. štev. V Ljubljani, v četrtek . ia 1881. Letnik IX iftMratI se sprejemajo in velja t'i a* opna vrsta: S kr., če se tiska lkrat, 1® 0 1» 51 i» )» * li 1» ti »I )l ^ II Pri večkratnem tiskanji •« een» primerno unanjša. Rokopisi se ne vračajo, neir«ikovan» ¡»sina m; na s»rejensn)o. Naročnino prejema oprsvtuitv.j i(aamimatrat:iia) iu fenredicija na Dunajski cesri it. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Sveto leto 1881. ii. Kakor pa vlada protikeršanski duh na Ruskem, Francozkem, Laškem in Pruskem, takoje tudi po drugod. Poglejte le v Belgijo, na Špansko itd. Posvetni duh je bil sicer vselej v nasprotji s Cerkvijo in duhom ker-šanstva; enake so bile človeške slaboBti in strasti vedno na svetu; ali v tej meri, tako splešDO in vmes tako satansko menda pač še nikoli, kakor dandanašnje. Spominjajmo se le namenov in nameravanj nihilistov, socijalistov, framasonov, liberalcev vsake barve in vsih narodov — res mogli bi reči: Za keršanstvo in sv. Cerkev je odbila zadnja ura, naj bi ne vedeli in ne bili prepričani od resnice besede Kristusove: da „bode stala do konca sveta" in „da je tudi vrata peklenske ne bodo premagale". Res prava tolažba duhovnikom je dandanes toliko zaničvan brevir: Quare fremuerunt gentes: „Čemu divjajo narodi in ljudstva snujejo prazne naklepe? Kralji so pristopili in napravili zvezo zoper Gospoda in Kristusa Njegovega? Gospod, ki prebiva v nebesih, se jim bo posmehoval ter jih v svojem srdu kot posodo lončarjevo razdrobil". Pslm 2. Res obljubo obstanka Cerkve imamo ter smemo se zanesti na njo; ali taki žalostui časi so vendar kakor pogubljivi viharji in potresi, ki brez števila škode vzrokujejo. Koliko jih postane mlačnih, strastnih, odpadnikov, zapeljanih in zapeljivcev! Kristus od takih časov govorč Po Dosti prejemgp velii : Za ceio ieto , . 10 ii. — kr, ta uuileta . , 5 — ,, la četrt ieta . . « 50 „ V administraciji vetia: Za eeio ieto . . S iti. 40 kr. £a pol icta . . i ., 20 „ za četrt ieta Z ., 10 „ V Ljubljani na lom pošiliar velii 60 kr. več na let.r,. Vredništvo je Florijanske nlice št. 44. zhaia po trikra na teiieu in »irer v torek, četrtek in toboto. 6 S pravi, da „bili bi tudi izvoljeni zapeljani, naj bilo bi mogoče" ter nam veleva „moliti in prositi, da bi bili dnevi okrajšani". Nibo res dandanašnji časi ravno taki? Naj bi tako ne bili I Ali le poglejte: Vlada mora biti brezverna in z božjimi zapovedi nima nič opraviti; šola mora biti brezverna, enaka za katolike, lutprane in jude; duhovščina naj ima le še v cerkvi nekoliko veljave, zunaj se ji celo splošne deržavljanske pravice kratijo. Človek naj v srcu veruje, če ravno kaj hoče, ali očituo, Bog varuj, se kristjana kazati! Bog varuj ečitno moliti! to bi ue bilo olikano. Cerkvene zapovedi spolnovati s službo božjo o praznikih, s postom, s prejemanjem sv. zakramentov, to je prekmetiško. Z besedo: toliko maie keršanske zavesti in tolike velike in vnemarne neznačajnosti pri velikih in malih, kmetiških in gosposkih menda še res ni kmalo bilo, kakor je dandanes. Iu dokler 83 mišljenje in zadržanje kristijanov ue bode spremenilo in na boljše obrnilo, se tudi časi ne bodo zboljšali , se tudi naše žalostne politične razmere ne bodo spremenile. Res za kaj, za obilne potrebe in za imenitne reči imamo v svetem letu moliti! Iu da so sv. oče jiapež Leon za oavrnenje tolikih političnih, duševnih in materialnih nadlog sv. leto razpisali ter tako milo priporočevali moliti, da bi se duh Božji, duh keršanstva med nas povrnil, to ravno kaže, da Cerkev Kristusovo sv. Duh vodi, da le ona vselej potrebe naj bolj spoznava ter jim ve iu zamore v okom priti, naj bi jo njeni otroci le poslušali ter zvesto vbogali! Še nekaj je, za kar je nam Slovencem gotovo treba prav zvesto in prisrčno moliti. Nerad sicer na to opomnim, ker se tako rado vse narobe obrača in namest reč preudariti in spoznati, je li temu tako ali ne, Be le rajši zabavlja in toži zarad kaljenja miru in kdo ve, kaj še vse. Pa kaj hočem! Mar li kaj pomaga, rano tajiti in zakrivati? KriBtus je v znani, premili molitvi pred svojim trpljenjem prosil „Oče nebeški, daj, da bodo eno, kakor sva midva Eno!' Na diugem kraju žuga: „Kraljestvo med seboj razdeljeno ne bo ostalo, ampak bo razdejano". Slovenski narod, si mar še eden ali edin? Bi Bog hotel, da bi mogli temu pritrditi; ali zdavnej že nisi več. Nesrečni duh časa, in v protikeršanskem duhu odrejena mladina na višjih šolah te je za blago lastnost prekanila ter vsilila razpor, ki je vir toliko nezgod in nesreč, toliko nevspeha in greha, da verni narodnjak le z žalostjo vse to opazuje ter trepeta pred prihodnostjo. Dokler smo bili edini, ksko brez skrbi smo šli na volilno bojišče I Cez noč smo nezanesljive kandidate odbacnili ter postavili nove in propada se nam ni bilo bati. Da smo pri zadnjih volitvah v deželni zbor propadli, ni nikdo drugi kriv, kakor naš razpor, reče naj kdo kar koli hoče. Duobus litigantibus tertius gaudet; tako je še vselej bilo in tako bode i udi zanaprej. Res so zdajni liberalni nem-čurji to svnje storili, pa tudi nemčurji unih Ruski zgodovinar Sergij Mihajlovič Solovjev. m. (Dalje.) Tako je po opisu učencev Solovjev razumeval zvanje in poziv svoj kot vseučiliščni profesor. Učiteljska stolica pa mu je bila zraven tega tudi propovedalnica znanosti, s ktero je on svoja lastna učena iztraživanja razlagal svojim slušateljem, pokazujoči jim pot, ki vodi v skrovišča znanosti. Kar je za predavanje v učilišču priredil, to je mogel objaviti za porabo učenega sveta, bivši prepričan, da je učenjaško zvanje od zvanja vseučiliščuega profesorja nerazdružljivo, in da samo oni profesor vseučiliščni izpolnuje popolnoma svojo nalogo, ki svoja predavanja tako samostalno izdeluje, da jih more, potem ko jih je s stolice slušateljem priobčil, tudi učenemu svetu predavati. Solovjev je zamislil že na početku svojega učiteljskega zvanja osnovo o izdavanju s časom velike histerije ruske države. Ali za iz-vedenje te osnove trebalo je velikih, priprav. Zatorej se je Solovjev najpoprej ldlL monografij, v kterih je razjasnjival poedine^fobe in poedine zgode v prošlosti ruskega naroda ter je pokazal tudi v tem bistro razumevanje onega pota v znanosti, po kterem samem se morejo proizvoditi velika dela, doseči veliki resultati. Semkaj spadajo sledeča posebna iziskivanja, ktera je Solovjev prvih pet let (1845 — 1850) svojega vseučiliščnega profeso-rovanja izdajal: ,,0 rodovih otnošenijah meždu knjazjami drevnej Rusi (v ,.Moskov." učen. i lireraro. sborn. 1846. I., 203 -15), za tim „Istorija otnošenij meždu ruskimi knjazjami Rjurikova doma" (Moskva 1847), V tej kra-snej razpravi dokazuje Solovjev notranjo zvezo med periodami stare ruske historije, pobijajoč do takrat vladajoči običaj deliti jo na periode: od-deluo tatarsko, kajt.i v prvej dobi ni bilo delenja v ruskej državi in Tatarom se nima pripisati nastala prememba v državnem ustrojstvu ruske zemlje nego notranjemu razvitku. Solovjev priznaje dva načela, ki sta si promenila v dobi do konca Rurikove diuastije, načelo rodovno in državno; rod se je razdelil pod uplivom državnih načel. Posebno je zan mivo poslednje poglavje te znamenite knjige, kjer se opisuje borba Ivana Groznega s Kurbskim. Proti temu novemu tolmačenju stare ruske povesti se je bil vzdignil Solovjevov učitelj M. Pogodin (v Mosk. Vjedom. 1847 meseca junija in julija); ali načela zastopana po Solovjevu so si otela pot v ruskej historiji. V to prvo dobo spadajo na dalje razprave: „Vzgljad na sostojanije duho-venstva v drevnej Rusi do polovini XIII. vjeka (Ctenija 1846 — 7. II. 6 otd. 1, 1-18), potem razprava: „Mstislav Rostislavič Hrabrij (biblioteka dja vospitanija 1846 VI. 89—101), dalje Daniel Romanovič knjaz Galickij (Sovremeuik 1846., I. otd. 2, 109-124); za tem obširna razprava o tako zvanej nemirnej dobi: , Ob/.or sobitij russkoj istorii ot končini carja Feodora Ivanoviča do vstuplenija na prestol doma Romanovih" (Sovnememk 1848. VII., 1-40, 59, 88. VIII. 1-16; 45—80. 1849. XIII. 1-36; 67-106. XIV, 1—36. XVIII. 31—57, 85-108. 1851. XXIX. 1-48). Tukaj se obširno popisuje doba za vladavine tako zvanih „samo-zvancev" t. j. doba od I. 1604-13. V razpravi ,,Očerk istorii Malorossii do podčinenija jeja carju Aleksjeju Mihajloviču" (Otečestv. Zep ski 1848. LXI., štev. 11. otd. 2, 1—34; štev. 12 otd. 2, 147 — 166. 1849 LXII. štev. 2 otd. 2, 215 — 279). Solovjev je prvi krtično pregledal maloruske letopise ter nov pogled na kazaštvo odprl. Z razpravami „Očerk nra-vov, običajev i religii Slavjan, preimuščestveno vostočnih, vo vremena jezičeskija" (poganska) (Arhiv istoriko juridič. svedjenij od Kalačeva 1850. I., 1 — 54), po tem o rodovih knjaževskih otnošenijah v zapadnih Slavjan (Kometa 1851, let po pruski vojski niso nič opustili — kdor bi jim vnemaraost očital, bi jim krivico delal — in vendar takrat in zdaj?! O nesrečni razpor, še vselej grob prostosti in blagostanja, bo Slovencem tudi zdaj, če se ne posreči ga še o pravem času odstraniti. Proč tedaj s tistim smešnim mladoaloven-stvom, ki ni nič druzega, kakor oholo posnemanje mlado-italijanstva , mlado-nemštva, ki je nesreče tu in tam že zadosti vzrokovalo, Bog hotel, da bi je dalje nel Narodni Slovenec je verni kristijan; brezvernega liberalca ne spoznamo za pravega Slovenca, ampak za neko po ptujem modlu ali kalupu ponarejeno pokveko, ki slovenski govori. Take pokveke 80 bile pri za-nje ugodni priliki vselej sebični izdajalci; stokrat nam zgodovina to potrduje, da izgledov navajati nam gotovo ni treba. In kako bi tudi ne! Kar podlage nima, ne pre-Btoji skušnje; sam jezik je veliko preslaba vez, da bi se o skušnjavi potrdila, ki tirja včasih mnogo požrtovalnosti in kršanakega zatajevanja. O naj bi tedaj sveto leto, kterega sv. oče Leo za odvrnenje sedajnih nadlog (nesrečni razpor smemo gotovo med take nadloge šteti) razpisujejo, bilo leto sprave za „Slovence"! Narod smo že tako le majhen, in še razpor, kako se li mislimo potem toliko zagrizenim sovražnikom vbraniti ? Bodimo vsi pošteni katoliki , potem bomo tudi pošteni Slovenci — edini narod — in blagoslov Božji za naše delovanje ne bo izostal. Če ravno kdo osebno ne more ali noče zvest katolik biti (no, vselej je bilo takih uekoliko), zamore še zmirom kaj za narod delati; če druzega ne, naj zatajevaje se Bebične namene popusti; naj drugih ne zapeljuje ter jim svoje verne vnemarnosti po spiaih ne vsiluje in tako nesrečnega razpora dalje ne širi! Grenkega sadu razdvojenja in novošegnega neveratva smo že na vseh straneh zadosti vžili; čas je že, da skrbimo za spravo in skupno delovanje. Concordia res parvae crescunt, discordia et max'mae dilabnntur. Pomislimo to resno in sveto leto bodi za vse Slovence v nravnem in narodnem pomenu res — sveto leto! Govor slovenskega poslanca Obreze o borznem davka. (Po stenografičnem zapisniku.) (Konec.) Da bi se vsled borznega davka naši bankirji drugam preselili, morda v Pariz, na Laško ali Nemško, tega se ni treba bati, saj drugodi so pristojbine in posredni stroški še veči. V Parizu na pr. znaša borzni davek, kakor sem že omenil 60 centimov do 180 cen-timov; pri tem pa je treba opomniti, da se morajo v Parizu vse borzne kupčije narediti po ,,gens de change" in ti so dragi; provizije zahtevajo lii0 do % odstotka, to je pri 10.000 frankov 10 do 12'/j fr., v avstrijskem denarji pri 5000 gld. po 5 do 6 '/a gld- od vsacega sklepa. Na Dunaji pa še treba ni, mešetarjev jemati; in če ae vzamejo, niao stroški tako veliki. Pri nekterih sklepih stane mešetar 1 gl. 25 kr., pri nekterih pa 2 gl. 50 kr. — to je največ. Zavolj borznega davka toraj se ne bo noben bankir v Pariz preselil. Na Nemškem se bo borzni davek tudi upeljal, na Laškem pa je že upeljan. Ker sem bral v nekterih časnikih nepo-voljno sodbo o tem našem predlogu in ker je tudi na borzo naredil slab utis, začel eem že nekoliko omahovati in se vprašati, ali niso te naše določbe morda pretrde, ali ni pristojbina previsoka. Toda, gospodje, kupčijska zbornica dunajska mi je dala nov pogum s svojim poročilom, ki ga je spisal nje svetovalec vitez Leon ; ne da bi se bil on pohvalno izrazil o našem predlogu; nasprotno, naštel je v tem poročilu vse, kar se zamore reči zoper borzni davek; pogum pa sem zajemal iz tega, ker v tem poročilu nisem našel nič novega, kar bi ne bil že davno v časnikih bral, in o čemur sem bil s svojo sodbo že gotov. Da svoj predlog bolje utrdim, hočem se ozreti na nektere točke tega poročila kupčijske zbornice. Najprej pravi poroč lo, da razun Italije si nobena vlada še ni upala, borzni davek upeljati. O tem sem že govoril in dokazal, da imajo borzni davek na Laškem, pa tudi na 2 33—255), iskal je Solovjev srodne uredbe v vsem notranjem životu slovjauskih plemen v najstarejej dobi. Z drugo razpravo pod na-Blovom: Obzor aobitij ruskoj istorii pri vnukah Jaroslava" (Otečestv. Zapiski 1851. LXXIX. otd. 2, 1—52) doprinesel je Solovjev nov prilog za razjasnenje stareje ruske povesti od 1093 — 1125 1. L. 1850 je držal Solovjev zraven profesorjev Heimana, Ruljeja, Granovskega in Ševirjeva javna predavanja, ki so bila za tem tiskom obelodanjena (1851 Vzgljad na istoriju ustanovlenija gosudarstvenago porjadka v Rossii do Petra Velikago), v kterih se črta razvitek moskovske države. Zraven teh samostalnih razprav pa 8e je oziral Solovjev vedno tudi na dela drugih iziskovalcev, priobčevaje svoje vcene v ruskih zbornikih in listih ter iznašal tudi pri tej priložnosti resultate svojih lastnih znanstvenih iziskivanj. Semkaj apadajo književne ocene : „O čtenijah imp. obsčestva istorii 1 drevn. ross. (Mosk. gorod. listok 1847 štev. 10, 11. 25), Obzor važnejših izdanij i sočinenij po ruskoj istorii višedših v 1846 godu (ibid. 1847 štev. 22, 24, 31, 37, 38, 42, 59, 61, 62); o delu ep. Filareta: Istorija russkoj cerkvi. Riga 1847.) (Otečestv. zapiski 1847. XI. otd. 5, 59—72), o izdanjih arheograf. komisije (ibid. 1849, XVI. otd. 5, 27-62); o delu Pogodino-vem: Izsledovanija o rusBkoj istorii (ibid 1849, LXXV. otd. 5, 1—32); o razpravi Afanazijeva: „Vjeduu i Vjedma" (Mosk. vjedom. 1851. štev. 60); o knjigi „Dvorcovije razrjadi 1662 do 1645 (ibid. 1851, štev. 81) itd. Tako plodno je bilo za rusko historijo prvo petoletje Solovjevega učiteljevauja. Tako resnobno ae je pripravljal mladi učenjak za glavno svoje delo, ktero si je izbral za glavno nalogo svojega života. Le to je začelo izhajati 1. 1851 pod naslovom , Istorija Rossii drevnjejših vremen". Izuzevši poprejšne pri prave je delal Solovjev 28 let na tem velikem delu, izdavaje knjigo za knjigo. V 29 zvezkih je opisal prošlost Rusije od najstareje dobe pa vse do 1. 1774, dospevši na ta način v ru-skej historiji tako daleč, kakor ni bilo sojeno nobenemu Djegovih prednikov. Ali požaliti se mora, da mu previdnostni prodolžila življenja, da bi bil mogel uplesti v svoje veliko delo posebna iziskivanja svoja o poznejšej dobi ruske prošloBti. Kajti da je Solovjev v svojih študijah tudi naprej korakal, to pokazuje razun ostalih monografij tudi njegova „Istorija padenija Polši" (Moskva 1863); prevedena na nemški: Geschichte des Falles von Pollen. Gotha 1865), in „Imperator Aleksander pervij". S. Peterb, 1877. Koliko pa je za nadaljevanje historije posle 1. 1774 zapustil gradiva v rokopisu, to nam do zdaj ni znano. (Dalje prih.) Nemškem in Francoskem itd. O tem mi toraj ni treba dalje govoriti. Poročilo nadalje pravi, da je to pridob-ninski in dohodninski davek, pa da ima veft glavnih napak, ter zagotavlja, da agenti in kulisijerji tega davka ne bodo mogli plačati. Jaz moram pa opomniti, da to ni pridobnintki davek, ampak davek oa promet, tak ima tudi naslov, in da ta davek ne zadene agentov in komisijonarjev, ampak naročnike (komitente). Kulisijerji pa naj svoje kupčije po novih razmerah prenaredč in naj vzamejo v poštev, da jim je odslej od sklepa plačati 2 gl. nameato 1 gl. 50 kr. Priznam, da se bo vsled te postave število sklepov na borzi zmanjšalo, zlaeti bodo odpadle male kupčije, ki se opirajo na 3, 4 kr. kurznega razločka pri 100 gld. vrednosti. Krepost borze in državni kredit pa ne bosta nobene škode trpela, če take kupčije prenehajo. Svetovalec vitez Leon ne more razumeti, zakaj bi moral človek, ki kupi za 5000 gld. rente, plačati 50 kr. prometnega davka, kdor kupi za 5000 gld. žlahtnih kamnov, pa nič davka ne plača. No, gospod svetovalec ima prav, zlasti, če se kupijo juvele na borzi za blago. Ker pa kupčija z blagom do zdaj še ni posebno dobra, zato borze za blago še nismo mislili z davkom obložiti. S časom se zna pa tudi tam davek upeljati, kakor je to že zdaj na Laškem in Francoskem itd., kjer so sklepni listki pri borzi za blago podvrženi pristojbinam. Pa le počasi • Poročilo kupčijske zbornice govori potem o kulisi, ter prsvi, da je to izdatna moč in stalen kupec avstrijskih vrednostnih papirjev. To pa ni rea. Kulisa ne kupi, da bi trg olajšala, ampak ona kupi in proda in dela kupčije za trenotek, da si ukoristi padanje in naraščanje kurzov in s tem dobičke dela. Poglejmo si kulisno kupčijo v njenem prvotnem stanu. A proda B—u 25 kreditnih akcij, pa jib še nima ne, B pa jib kupi od A, čeravno jih ne potrebuje, čeravno še toliko denarja nima, da bi jih zamogel plačati, ko bi mu jih A rea prinesel. Gre se toraj le za to, za koliko se je v nekem določenem času cena teh akcij povišala ali ponižala, in kolikor je razločka, toliko ae izplača, če so akcije v ceni narastle za 50 kr. ena, plačati mora prodajalec kupcu 12 gld. 50 kr. kot razloček vrednosti od 25 akcij, če pa padejo za 50 kr., potem plača kupec prodajalcu 12 gl. 50 kr. in kupčija je pri kraji. To pa vendar nič druzega ni, ko navadna igra na slepo srečo, samo s tem razločkom, da ta igra ni prepovedana, ampak stoji pod hrambo poBtave. Toraj kulisa nikakor ni pravi kupec za vrednostne papirje. Še v Parizu je to priznano in se kulisi ne pripisuje nobena posebna važnost, tako sicer, da na Francoskem kulisa še postavno priznana ni, ampak jo le trpi in mora ona svoje kupčije na cesti delati. Tudi povdarja poročilo, da vržejo prenosi (transakcije) včasih komaj po 15 do 20 kr. dobička pri 5000 gld. Pa to nič ne dokazuje, ker je le izjemna prikazen. Če bi hotel kdo kako reč samo z izjemami dokazati, potem Be vsaka reč lahko dokaže. Jaz pa z isto resničnostjo lahko trdim, da je dobiček desetkrat do dvajsetkrat veči. S tem pa nič ni rečeno. Take kupčije, ki nimajo več ko 15 do 20 kr. dobička, imajo pa Bvoj posebni pomen. Te kupčije se ne delajo zavolj dobička, ampak iz drugih uzrokov, ki jih ne morem vseh našteti, da Be predolgo ne zamudim. Pripeti ee namreč, da hoče kdo vrednostne papirje vsaj za nekaj časa v rokah imeti, ti gredo toraj «brez zgube in dobička za ta čaa iz roke v roko. Poročilo navaja tudi izrek gospodarskega .strokovnjaka Schaffleja, ki Be glasi (bere): ,,Previsok davek je nemogoč, če ni v vseh .deželah enak, in se ne iztirjava povsod enako strogo, ker se potem promet preseli na ino-stranske borze, ter Be domači pristojbini izogne, in tako tuji deželi dobiček od kupčije izroči." To je polna resnica, če bi bil davek res previsok; če je pa davek tak, da stroški kupčije ue poBtanejo nič viši, ko na drugih borzah, potem Be tega ni bati, kar Scbaffle pravi. In če bi prav pri kaki borzi bili veči stroški, zavolj tega Be kupčija še ne bo drugam preselila, zato je treba še drugih uzrokov. Borza v Parizu je najdražja, vendar dobro napreduje ter ima zmirom večo kupčijo. Zdaj se mi je treba še ozreti na opombo spoštovanega poslanca Ha u sne rja. On je namreč rekel, da če bi se moj predlog resno izvršil, potem bi vse borze na kup padle, da bi se m.rovne Bodnije in borzne kamore raz-išle, in da bi društvo „girokossenverein" ne moglo več posredovati pri kupčijah. Jaz ne razumem, zakaj bi se moralo VBe to zgoditi. Saj mirovne sodnije nimajo druzega opraviti, ko da morajo njih tajniki gledati, da se pri tožbah in prepirih na borzi dokaže, da se je pristojbina za sklepni list pri dotični kupčiji plačala. Saj s tem še ni rečeno, da morajo tajniki vohunsko službo opravljati in kupce ovajati, če niso plačali pristojbine. Borzna komora nema s tem nič opraviti, in jaz ne umejem, zakaj bi se morala ona zavolj tega razpršiti. Najmenj opravičena pa je bojazen, da „girokassenverein" ne bo potem več hotel pri kupčijah posredovati. To društvo ima pri tem toliko dobička, da Bi bo pač premislilo, prej da bo tako lep zaslužek iz rok dalo. če bi bilo pa to storilo, bodite pomirjeni; kajti našlo se bo 10 in tudi 20 drugih hiš, ki bodo to kupčijo rade prevzele. Tudi opomba gospoda poslanca Hausnerja, da taka država, ki vedno posojil potrebuje, ne sme zaklati tiste kokoši, ki zlate jajca nosi, ne zdi se mi prav na svojem mestu. Saj ta davek bo zadel le igravce, hazardiste. Pravi kapitalisti, ki državi denar posojujejo, ga še čutili ne bodo. Zdaj pridem do vprašanja, koliko bo ta davek državi neBel. Naravnost in natančno tega se ve da ne morem povedati. Na blizo pa za-morem povedati število Bklepov, ki so se v zadnjih letih na borzi sklenili, in ki ga izvem jz poročila ,,girokassenvereina." Leta 1876 je to društvo omogočilo 2,084.400 borznih sklepov. (Čujte, čujte! na desni). Leta 1877 pa je bilo 2,973.400 sklepov in 36,988.183 gld. kupčijskega dohodka (razločka v vredno-Btih). V letu 1878 je 3,467.100 sklepov, (čujte 1 na desni), dobička pa 42,050.217 gld. Za leto 1879 število sklepov ni naznanjeno, društvo ga ni hotelo razglasiti (čujte 1 na desni); raz-razloček denarne vrednosti pa je moralo društvo povedati, in iz tega se po računu „regel de tri4, labko povzame, koliko je bilo Bklepov v tem letu. Leta 1877 je bilo razločka v vrednostih 36,988.183 gold., število sklepov pa 2,973.400, toraj 12 gl. 43 kr. pri Bklepu. Leta 1878 je bilo razločka 42,050.217, število Bklepov pa 3,467.000, toraj pride na sklep 12 gl. 13 kr. če vzamemo počez, da pride na sklep 12 gld. 38 kr., in če razdelimo razloček 67,426.356 gld., ki ga je imelo leto 1879 na teh 12-28 delov, vidimo, da je bilo na blizo 5,476.000 sklepov. (Čujte! na deani). Leta 1880 pa je bilo vrednostnega razločka 120 964.173 gld. (čujte 1 na desni), to da — komaj si upam to izreči — 9,850.500 Bklepov. (Čujte! na desni). Te številke pa še ne pokažejo cele kupčije na borzi. Prišteti se morajo še tiste kap-čije, ki jih bankirji sami sklepajo, brez posredovanja, in bi vtegnilo njih število znašati de-setinko od zgoraj navedene številke sklepov. Pomisliti je še treba, da sta v Avstriji še dve arugi borzi, namreč v Pragi in v Trstu; koliko se tam Bklepov naredi, tčga pa ne vem. Pa dosti o tem ; o tej točki ne bom dalje govoril, naj si vsak misli, kar si hoče. Povedati moram še nekaj o novi vladni postavi za pristojbine, v kolikor te pristojbine zadenejo tudi borzo. Tisti vladni predlog se gotovo nobeni stranki v tej visoki zbornici ne dopada. Pristojbina za borzni ustop bi donašala državi tako malenkost, da gotovo ni truda vredno, obiskovalce borze s to stvarjo nadlegovati, bolje, da ee popolnoma opusti. Vlada predlaga nadalje 5 kr. pristojbine za vsak borzni sklep; pa ta pristojbina je tako malenkostna, da 8e je nad njo vsak začudil, kdor o borznih kupčijah kaj razume. Ta določba dala je celo povod k smešnemu razkladanju, ker je niso vsi prav umeli. Nek v borznih rečeh dobro podučen mož, poročevalec časnika „Presse", je to namreč tako razumel, da hoče vlada 5 kr. od vsacega kosa, ne pa 5 kr. od sklepnega lista. Ker ima na Dunaji vsak sklep navadno 25 kosov, mislil je ta gospod, da vlada zahteva 1 gld. 25 kr. od sklepa ! Pa on se te svote ni nič ustrašil, ampak, ko je iznčunil, da bi ta davek državi nesel blizo en miljon goldinarjev, rekel je le to: „ne verjamem, da bi se od sklepa toliko davka zahtevalo." Druzega ta strokovnjak ni nič rekel, toraj se mu ta davek ni tako grozen zdel. Jaz pa ne zahtevam 1 gld. 25 kr. od sklepa, ampak samo 1 gl., toraj lahko raz-vidite, da moj predlog ni pretiran. Še nekaj mi dovolite opomniti. Očitalo se nam je od več strani, da smo se pri tem predlogu posluževali neke knjižice, ki jo je neki gospod dr. Kari Scheinpflug spisal. Samo po sebi se razume, da smo se morali, prej ko smo ta predlog stavili, nekoliko podučiti iz knjig, ki o tej stvari pišejo, in nismo brali Bamo te knjižice, ampak še mnogo drugih, in jaz ue umejem, zakaj bi se ne smelo porabiti trudapolno delo tega talentiranega, mladega moža, ki nam je v ta namen dobro služilo. Gospoda moja! V mojih letih, v mojem stanu si človek ne domišljuje, da je izdelal kako postavo brez napake. Moj namen je čist in pošten, jaz hočem državi pomagati in jej odpreti nov vir dohodkov; na obliki sami mi ni toliko ležeče. Nisem preverjen in ne trdim , da je naš predlog že popolna postava brez napake. Lahko je, da ima mnoge napake in pomanjkljivosti; za to so pa odseki, da vsako reč pretresavajo, in tisti odsek, kteremu se bo ta predlog izročil, naj odpravi vse iz njega, kar najde škodljivega. V odseku bo tudi priložnost, natančneje podučiti se o tej zadevi. Kajti odsek ima več materjala, več uradnih podatkov na razpolaganje, ko posamezen poslanec. Odsek naj naredi in predlaga Bvoje premembe ; če se nam bodo dobre zdele, jih bomo potrdili. S to opazko, ali če hočete, s tem pripo-znanjem vas prosim, da to postavo izročite pristojbinskemu odseku, naj jo pretrese in potem o njej sporoči. (Ploskanje na desni. — Mnogo poslancev pride govorniku čestitat.) Politični pregled. V Ljubljani 1. junija. Avstrijske deiele. Državni zbor je sprejel postavo o deškem vseučilišči. Debata o tej stvari je bila nekako nenavadna, ker ustavoverci niso vedeli, ali bi govorili za ali proti. Poslanec Rus se je na glavo postavil, ker je govoril za češko univerzo, pri tem pa ves čas napadal desnico in vlado, ki sta ravno ta predlog stavili. Zagovarjal je češko univerzo 8 takim obrazom, kakor bi žaganje jedel. To pa le vsled agitacij „N. fr. Presse" in drugih takih listov, ki strastno pišejo zoper spravo in so napravili tudi „fortBchrittBklub", da je glasoval zoper postavo. PoBlaneC Urbanek je VBled tega iz kluba izstopil. Ali je mar to „fortschritt", da se češkemu narodu zabrani pot do omike? Videti je, da „fortšritlerji" sami ne vedo, kaj hočejo, in zavolj tega so res usmiljenja vredni. Oosposka zbornica je vendar potrdila postavo o gruntnem davku. Odsek ali komisija, ki je to pretresavala, ter je obstajala večinom iz posestnikov dolenje Avstrije, je namreč hotela postavo zavreči, zato se je bilo bati, da bo cela postava tudi v zbornici zavržena ali spremenjena. Med tistimi, ki ao zoper postavo delali, odlikoval se je posebno baron Tinti, tisti, ki je nekdaj Tirolce iz državnega zbora pregnal, strasten nemškutar. Taaffe ga je, kakor že Taaffe zna, poklical v gosposko zbornico, v zahvalo za to zdaj Tinti pri vsaki priložnosti nagaja Taaffejevi vladi. Vkljub Tintiju pa se je vladi posrečilo, Bpra-viti večino gosposke zbornice na svojo stran. Državni zbor pretrga svoje delovanje zdaj o binkoštih. Včeraj je bila zadnja seja. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 31. maja. (Iz državnega zbora.) Postava o praški univerzi začela se je včeraj v državnem zboru obrav» uavati. Levičarji so si na vso moč prizadevali, da bi v tem prašanji glasovali složno, pa zastonj. Dotična skupna posvetovanja niso imeia nobenega vspeha. Naprednjaški klub je bil sicer svojim udom v šolskem odseku dal besedo, da bode glasoval za postavo, ako ji bodo oni v odseku pritrdili, in ravno tako besedo ao jim bili dali tudi nemški pemski poslanci, pa v zadnji uri so se zopet skesali, in naprednjaški klub je sklenil glasovati zoper postavo, liberalni klub pa je svojim udom na prosto voljo dal, glasovati za ali zoper postavo. Pri obravnavi je vlado zastopal sekcijski načelnik Fidler; minister Konrad jo nekaj bolan, in nekteri listi hoiejo celo vedeti, da se bode ministerstvu odpovedal in da zarad tega ne pride več v zbornico. Mnogim se je zdelo v tem obziru tudi to pomenljivo, da minister Ziemialkovski v svojem govoru z besedico ni omenjal naučnega ministra ter ga zgo-varjal, da samega ni v zbornico. Razpravo je pričel poročevalec Kvičala, ki je v jasnem in tehtnem govoru razložil, kaj se je godilo v šolskem odseku, in kako ste se večina in manjšina zedinile ne samo glede postave same, ampak tudi glede poročila. Za njim je govoril nemški pemski poslanec baron Scharschmid, ki je zlasti to povdar-jal, da se mu zdi neprilično ravno zdaj razpravljati tako važen predmet, in da je tudi še mnogih reči nejasnih, ki bi sa morale natančno določiti. Stavi toraj predlog, naj se obravnava za zdaj opuati in predlog zopet vrne šolskemu odaeku. Skoraj prav enako govorila sta tudi draga govornika levičarska, praški nemški poslanec dr. Al ter, in profesor Lustkand!, ki sta ee pa močno premagovala in nista tako strastno vdrihala po Čehih, kakor imata sicer navado. Za postavo je izvrstno govoril grof Rihard Clam-Martinic, ki je potrebo posebne češke univerze, vzroke, ki za njo govorč, in dobre nasledke te postave tako jasno, mirno in prisrčno razložil, da se sme njegov govor po pravici imenovRti nsj bolji, ki smo ga o tem predmetu slišali. Drugi govornik za postavo je bil T o n n e r, ki je zlasti prav dobro spodbijal in zavračal ugovore nasprotnih govornikov. Ker se je sprejel konec obravnave, govoril je samo še dr. Rus za postavo, ki je pa večidel samo to dokazoval, da vlada nima glede predloga nobenega zasluženja, in da on in njegovi tovariš', s tem nečejo vladi skazati zaupnice, ako glasujejo za to postavo. Za njim je bilo ob '/a4- ur' zborovanje sklenjeno, in je poročevalec govoril še le danes, ter prav krepko zagovarjal postavo. Pri glasovanji prišel je prej na vrsto predlog Scharschmidov, naj se obravnava odloži, ki pa ni obveljal. Za njim glasovalo se je o tem, da naj se nasveti šolskega odseka Bprejmo kot podlaga posebne obravnave, kar je bilo sprejeto s 203 glasovi proti 55. Nasproti so glasovali samo napred-njaki in nekteri drugi liberalci, z desnico pa so potegnili tudi nemški pemski poslanci. Pri posebni obravnavi govorili so profesor Saks, Fuks in Lustkandel zoper nektere posebne določbe, pa sprejeli so se vsi paragrafi nespremenjeni. Glede prve resolucije, ki jo je nasvetoval šolski odsek in ki zadeva vravnavo zbirk, zakladov, klinik itd., so levičarji zahtevali, naj se kot poseben paragraf sprejme v postavo, in šolski odsek je tej želji enoglasno pritrdil. Viada se je temu nekaj časa ustavljala in žugala, da bi ne mogla priporočiti postave v najvišje potrjenje, ako se to zgodi, pa naposled se je vendar le vdala, kar je minister Ziemialkovski danes naravnost zbornici naznanil. V pričetku včerajšnje seje se je naznanilo, da so cesar potrdili postavo zoper oderuhe, ktero so v nekterih krajih že prav težko pričakovali in bode vsaj nekoliko ovirala oderuštvo. Včeraj zvečer bila je seja, pri kteri so se pa vršile samo volitve v delegacijo. Izid sem vam že telegrafično naznanil, samo to naj še dodam, da za Istro je bil izvoljen Vidulič, za namestnika pa baron Lazarini. Moravski nemški in češki poslanci so se med seboj po-razumeli in volili tri nemce in tri Čehe, pemski nemci pa o porazumljenji niso hoteli nič slišati ter so s 46 glasovi proti 39 volili zgolj levičarje. K volitvi je bil prišel tudi tržaški cesarski namestnik Depretis, ki ga sicer nikdar ni na Duuaji, in kteremu kot cesarskemu vradniku gotovo ne pristuje, da s svojim glasom zabranuje porazumljenje. Kdaj bode zadnja seja, se danes še ne ve, vendar pa se sploh misli, da poslancem ne bode treba do sobote čakati na Dunaji. Tudi jim menda ne bode treba po binkoštih nazaj hodit', ker bode gospodska zbornica postavo o glavni svoti zemljišnega davka neki sprejela po sklepu zbornice poslancev. S k Eioiicrnir, 15. maja 1081. Na predvečer slavnega drič so se po vseh bližnjih višinah po šolskih otrocih napravljeni in za-paljeni kresovi, med kterimi se je ta na Liscu naj bolj odlikoval, veličastno svetili. Med gro-menjem možnarjev se je v Doberniču naložena germada zažgala, ter jo med vednimi živio- iu slava-klici v pričo mnogega ljudstva perva druga in zadnja kitica cesarske pesmi zapela. V farovžu in zvoniku so se umeteljni lampi-joni čarobno svetili. Na oknih razsvitljenega učiteljevega stanovanja je bilo videti primerne transparente. Dne 10. maja pa se je šolska mladina pod vodstvom učiteljem skupno slovesne maše vdeležila. Po doveršeni slovesnosti v cerkvi so se otroci zbrali v z cvetlicami iu beršljanom okinčani šoli, kjer se jim je po primernih nagovorih in petji, cesarske in drugih pesmi v navzočnosti gosp. župnika, kot kraj. šol. nadzornika, gosp. kaplana, kot kateheta in gosp. grajščaka Jul. Treo-ta, kot predsednika kraj. šol. sveta sto knjiž c: „Cesarjevič Rudolf-' v vedni spomin veselega dne razdelilo. Tudi je eden učencev pripovedoval nekaj iz življenja cesarjeviča, ena učenk pa od blage mu zaročene kraljičine Štefanije. Po tako v šoli dovršeni svečanosti so zgoraj imenovani gospodje spremili učence na šolski vert, kjer so se v spomin imenitnega dne dve, z bauderci okinčani, drevesci zasadili. Pri kresu na Liscu , pri slovesnosti v šoli, v cerkvi in pri sajenji drevesec so neprenehoma možnarji gromeli. Nadejaje se, da bode ta svečanost v spodbudo k ljubezni in vdanosti do premile naše cesarske rodovine kot blag Bpomin v srcu vsakega občinjana ostal, bodi konečno vsem gospodom, ki so pri tej slovesnosti sodelovali in posebno vsem dobrotnikom; ki so k nakupu prej imenovanih knjiž c pripomogli, prav srčna zahvala izrečena. Ie Toplic na (Dolenjskem. Večkrat sem slišal, da je zdravje na svetu naj višje blago. Kar mi ni bilo popred po vsem verjetno, zdaj skušam, ko iz daljnega kraja sem pridši ljubega zdravja iščem. Nas je pa tukaj obilno, ki po ljubem zdravji zdi-hujemo. Res so dolenjske toplice bolnikom vdneh bolezni silno ugodne, vredne priporočene biti vsakemu tako bolnemu revežu, le škoda da so od železnice tako oddaljene. Koliko bilo jih je tukaj, ki se niso mogli na noge v preti, nošeni so bili v kopelj, a zapustili so ta prijazni kraj ozdravljeni, veseli in hvaležni. Toplice niso velika, pač pa prijazna vas, sprehodi pripravni, ne dalječ od kopeli 8e pride do okrepčevalnice Pečavarjeve, ki zraven dobre kaplice ve marsiktero šaljivo iz vojaških let pripovedovati in goste dobro zabavati. V gradu je postrežba drugo redna, postelje snažne, jedila okusna in ne draga, pijača dobra zraven tega vljudno prijazno obnašanje g. gostilničarja in njegove družine, tako, da se sme hišo vsakemu z dobro vestjo priporočiti. Sploh je tu prav živahno narodno gibanje, za kar gre vsa čast tukajšnjemu zdravniku g. J. Kulavicu. Bolniki naj bi tedaj domačih toplic ne prezirali, ter bolj daljnih, znabiti slabših ne iskali. Telegram „Slovencu." Z Dunaja, 1. junija. Ravnokar je bilo državne zbornice zborovanje sklenjeno, poslanci se vrnejo domu. Domače novice. V Ljubljani, 2. junija. (Veselica v Trstu.) Blagoslovljenje zastave je prestavljeno na 14. avgust. (O Marijni bratovščini.) Nedavno so se nekteri pritožili, zakaj da neka umrla ženska, ki je ležala v mrtvašnici, ni imela prižganih sveč pri parah. No to je opomniti na pravila, ki pravijo, da se takim, ki leže v mrtvašnici, ne prižgo sveče, ker so stroški pri takih itak že veči, ko pri drugih mrl čib. (Podružnica deželanske banke.) čuje se, da hoče deželanska banka (liinderbank) napraviti v Ljubljani podružnico. Če bo denar na nizke obresti posojevala in lepo delala z dolžniki, jo bomo narodnjaki podpirali, da nem-škutarska hranilnica ne bo preveč prevzetna postala, ker ta misli, da mora zato, ker so jej slovenski posli denar vkup nanosili, pri vsaki priložnosti, pri vsaki volitvi pokazati svoje svraštvo do slovenskega naroda. (Popravek.) G. J. Alešovec — zahvalo-vaje se za pohvalo našo v zadnjem listu — na3 prosi, nuj naznanimo, da od knjig Gionti-oijevib zadnjič navedenih je le ena njegova, namreč zadnja: ,,Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini", ostale tri pa so od drugih pisateljev. — Temu dostavimo le še, da cena vsake knjiž ce je 20 kr. in da se dobivajo pri založniku J. Giontiniju v Ljubljani. (Opomba našim gg. dopisnikom.) Dobili smo od več gg. pisateljev vprašanja, zakaj ne priobčimo nam poslanih podlistkov. Na to bodi povedano, da smo v tem trenutku s podlistki preobloženi in da ne more vse na enkrat nn vrsto priti. Prosimo za potrpljenje, ter se zahvalu-jemo ob enem za tako obilno duševno podporo. Razne reči. — Akad. društvo „Slovenija" na Dunaji ima soboto 4. junija svoje zborovanje v dvorani restavracije „Leidinger" I Kiirntner-strasse štev. 61 (pri Elizabetnem mostu). Mej točkami je berilo g. ltadoslava Pukla : „Bole-slava Jablonskega životopis i njega pomen v če-škej i poljskej literaturi". — Binkoštno nedeljo uapravi „Slovenija" izlet v Greifenstein na Donavi. Udje se zbero zjutraj ob osmi uri pri Karlovem mostu (Kurlkettensteg) odkoder se odpeljejo parobrodom do Klosterneu-burga ; odtod gredo po kratkem počinku peš do Grufensteina. Obed je v Hadersfeldu. Od-lam odhod v kopelj Kierling. Na večer zabava v spodnjem Klosterneuburgu; ob 10. uri na večer odhod na Dunaj Franjo Josipovo železnico. Na zborovanje i izlet uljudno vabi odbor. — Ubogi piskrovezi! Iz Nemčije so pregnali vse slovaške piskroveze, in jim prepovedali, piskre vezati in mišje pasti prodajati, iz kakšnega uzrolca ? no uzrok se že dobi, — ker so pasje meso jedli! Iz Rusije so jih tudi pregnali, pa ne zavolj pasjega mesa, ampak — ker so sumljivi nihilizma! Zdaj se res ne vč, ali postanejo piskrovezarji zato nihilisti, ker pasje meso jedo , aii pa jim nihilistična vera ukazuje pasje meso jesti? Dokazano je samo to, da ne smejo ne v Nemčijo, ne v Rusijo. Ogerska vlada je bojda pa v velikem strahu, ne sicer, da bi Slovaki vse pse pojedli , ampak da ne bi zatrosili nihilizma na na Ogersko. — Nemški schulverein v Trstu. Čeravno je v Trstu za peščico Nemcev dosti nemških šol in tudi nemška gimnazija, osnoval se je vendar tam pododbor tega družtva. Ker pa v Trstu nema kaj delati, ker je tako že preveč nemških šol, zato hoče podpirati Nemce (?) po drugih krajih. Najbrž bodo skušali po slovenskih krajih, morda tudi v tržaški okolici, nemške šole ustanovljati. Naj le! če imajo preveč denarja, slovenskega naroda vendar ne bodo več ponemčili, za to je zdaj že prepozno. TclenraHčne (li-nnrn« cene 1. junija. P»pirnn rentn 76 90 — firobern» r«nt» 77 35 Kluta rent» 9S 53 — lSSOlfttno