delokrog norveškega saveza, ki mu gre pravica, da Se seda« izpremeni prijave, kakor ga je volja. Predsednik norveškega saveza se je s tem odeovorom zadovoljil in kakor vse kaže. ne bo imel ni? oroli tekmovanju ter bo tudi svojim skakačem dovolil udeležbo. G. Goreč je inž. ' Klellandu 5e pripomnil, naj vpraša slede kakovosti In sposobnosti planiške skakalnice inž. Hansena in pa Signiunda Ruuda, ki se ravno zdaj mudi v Oslu. Ta dva mu bosta lahko potrdila, da skakalnica odgovarja vsem predpisom in da je zgrajena tako pravilno, da so pri dobrih skakačih padci skoroda izključeni. Inž. Kielland je odgovoril, da bo govoril o tej zadevi se s predsednikom FIS Kapetanom Oestgaardom in da bo nato ob 13. ponovno govoril z JZSS. Kakor vidimo, je ves spor obstojal le y tem, da so se skakači sami prijavili. Ker je to le formalna zadeva, bo spor gladko rešen in vse kaže. da bo norveški savez svojim skakačem udeležbo dovolil. Vseslovansko smučarsko prvenstvo Ljubljana, 12. marca. Vseslovansko smučarsko prvenstvo jc bilo zaradi snežnih žametov na Pokljuki preloženo na poznejši čas in bi se moralo vršiti na Bledu ali v Bohinju. Ker pa je nastopil jug, je bilo tekmovanje ponovno preloženo na nedoločen Čas. Zdaj se je vreme toliko zboljsalo. da bi bilo tekmovanje povsem mogoče. Češkoslovaški Svaz se je zato obrnil na JZ6S, da bi se slovansko prvenstvo zaključilo še v tej sezoni. JZSS je o predlogu včeraj sklepal ua izredni seji in je sklenil, da se bo končni del slovanskega prvenstva, to je skoki za kombinacijo in samostojni skoki, vršil v soboto 16. t m. na mali skakalnici v Planici Cehi so prijavili za kombinacijo naslednje tekmovalce: Barton, Kadavv, Simuuek, Vrana. Za samostojne skoke pa bodo tekmovali vsi navedeni, le uamestu Vrane bo skakal Steinmiiller. Cehoslovaki pridejo v Planico že v četrek. JZSS nam javlja, da znaša vstopnina za planiške tekme >0 Din, mladina in dijaki plačajo 10 Din, vendar se dobe vstopnice le pri blagajni v Ratečah proti predložitvi dijaške legitimacije. Zaradi boljšega pregleda stanja slovanskega smučarskega prvenstva navajamo, da je bilo tekmovanje prekinjeno, ko je imela Jugoslavija 726.09, Češkoslovaška pa 700.292 točk. v kombinaciji so dobili posamezni tekmovalci: Barton 240, Kadavv in Simunek po 226.5, Vrana 225, od naših pa Baebler 204, Dečman 19&&, Jakopič Albin 174 in Šramel 166.5. Za samostojne skok«-nastopijo za Jugoslavijo Palme, Pribošek, Novšak in šramei, rezerva Baebler. Sodih bodo Ceh Dlabola in Jugoslovena Goreč in Kveder. Anglija in Nemčija Pariz, LZ. marca. AA. Današnji jutra-nji ki so v veliki večini prav zadovoljni z zmago angleške vlade v spodnji zbornici. »Echo de Pariš« pravi med drugim, da bo zdaj Nemčija morala uvideti, da bi njeni vojni podvigi pomenili hudo nevarnost za njo zaradi pripravljenosti njenih sosedov. List upa, da bo to samo spoznanje Nemčije močno poroštvo za mir. Sodelovanje iskreno miroljubuili narodov ne bo u u volil o nemške revanže. Po mnenju *Excelsiorja« angleški socialisti pozabljajo na žalostne izkušnje iz leta 191-4. Tem večja sreča je, da je podpredsednik angleške vlade Baldwin tako jasno pokazal, kako zmotno bi bilo misliti, da hitlerjevski militarizem ne ograža zapadno evropskih demokracij. >Figaro« ugotavlja, da je Velika Britanija iskreno miroljubna in da podpira vsako idejo, ki bi krepila mednarodno solidarnost. Pri vsem tem pa hoče Velika Britanija upoštevati tudi stvarnosti mednarodnega življenja. Zato opira svoje mirotvorne akcije nanje. Sklenila je, da se bo branila pred vsakim napadom na njene življenjske intereae. V tem oziru Francija popolnoma soglaša z \ eliko Britanijo. Snežni zameti v Franciji Pariz, 12 marca. AA. Po raznih tranco-skih krajih še vedno divjajo hudi zameti. Brzovlak iz Pariza v N'imes Je obbLcal na neki mali postaji Lavina zasula 9 smučarjev Gradec, 12. marca. r. Včeraj popoldne se je na Ureprungalpi pripetila huda nesreča Tam se je vršil smučarski tečaj nekega dunajskega društva. Popoldne okrog 17. 6e je nenadoma utrgal plaz in zasul 13 tečajnikov. Štiri so še rešili, devet pa je mrtvih. Dunajska opoldanska vremenska napoved za sredo: Vedro vreme bo še trajalo, zjutraj mraz, čez dan povišanje temperature, LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odstot.). Amsterdam 2973.86 — 2988.46. Berlin 1760.05 — 1773.92, Bruselj 1024.02—1029.09, Curih 1424.22 — 1431.29, London 20€ S4 — 208.90, Newyork 4315.33 — 4351.70, Pariz 289.49 — 290.93, Praga 183.54 — 184.65. Trst 363.67 — 367.75. Avstrijski Šiling v privatnem kliringn 8.60—8.70. INOZEMSKE BORZE. Curih, 12 marca Beograd 7.—. Pariz 20.3276. London 14.56. Newyork 306-5. Bruselj 71.90. Milan 25.65. Madrid 1810. Amsterdam 208 80. Berlin 123 95. Dnaaj 57.05 Praga 12895, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05. Stran 2. kslOTINSKI NAROD«, dne 22. marca 1990 Stev. & Naše civilno letalstvo Občni zbor Aerokluba „Naia krila«, ki delu|e zda uspeSno LJubljana, 12. marca. Ob prav lepi udeležbi se je vršil sooči ob 18. oocn3 »bor Aerokluba »Nafa krila«. Predsednik g. Rado Hribar je najprej iskreno pozdravil zastopnika banske uprave in Tujskoprometnega druttva dr Marna' kakor zastopnika »Aeroputa« posl. dr. Rapeta, banskega pristava g. šotlerja, zastopnika Avtokluba g. Gove-karja in druge, dočim sta se podpredsednik pod ban dx. Ptrkmajer In župan dr. Ravnihar, ki ta bila službeno zadržana, pismeno opra ličila, obenem pa sporočila, da bo Aeroklub tudi v bodoče užival podporo obeb oblastev. S pieteto se Je predsednik spominjal blagopokojnege kralja kakor tudi tragično preminilega p nega slovenskega civilnega pilota Janka Čolnarja, ki se je lani v Juniju ponesrečil v Zagrebu. Navzoči so poslušali spominski govor stoje in počastili spomin velikega kralja s trikratnim vzklikom »Slava«, prav tako pa tudi spomin Janka Čolnarja. Predsednik je poudarjal v svojem govoru velik napredek našega letalskega prometa in letalstva sploh, ki Je pa v primeri s drugimi državami Se vedmo majhen. Drugod nudijo države letalstvu mnogo večjo podporo, zlasti pa skrbe za naraščaj, dobro ee zavedajoč, da Je civilna vzgoja pilota mnogo cenejša In popolnejša Med letom smo imeli dva senzacionalna obiska, pri nas sta pristala Coevns \*k Van der Elst s svojim stratosfernim balonom, pri na pa Je pristal z letalom tudi vojvoda Kentski. Ker za motorno letanje Aeroklub nd imel dovolj sredstev na razpolago, je posvečal več pozornost*! brezmotomemu letanju. Jadranju in pa vzgoji naraščaja. V tem pogledu je zabeležiti lep uspeh, saj se je posrečilo izboljšati]' jadralni rekord od 7 mTnut na 1 uro 2 minuti, kar sicer v primeri z drugimi narodi še vedno ni dosti, Je pa kljub temu velik napredek. Končno se Je zahvalil vsem društvom za podporo, posebej pa še novinarjem in tisku in predlagal, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru H, namestniku princu Pavlu, ministru vojske ln mornarice Ln komandantu zrakoplovstva generalu Nediču. Tajniško poročalo Je podal g. S vet or ar Hribar. DeJo v tajništvu od leta do leta narašča, a število članstva še vedno nI zadovoljivo. Aeroklub šteje 10 velikih dobrofvorov, 32 dobrotvorov, 49 ustanovnih, 24 podpornih in 30*9 rednih članov. Glede aktivnega delovanja kluba Je omeniti zlasti otvoritev pilotske šole v juniju, za katero ee je prijavilo 119 kandidatov, žal pa je bilo izbranih samo 13. Od teh j-ih je šlo 10 na zdravniški pregled, 4 pa so bili potrjeni. Za to šolo je imel klub premalo letal na razpolago in zaradi tega Je bil tečaj predčasno zaključen. Civtitno letanje se je nadaljevalo na aparatih »Lojze« in »Pelikan«. Vsega skupaj so napravili učenci 375 poletov. Tudi tajnik se je nato spominjal pokojnega Čolnarja Aeroklub se je udeležil tudi mitinga na Borovem z »-Lojeetocj« in je fcu-di ob tej priMki zmagal, a mu ni bila prisojen a nagrada. Drugo letalo Aerokluba »Pelikan« je še v prav dobrem stanju, napravilo je 193 poletov v Zagreb, Celovec in na Bloke. Življenje ne aerodromu Je bilo ves čas zelo živahno. TfT. nvgusta je pristal na aerodromu vojvoda Kentski, ki Je nato odpotoval v Bohinj. Aeroklub mu Je poslal skromno poročno darilo, lap album, vezan T modro usnje, z zlatim klubskim grbom. Album je bil opremljen ■ motivi Gorenjske in naiin planin. Veo teh slik Je bik) priob čanifc v angleških Ustih in Ilustracijah, a klub je prejei § angleškega dvora lastnoročno pisano zahvalo vojvode Keatske-ga in košček poročne torte. SO. avgusta pa sta pristala pri aaa prof. Oofvna in njegov spremlja valeč Van der Eflst, ki Jfena Je bil prirejen prisrčen sprejem. V Bab vale za pozornost in prisrčen sprejem gostov je beigijeki kralj Leopold 411. odlikoval predsednika Hribarja in podpolkovnika Nedeljkovioa z rodom ofiodrja belgijske krone oziroma ■ Leopoldov im radom s meči. Tajnik se Je dotaknil se motornega letanja in omenil, da Je med letom pristalo na našem aerodromu 6 tujih letal. Poročilo tehnične sekcije je nameetu odsotnega inž. Bloudeka podal Inž. Rudolf. — Tehnično porodilo navaja stanje aparatov, uspehe, ki jih je dosegel klub pri raznih nastopih, ureditev prostorov okoli hangarjev, stike z »A ero p u tom« in protest kluba, ker »Lojzetu« na tekmi ▼ Borovem is neznanih razlogov ai bilo priznano prvo mesto. O dalu propagandne sekoije v odsotnosti načelnika Je poročal tajnik, n&glašujoč, da je vse delo koncentrirano na ustanavljanju novih odborov v drugih krajih in na Izbiranju članstva. Za jadralno sekcijo sta poročala Peter Hribar in Ivan Bučar. Ta sekcija je bila izredno ag-ilna in si Je kljub skromnim sredstvom zgradila več jed rt lic, popravila nekatere starejše in pričala s 1. julijem s šolo na Blokah. Tam so jadrali in Raznožnik je tudi postavil 1. oktobra na Zeleni pošt! nov rekord. Letel je 1 uro 2 minuti in 49 sekund. Iz dolgega poročila je bilo razvidno, da imajo fantje mnogo volje za prospeh u ugled Jugoelovenske Ln slovenske avdacije, ki naj bo v ponos državi in ljubljanskemu klubu. Za fotografsko sekcijo Je na mestu odsotnega prof. Noča poročal tajnik, po poročilih blagajnika in revizorjev sa nadzorni odbor so pa sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Rado Hribar, prvi podpredsednik podban dr. FMrkmajer. drug! podpredsednik polkovnik NedetJkovič, tajnik in gospodar inž. Bloudek, blagajnik Alojzij Pregelj, vodja tehnične sekcije Svetozar Hribar, za propagando gen. tajnik Josip Pogačnik, »a modelno sekcijo prof Ivan Noč, za jadralno sekcijo Peter Hribar, za namestnike pa inž Mačkovšek, dr. Stane Rape, Inž G-ubč, Inž. Pavel Pavčdč, Inž. Zupančič, Ivan M i klavec, inž. Rudolf in Kuno Hočevar; v nadzorni odbor banski svetnik dr. Marn, komandant žandarmerije KvinuUJan Tartaglia, dr. Vinko Vr-hunc in Milan Sterlekar ter delegat za plenum sredi uprave Rado Hribar, namestnik pa dr. Staue Rape. Pri slučajnostih je bila sprejeta resolucija, naj »Aeroput* stori vse, kar je v njegovi moči, da dobimo zračno zvezo Sušak — LJubljana — Celovec — Salzburg in Miinehen, 'da dobi na ta način naš Jadran najkrajšo zvezo s srednjo Evropo. Že lani je bila v tem pravcu započeta akoija in smo že Imeli zračno zvezo s Celovcem, ki pa ni bila spričo takratnih razmer v Avstrtj? rentabilna. Upati je, da bo letos ta načrt urednicen. Resolucija je bila poslana tudi komand! rrako-plovstva v Novem Sadu. — Društvo za zgradbe In vzdrtevaaje Sokoisksga doma na Viču ima dre vi ob 20. stoj radni občni soor. Ksr js na dnevnom redu adaptacija SokoUksza doma ko« slavna to-flka dnevnega rada, je udeležba za vse oiaostvo obvsaan. — Sotcsl v Litiji« dramska odsek, uprizori t nedeljo dne IT. t m. ob 20. trode-janko »Učiteljica«. Občinstvo vljudno vabljeno. Vstopnice se dobe v pred prodaji v trgovini br. Končarja. Zdravo Polde Jak umrl LJubljana, 12 marca. Pred dnsvt že ss Je raansala v širokem krogu njtfovih prijateljev ln ananeev vest, da je Polde Jak nenadno spet težko obolel, g skrbjo so spremljali vsi, ki so ga poznali — in teh nI malo — potek njegove bolesni. Globoko je vsakogar presunila vest, da Polde tu ni vse pomoči in sleherni njegov znanec jo občutil trpko žalost, ko je zvedel, da je Polde snoči do trpel . . Vodja trgovine Mestne elektrarne Polde Jak se je rodil v Bohinjski Bistrici. Pozneje Je prišel v LJubljano in tu dovršil Mahrovo šolo. Svojo prvo službo je nasto- Ljubljana, 12. marca. V proslavo 501etnice Družbe 6v. Cirila in Metoda je Glasben«! Matica včeraj zvečer v Unionu priredila koncert, na katerem so Pavla Lovšetova (sopran), Danilo Svara (klavir). Slovenski vokalni kvintet, Orkestralno dr uit v o lil. M. pod vodstvom dirigenta L. M. Skerjaoca in Pevski zbor Gi. M. pod vodstvom ravnatelja M. Poliča izvajali izključno le slovenske narodne pesmi. Odtod tudd naslov koncerta: Naša osrodna pesem. Union&ka dvorana je bila kaj lepo zasedena. Bila bi pa lahko se bolje, saj je bilo prodanih ntno*;o več prostorov, kakor pa je bilo na koncertu posetni* kov. Priprost, najširšemu glasbenemu razumevanju dostopen program je občinstvo zasledovalo z radostnim, uporno se po vsaki točki iznova ponavljajočem aplavzom, tako da so skoro vsi izvajalci, zlasti pa Pavla Lovšetova in Slov. vok. kvintel svojemu programu morali dodati se marsikatero točko. Koncert je otvoril godalni orkester Orkestralnega društva Gl. M. s SkerjanČevo zelo interesantno skladbo »V onem črnem lesu«. Komponist je obdelal dva 7/4-ska takta doipo narodno belokranjsko pesem i« zbirke L. Kube ter jo v obliki šakone duhovito vari i ral 32-krat. Originalni motiv se trmasto ponavlja vedno iznova, toda Sker-janc mu de je vsakokrat novo lice, ga arhitektonsko stopnjuje, uporabljajoč vsa sredstva, ki s njimi razpolaga izvrsten godalna orkester. Skladba ie mojstrovina, ki je včeraj po svoji umetniški plati nehotično nad-kriljevala vse ostale prireditve narodnih pesmi včerajšnjega sporeda- Po tej prvi točka je predsednik glasb. Matice, mesrtni načelnik dr. Vladimir Ravnihar nagovoril občinstvo: »Ne pričakujte od mene cjovora velikega stila. Moj namen je samo. de kot predsednic Gl. ML, ki jo je doletela posebna čast, da uvede CMD, svojo mlajšo posestrimo v njeno jubilejno leto. izrečem naši odlični narodno-obrambni in kulturni ustanovi najiskrenejse čestitke m pozdrava. Tako GL M. kakor CMD, kakor tudi vsa ostala društva iz tedanje dobe je apoče * ista misel: oh ran ti narod pri življenju, dvigati ga na višjo kulturno in socijalno stopnjo ter ga na ta način usposobiti za tekmo v mednarodnem življenju. Vsa ta društva so bila politična društva v najlepšem pomenu te besede. Nastala so v dobi našega narodnega prebujenja v sklepu avstro-ogrske monarhije postavljeno vprašanje: biti ali ne biii, ko se je v njem utrdila navest, da mora iskati rešitev v samem sebi in ko jo na mračnem obzor ju bila komaj rasnovana bleda zarja tam na jugovzhodnem nebu. Neminljive in neoporečne so zasluge CMD v zasledovanju tega političnega cilja. Njeno delovanje je odprta knjiga, v kateri nas narod čita svojo last no zgodovino. Kot šolska družba je zastavila svoje delo prav pri korenini nase narodne obrambe. Kakor prednja straža so se naše Sole zagvozdile v sovražno fronto. Iz obrambe smo prešo" v napad. Postojanko za postojanko smo osvajali ob naši periferiji. Na tisoče in tisoče našega narode je bik) otetega potujeevanja in raznarodovanja, tako da se po pravici moramo vpra sat:: kaj bi bito, če bi v tem času avti/ ne bik>? Idealizem in nesebična požrtvovalnost sta bil! voditeljici te borbe, ki nam ni bila nikdar borba brea upa ■nage. Nikjer se idealizem ni tako močno spajal z živo realnostjo, kakor pri CMD, kjer je idealizem mogel kazati na realno zaznavne uspehe. Več kakor posamezne šolske postojanke ob meji je bila vredna živa nacionalna propaganda, ki jo J° naša Šolska družba zanesla v narod, in je bila vredna nacionalna vzgoja, ki jo je družba dajala temu narodu. Zato so bile letne skupščine CMD prav. ljudski tabori, na katerih se jo zgrinjalo slovensko ljudstvo brez razlike stanu in polit. rvpz,;ranja ter t*ra črpalo novih nad za lepšo bodočnost. In kje drugod ste dobili Človeka, tihe-sra. skromnega rodoljuba, ki se ni nikdar silil s ospredje, ki nri sejmaril s svojo nacionalnostjo, pa, ko je zatisnil svoje trudne oči, je njegova poslednja volja bila ena sama m edina globoka vdanost narodu, ena sama velika izpoved vere v njegovo bodočnost. Bilo ga je vsege sama plemenitost, požrtvovalnost in ljubezen CMD je vzgojila poseben tip slovenskega človeka, ki je Se danes ves ponosen na svoi vzdevek — Ginlmeto-dar. Katera naša narodna organizacija, vprašam, če ee more ponašati s Kumiki in Georgi pa zopet s vzorniki kot so ZupsT!. Svetek. Vrbcvn'k, SenekoviČ. Hu* dovemfk? Po pasem osvobajanju je nenadoma nastal* neka praznvna. Svoboda nas je dobila nepripravljene. Pričelo se je neko iskanje, da bi v novih razmerah naSli sami sebe, iskanje, ki Še danes ni na5k> svojega jasnega cilja, pa naj se ozremo po peMeoft al? po svojih kulturnih poljanah. Bili smo zamamljeui od svobode, e katero n:«?mo vede V kaj početi. In prva mi»el [e bila. d i fe naša šolska družba dopolnila svojo nalogo, da je v nacionalna pil pri tvrdki A. Krisper, kjer je ostal nad 14 let. po oavobojenju pa je vstopil v prodajalno Mastne elektrarne. Pokojni Polde js bil navdušen Sokol, izvrsten pevec, in je sodeloval v raznih naprednih in kulturnih društvih. Bil js član pevskih društev Merkurja Glasbene Matice in Ljubljanskega zvona. Kot družabniku mu ni bilo para, S svojim nastopom je osvojil vsakogar, vsak mu je bil drag in ljub, rastaliti ni znal nikogar. Zato pa je bil tudi on, »blaga dula< kot so ga nazivali, splošno priljubljen. Jakov Polde js bil tudi vnet planinec in preplezal je vse nase vrtače. Zunaj v sproščeni prirodi se je počutil I družbo najbolj srečnega in tu sele js prišel njegov temperament najbolj do veljave. Poide Je te pred leti obolel in se moral podvreči tetki operaciji. Od takrat ss mu je obrnilo na bolje m is prod dnevi se je čutil popolnoma zdravega. Nenadoma pa Je spet začutil bolečine, odšel Je v bolnico in se preselil nato v Slajmerjev dom, kjer ga je sinoči v 58. letu starosti dohitela smrt. Blagemu pokojniku, čigar pogreb bo jutri ob 16. izpred mrtvaške veže splošne bolnice, bodi ohranjen blag spomin, žalujoči soprogi Pepel in sorodnikom pa naše najiskrenejse sožalje. državi izgubila svojo eksistenčno pravico ter da naj likvidira obstoječe stanje. Kaka zmota! Kaj naj vidiš in čutiš, da nas je ena tretjina Slovencev ostala tam zunaj? Ali ne veš, da ae je v tem nacionalni položaj nas Slovencev še poslabšal, poslabšal pa prav še zategadelj, ker v lastni državi nacionalno saturira-ni v pregrešni lahkomiselnosti od leta do Ista bolj pozabi jamo na našo bol tam zunaj, ker sami niti ne vidimo lačnih pred durmi. In, ai.: te nič ne žge pekoča rana v vestfalakih, belgijskih in francoskih rudnikih? Pa nesrečna Amerika, ki kakor moloh požira cela po kol en ja doraš&ajoce mladine? In v naši državi sami? Naša šola, ki jo vzorno vodi naše učiteljstvo, vsega ne »more. Miselnost v naSih obmejnih krajih še ni taka, da bi ji mog ki povsem zaupati naconaino vzgojo mladine. Večkrat ta miselnost pokvari, kar dobrega stori Šola. Ne dajsm tu nobene krivde temu dehi našega naroda, ker se ne da popraviti tekom desetletij, kar so zakrivila stoletja. Potrebno nam je torej še mnogo dela po programu CMD, treba nam mnogo, mnogo ciriknetodarekega duha. Tega duha poživiti, tega duha zanesti v široke plasti našega naroda, s tem duhom oplemenititi zlasti i-nteligenco našo; to bodi naše vezilo Ciril-Metodovi družbi za njen 501etni jubileji V tem duhu naj izzvene naše čestitke, ki jih zaključujem z vzklikom: &vela Ciril-Metodova družba!« Navdušeno se >e občinstvo pridružilo vnkiiku govornika. Vokalni kvintet — ki je pa le x« očd kvintet, « za uho v enem glasu podvojen kvartet — je nato zapel tri koroške narodne: prvo še nekoliko nejasno, ostali dve pa čvrsto in lepo ubrano. Burni aplavz je pence prisilil, da so morali trstto peseui ponoviti. Pri svojem drugem nastopu so nam nato zapeli tri primorske, od kater Hi je bila zopet tretja, Maroltova >Kaj b* |w tebi da v?« najmikavnejea in samoniklo prirejena, v drugem delu pa smo sHsnll sedem iZdraviec, ki jih j« epretoo priredil ZepiČ. To so bile obenem .udi skoro edine pesmi tega večera, ki so ss ognile štirivrstične narodne erotike. Sodem ph je bilo za koncertni oder nekoliko preobilo, vendar so vse kaj hvaležne in bi jih nemara ob drugi priliki bilo cek) premalo. Občinstvo je pevce za vsako pesem nagradilo z velikim in živim odobravanjem. Po dolgem času se je na koncertnem odru oglasila zopet ga. Pavla Lovšetova, ki je, burno pozdravljena, zapela Štiri narodne ter je morala svoj dodatek celo dvakrat ponoviti. Prejela je v znak iskrenega pni* znanja tudi lep šop cvetja. Pri klavirju je spremijevanje duhovito improviziral gospod 3vara. Drugi solist večera, g. Milan Jug, je, x istim spremljevalcem, zapel dve Strito-fovi prireditvi Vrazovih prekmurskih narodnih in je bil tudi odlikovan s prijaznem ploskanjem in cvetlicami. Prijetni, gladko notekajoČ? večer ie zaključil pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja M. Polča. Zapel nam Je otožno >Gor čez izaixx, nekoliko trpko primonsko »Stoji mi polje« v Kogojevi priredbi in lepo zveneče ^ ter močno umetnišlco povezane belokranjske >Svatake pesmi« M. Tomca. Razume se, da ie pevski zbor Gl. Matice svojo naloga rs-vršll kar najodličnejše in a tem zaključil zelo posrečeni, prav domači koncert —č. jgM Zvočni kino Dvor BH ■ Te). 27-30 |H Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer H fP premiera velefilma m žena v džungl* ■ |Bi žena sama v džungli. Strahote B džungle. Dviji boji z naravo. H| U Vstopnina Din 4.50 in 6.50 H Smrtna nesreča Ljubljana, 12. marca. Na Stezicah se je včeraj popoldne pripetila usodna nesreča, ki je zahtevala življenje 59-letnega posestnika ln občinskega odbornika Jakoba Jernejca. Jerneje je popoldne vozil gnoj na njivo. Vračajočemu se z njive, pa so se mu na banovinski cesti, že v bližini domače hiše, nenadoma ^plašili konji. Jerneje jih je skušal sicer ukrotiti, a se mu prizadevanje ni obneslo. Konji so pričeli Še huje divjati, nakar je skušal Jerneje odskočiti. To je tudi storil, pri odskoku pa je z vso težo priletel ob z-*d bližnje hiše ter obležal z zlomljeno roko in s prebito lobanjo. K ponesrečencu so takoj priskočili sosedje, ki so mu nudiU prvo pomoč in ga prenesli na posteljo v domačo hišo. Pozvali so nemudoma tudi zdravnika dr. Novo-sela. ki je odre d'1 da se ponesrečenca takoj prepelje v bolnJoo. O nesreči so obvestil*' reševalno postajo in so Jerneje* *e pred večerom spravili v bolnico. Tam so mu zdravniki posvetili vso pozornost, pri- zadsrvajoe se, da bi ga ohranili pri življenju. Ves njihov trud pa jo bil zaman in je ponesrečenec ponoči ob l.ao umrl. KOLEDAR nsnrs: Torek, 12. marca: katoličani: Gregor VeL, Radoja. DANAŠNJE PRIREDITV£ Kino Matica: Grand hotel (.Greta Oarbo) Kino Ideal: Lebdeče device. Kino Dvor: žena v džungli. Kine slika: Poslednji korak. Ljudska univerza: Predavanje g. Filipi* Uratnika o brezposelnosti v Jugoslaviji in drugod ter borbi zoper njo ob 19.15 na drž trgovski akademiji. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec' ded Rimska cesta 31. SPORT Smuške tekme v alpski kombinaciji V neoeljt se Je vršil na planini Rosol dragi del podsaveznega smušksga prvenstva, te Je tekma v alpski kombinaciji (smuk in imuški liki). Proga v smuku je Sila dolga 3 kn i višinsko razliko 500 s startom na vrhu K loka in caljem na MolziSču. Froga za smuške like Je bila 2 km dolga za višinsko razliko 200 m. Obe P~og;. k' jo j* trasiraj načelnik tehniške sekcije g. Boris Sesa, sta bili najbuT5>. izpeljani. Snežne razmere so bdle odlične, bril pa Je silne mrzel veter, proti koncu tekem v smcćkili likih pa je nastopila % sta meg-a ki Je mečm: ovirala preg^d terena in s tem tudi tekme. Nastopili so na&: ra;L< 1.* alpski vosa«, ki so se za te težke tekme dobro pripravili, pač pa nekateri niso bild pravočasno na nastop ucm mesta in zato so ai močno poalab-šal: rezultate. Na terenih se je zbralo to-redno ve'Jcc število smučarjev-gledaloev. k: so i ve.1'k um zanimanjem sledilf dran voBnjl alpsk'h prvakov. Rezu!tatl tekem v smuku so naslednji: 1. Heim Hubert »Skala« Jesenice i, 29, 1/5; II Lnckmann Pavel »Skala« Jeeenler 2, OS. 4/5; 2. Jakopič Albin SK Dovje— Mojstrana S, 16 4/6; 4, Modere Stanko SK Bratstvo Jesenice 2, 18, 2/6; 6» Levstik Alojsij »Skala« Jesenice 3, 30, 1/6; 6. Kalnik Lojze »Skala« Jesenice 2. 22, 4/6; 1. Ankele Riko SK Trtic 3. 27. 4/6; 8. Beae-dicič Mirko »Skala« Jesenice 2, 46; t, Babic Tone SK »Trtic« 2, 62, 2/6. 10. Ravnik Jože »Bratstvo« Jesenice 4« 06; 11. zni-dar Emil Alp. SK »Gorenjec« Jesenice 4. 06; 12. Klein Bruno »Skala« Jesenice 4, 00. Tekme se Je ndele&Uo 36 tekmovalcev, ki so vsi pripeli na cilj. Ob 16 nri se je vršil v restavracij g Boiidaija Maleeiča družabni sestanek vseli tekmovalcev, vodnikov tekme in prijateljev samskega sporta. V imena podaš vosa je vse skupaj posdarvifl predsednik pfjdsavesa mr. pharm. g. Jote 2abkar, ki ji ta j* čestitaj k velikim uspehom, nakar Je »isavezn' tajnik g. Jote Saokovic prečita! dosesene resuHate v smuku, docim ss bodo rezuJlstt v smuskih rilcih m v kombinaciji ob ja viol nskivvflno v dncTutb Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek 13. marca: Blodni ognji Oostovanje drame v Celju, Sreda, 13. marca: Snaga dveh gospodov. Red B. Četrtek, 14. marca: Saromakovo jagnja Red tet-rtek. Občinstvo opozarjamo na proslavo 26-letnice umetniškega delovanja g. MIlana Skrbi nAka, režiserja m igralca nase drama. Proslava ss vrsi v soboto 16. t. m z uprizoritvijo Shakespeare Je ve komedije »BeDećki trgovecc v kateri igra slavlje-nec vlogo £ida Shykocka. Poleg g. Skrhtn-Ska nastopijo: dame Boltarjeva, v. Juva-nova, M. Danilova ter gg.; Levar, Grego-rta, Jan, Drenovec, Lipah, Danei ln Plut Delo režira g. Ciril Debevec Predprodaja vstopnic se vrsi pri dnevni blagajni OPERA Začetek ob 20. on. Torek, 12. marca; zaprto. Sreda, 13. marca: Zdaj vam eno salgram. Red Sreda. Četrtek, 14. marca: Franceoca da t****** Premiera. Red C s Premiera Zandonaljeve opera Fran-ceeea da Rimam bo v četrtek 14. L m za red C Delo je v muzikalne m odru prava umetnina, ker nosi in podčrtava drams-Ucno ln lirično stran dejanja Glavne partije se odlikujejo po Izredno dramatičnih orisih in sta vi j a jo na pevce velike zahtev« v pevskem in igralske m oziru. Dejanje js zanimivo ter slika med drugim tudi boje med Guelri in Ghibellini Režiser Primožič, dirigent ravnatelj Polič. Inscenacija jo izvršena po načrtih inž. arh. Franca v gledališki slikami pod vodstvom' mojstra Skrusnega. Z Jezice Srečen za m is I ek tu kajenje Narodno odbrane, da oskrbi občanom strokovno vrtnarsko predavanje. Je rodil lep sad. Jetica Je ustanovila svojo sadjarsko ln vrtnarsko podružnico, ki Ima že nad 20 bsvodnih članov. Seveda se člani eprejoanajo še naprej in brez omejitve, ker to ni kulturna niti politična, marveč izključno strokovna organizacija. Vodi jo g. dolslrf upravitelj Mihelcič kot predsednik pripravljalnega odbora, dani odbora pa se Germek Anton (Jetica), Pečar Franc (Črnuče). Kunstelj Anton (Jezica). Jerneje Lojze (Stotice) ln Av*ič Ambrot (Kleče). Podružnica bo nabavila moderno drevesno Škropilnico V Juniju bo imela prvo razstavo cvetic in sicer dalij, begonlj ln vrtnic, v Jesen: pa se eno razstavo, kjer bo poleg jesenskega cvetja prikazana tu-d* zelen jad in sadje na§»ih vrtov Za 17. marec ob 10 dopoldne pripravlja podružnico poučno predavanje »o pripravi sred-ctev za zatiranje sadnih in zelenjadnih $kodljivrev«, pri čemer bo rtiftt praktično pokazano Škropljenje Včtanfte •»e v »vD! Prt cf op afte h :,Vodnihovt družbi" H o k o Izredni občni zbor Sokola Ljubljana-Šiška Sokolsko društvo Ljubljana — Šiška je imelo snoči v dvorani Sokolskega doma izredni občni zbor. katerega ae je udeležile) 250 pripadnikov društva. Izredni občni zbor. ki je imeli namen združiti obe struji k pozitivnemn sokolskeniu delu, je otvoril starosta br. Lavoslav DolinSek. Po uvodnih formalnostih je najprej toplo pozdravil za stopnike sokolske župe starosto dr. Pipen-bacherja, podstarosto Milka Krai-eža. načelnika Lojzeta Vrhovca, tajnika Staneta Fle-garja ter ostale zastopnike bratskih društev. V svojem govoru je omenil namen iz rednega občnega zbora ter apeliral n£ složno in skupno delo v korist Sokola. Br. Kogovsek Makso je prečital izjavo društvene uprave kot odgovor nasprotni struji, ravno tako tudi načelnik br. Vlado Prin-čič. Po govorih govornikov obeh struj so se vršile volitve, ki so bile tajne. Rezultat vo litev je dal zaupanje sedanji uprav! društva s starosto br. Dolinskem na čelu. Po volitvah je pozdravil zborovalee ter pozival k vztrajnemu in složnemu delu župni starosta br. dr Pipenbacher. za njim pa starosta društva br. DolinSek. Upravičeno pričakujemo, da bo društvo, ki je drugo najstarejše v Ljubljani pričelo sedaj z inten-»ivn-un delom v smislu Tyr§evih načel >Oseba uic — celota vse i in >Ne koristi, ne slave«. V tem smislu želimo vrlemu šišenskemu Sokolu obilo trajnih uspehov. — Zdravo! Masarykova proslava v Skofji Loki akofja Loka, 11. marca. V počastitev 86-letnice rojstva T. G. Masarvka je priredil škofjeloški Sokol včeraj zvečer v nabito polni dvorani svečano akademijo, ki je v vsakem pogledu sijajno uspela. K proslavi so prihiteli malone vsi odlični predstavniki domačega javnega življenja, oficirski zbor, zastopniki raznih korporacij, sokolski bratje in sestre in meščanstvo. Pevski zbor Sokolov je zapel uvodoma »Sokolski pozdrav«, po-tam je pa spregovoril društveni podstaro-sta br Rudolf Horvat o velikem poborniku ciste resnice in poštenosti ter slovanskem ideologu prez-dentu jubilantu T. G. I Masarvku, ki je razbijal okove pangerma- • niama in fevdalizma. Opisal je svetli lik j poglavarja bratske republike kot Sokola, i nakar j** *~rol orkester češkoslovaško in lit v o nato državno Umno. Sledili so Izredno ljubki in posrečeni nastopi telovadnih oddelkov. Ženska deca je prodnašala >Deco in metulja«. Brezhiben Je bil nastop čla-rov s prostimi vajami, zelo efektna, simbolično podana pa je bila tudi naslednja *očka ženskega naraščaja, ki je prikazal 2-Svetlobo in temo«, s predgovorom Milene Krivoeve. Viharje navdušenja je izzvala moška deca s svojimi »KozaCki« in so morali nastop ponoviti. V skupinskih nastopih članov na bradlji smo videli, da razpolaga loški Sokol z izvrstnimi telovadci Id so društvu v odliko in ponos. Sentimentalna je bila skupina »Narcis«, ki jim je spregovoril prolog Prihoda Jurij. V drugi polovici sporeda je zapel pevski zbor šest pesmi, ki so žele med poslušalci najtoplejše priznanje. Pesem »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa dvorana, je zaključila bogat rpored. Dvorana je bila okrašena s češkoslovaškimi in našimi trobojnicami zelenjem in cvetjem ter sliko prezidenta Masarvka v ospredju. Bil je krasen večer, za kar gre pohvala vsem sodelujočim: tehničnemu odboru, ki je poskrbel za pestrost točk in mikavne nastope, orkestru, pevskemu zboru in v nemali meri tudi br. Francetu Babiču, ki je prevzel na svoja ramena ves glasbeni del prireditve. Proslava je bila nov člen v vrsti lepih prireditev, ki jih ima naš Sokol leto za letom, bila je vzpodbuda za nadaljnje polete v duhu velikih sokolskih učiteljev. — Spevoigra »Kakor stari, tako mladi«, ki Jo je v nedeljo ponovil dramski odsek vlškega Sokola, je doživela zopet popoln uspeh Sokolska dvorana Je bila prav dobro zasedena ter emo opazili več gostov iz LJubljane ln celo iz Trtica. Vs4 tgr*l-c so v polni meri storili svojo dolžnost ter so bili predmet navdušenih ovacij na oapitem odru. Zelo dobra tudi pevski je bila sestra Lidija Deisingerjeva, ravno tako Jože br Antona iigona, dalje Vida Levstikova, zlasti pa Je bila razpoložena \n Je svojo vlogo častno rešila sestra Binct. Tnale rje va. S svojim nastopom, izvrstno igro is lepim ter soon aa glasom nam ;e zapela svoje partij«* tako, da je morala svoji pesmici med viharnimi »va-cijam ponoviti. Izvrstno sta rešiia svoji vlog- tudi dekliški in fantovski zbor, katerima Je občinstvo priredilo bučne ovacije. Skratka, sr.e\oigra je dosegla ocpo.n nspeh 'n že!:nco, da bi nam dramsk' odsek čim prej zop«.t priredil tako lep ve čer Naša narodna pesem Koncert Glasbene Matice v proslavo 50 letnice Družbe sv. Cirila in Metoda "tev 9 /SLOVENSKI M A R O D«, dne 12. m&rea 1&3S »na t. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Zaradi tega, ker mora film v Sarajevo, predstave samo še danes ob -L, 7.15 in 9.15 uri zvečer GRETA GARBO GRAND HOTEL Sodelujejo: IVAJ* CRAVVFORD, VVALACE BEERY, UONEL BABBYMORE DNEVNE VESTI — Prispevke za spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju so že izročili ali pa jih še zbirajo nameščenci: Češke industrijalne banke, Delniške tiskarne, Jugoslovanske zavarovalne banke ^Slavlje«, Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, Ljubljanske kreditne banke, tvrdke Medic & Zanki, Mestne hranilncie, Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Zavarovalnice Jugoslavije — zbirajo pa tudi pri nekaterih drugih podjetjih. Videti je, zasebni nameščenci v tej vzvišeni dolžnosti napram blagopokojnemu vladarju nočejo zaostajati za državnimi nameščenci, želeti bi bilo, da začno zbirati tudi pri onih podjetjih, kjer zbiranje še ni v teku. Položnice pošlje na zahtevo pisarna Odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju, Gledališka ulica 3/TV, pošt. ček. rač. št. 11.200. — Konkurzl In prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. do 2S. februarja sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta). Otvorjenl konkurzl: v drav-eki banovini — (3), savski 1 (—), primorski 1 (1), drinski — (1), dunavski 1 (—), moravski — (1), Beograd, Zemun, Pante-vo — (1). — Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (3), savski 1 (2), vrbaski — (1), zeteki — (1), dunavski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2). — Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 2 (—), savski 1 (1), primorski 1 (—), drinski 1 (—), dunavski 1 (2), moravski — (2), vardarski l —), BeogTad, Zemun, Pančevo 3 (1). Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovinu 1 (1). primorski 4 (—)f drinski 1 (1), dunavski 1 (—). Beograd, Zemun. Panćevo — (1). — Ogromen nemški avtobus v Sarajevu, Preko Beograda je prispel včeraj v Sarajevo velik nemški turistični avtobus, ki se z njim vozi 25 izletnikov iz Gerlitza. Avtobus je vzbudil v mestu splošno pozornost, saj je največji, kar so jih kdaj videli Sarajevčani. Ima S cilindrov in lahko vozi 130 km na uro. Nemški izletniki so si ogledali Sarajevo, potem pa Dubrovnik, odkoder bodo nadaljevali pot preko Splita, Plitvičkih jezer, Zagreba in Ljubljane nazaj v domovino. — Danes, na dan sv. Gregorja, se prične ptičja ženitev. Mraz pa ptičkom ne dopušča svatovskega razpoloženja. V naših parkih in gajih je še vse tiho in čakajo ptičji pari na ugodnejše vreme, ko bo solnce tor>l**1še in bo narava res oživela. — Smuka na Veliki Planini Je izborna. Temperatura znaša —5. Dnevno malo sneži tako. da je vedno suh pršič. Danes ponoči je zapadlo zopet okrog 15 cm pršiča na preko meter visoko staro podlago. Krasni smuški tereni na tej planini so znani vsakomur, ki je vsaj enkrat posetil ta raj smučarjev. Ker je letos bilo itak malo prilike za ugodno smuko, naj smučaxji-plaj3inci hite, da se naužijejo odlične smuka še pred spomladjo. — Turni smuški tečaj SPD pod vodstvom g. K vedra Janeza bo od 7. do IV aprila. Izhodišče je na Pokljuki proti ko . na Pšincu. Dne 8. aprila izlet na Draški vrh. tretji dan čez Velo polje na Staničevo kočo, naslednji dan na Kredarico, peti dan čez Hribarice v dolino Zajezeram, šesti dan čez Kal na planino na Kraju, zadnji dan pod Škrbino na Vogel ter dne 14. aprila po-vratek k Sv. Janezu, število udeležencev je omejeno. Prijave sprejema pisarno SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti št. 4. — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo deloma oblačno, stanovitno, zmerno hladno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 12, v Skoplju 7, v Zagrebu in Beogradu 4, v Sarajevu 4, v Mariboru 3, v Ljubljani 1.4, v Rogaški Slatini 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 777.3. temperatura je znašala —4. — Dve usmrtitvi v Sabcu. Land sta bila v šabcu obsojena na smrt Gligorije Gi-ga Petrovič in Rajko Petrovič, oba iz Rume, in sicer zaradi roparskega umora bogatega kmeta Pranje Drera. Včeraj zjutraj sta bila morilca na dvorišču jetiiianice v šabcu obešena. — Hripa v Osijeku. V Osijeku se hripa vedno bolj širi V soboto so morali zapreti meščansko šolo, včeraj pa še moško realno gimnazijo. — Senzacionalna aretacija. Sarajevska policija je aretirala Ljudevita Magašiča iz Baške Drage na Krku, ki se je predstavljal v Sarajevu za zastopnika velike nemške tovarne kemikalij in farmacevtskih potrebščin v Hamburgu ter za profesorja na sarajevski srednji tehnični šoli. Mož je bil pa obsojen v Zagrebu zaradi sleparij na 2 leti ječe in ima za seboj sploh burno življenje. — V smrt zaradi nesrečne ljubem!. V Sremsld Mitrovici si je končala življenje lepa Ivanka Destorovič. Nedavno je odpotovala z materjo v Kava dar, kjer je njen brat učitelj. Se pred odhodom se je zaljubila v nekeera fanta iz šabca. Kmslu po njenem odhodu se je pa fantu ohladilo srce in to je povzročalo traged'jo. Lepa Ivanka si je prerpzala žilo na levi roki in Ejntraj po io našli mrtvo. Ljudje ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz .Josefovc vode«. Možje zdravniške prskse so se prepričali, da je »Franz rlosefova grenčiea« sigurno, skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvaialno sredstvo, tako da jo pripo-ročajo tudi pri trebušnih kilah, natrga- 1 ni danki in hipertrofiji prostat«. »Franz Josefova jrrenrfet*« ?e dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Novi divizijonar dospel , Ljubljano. S snočnjim brzim vlakom j s prispel v Ljubljano novi komandant dravske divizije, general Peter Nedeljkovič, ki je bil doslej komandant vrbaske divizije. Na kolodvoru so pričakali g. divizijonarja številni zastopniki oficirskega zbora z brigadnim generalom Jovano vičem, načelnikom štaba polkovnikom Orlovičem, šefom vojne delegacije pri železniški direkciji polkovnikom Nedeljkovičem ter komandanti vseh polkov in samostojnih edinic na čelu. Novi komandant dravske divizije, ki je bil pred leti na čelu 40. p. p. v Ljubljani, se je prijazno pozdravil z vsemi prisotnimi zastopniki vojske, istočasno pa tudi s svojo gospo soprogo Angjelino, ki je Slovenka, hčerka znanega industrijalca g. Hein-riharja iz Škofje Loke. Novega divizijonarja iskreno pozdravljamo in mu želimo čim prijetnejše bivanje p Sloveniji, ki jo že dobro pozna in je tudi njen velik prijatelj. —lj Higiena na ljubljanskih ulicah. Pri nas je prišlo menda v modo. da se morajo ceste pometati in smeti pobirati v jutranjih urah, ko je največji promet. Davi so mestni pometači dvigali oblake prahu na križišču Tržaške, Ble:we:sove in Ceste 29. oktobra baš ko je šla mladina v šolo, odrasli pa v urade. Dvomimo, da bi bilo to v skladu s higieno. Smeti v odprtem vozu so pobirali tudi v Gradišču. Naše ponovne zahteve, na? bi se pobiranje smeti in čaščenje cest uredilo tako. da ne bomo v jutranjih urah požirali prahu, so ostale žal glas vpijočega v puščavi. -lj Ureditev Zvezde. Pišejo nam: V načrtu nove ureditve Zvezde, ki ga je priobčil Slovenski Narod« v sobotni številki, je videti, da je ves prostor razdeljen na dve enaki polovici. Tako je na papirju, ne bo pa v resnici! Zakaj Vegova ulica ki naj se podaljša preko parka, ne bo šla čez sredino, nego nižje, tako da bo na levi skoraj %, a na desni \'3 celotne plošče. Ob VVolfovi ulici pa se park gotovo še skrajša, da bodo imele hiše poslej več svetlobe Tako bo desni del Zvezde še manjši. Upamo pa, da bo nova ureditev Zvezdo brez piramid in krogel, ki j"h je po vsem mestu že toliko da je že kar neokusno. Najlepši lik postane kakor melodija, ki se ponavlja neprestano, končno neznosen. Mislim, da smo v tem pogledu vsi ljudje enake sodbe. Seveda, če naj piramide povedo da smo Ljubljančani radi šp'Časti tn še raiši zelo okrogli, potem sta piramida in krogla duhovita simbola ljubljanskega značaja Protlpiramidnik. RUDOLF FORSTEK ANGELA ZALOKAR v velefilmu SKRIVNOST KARLA CAVELLIJA —ij Kuuoii lor;»u.'r, znani karakterni igralec, je dovršil svoje zadnje filmsko re-mek delo »Hocne sehule«, ki se bo pri nas predvajala pod imenom skrivnost Karla Cavellija«. Rudolf Forster je eden izmed onih igralcev, ki le bolj redko nastopajo v filmu, a kadar nastopi, takrat je delo, ki ga on ustvari, v vsakem pogledu prava umetnina V tem filmu, ki ga bomo v kratkem videli pri nas, nastopa tudi naša ožja rojakinja Angela Zalokarjeva. Film je povsod, kjer se je predvajal, žel mnogo uspeha. Dunaj, Pariz, London, Zagreb so bili navdušeni nad dovršeno igro in močno vsebino. Zagreb ga jc predvajal 15 dni, kar je za film rekord —lj Javno predavanje o Františki Pla-umnkovi, znameniti feministki in socialni delavki, priredi Splošno žensko društvo v četrtek 14. t. m. ob 18. v dvorani mestnega magistrata. Predavata: Pavla Hoče-varjeva, urednica ženskega Sveta: Ob 60-letnici češkoslovaške senatorke Pr. Plam in k ove — in Minka Govekarjeva: Pr. PlamLnkovra in Slovenke. Vstop prost in vsakomur dovoljen. —lj »Veseli sva t je« je naslov filma ki nas bo zabaval v petek na programu ZKD. To ljubko filmsko delo, v katerem nastopa slavna Hansi Niese, je polno krasnih naravnih posnetkov in lepih slik iz življenja. Hansi Niese in Oskar Sima, oba priljubljena igralca nas bosta zabavala, da bo kar veselje. —lj Ob dramskem gledališču sta zdaj urejena parka ob Igriški ulici in Gradišču ter so meščani veseM, da se jim ni treba več sramovati nesnage na trati ob Gradišču. Tudi" dohodi so posuti 6 peskom. Za vse to ni bilo znatnih stroškov, urejena okolica pa vendar napravi zelo usoden vfcie, saj ni vseeno, če stoji gledališče sre-d>i gmajne ali ob parka. —lj Občni zbor Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. V petek 15. t. m. ob 10. dopoldne bo imelo Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani v veliki dvorani Trgovskega doma občni zbor z običajnim dnevnim redom. —lj Vojni dobrovoljci bodo imeli drevi ob 20. sestanek v mali sobi restavracije Zvezda. —lj Združenje trgovcev za srez Ljubljana okolica sporoča vsem gg. Članom, da se vrši v četrtek, dne 21. marca t. 1. ob pol 9. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma redna letna skupščina z običajnim dnevnim redom. Računski zaključek ter proračun je Članom v pisarni ra vposied. TJprp.vr> Z^ruž^nja trgovcev —Ti Koncert AkarVm^keg* pevskega zbora. Dne 1 aprila bo v veliki dvorani ITniona koncert Akademskega pevskesra zbora. Naši akademiki so lansko Te»to sklenili prikazati nnšo narodno pesem. Prvi del so podali na lanskem koncertu z narodno pesmijo iz koroškega in belokrajinskega okrožja, drugi del pa bomo slišali na letošnjem koncertu, aa katerega vlada v vseh krogih se danes veliko zanimanje. Slišali bomo pesmi iz Sredozemlja (Primorje, Idrija), Panonije (štajerska, Prakmurje), gorenjske in dolenjske. —lj O sadnih boleznih in škodljivcih ter o sredstvih za zatiranje bo predaval v sredo 13. t. m. ob 19. uri v dvorani mineraloškega instituta na univerzi g. nadzornik Josip strekelj pod okriljem podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani. Na udeležbo, prosto vstopnine, so vabljeni vsi interesenti. —Ij SamarjaiMld tečaj pododbora Rdečega kriza v LJubljani. Izpit bo v četrtek 14. t. m.; začetek po 17. uri v dvorani OUZD. —lj Novejše smeri v stenografiji je naslov predavanja, ki ga priredi Slovensko stenografsko društvo v sredo, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer na Državni trgovski akademiji. Predaval bo g. prof. Blaž Svetelj. Vsi. ki se zanimate za razvoj stenografije v poslednji dobi, zlasti društveni prijatelji in člani ste iskreno vabljeni. —lj z lokomotive je padel. Na glavnem kolodvoru je davi padel med premikanjem z lokomotive 36 letni kurjač Valentin Pavcar. Pri padcu je Pavcar zadel ob kamen in dobil hude poškodbe na rami in na glavi. Morali so ga prepeljati z reševalnim avtom v bolnico. —lj Sleparski mladenič, v Žibertovi trgovini v Prešernovi ulici se je te dni zgla-sil neznan, okrog 20-Ietni mladenič, ki je pod neko pretvezo izvabil od lastnice Ane čeponove 300 Din gotovine, par rjavih čevljev, srajco in spodnje hlače. Neznanec, ki je govoril tržiSko narečje, je oškodoval trgovko za okrog 600 Din. Goljufijo je za-er^šil s pomočjo ponarejenega podpisa tega čevljarskega mojstra iz Bistrice pri Tržiču. —lj Na sporeda prvetra koncerta Ljubljanske filharmonije, ki ga bo 29. t. m. dirigiral Rhene Baton. je tudi znana Cesar Franckova simfonija v d-molu. Iz TrbAvelt — Legitimacije za Planico: Mednarodnih 8muških tekem, ki bodo prihodnjo nedeljo v Planici, se udeleži tudi precej Trbovelj čanov, večinoma športnikov. Oni, ki žele vozne ugodnosti, naj se priglasijo pri tajniku smučarskega odseka tukajšnjega SPD g. Gustavu šipu, da jim izstavi legitimacije za polovično vozno ceno po železnici, ki stane skupno z znakom in vstopnino Din 70.-. Prijavijo naj se do četrtka zjutraj, ker bo SPD nato zaprosila za postanek posebnega vlaka v Trbovljah. — Predavanje Kolaste. Jutri, ob pol 8. uri zvečer priredi tukajšnje Kolo jugoeio-venskih sester v šoli na Vodah javno predavanje o temi: Kako se praktično obdela majhen vrt. Predaval bo banovinski Šolski nadzornik g. škulj, ki je znan strokovnjak v sadjarstvu in vrtnarstvu. Iz Litije — Šolar pod konjem in vozom. Naša mladež se na moč rada obeša na vozove, zato pa pride često do nesreč. Včeraj je učenček Ivan Pavlina s Hotiča prišel pod konja in voz. Obesil se je na voz šmarske-ga peka, ko je vozil po klancu mimo sre-skega načelstva. Prav tedaj je privozil za njim drugi voznik, ki mu je odpovedala zavora, da konj ni mogel obdržati voza. Zaradi prevelike teže se je zlomilo oje, nakar je potegnilo konja in voz proti prednjemu, počasi vozečemu pekovskemu vozu. Deček je uvidel nevarnost, zato je odskočil v stran. Pa je bilo že prepozno, udaril ga je konj in kolo mu je šlo čez nogo. — Ljudska univerza, V četrtek 14. t. m. bo predaval litijski banovinski zdravnik g. dr. Polde Ukmar o negi dojenčkov in otroških boleznih. Njegovo predavanje je zlasti aktualno zdaj, ko trpe zaradi hripe skoro vse naše družine. K predavanju, ki je brez vstopnine, so vabljeni vsi, le šolska mladina nima dostopa. — Gledališka igra na Ponovičah. V nedeljo popoldne so vprizorili ▼ Sokolskem domu na Ponovičah dramo »Mrak«, ki je prav dobro izpadla in ji je prisostvovalo precej domačinov. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9,15 uri zvečer veseloigra Lebdeče device Smeh, zabava, petje, veselje Iz škofi* Loke —- Gostilna brez vina, Ko bi imeli v škof ji Loki kaj abstinentskih gostiln, bi ne bilo to nič posebnega... toda tako! 23 vmotočev to gostiln, pa krčem in kar je še drugih takih imen, krasti škof jo Loko, ki rada postreže z dobrotami za grlo in želodec. To mirno enodušje pa je sedaj vznemirilo čudno dejstvo. Nekje v predmestju imamo gostilno, kjer že dobrih 14 dni ne točijo nobenega vina. .. Sodi so skrbno spravljeni tn čakajo, kdaj se jih bo usmilila krčmarjeva roka, toda nič takega ... Lastnik ne plača trošarine, najemnica pa seveda ne more post reči gostom s pijačo, ker je nima niti kapljice... To izjemno stanje traja že skoro pol meseca. Gostom je odločitev kajpak lahka če je tudi gostilničarju, je pa drugo vprašanje ... — Sokolski pevci v radiu. Za nastop naših Sokolov pevcev v radiu je bilo med škofjeloškim meščanstvom izredno zanimanje in so imeli vsi radijski aparati dovolj pazljivih poslušalcev. Pevci so izvajali 12 pesmi in so peli skoro celo uro. Kritika je bila v splošnem za pevce zelo laskava. Prihodnjo nedeljo nastopijo pevci v Kranju na IV. prosvetnem dnevu župe Kranj Pevski zbor, ki ima že dobrih deset let dela za seboj, vodi br. France Babic. Nedeljski prenos petja je bil vseskozi čist in jasen, meščanstvo pa mu je prisostvovalo med drugim tudi na Mestnem trgu. kjer je instaliral trgovec gosp. štravs svoj aparat. — Poljanska dolina aa tujski promet. Tujskoprometni odsek v Gorenji vasi namerava preurediti javno razsvetljavo, preskrbeti razgledne table in urediti markacije, da postane Poljanska dolina še privlačnejša Ker dolina sama po sebi toni o vabi. ne dvomimo, da bo imel odbor, v katerem so sami ugledni domačini, toliko lažje delo. Zoprna barva zob te do hitro in temeljito odpraviti, če denemo nekoliko Chloro* dont zobne poste na suho ščetko in z njo snažimo zob« od vseh, tudi od gornje strani. Tedaj dobe' zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane prijeten občutek svetosti in Čistosti. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod. Socijalna akcija s praktičnimi smotri Prvi redni občni zbor društva „Delo in eksistenca44, ki je doseglo ie v prvem letu lepe uspehe Ljubljanda, 12. marca. verjeništev. Bistvenih sprememb ni tudi Skoraj 500 ljudi se je zhrtilo v nedeljo i pri nadzornem odboru, dopoldne v saionu pri Lloydu. Društvo j Vse predlagane spremembe pravil so >l>elo in eksistenca* ie imelo prvi redni j bile soglasno sprejete. O delovnem pro- občni zbor in ie udeležba je pokazala, aa gramu je poročal predsednik Kosem. Tuci; je bik) društvo zelo delavoo v svojem prvem letu, ker je v tako kratkem času postalo izredno popularno in ker je njegovo delo vzbudilo glasen odmev. Na drugi strani pa hiter razvoj tega društva tudi dokazuje, da je potrebna organizacija, ki ee je oklepajo nezaposleni in trpeči, tla je potrebno praktično pobijanjd nezaposlenosti in borba proti socijalnim krivicam. Predsednik D. Kosem je otvoril občni zbor, nakar so zborovale: posebno zbrvmo •ledili poročilom funkcijonarjev. Predsednik je dejal med drugim: Ko je bila sila največja, amo ustanovili društvo, ki naj brani najbolj prizadete, pomoči in zaščite najpotrebnejše. Nezaposlena, delavci in nameščenci, tvonjo čedalje večjo armado onih, ki so potrebni zaščite, zagovarjati je treba njihove človeskf pravice, da bi ee jib družba kratkomalo ne odkrižala, čes, delo-uiržneži ste! Pomagati jim je treba takoj, da bi ne obupal; in propadli, boriti se zo njihove interese, ki so med družbo postranska zadeva. In tako je postalo društvo branilec pravic nezaposlenih, zagovornik njihovih zahtev ter borec za njihove interese. Organizacija sam L nezaposlenih bi pa bila prešibka in potreba je bila, da se pridružijo tudi oni, ki so vsak dan v nevarnosti, ia postanejo nezaposleni. Pridružiti se mora mladina, k: životari brez izgledov 0*1 bod o iin ost, žene, ki trpe zaradi nezapo- v bodoče bo društvo delovalo po programu, ki ga je sprejelo ob ustanovitvi, t. j. v glavnem: borilo se bo za odpravo nese poštenosti, da dobe delo vsi, ki je njih obstoj odvisen od dela, da dob« delo mladi, ki al se morajo priboriti ck^drtonco, branilo bo obstoj osrroženib zaposlenih In zavzemalo se bo za vse. ki kljub zaposMvi nimajo ekaAtence. Pri raznoterostih se Je razvila ž'vtihna debata. Zborovalci «0 »lasti žigosali izrabljanje zaposlenih delavcev, ki so tu in tam plačani po 1.80 Din na uro in tožili so nad trpljenjem nezaj>oaleuih. Debata je pokazala, da 6uka društvo 3e mnogo trdega dela. Iz Celja —c Vokalni koncert priredi zna.ni sekstet bratov živkov pod okriljem Glasbene Matice v soboto 16. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega, doma. Na sporedu so jugo-slovenske narodne in umetne pesmi. Pretprodaja vstopnic v knjigarni K. Goričarja vdove. —C Znam celjski alpinist Andrino Ko-pinsek bo ponovil svoje uspelo skioptićno predavanje o centralnih Pirenejih v Četrtek 14. t. m. ob 20. v risalnicl deške meSčan ske šole. Opozarjamo na to uspelo preda- sienosti in tudi vsi socijalno čuteči, ki se j vanje. —C Kazmere na delovnem trgu. Od 1 I do 10. t. m. se je pri ekspozituri javne boi-I ze dela v Celju na novo prijavilo 82 brezposelnih (40 moških in 22 ženski. Delo j<-bilo ponujeno za 39 oseb (23 moških 111 i*> j žensk), posredovanj je bilo izvršenih IS l za j 2 moška in 11 žensk), odpotovalo jc 7 osel j (4 moški in 3 ženske), odpadlo pa jc 143 ; moških. Dne 10. t. m. je ostalo v evidem 1 : 832 brezposelnih (767 moških in 65 ženski j nasproti 935 (878 moškim in 57 žensKam • dne 28. februarja. Delo dobijo: 50 delavcev , 10 tesarjev, 2 poljska delavca. 2 hlapca, po I 1 slaščičar, pek in ključavničar, 1 hotelska in 2 privatni kuharici, po 2 služkinji in kmečki dekli ter po 1 natakarica in post rež-niča. V celjski bolnici so umrli: v soboto zavedajo, da je nezaposlenost največja socijalna krivica. Zato hoče biti >Dek> in eksistenca« š;roka socijalna akcija s praktičnimi smotri. V tem smislu je pa tudi delalo v svojem prvem poslovnem letu. Predsednik jo kratko orisa) delo drust\a, nakar je poročal podrobno o društvenem delovanju P. KobaL Društvo šteje okrog 600 članov in iuia tri poverjeništva; poverjeništvo v £iški je imelo ob novem letu ioo Članov, viško poverjeništvo 137 članov in nad 100 poverjeništvo v Mostah. Vsa tri poverjeiiistva majo lokale, lokal centrale je pa na Starem tngu. Društvo je priredilo več zborovanj: aprila v Celju v dvorani Celjskega doma in istega meseca v Ljubljani v delavski zbornici, maja na Kodeljevem tn kmalu potem v Trnovem junija v Siski. julija » 32 letni brezposelni pekovski pomočnik Ga v Grižnh v Savinjsk dolini, avgusta v Ko njicah, eeotembra v Šiški, decembra na Viču in januarja 1 Zg. Šiški. Razen rednih članov so fud: ustanovni: ustanovni član je minister dr. D Marušič. Ožji odbor je mie) 24 rednib sej, širši pa 8. Delo se je delilo na odseke Organizacijski in propagandni odsek je imel vsak teden redno sejo Lotil 96 je tud' prosvetnega dela in ie ustanovi poseben odsek za vprizarjanje i ser in gojitev petja. 2«. ....Iv odsek se ie bavd predvsem z vprašanjem nezaposlenih žensikib noči Tnterv^nfiiski odsek se je praktično boril proti večkratnim zasluzkorjem ter | :trškega predsednika -Jevtiča in 3:e<_r dosedanj: narodni pot>ia neu Peto var Lovro iz Ivanjkovcev, Sa>:a din Liuvik, posestnik iz Ptuja, min v p prof Vesenjak, banski svetnik Šolar Fni odib propagandni letak. Lani je 'zdalo v j njo iz Zlatoličja in Šolski upravitelj v pok. nakladi 5000 izvodov programatični letak ^ pristopno izjavo. Odrnjslali so 771 dopisov. Društvo je izročilo spomenico tedanjemu županu dr D. Pum, banu dr. D. Nfaru-šiču in škofu dr Rozmanu Zastonano je v banov nskem osrednjem odboru za pomoč nezaposlenim. O blagajniškem stanju je poročal Fr. Zupane Dohodki znašajo 9693 Din. izdatki 9315, prebitek torej 378 Din. Sledila so poročila poverjen i štev. Za šišensko poverjeništvo, ki je posebno delavno in se lahko pohvali z lepim5 uspehi, je poročal R. Pompe. Delavno je pa tudi visko poverjeništvo, ki je o njegovem delu poročal I Skubic. To poverjeništvo ima razen drugih odsekov tudi dramskega in je že priredilo dve predstavi, ima pa še prosvetni odsek k poučuje esperanto. V poverieniSkib lokalih imajo člani rudi skTOrrme čitalnice. Najmlajše poverjeništvo je v Mostah. O njegovem dehi je poročal V Jenko. V*>i odseki delajo marljivo. Za nadzorni odbor je poročal predsednik Fr. Janfiigaj. magistrat-ni ravnatelj, nakar je bHa podana razrešili-oa. Pri volitvah sta bili predlagani dve listi. Prodrla je prva % veliko večino. Predsednik je Drago Kosem, I. podpredsednik Fr. Zupane, ostali odbornik so Mani po- 2uukovič Janko iz Sv Bolfenka v Ilalo/ah Kandidature bodo predložene davnemu o d boru v Ljubljani. — Gasilsko sluibo opravlja do prihodnje nedelje dne 17. t. ni. II. red, I. vod - « tarjem Rudolfom Erlačem, četnikom Csi nivcem Ivanom ter od (BOStva Jožef 1'ra protnik. Ognjeslav Skaza, Alojzij Kralj in Alojzij Murko. Reševalno službo pa oprav Ijajo šofer Ludvik Ivanuša, četnik Kram Kanova, in Anton Kuhar in Konrad Som mer. _ Vlomi v vinske kleti. Spretui vlomilci v Halozah so se spravili nad vinsko kleti, odkoder je odnesel Cu litrov vina ter COC pa kar na mestu popijejo. Tuko y v noti od 2. ua 3. t. m. obiskal ucznau vlomilec vinsko klet posestnice Ferlež BUaabsts v Stogovcih ter odnesel 2q litrov vina. Ze na slednje noči je obiskal vinsko klet posestni ka Jeza Janezu pri Sv DoHenku v Halozah, odkoder je odnenel 60 litrov nian b-r vsi vinske posode. Zlikovec je enostavno od stranil na kletnih vratih železno ključavnico ter vrata s silo odprl. Orožniki so vlomilcu že na sledu. — Nočno lekarnibko službo opravlja do vključno petka dne 15. t. m. lekarna >Pri sv. Antonu< (mag. ph. Bogo Orožen). JUTRI PREMIERA PREKRASNEGA \~ELEFTLMA LJUBEZNI BELA SESTRA HELENE HAYES in CLARK GABLE v svoji najboljši vlogi. To je delo, ki nam pokaže neizmerno ljubezen mladega dekleta. Stran 4. /SLOVENSKI NAROD«, dne 12. marca 1935 5tev. 'i GeorgU Silin; 14 Počasna smrt Roman. Ko sem vse tole premislil in odšel k ženi, da bi ji povedal, kakšne misli mi roje po glavi, je dobila histeričen napad. Siej ko prej je trdila, da sem zakrivil vse to samo jaz. In kar je posebno čudno: niti takrat, niti pozneje si ni belila glave zaradi svoje usode, kakor da o njenem okužen ju ne more biti niti govora. Vprašal sem jo tedaj, zakaj se pri meni bolezen šele začenja razvijati, dočim je pri njem že v zadnjem stadiju? Iz tega sledi, da se je razvila pri njem gobavost prej, kakor pri meni. Toda žena je trdila svoje, nobeni dokazi je niao mogli prepričati o nasprotnem. Dejala je, da je lahko tičala bolezen v meni dolga leta, dočim se je pojavila pri njem mnogo hitreje. V splošnem nisem spravil iz nje ničesar in odsei sem prepričan o neomajnosti svojega suma. Potem se nisem več sestal z njo in razmišljal sem samo o vprašanju, ki me je mučilo: kdo je koga okužil? Čudno je vplival name njen zadnji argument, da so organizmi različni in da poedini ljudje različno reagirajo na bolezen. Zakaj ji on ni ničesar povedal o svoji gobavosti? Morda sam o tem ni ničesar slutil in se j