leto JL Petin?«« ptaFana » fotovlnt LJubljana, dne 20. decembra 1937. Stev. 51. Po*amema *fevflka t Din Posamezna Itevfl- ka I Din mesečne, če se »prejema list T uprafi, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 23 Din četrtletna 13 Din Cene inse-ratom po dogovor« "PO NE ~DEEJSICI WENEC Uredništvo'. Kopitarjeva ul it. 6 111. Teleion it ia 29tt> — List izha-ia vsak ponedeljek Uprava; Kopitarjeva ulica ttev 6 PoStni ček račun. Ljubljana 15.179. Teleion itev 2Pa.ney<. Nekemu filmskemu operaterju se jc namreč posrečilo posneti bombardiranje ladje. Film bodo prikazali Rooseveltu, nato pa ga izročili državnemu tajništvu za zunanje zadeve. Listi v splošnem napovedujejo veliko brodovno demonstracijo kakor tudi odpoklic ameriškega poslanika iz Tokia. Vendar se zdi, da so te napovedi nekoliko preuranjene. V krogih okrog Bele hiše zatrjujejo, da zaenkrat še ni pričakovati kakih odločilnih ukrepov ameriške vlade, bodisi glede velike pomorske demonstracije kakor tudi glede irekinitve diplomatskih odnošajev, kajti poča-sati je treba na odgovor japonske vlade, na dru- l go noto. Roosevelt čaka na razvoj dogodkov. Neka visoka osebnost iz krogov Bele hiše je včeraj izjavila, da bo bržkone sanj japonski cesar dal predsedniku Rooseveltu vse gurancije, da se podobni incidenti ne bodo več ponovili. Pričakovati je zaradi hudega razburjenja ameriške javnosti, ki zahteva drakonske ukrepe kakor tudi zaradi alarma pripravljenosti ameriškega brodovjn, ki dokazuje, da se z USA ne da šuliti, dn bo japonska vlada dala Beli hiši popolno zadoščenje glede usodnega incidenta. S tem tudi računajo zmernejši krogi v \Vashingtonu. če pn hi japonska vlada tega ne storila, potem pa Roosevelt nc bo več okleval. Zaenkrat tedaj še ni neposredne nevarnosti zastran usodne zaostritve odnošajev med USA in Japonsko ter so vesti o bližnji pomorski demonstraciji ameriškega brodovja na Dal jnem vzhodu vsekakor preuranjene. Sijajna zmaga JRZ v Ljutomeru V nedeljo so bile občinske volitve v dveh občinah, in sicer v Ljutomeru in Mozirju. V Ljutomeru je liilo volivnih upravičencev 1167. Glasovalo jih je 1019 ali 71.5%. Kandidatna lista JRZ (nosilec Frane Slavič) je dobila K.">0 glasov in 28 odbornikov. Nosilec liste JNS Lovrn Kii harir je ilohil 190 glasov in 2 odbornika. V Mozirju je liilo volivnih upravičencev 790. Glasovalo jih je 127 ali 54%. Vložena je bila samo ena kandidatna lista JRZ. katere nosilec jc bil Jošt Josip, ki je dobila vseli 127 glasov iu lh odbornikov. Gfšhi hralj se ie vrnil v Atene Atene, 19. decembra. A A. Snoči ob 21.30 sc je vrnil v Atene s posebnim vlakom kralj Jurij II. Na železniški postaji so gn pričakovali člani kraljevskega doma, predsednik vlade Melaxas, zastopniki Velike Britanije, Francije, Italije in Jugoslavije in zelo velika množica ljudstva, ki je suverenu priredila prav prisrčne ovacije. Atenski tisk v posebnih člankih pozdravlja povratek kralja in mu izraža popolno zvestobo helenskega naroda. Volitve v Romuniji Bukarešta. 19. dec. m. Jutri IksIo v Romuniji državnozborske volitve. Po izjavah politikov voliv-nn borba še ni bila tako ostra kakor letos. Vladni blok vodi predsednik vlade Taturescu, o|iozicijo pa vodi voditelj narodne kmečko stranke Julij .Maniu. Pri teh volitvah je letos prvič jioscgol v notranjepolitične borbo na strani Mania tudi bivši zunanji minister Tilulescu. Slovo Delbosa od Prage Praga. tO. decembra. A \ /a slovo -o francoskemu zunanjemu ministru Dclhosu po vsej Češkoslovaški pripravili ponovno prisrčno manifestacije Vse postaje, mimo katerih je br/cl posebni vlak - francoskim državnikom so bile okrašene s francoskimi in češkoslovaškimi /ustavami in nn peronu so se zbirale velike množice ljudstvu, ki so ministru prirejale prisrčne ovacije. tako dn je mornl vlnk mimo mnogih postaj voziti prav počasi. Posebno slovesen jo bil sprejem francoskega zunanjega ministra Del-liosn v Plznu, velikem češkoslovaškem industrijskem cenim. Prav tako so francoskega državnika lepo sprejeli končno še nn obmejni postaji, kjer se jo Delbos postajenačelniku posebno lepo zahvalil za vse sprejeme in mu v razgovoru ponovno poudaril prisrčne vezi med Češkoslovaško in Francijo. Bojkot japonskemu b?agu! Nevvrork, 19. decembra. AA. Zastopniki okrog petdesetih organizacij, ki delujejo za mir, ho na posebnem sestanku sprejeli resolucije, v katerih pozivajo vse prebivalstvo Zcdinjenih ilr/nv k bojkotu japonskega blaga, tleli, predsednik zdrnienja za zunanjo politiko, je na trni sestanka v svojem govoru opozoril nn nevarnost, v kateri so -e znašle Zedinjene države zaradi svoje izolacijske politike. Izrazil se jc za bojkot japonskega blaga in naglasil potroho, da se ta bojkot razširi še na vse druge velesile. Posebej je priporočal ameriškim knnsu mentom, naj ne kupujejo več japonskih svilenih izdelkov, nego sežejo rajši po domačih proizvodnji. Belgrad, 19. decembra, nt. Dano« dopoldne je bila tukaj na patološkem institutu spominska slovesnost ob priliki pogreba nenadno umrlega vsouč. profesorja dr. Bogdanoviča. Po cerkvenih obredih so krsto prepeljali na kolodvor, od koder hodo po-zemsko ostanke jiokojnika odpeljali v Sremske Karlovcc, kjer liodo položeni v rodbinsko tirobnico. Kako Japonci divjajo v Nankingu London, 19 decembra. W. »Timcsc objavljajo poročilo svojega dopisnika na Daljnem vzhodu F". M. Mac Donalda, ki je doživel zavzetje Nankinga po Japoncih. Poročilo jo naravnost strahotno in hi mu ne bilo verjeti, čc ga no bi objavil tako resen list kakor >Tiines<. Japonri so začeli s topniškim obstreljevanjem Nankinga že 10. decembra. Obstreljevali so mesto z najtežjimi kalibri in tudi z minami. Topniško ob-slreljevanjo je doseglo višek v nedeljo, 12. dec. Boji za Teruell Po rdečih poročilih bo padel vsak hip, general Liano pa zanikuje, da bi bil Teruell sploh obkoljen Barcelona, 19. decembra. AA. Po službenih podatkih ministrstva za narodno obrambo 60 republikansko čete včeraj popoldne ob 16 zavzele Mu-elvo dc Teruell. Mae va de Teruell je bila važna nacionalistična postojanka v vencu utrdb okrog Teruella, s katere ie hilo mogočo kontrolirali vso bližnjo okolico. Komunike jiravi nadalje, da je snoči poveljnik vladnih čet poslal mestnemu prebivalstvu v Teruellu proglas, v katerem je jioudaril, da mora danes za nekaj ur zapustiti mesto. Prebivalci naj se oddaljijo iz mesta v malih skupinah. Vsaka skupina mora imeti na čelu zastavonošo z belo zastavo. V lakom primeru bodo vladne silo jamčile za življenje in svobodo vsem prebivalcem. Prebivalstvo se mora umakniti na cesto, ki vodi iz Teruella v Saguni. Vladne četo hodo [irizanesie tudi vsem borcem, ki bodo v določenem času odložili orožje. Ta rok jo bil določen za danes dopoldne ob 9. Sevilla, 19. dec. AA. Snoči je general Oucipo de Liano fm> radiu demantiral vesti republikanske vlado gledo novih operacij na teruellskem sektorju. Mi smo, je dejal general, danes odbili sovražnika z več malih postojank. Pri tem so imeli republikanci preko dva tisoč mož izgube. Sovražniku je uspelo vdreti skozi dve naši postojanki precej daleč v zaledje, vendar sam Teruell še daleč ni obkoljen in sc naše cdinice okrog njega še povsem svobodno gibljejo. Ponovno obstreVevan e Madrida Madrid, 19 dec. AA. Nacionalistično topništvo je včeraj ponovno bombardiralo Madrid. Neka granata jo udarila v središče mestu in eksplodirala sredi neke zelo obljudene ulico. 14 ntrnk in trije starci so bili ubiti. Nudaljujih 32 ljudi je bilo ranjenih. Deset težkih granat je padlo tudi v nevtralno cono, pri čemer jo bilo ubitih 80 oseb. Kitajci niso nuditi pravega odpora, kar pa jo bilo kitajskih čel v Nankingu, jih je strahotno tridnevno obstreljevanj" povsem demoraliziralo. Že v nedeljo zvečer so kitajske četo pričelo plenili trgovino, nekatere četo pa so sc umaknilo proti reki, kjer so jih Japonci sprejeli z goslim navzkrižnim mitrnljeskim ognjeni. Kitajski vojaki so zažgali krasno stavbo promolne-ga ministrstva, ki jo bila najlepša palača v Nankingu. Med prebivalstvom, kar ga jo ostalo v mostu, so neprestano eksplozijo in ogonj, ki jo divjal v južnem delu mosta, jiovzročilo strašno paniko. V ponedeljek zjutraj so Jajionri vkorakali v mesto tor pri tein niso naleteli na noben odbor. Takoj so pričeli mesto čistiti in to s strahotnim tororjem Vsakogar, kogar so nnšli na ulici, so ustrelili brez pardona. Ko so Japonci vkorakali v mesto, jo bilo v njem še več tisoč kitajskih vojakov, ki so bo-cali [io cestah tor so predajali Japoncem. Japonci so vse do zadnjega pnstrelili. Prizanašali niso niti civilncmu prebivalstvu. Tudi so Japonri plenili trgovine in sklndišča. Vdrli so celo v ameriško univerzitetno bolnišnico, kjer so bolničarkam trgali z njih nakit. Po vsem mestu so ležali kupi mrličev. žalostne pričo japonskega krvavega terorja. Pred vrati llsikvan je Iti! kup mrličev visok poldrag meter. Toda japonski iiklo|iiii avtomobili so vozili kur preko njega... Dopisnik poroča, da o tako strahotnih prizorih šo nikdar v življenju ni slišni. Sanghnj. 19. decembra. A A. Po neki vesti iz kitajskega vira jo bil o jiriliki poslednje bitko na železniški progi Peking-IIankov ubit japonski general Diiihara, ki so gn imenovali miiiidžtirskcgu Lavrencea. Omenjena vest pravi, da so truplo pokojnega generala prepeljali v Tiencln in taiii upe-pelili. Žara s pepelom jo bila žc poslana v Tokio. Slovenski železničarji v JRZ Ljubljana, 19. decembru. Med prvimi stanovi, ki so razumeli velike politično dogodjie iu nova gibanja v naši državi, je tudi železničarski stan, ki se je pričel takoj po organizaciji JRZ zbirati v tej vsedržavni stranki, v kateri je organizirana ogromna večina Slovencev. Že zadnjo nedeljo smo poročali o ljubljanski organizaciji poverjeništva kluba železničarjev JRZ, ki se jo osnovala. Prav tako pa ie bila danes v beli dvorani velika manifestacija slovenskih železničarjev za stranko JRZ in za splošne državne ideje, ki jih ima ta stranka v svojem programu. Zborovanje je počastil s svojim obiskom podpredsednik JRZ za Slovenijo g. minister dr. Miha Krek, l;i nui je nabito polna dvorana železničarjev priredila navdušene ovacije. Zborovanjo je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Pavel MaSič, ki je toplo pozdravil ves veliki zbor, zlasti pa delegate in predsednike krajevnih organizacij, jx>sebej pa toplo zaščitnika slovenskih železničarjev g. ministra dr. Miho Kreka, kateremu so železničarji ponovno aklamirali. Na zborovanju so bili navzočni delegati že ustanovljenih poverjeništev iz Ljubljane, z Rakeka, iz Logatca, z Jesenic, z Bohinjske Bistrice, iz Celja, Rogatca, Cakovca, Novega mesta, Maribora ter od drugod. Ponekod jc namreč ustanovitev kluba JRZ še v teku. Predsednik Pavel Mašič jc poročal nato o ustanovitvi in pripravah za klub JRZ, v katerem bi sc včlanili tisti železničarji, ki so pristaši te stranke. Njegovo jioročito je bilo sprejeto z odobravanjem. Pozdrav ministra dr. Kreta Z dolgim in burnim odobravanjem je bil nato pozdravljen minister dr. Krek, ki ie spregovoril našim železničarjem zelo tople besede. Naglašal jo predvsem velikanske investicije, ki jih je država zlasti v zadnjih dveh letih vložila za našo železnice in pa uspehe, ki jih je dosegla za železničarski stan. V življenju ene države je 20 let malo, in plod našega dela liodo mogli šele prav oceniti in uživati šele naši zanamci. Obljubil je v imenu JRZ, t. j. banovinskega tajništva, vso svojo pomoč, enako tudi pomoč stranke železničarjem v njihovih upravičenih zahtevah. Višji kontrolor g. Ciril Ponikva r je nuto tolmačil poslovnik kluba železničarjev JRZ. Poslovnik jc prirejen v smislu statutov stranke, katere odsek železničarska organizacija prav za prav predstavlja. Poslovnik dajo organizaciji mnogo možno.-ti svobodnega gibanja, obenem pa ludi mnogo dolžnosti. Poslovnik jc bil uato soglasno sprejet. Prvi odbor železa.čarskega htuba JRZ G. Avgust H ah jan je nato predlagal, naj se izvolijo v prvi odbor kluba: za predsednika g. Pavel Mašič, višji kontrolor, prvi podpredsednik Ciril Ponikvar, višji kontrolor, drugi podpredsednik Andrej H a b j a n, nadpremikač, tajnik Viktor Cimperman, oficial, namestnik tajnika Janko Golež, oficial, blagajnik Štefan Sifrer, višji kontrolor, gospodar Franc Jemo c, ključavničar. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: gg. Anton Rasperger. svetnik, Anion S t r u b e 1 j, kontrolor, Anton Majcen, višji kontrolor, Anton K a j z e r, vlakovodja iz Maribora in Friderik Žitnik, zavirač. Ves odbor jo bil sprejet soglasno in z aplavzom. Za to soglasno zaupanje se jc predsednik v imenu novega odbora firav toplo zahvalil ter je apeliral na složno in iniciativno delo vseh naših železničarjev. Nato pa je predlagal pozdravne brzojavke ministrom dr. Sto-ladinoviču. dr. Antonu Korošcu in resornemu ministru dr. Spahu ter pozdravno pismo dr. Natlačenu. kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Govor g. Ponikvaria Temeljit obračun z raznimi demagogi, ki so pred leti mešali železničarske vrste, je uato napravil v svojem govoru podpredsednik g. Ciril Ponikvar. Naglašal jc, da jo prvič zdaj, da tako močna stranka, kakor je JRZ, vabi v svoje okrilje železničarski stan. Iz zgodovine vemo, da se jc železničarski stan izkazal leta 1918, ko je bilo treba ustvarjati novo državo, toda v novi državi železničarji niso dosegli položaja, kakor so ga pričakovali. Železničarski tdan je moral na ljubo neki in; ternaciouali celo dva dni stavkati za •-•pravični mire, torej na ljubo domačim nemškutarjem in rnadžurononi in za habsburške hlapce. Socialna demokracija jo imela pri tem zelo žalostno vlogo, enako tudi demokratsko-socialuo demokratska tedanja vlada, ki jc razdvojila delavstvo in dala že-lezničarskemu delavstvu značaj industrijskega nestalnega delavstva, namesto da bi mu preskrbela stalnost v službi. Ta najiaka dozdaj še ni jx>prav-Ijena, jo pa vprašanje železničarskega delavstva zelo važno, ker tvorijo železniški delavci 60%_ vsega železniškega osebja. Ze dozdaj so je klub železničarjev JRZ, čeprav še ni bil formalno ustanovljen, mnogo trudil ter je poslal mnogo predlogov za zboljšanje stanja železniškega delavstva ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku ler senatorju Sinodeju, ki so se vsi zavzeli za zboljšanje. Upati je, da pride do temeljitega zboljšanja. Določbe o kilometrini, o nočnih dokladah, o uniformah so za slovenske železničarje krivične, ker so naše proge gorsko In ker je pri nas osebjo tudi 100% zaposleno v delovnem času. Govornik je nato opisal, kako so prejšnji režimi »larbalit ljudstvo in železničarje, češ, da sSte-dijot, v resnici pa je bil to lc obup nad lastnini Ujet tat Sv Kupert nad Laškim, 18. dec. Videti je, da so bližajo božični prazniki. Vsak človek se trudi si za takrat pripraviti kaj boljšega. Tako gledamo sedaj, kako z vsakim dnevom narašča v naših, sedaj nadvse neprijaznih, s sneženo brozgo naravnost poplavi jenih hribovitih krajih, množina potujočih brezposelnih. od katerih so mnogi pravi korenjaki, večinoma zelo vsiljivi, nekateri tudi predrzni. Pretekle dni jc prišel v Sv. Kupert tik cerkve k posestniku Minaolu Zajcu iih večer brezjxise.ni mož, ki je prosil za prenočišče. Dasiravno jc v mali hiši precejšnja tesnoba, jc vendur gospodar v svoji dobrotijivosti sprejel tujca, mu dni večerjo in odkazal topel kot pri peči. Ponoči pa jc možakar porabil temo, si prilastil gospodarjeve praznične hlače, več kosov perila in šc druge drobnarije ter jo zgodaj zjutraj odkuril. Ko so domači opazili tatvino, so jo takoj udrli za nehvaležnim gostom in ga kmalu ujeli na potu proti Laškemu pri posestniku Bezgošku. Moral jo vse ukradene reči vrniti, sam pa je romul v ječo v Laško, da bo zu božične praznike za rešetkami premišljeval, kako mora brezvestnega tatu, ki okrade svojega dobrotnika, zadeti zasluzena kazen. gospodarstvom. Železničarji so sami videli, ko je bil promot na psu. Gospodarstvo in promet pa sta se pričela dvigati od tedaj, ko je Junija 1935 prišla na vlado sedanja stranka. (Medklic: >Hvala Bogu !<) Res je, da ta režim no more še popraviti vseh napak prejšnjih režimov, ker je našel pač prazne in izropane blagajne, toda preskrbljeno je vsaj za obstoj in za zboljšanje položaja železničarjev. Zaradi dviga gospodarstva je minister dr. Spaho dvignil proračun prometnega ministrstva za 320 milijonov diri. Preskrbel jo tudi, da se deli proračunska postavka za delavske mezde od postavke za materialne izdatke. Izdatki za osebne plače in mezde se bodo znatno dvignili, prihodnje leto pa se prično graditi tudi drugi tir na progi Zagreb-Zidani most. Žolezničarskemu stanu se obljubljajo boljši časi. Zato je dolžnost železničarjev, da jiod-pro stranko JRZ, ki eo tako zavzema zanje. (Ironični medklici: : Ko nas je Deržič komandiral, je bilo boljše!i Prav tako ironičen odgovor: »Da, ta-krat je bilo zares boljšek Dvorana v smeh.) Govornik g. Ponikvar je ponovno izrazil zaupanje železničarjev v politično stranko JRZ, ki jo bodo železničarji z. vso vnemo podpirali. Skupino, ki sicer o sebi trdijo, dn so nepolitične in zgolj strokovno, so v resnici v danem momentu politične in izrazito strankarske, naš klub pa je političen odkrito. Govoril je šc g. Mašič, ki je naglašal, da sc morajo železničarji zavedati težkoč, ki jih po- vzroča sedanji centralistični sistem uprave železnice, in da m mogoče čez noč popraviti starih napak. Zahtevamo avtonomijo železniških uprav in da se železniški proračun tudi v formalnem oziru sestavi tako, da no bodo posamezne železniške uprave odvisne zu vsako malenkost od osrednje železniško uprave, da ne bodo več potrebne stalne borbe za nove kredite. Promet ne sme več biti odvisen od formalnosti. Naš železniški delavec mora postati pokliccn delavec, ne pa tako, kakor je na jugu, ko jo delo na železnici le priložnostni zaslužek za kmete. Sezonski delavci naj bodo le oni, ki so zaposleni pri večjih obnovitvenih delih. Določitev članarine Po daljši debati je bilo sklenjeno, da plačujejo železniški naslavljenci v svoj klub po 4 din mesečno, delavci pu 2 din. Posamezna poverjeništva odvajajo od le članarine 50% v centralo v Ljubljani. S temi zneski bo krila centrala upravne stroške. Članarina je obvezna in enotna. Sprožena je bila že misel o ustanovitvi lastnega železničarskega lista. Pri samostojnih predlogih so bile soglasno sprejeto nekatere spremembe poslovnika ter odobreni nekateri nasveti, ki jih bo osrednji odbor upošteval. Prav tako so pri slučajnostih nekateri govorniki razložili težave železničarjev v posameznih krajih in skupinah. Lejw> uspeli občni zbor ie nato zaključil predsednik g. Tavcl Mašič. Zlata nedelja Ljubljana, 19. decembra. Zlata nedelja je bila danes in ljubljanski trgovci so v spominu na stare čase seveda jxmovili tradicijo, ko so imeli ves dan svojo trgovine od-[>rte. Časnikarju so skoraj ne bi izplačevalo sjira-ševati posameznih trgovcev, kako jc bilo kaj s kupčijo, ker še nikdar, odkar svet stoji, se noben trgovec ni hotel časnikarju (»hvaliti, češ, dobro jc bilo. Treba je bilo lorej opazovati. Promet po ljubljanskih trgovinah jo nu letošnjo zlato nedeljo v primeri z lansko in predlansko znatno napredoval, nejirimerno bolj pa seveda v primeri z leti za časa krize 1933 do 1935. Stvar je namreč takšna, da so trgovine obiskovali bolj gledalci kakor pa kupci. Ljubljanske dame — saj moški redkokdaj zaide v trgovino — so si manulakturo, zlatnino, radijske zaloge, glasbila, čevlje bolj ogledovale kakor pa kupovale. Letos je namreč nedelja točno teden dni pred božičem in seveda vsaka žena preudarno premišljuje, Češ, saj more še med tednom kupiti do božiča to, kar si je v nedeljo ogledala. Gledalcev in obiskovalcev p»o ljubljanskih trgovinah je bilo dovolj, le kupovaleov malo in registrirne blagajne =o bolj poredko ropotale. Trgovci so v splošnem zadovoljni že s tem, da so vzbudili za-nimanjo med kupujočim občinstvom, 6aj vedo, da bodo do božiča še marsikaj prodali, čeprav na današnjo zlato nedeljo ni v njihove blagajne deževalo zlato in še srebro bolj poredko. Priznati pa moramo našini trgovcem velik okus in smis«l za aranžmaje. Za zlato nedeljo so se postavili, kolikor so se lo mogli, in bi zaslužili priznanje tudi v vsakem ovrojiskein velemestu. Tako 61110 za božič dobili v Ljubljano krasne radijsko aparate. Omenjamo okusne izložbe in izvrstno opremljene trgovine >Radioc na Miklošičevi cesti, :• Radio Pegam na Tyrčevi cesti in »Radio Tehnik' ter druge tvrdke. — Tvrdka Kolmaun na Mestnem trgu je spremenila svoje poslovne prostore v pravi kristalni grad. Med manufakturami in modnimi trgovinami je treba omeniti krasne izložbe in trgovine tvrdk Skaberne, Lesjak, črnjač, Tivar, Lukič, Komanditno družbe, Eger, Goričar, Miklavc itd. Izvrstno sta se postavila naša tapetnika Jager in Radovan. Tvrdka Krisper razstavlja skoraj vse kar pride v poštev za božična darila. Podjetje Peko razstavlja prav praktična darila, namreč krasne čevlje ]>o najnovejših fazonab. V pasaži ima zanimivo razstavo optičnih predmetov optik Zajec. — i v pika Sutner razstavlja radijske aparate, ure in clično. Omeniti moramo ludi naše cvetličarne, zlasti cvetličarno Hvalo in cvetličarno Svete-Korzika, ki sta pripravile za božič našemu občinstvu lepo veselje, izraženo v cvetlicah. Prisrčno razstavo, ki je za božič najbolj primerna, je priredila Niomanova prodajalna. Razstavlja namreč jaslice v vseh mogočih izbirah. Mariborski drobiž Današnja »zlata,- nedelja je bila v znamenju nakupovanja za božične praznike. Prave žrivah-nosti po mestu kakor tudi po trgovinah sicer vkljub popuščanju krize ni bilo prav opaziti. Bilo je tudi preccj čemerno vreme, le sem in tja se je posmejalo soincc izza oblakov. Precej živahno je bilo tudi Slomškovem trgu, ki jc pre-tvorjen v gaj božičnih drevesc. Krasno uspel koncert akademikov. V veliki dvorani pivovarne Union jc bil v soboto zvečer koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki jo nadvse lepo uspel. Velika dvorana jo bila docela razprodano. Pevci in njihov zaslužni vodja in dirigent g. Mnrolt so bili deležni spontanega aplavza s strani hvaležnega občinstva. Lepa slovesnost pri gasilcih. V soboto zvečer jc bila v Gasilskem domu lepa slavnost ina-ril»orskih gasilcev. Magistralni direktor Rodošek jc izročil mariborski gasilski četi odlikovanje sv. Save 5. razreda. Starešina župe ravnatelj Bogdan Pogačnik pa je ob tej priliki izročil 13 zaslužnim članom-gasilceni odlikovanja za njihovo požrtvovalno delo in trud v mariborski gasilski četi. Obenem sta imela direktor, kakor tudi starešina na zbrane gasilce lepe, tople in vzpodbujajoče nagovore. Po odlikovanju se je. vršila v domu božičnica, kjer so bili obdarovani vrli in marljivi člani. Hitro prijet vlomilec. Mariborska policija jo prijela danes iz Karlovca telefonično obvestilo, da je bil tamkaj aretiran 38-letni krojač Vladimir Novnk iz Zagreba, ki je izvršil 12. t. m. v stanovanje trgovskega zastopnika Aleksandra Watzka na Aleksandrovi cesti 1" vlom ter odnesel zlatnine ter hranilno knjižico v skupni vrednosti okoli 180.000 diin. Kakor znano, je g. Watzek za izsleditev storilca, oziroma povrnitev ukradenih zlatnikov razpisal nagrado 10.000 din. Vsekakor bo to za izslediteljc lepu božično darilce. Novaka so danes zvečer pripeljali močno zastraženega v Maribor, kjer ga ob času poročila So zaslišujejo. Čuden vlomilec. V delavnico pletarne Lki na Aleksandrovi cesti 19 je bil izvršen v pretekli noči drzen vlom. Vlomilec, ki jc odprl vrata s ponarejenimi ključi, si je pripravil v skledici drobiž, snel stensko uro in zrcalo, vendar ni nič odnesel Sumijo, da je vlom bil izvršen okoli 4. ure, ker jc stenska ura ob tem časn obstala. Domncvujo, du so bile storilcu razmere dobro znane ter ga ne bo treba daleč iskati. Težka nezgoda v delavnici. Pri popravljanju stroja v delavnici drž. železnic se jc težko ponesrečil 40-letni ključavničar Tvan Lcdcrhas iz Studencev. Lederltus je poslal svojega pomagava delavca Rudolfa Kmetiča k stroju, da bi strojno napravo pregledal. Kmetec jo nehote odprl regulator ler jc Ledcrhasu izpuhnila iz kotlu para naravnost v lice. Laderhas je pri tem zndobil težke opekline po obrazu Mariborski reševalci so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico. Zaključek za prvenstvo MŠK. V kavarni Central je bilo v petek zvečer odigrano zadnje kolo šahovskega turnirja za prvenstvo MsK. Kuikovec jc premagal Šetinca in je s tem izšel iz tega turnirja brez izgube točk kot absoluten zmagovalec. liuparju je uspelo zmagati nad Lu-ke/om jun., Mušuri proti Kresniku, Stojnšku proti Radoliču. inž. Prek proti Si'i in Bien proti Dosanu, dočim sc je pari. Senica : Luke/ sen. končala remis. Končno stan je je sledeče: K u krivce 15, inz. Prek tO in pol. Stojnšek 9 in pol, Bien 9, Lukcž sen. 8. prof. Sila 7 in pol, Mišuru fi in pol, Rupnr 6, Senica in Šetinc vsak po 1 in pol. Nosnn jun 3, Rudolič 1 in pol, Kresuik (H)l točke. V soboto zvečer se je vršila istotam razdelitev nagrad. Ob tej priliki je predsednik MsK ravnatelj Golouh čcstiiai udeležencem, posebno pa zmagovalcu k tako lepemu uspehu. Ameriški poslanih v Londonu umrl Scvvvork, 19. decembra. AA. V bolnišnici Hop-kins v Baltimooru je snoči umrl ameriški jioslanik v Londonu Robert Bengham, podlegel jo jiosledi-cam operacije, ki so jo izvršili zadnji torek. V zadnjem času je bil pokojni Bengham na bolezenskem dopustu v Ameriki. Robert Bengham se je rodil v Orange Countryjti v severni Kaliforniji leta 1878. Ko jc dovršil pravne študije, se je posvetil odvetništvu. Nekaj časa ie bil tudi župan v Lousvillou. Tam .je izdajal tudi dva lista. Robert Bengham je v Ameriki, in sicer v zvezni državi Kontucki zgradil prvo radijsko postajo. Bil je osebni prijatelj predsednika Roosevelta, ki ga je pričetkom 1933 imenoval za ameriškega poslanika v Londonu. Svoje službeno mesto v angleški prestolnici je nastopil v maju tega leta. Po svetovni gospodarski konferenci v Londonu, ki se je vršila prav tiste čase, jc bil imenovan za stalnega delegata Zedinjenih držav v jiosvelovalnem odboru za žito in do leta 1935 je temu odboru tudi predsedoval. Kot zastoj>-nik Zedinjenih držav je sodeloval pri raznih mednarodnih pogajanjih, kakor n. pr. pri pogajanjih •za stabilizacijo valut, ureditev raznih pomorskih vprašanj, za likvidacijo posameznih mednarodnih sjiorov, kakor v Abesiniji, Španiji in na Kitajskem. Bengham je zastopal svojo državo tudi o priliki jubileja pokojnega angleškega kralja Jurija V. Bil je častni doktor vseučilišč v Londonu, Cambridgeu in Oksfordu. Van Zeeland v Rimu Rim, 19. decembra. AA. Bivši belgijski ministrski predsednik van Zeeland, ki je neuradno prispel v Rim, jc obiskal danes italijanskega zunanjega ministra Ciana in imel z njim daljšo konferenco. Van Zcelandov obisk v Rimu je v zvezi z zbiranjem gospodarsko-finančnih formacij. Izvedelo se je, da van Zeeland ob tej priliki ne bo obiskal šefa italijanske vlade Mussolinija. Iz njegove okolice se širijo govorice, da bo bivši predsednik vlade prihodnji mesec poročal angleškemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu o rezultatih svojega proučevanja gospodarskih razmer v Evropi. Antfli a pošVe večie brorfov:e v Honhonf London, 19. decembra. AA. Po informacijah poročevalca agencijo Štefani bo angleška vlada na svoji jutrišnji seji podrobno proučila predloge angleške admiralilete, da se ojačijo angleško pomorsko sile na Daljnem vzhodu. V llungliong naj lii so nemudoma odposlala posebna eksadra angleškega vojnega brodovja. To eskudro naj bi sestavljale nekatere edinicc angleškega sredozemskega brodovja, ki naj bi jih na Sredozemskem morju nadomestile francoske vojne ladje, tako da bi se lahko nemoteno vršila kontrolna služba na Sredozemskem morju. Seji vlado bo predsedoval ministrski predsednik Chamberlain. — »Star« trdi, da je ministrski svet soglasno z admiraliteto žc sklenil, naj bodo tri linijske ladje, med temi tudi križarka »Hooik, pripravljene, da vsak hip od-plujejo na Daljni vzhod. Belgrad. 19. decembra, m. Zaradi današnjo proslave pravoslavnega praznika sv. Nikolaja jo bilo v prestolnici jxipolno politično mrtvilo. Skoraj ves Belgrad jc slavil danes svojo slavo. Od članov vlade so imeli danes slavo finančni minister Dušan Loticu, poštni minister Vojko Cvrkič, minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič in bivši poštni minister dr. Branko Kaludjerčič. Slavo sla imela danes tudi skupščinski predsednik Stovan Čirit tur glavni ravnatelj PoSinc hranilnico dr. Mi-lorad Nedeljkovič. f Tončka Cerar V soboto v pozni večerni uri je jio nad dveletnem trpljenju vdana v voljo Vsemogočnega za-tisnila trudne zemske oči mnogoletna zvesta uradnica »Slovcnčevc« uprave, gdč. Tončka Cerar. O rajnici so lahko trdi, da sc je v svojem velikem trpljenju žrtvovala za druge, kajti vse njeno življenje je bilo 6amo služba za Boga, cerkev in bližnjega. V ea prosti čas |e jx>rabi!a v čast božjo bodisi kot cerkvena pevka ali pa s svojimi ročnimi deli. Za rajno gosjiodično žalujeta poleg upnivniškega osebja ter mnogoštevilnih prijateljic gosjiodični sestri Marija, uradnica »Vzajemne zavarovalnice«, ter Angela, učiteljica v Stranjah. — Na zadnji polt jo spremimo danes popoldne ob 4. Truplo rajne gospodično preneso iz žalnega domu na Hrvatskem trgu 4 v cerkev sv. Petra, kjer se po opravljenih žalnih obrednih molitvah poslovi od svoje bivše sotrudnico cerkveni pevski zbor, ua kar so razvije sprevod k Sv. Križu. Nuj ji sveti večna luč! Žalujočima gdč. sestrama naše globoko sožalje! Ministri na bolgarski razstav- Belgrad, 19 decembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič, ga. Stojadinovičeva, notranji minister dr. Korošec, minister za trgovino in industrijo dr. Vrba-nič, minister na ruzjioloženju Djura Jankovič in šef kabineta zunanjega ministrstva dr. Protič. so danes obiskali razstavo bolgarskih umetnikov v umetniškem paviljonu na Kalemekdanu. Tam so jih sprejeli bolgarski poslanik na našem dvoru Ivan Popov, nekatere bolgarske umetnice in članice društva Cvijete Zuzoričeve. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič si je z gospo in ministri dalj časa ogledoval razstavljena umetniška dela in je tudi sam kupil neka j umetnin. Politična šola za mladino JRZ Belgrad, 19. decembra. AA. V Belgradu se jc dovršil prvi tečaj jiolitične šole za mladino JRZ. Svečanost je otvoril predsednik glavnega odbora mladinske organizacije JRZ Bojan Pire. Svečanosti sta prisostvovala ludi predsednik stranke, predsednik vlado in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, ki sta imela tudi kratke govore. V imenu tečajnikov so govorili Vlada Milovič s Cetinju, Želimir Pezelj iz Splita in Melihar iz Maribora. Ob zaključku jo predsednik stranke dr. Stojadinovič tečajnikom razdelil diplome o njihovem uspešnem sodelovanju pri tem tečaju in jim jo k uspehom čestital. Tečaja se jc udeležilo večje število niladeničcv iz vse države. Pravniki iubitantu dr. R. SaTov'cu Kakor smo že poročali, so sc v soboto zvečer zbrali v stekleni dvorani bolela >/Uniou« najod-ličnejši predstavniki naših oblastev in številni ugledni pravniki, da počaste jubilej dr. Rudolfa Sajovica — 15 letnico njegovega dela kot urednika -»Slovenskega Pravnika*. Prireditev so posetib' g. ban dr. Marko Natlačen, rektor univerze g. dr. Rado Kušej s številnimi profesorji, kasacijski sodnik g. dr. Avgust Mundu, predsednik apelacijo g. dr. Vladimir Golia v družbi sodnikov, ljubljanski župan g. dr. Adlešič, višji državni tožilec g. dr. Luka Kravina z več državnimi tožilci, direktor finančne direkcije g. dr Sedlar, ravnatelj drž. železnic g. dr. Fatur, predsednika odvetniške in no-tarske zbornice g. dr. Janko Zirovnik in g. dr. Josip Krevel z lepim številom odvetnikov in notarjev. Olicielni del prireditve jc otvoril kol domačin predsednik društva >Pravnikac univ. prof. g. dr. Metod Dolenc, ki je toplo pozdravil vso zastopnike oblastev, zlasti g. bana, jubilanta in vso navzočo goste. Nalo so sc vrstili številni govorniki, ki so proslavljali delo in najioro jubilanta dr. Rudolfu Sajovica pri urejevanju pravniškega glasila. Govorili so univ. prof. g. dr. Boris Furlan, odvetnik g. dr. Fran Skaberne, ban g. dr. Marko Natlačen predsednik apelacije g. dr. Vladimir Golia, rektor univerzo g. dr. Rado Kušej, predsednik društva sodnikov g. dr. Luka Kravina, predsednik odvetniške zbornice g. dr. Janko Zirovnik in v imeuu notarjev g. dr. Josip Grašič iz Lilije. To lepih govorih so udeleženci izročili jubilantu v spomin in zahvalo krasno umetniško sliko delo akademskega slikarja Gojmira Kosa. Za vsr' izraze priznanju se je končno toplo zahvalil jubilant g. prof. dr. Rudolf Sajovie. Prireditev jc prav lepo uspela in je bila prava manifestacija sloge, miru m ljubezni, ki vlada med našimi pravniki. Samomor mladeniča Ljubljana, 19. decembra. V Podjunski ulici 19 je bil danes odkrit samomor mladega fanta, 25 letnega Alfonza Sedovnika Ob 10 dopoldne so našli domačini v Sedovnikoveni kletnem stanovanju mladeniča mrtvega na postelji na nočni omarici pa je bila tričetrtlitrska stekle' mca, ki je bila do polovice napolnjena z lizolom, drugo polovico pa je mladenič očividno izpil v samomorilnem namenu. Policijska komisija zdravstvenega svetnika dr. Lužarja in policijskega dežurnega uradnika Petra Koteja je mogla ugotoviti le smrt Na prošnjo staršev jc bilo truplo položeno na mrtvaški oder v domačem stanovanju. Scdovnik jc bil po poklicu ključavničar, ni pa imel nobenega dela. To ga je zelo potilo. V šolski zvezek jc napisal dve strani dolgo poslovilno pismo, iz katerega jo razvidno, da je mladeniča trla melanholija ali kakšna duševna bolezen čeprav jo bil mladenič navidezno vedno dobro volje. Nemiri v Palestini Jeruzalem, 19 decembra. AA. V Tajebi jc skupina kakšnih 30 oboroženih neznancev včeraj popoldne vdrl v železniško postajo in zahtevala, naj ji izroče nekega arabskega policijskega agenta, ki se jc zudnje časa uveljavljal kot član lokalnega kazenskega odbora. Napadalci so ruz-orožili vse orožnike in enega izmed njili, ki sc .jim jc protivil, ubili Iz Tulkaraina poročajo o slicnem terorističnem dejanju upornikov. V do-im Jordana so razdejali vodovodno napeljavo. Med Jeruzalemom in Mcbronom pa so bile pretrgane telefonske zveze. . Jeruznlem, 18. decembra. A A. Ilavan: Vplivni člani neodvisne arabske stranke iz Stikla bo-do obiskali v Kairu voditelja stranke Abdur-Indija. ki živi tamkaj v izgunstvu V Kairu sc bodo sestali tudi s sirijskimi nacionalisti. Sku-šali bodo najti rešitev palestinskega vprašanja nod pogojem, du ta dežela ne ho razdeljena. Mislijo, da se bo teh posvetov udeležil tudi bivši predsednik iraške vlade Said Nuri-paša. Koliko narodov prebiva na Koroškem Sredi poletja je pri otvoritvenih svečanostih za športne praznike ob Vrbskem jezeru spregovoril slavnostno besedilo v Celovcu sam zvezni predsednik Miklas in tedaj med drugim o Koroški povedal tudi tole: »Čudovita dežela je to, od Boga ustvarjena, v svoji celoti že vnaprej od narave začrtana, nedeljiva enota, v kateri morajo najti mirno medsebojno razumevanje kot Korošci vsi, ki v njej prebivajo, pa najsi govorijo nemško ali slovensko. Hvala Bogu, oni se razumevajo med seboj iu bi se kot pristni Korošci razumevali vedno, ako bi večkrat nc prihajali ljudje od zunaj sejat med uie razdor Kajti na severu in jugu ali tu v sredini dežele prebiva vendar v bistvu jsto. svojo Koroško domovino nadvse ljubeče, pesmi in veselju polno ljudstvo ..< Vzporedno z izvlečkom tega govora je tedaj prinesel >S'.ovenec« pripombo, da iz govora ne more biti povsem jasno, če so pod .sejalci razdora« mišljeni narodno-socialistični ck«ponenti iz Nemčije, in glede trditve, da biva na severu in jugu v bistvu isto ljudstvo«, jc izrazil misel, da bi znala ta formulacija pomeniti uamig na slovanske prednike koroškega ljudstva... Ker na te pomisleke vse do danes ni bilo odgovora, vlada v tem pogledu še vedno popolna nejasnost. Še preden pa se je moglo razčistiti eno vprašanje, sc je že pojavilo drugo, ki je trditev avstrijskega zveznega predsednika postavilo naravnost na glavo in s tem nejasnost o koroških narodih še povečalo. Pred kratkim je namreč izšel v dunajskem Tajni« članek pod naslovom /Brezpogojno: Avstrija!« izpod peresa koroškega deželnega glavarju dr. Sucherja, o katerem pač smemo trditi, du mora temeljito poznati deželo, ki ji načeluje kot vrhovni politični predstavnik in kjer se je tudi rodil. Zato bo vsekakor zanimivo, kaj meni o Koroški dr. Sucher. V omenjenem članku beremo med drugim tudi tale posrečena odstavek: Moja ožja domovina je prav svojevrstna dežela Mnogo narodov jc prebivalo na Koroškem. Kelti in Slovani, Huni. Rimljani, Turki so šli skozi to deželo in vtisnili njenemu ruzvoju svoj pečat. Ni ga razdobja v zgodovini, ki bi ne bilo zapustilo sledov o srečanju tujih ljudstev na koroških tleh. Izkopanine in znanstvena raziskovanja so pač najboljši dokaz za pravilnost tc trditve. Tudi danes živijo nu Koroškem trije narodi v najpopolnejšem medsebojnem soglasja drug ob drugem ... Po uaziranju avstrijskega zveznega predsednika biva na Koroškem »v bistvu samo eno ljudstvo... Očividno jc bilo to premalo zanimivo, saj tukili dežel je veliko na svetu in celo v Avstriji sami, zalo jo bilo treba iz v bistvu enega ljudstva« napraviti kar tri narode«. Ta reč gre pa vendarle nekoliko preko meja zdravega glodanja in pojmovanja. Uradna statistika namreč na Koroškem vedno Ic navaja dva naroda: Nemce in Slovence. Zato jc pač malo svojevrstno in nepojmljivo, da ravno avstrijski politični predstavniki vnašajo v ta silno enostavni problem tolikšno zaplašenost. Zanimiva pri vsej zadevi pa jc okolnost, da se v izvajanjih obeh državnikov najdejo na prvi pogled debele drobtine Hei-matsbundove ideologijo — ali bolje — frazeolo-gije. V govoru zveznega predsednika formulacija. da je Koroška >od naravo začrtana nedeljiva enota«, hudo živo spominja nn Heiniats-bundovo geslo: Kiirnten ungeteilt!« dočim je teorija o treh nurodihc na koroškem popolnoma nekritično in v celoti presajena iz Hcimatbun-novega -znanstvenega« vrta v članku koroškega deželnega glavarja -Izgubljati bosedp glede teorije o -.vindišarjih« kot »tretjem koroškem narediti jc seveda preplehko in za resnega človeka že kar poniževalno, pač pa vzbuja pozornost dejstvo, da jc v vprašanju koroških Slovencev predstavnik krščanskega državnega pojmovanja prevzel teorijo neke organizacije, ki ima po svoji ideologiji očitno narodno-socialistična in po svojem delovanju brezobzirno raznarodovnl-ne Jendence. Čc gotovi predstavniki avstrijskemu javnega življenja tako pojmu jejo krščanstvo in krščanski družabni red, od njih pač ni mogoče pričakovati prevelike zatlužnosti zu krščansko misel. šc ena zanimiva okolnost iz gornjega izvlečka vzbuja pozornost in označuje svojevrstno miselnost pisca: ob naštevanju narodov, ki -so šli skozi Koroško«, so imenovani v isti sapi Slovani, Huni iu Turki Potemtakem se prisoja ista vloga Slovanom, ki so 1300 let obdelovali to zemljo, gradili na njej cerkve in domove, ustvarjali svojo narodno kulturo, temu uarodu sc torej prisoja ista vloga kakor Turkom, ki so prihajali v tc kraje kot roparji plenit iu rušit blagostanje, in enaka vloga kakor Itunom, ki so morali na svojem roparskem jiohodu proti zupadu skozi to deželo iz enostavnega razloga, ker takrat šc niso poznali moderne aviacije... Vsekakor pade v oči, da v tej vrsti uiso omenjeni ue Nemci uiti razna germanska plemena, ki so — kakor Kuni proli zapadu — »sla skozi to deželo« iskat blagostanja na tedaj bogati jug. — Sicer je pa v omenjenem članku šc nekaj zanimivih odstavkov, ki precej točno osvetljujejo miselnost piscu. V nadaljevanju gornjega izvlečka sc bere dobesedno: • Koroška je v vsakem oziru obmejna dežela: .»redvsera obmejna dežela ne samo zemljepisno, temveč tudi kulturno-politično. V svetovni vojni so grmeli na njenih mejah tor>ovi, so pele strojnice svojo pesem. Obrambni boji so vrczali v deželo globoke brazde, ki še vedno niso izginile. . In to v deželi, polni očarujočih naravnih krasot, ki na kakršenkoli način vplivajo na človeku, ki se tam bori za svojo grudo. Ce kakorkoli govorimo o Avstriji, potom je ta dežela (Koroška) avstrijska dežela in izpolnjuje svoje avstrijsko j>oslanstvo prav tako kot ostale zvezne dežele. Korošci so glasovali za Avstrijo: i orožjem v roki. To glasovanje velja danes bolj kot kdaj prej ...« »Obrambni boji so vrezali v deželo globoke brazde, ki še vedno niso izginile.« Temu se pač ni prav nič čuditi, kajti čim se pokažejo znamenja, da bi se brazde v deželi hotele zravnati in zasuti, dvignejo koroški raznarodovulci pravo vojsko, da bi tc brazde poglobila in vsekala nove rane. v znamenju kulture« in -pravičnosti«, se razume. Pred tickaj leti, prav blizu, so orali nu Koroškem hudo nevarne orazde, pri katerih so bili koroški Slovenci popolnoma nedolžni — in na tihem jih kopljejo tudi danes. Tedaj je šlo za obstoj vse države — in vendar se je ob dobri volji že vse poravnulo. Prepričani smo, da hi napetost v deželi že davno (»opustila, če bi sc umetno in sistematično ne netilo vedno znova sovraštvo in zastrupljalo ozračje. Če se še danes po koroških šolah razobefajo propagandni lepaki iz glasovati jske dobe, potem je pač razumljivo, da se nasprotja ne morejo pozabiti. Pa menda vendar niso Slovenci tisti, ki bi po koroških šolah razstavljali propagandne lepake .. še kratek izvleček iz omenjenega članka: Korošec ljubi svojo domovino i vsakim utripom svojega srca, visi na svoji grudi, ki jo v najboljšem smislu avstrijska gruda. Zato je tudi razumljivo, če je prav v sedanjem trenutku po vsej Koroški živo gibanje, ki obuja k novemu življenju narodne običaje in narodne noše, in čc zopet doni koroška pesem.. « k teran bi bilo trebu dodati sumo majhno korekturo in — potrebno razlago. >I'o vsej Koroški« ni čisto točno. Omen jeno gibanic jc živahno samo v slovenskem delu dežele, ali. kakor pravijo Nemca — v mešanem ozemlju. V nemškem delu koroške brez dvoma tudi ljubijo svojo domovino. Zanimivo pa je, da tam niso čutili potrebe, da bi to svojo ljubezen razkazovali v v podružnicah celovškega Heimutsbunda, v llei-matskrcisih«. Omenjeno oživljanje je povsem umetno ustvarjeno gibanje, ki ne izhaja iz ljudstva in njegovih notranjih jHitrcb, temveč n« iniciativo centrale v Celovcu. Ako je to gibanje omejeno sanio na slovenski del dežele, mora imeti svoj poseben namen, ki z »ljubeznijo do domovine« in s >kulturo< nima ničesar več skupnega, posebno če pomislimo na plese, ki so osrednje gibalo tega -vživl junjn«. 1'ežko si je zamišljati, da bi vrhovni politični predstavnik nc iuiel vpogleda, kaj se v deželi v resnici dogaja lz gornjega citata pa sledi, da je delovanje celovškega Heiniatsbunda na slovenskem koroškem izraz »l jubezni do domovine« ... Namen teh vrstic ni bil, da bi sc v manjšinsko vprašanje na Koroškem vnesle nove najieto-sti, ki rešitve problema nc morejo pospešiti. \odilo je bila želja, naj bi se razjasnile nekatere stvari, ki so sicer po sebi jasne, a zahtevajo pri obravnavanju finega čuta, takta in brezobzirne resnicoljubnosti. Ne dvomimo ,da bi predstavnikov nove Avstrije ne vodila resna volja po spoznavanju resnice, vendar v življenju ni nikoli izključeno, dn bi tudi najboljši človek ne zdrsnil na sjvolzkih tleh vsakdanje politike, /nto bi bilo želeti, da hi se dclikatua vprašanja obravnavala s potrebno poglobitvijo, kar Iii gotovo služilo boljšemu medsebojnemu razumevanju in zbliževalo oba sosedna naroda v njunem lastnem interesu. Primorske vesti 57 duhovniških službenih mest razpisanih. Zadnja številka službenega glasila tržaške školije >Bol-letiuo« razpisuje z rokom do S. januarja 1938 57 duhovniških službenih mest, od teh 16 slovenskih, 26 hrvatskih, 7, v kalerih živi prebivalstvo mešane narodnosti, in 0 italijanskih. Od teli 57 službenih mest jih je 33 brez duhovnika žc od leta 1033 in so bile oskrbovane excurrendo. V tržaški škofiji pa jc vsega skupaj 110 župnij in 11 vika riatov. Zelo velik odstotek prebend je tedaj brez duhovnika. Sv. Križ na Vipavskem. V župnj cerkvi je bil lepo uspel cerkveni koncert. MoSki in mešani cerkveni pevski zbor sta dovršeno predvajala razne, nabožne skladbe. Oba zbora kakor tudi požrtvo valni pevovodja g. Stanko Vrčon zaslužijo popolno priznanje. Ljudje 6o zelo veseli, d« imajo 6pet stalnega duhovnika župnika g. Andreja Simčica. S čolni se vozijo v Črnem vrhu v Zalogu. Pred kratkim je zapadlo 70 cm .-nega, potem pa jc prišel dež, ki je skupaj s tajanjem snega povzročil, da ie v nižini okrog Zaloga nastalo pravcato jezero. Ljudje ee vozijo po tem jezeru« kar 6 čolni. Iz Sturij pri Ajdovščini je 6lišati večkrat kaj veselega in spodbudnega. Na praznik Brezmadežne je bila v cerkvi zadostilna slovesnost zoper bogo-kletie. Cerkev ie bila nabilo jx>lna. Ogromno ljudi, med njimi tudi zelo lepo število moških, ie pri --topilo k obhajilni mizi v zadoščenje za težke žalitve, ki jih pretrpi Bog zaradi bogokletja. Avtomobilska nesreča v Ajdovščini. V Ajdovščini ie na vogalu pri Šturskem mostu nasproti lekarni kra-.ek ovinek na zelo ozki cesti Promet na tem mestu je zelo nevaren in je čudno da se ne pripeti še več nesreč. Pred kratkim se ie goriški trgovec Olivi s svojim avtomobilom zaletel ob Ribijcvo korijero in sc pri tem tako poškodoval, da so mu zdravniki s težavo rešili življenje. To je zopet resen opomin, da se pristopi k graditvi nove ceste, ki je zamišljena od sturskega mosta čez svet bivše tovarne in bi ua drugcin koncu tega zofict prišla na sedanjo cesto. Poroke naših rojakov v tujini. V Bncnos Airosu so se poročili: Justin Pahor iz Ojiatjega sela in Gabriela Klanjšek iz Pivmo pri Gorici, Alojzij Andlovec iz Šf. Vida pri Vipavi in 1 rančjška Bi dalič iz Ozeljena pri Gorici, Ivan Birsa in Vera Kodrič, oba iz Riheutberka na Vipavskem. Novojioročenci bodo dobivali posojila. Znano je, kako si italijanski režim prizadeva, da Ivi italijansko prebivalstvo po številu čim bolj naraščalo. Spravili so v življenje žo mnogo tozadevnih zakonov in naredb, ustanavljajo sc v ta namen razni fondi, ki podpirajo družine z mnogimi otroki, dajejo nagrade materam, ki rode mnogo otrok ild. Nedavno pa so oživotvorili novo soclalno-polilično sredstvo za pospeševanje porok. V proračune jk^ sameznih pokrajin so vnesli fond, iz katerega bodo lahko novoporočenri najemali manjša posoiiln, ki jih bodo vračali dolgoročno. Tudi v goriški pokrajini ie nova ustanova pričela delovati. Poseben odbor jo prisodil 37 novoporočoncem, ki so vložili prošnje za posojilo, posojila v znesku 1000 do 30O) lir. V goriški pokrajini jo vsako leto okrog 250 do 300 porok. Če računamo, da bodo najemali novo-poročenci povprečno posojila po 2000 lir, bo moral omenjeni odbor, ki podeljuje posojila, že v prvem letu razjiolagati z najmanj pol milijona lir. Po no vem proračunu pa so že vsi viri izčrpani, zato je odboi sklenil najeti pri centralnem zavodu /a -o-cialno skrbstvo v Hiiiiu jiosojilo 200X100 lir bo za nekaj mesecev žo zadostovalo. — Nova 1 o politična ustanova jc zelo pametna, saj bo iako mnogim mladim ljudem, ki bi si v začetku zakona sicer ne vedeli pomagati, omogočeno, da si l>ora in 6890 lir denarne kazni, Ivan Piščanec, Viktor Vidmar in Ivan Furlan na 3 mesece za|H>r» in jx> 1000 lir denarne kazni. Franc Piščanec na 3 mesece za|K>ra in 2000 lir denarno kazni, Lojze Vrlovec na 3 mesece zar»ora in 1500 lir denarne kazni, Maks Bnučer na 10<)0 lir denarne kazni, Anton Lašič na 20 dni zapora in 9940 lir denarne kazni, Ferdinand Kjudor na 31ti0 lir. .losip Paladin na 531« lir, Josip Turk na 5200 lir, Marjeta Budin pa na 800 lir denarno kazni. Vsi obsojenci morajo plačati tudi stroške kazensk-gi postopanja. V Gorici so umrli od 12. do 18 novembra 79-letni Andrej Budal, 71 -trmi llroc Alojzij Iit-letnu Ana Podgomik H-|etoa Cotič Albina, so letni Jakob Goriuu, 55-letni I copold 1'abnj. 4>-letni Pov«ič Rudolf. IV lomi Primož Brajdoi. \ Trstu je od 12. do I*- decembra umrlo 12 oseb, rodilo se jih je tudi 12, porok na jc bilo •) Huda nesreča pri Barkovljah. Pretekli teden se je v bližini Barkovelj na ce-li p«.d Greto dogodila težja prometna nesreča, pri kateri pa nrav j>o srečnem naključju ni prišlo do i love - • ki h žrtev. Nojrečn s,- jo pripetila zelo komplicirano: po cesti je vozil nek tovorni avto Za njim jc privo/il ,'lrug tovorni avto, ki ga jo hotel prehiteti, pri tem pa se jc zaletel v vo/ Franceta Guština otl Sv. Ivana, ki jo privozil otl nasprotne strani. Tovorni avto jo |>odrl najprej enega od Guštinovih konj, jioteni pa se nagnil na sani vo/. Tovorni avto jc imel naloženih vr" avtomobilskih koles, ki so sp pri trku 'kotalil« na tla ter je eno od tijih obležalo na tramvajskem tiru. V tistem hipu pa jc iz Barkovelj ravno pripeljal tramvajski voz, ki ga voznik ni mogel pravočasno ustaviti ter je /ude' v kolo, l.i je ležalo na progi. Posledica trka je bila ta. dn je tramvajski vo/ iztiril in sc zaletel v kamnito ograjo pristanišču. V tramvajskem vozu jo bilo H potnikov, od katerih pa ui bil nilne poškodovan Zdravo kožo sta odnesla tudi šofer avtomobila ter voznik Guštinovcga voza Gušllnov vo/. je seveda razbit, konj jc poginil, poškodovan jo precej tudi tovorni avto, na tramvaju pa so pobite šipe. Zaradi pomanjkanja doka/ov -o bili prt- I goriškim sodiščem oproščeni: 4>-letni Rihard Kari.-, ki jc bil obtožen posku^cno tatvine in jm-/iga. Kuriš jo bil prvotno /c obsojen na dve leti ječe, nakar se je pritožil \ /klicno sodišče gu jt sedaj oprostilo. Dalje sta bila oproščena prav tako zaradi pomanjkanju dokazov 27-lelni Ivan Doljak in 2f>-letni Franc Filiplč, ki sta bila obtožena zaradi tatvine. Pokrajinski odbor jc odobril občini si Vid nu \ ijvavskein, da sme pri goriški hranilnici uu-jeti posojilo v /nosku 57.000 lir. Občinu bo potrebovala posojilo za nekatera uujna javna dola Smrtna nesreča primors* e<*a ro'aha v Iu ni Rudar Anton Prezelj iz Koritnice pri Bovcu jc evojčas delal v domačem rudniku. Toda lepega dne jc izgubil delo in ostal na cesti. Poskusit i' Sel »refo čez veliko lužo v Argcntinijo, kamor j-odšlo že toliko naših primorskih rojakov. Najprr je poskusi) v Buetios A i res u. toda pri nobeni etva ri, ki se je je lotil, ni imel sreče. Na vse načine si je prizadeval, da bi preskrbcl kruha svoji dru-žinici, toda vse inu je izpodletelo. Naj* -Jed je dobil delo v nokoni rudniku v pokrajini Mendozi Pred kratkim je jtoklic.il za seboj iz Bučno«- \irc.i ^e ženo Ivanko iu hčerko Majdo. /,c jc mislil da si je ustvaril košček sreče, toda nesreča je s kruto reko posegla vanjo. Kot prevldetavec v rudniku je moral med drugimi tudi polniti dinamilne patronc I c dni pa je neka p.itrona predčasno eksplodirala in ga ubila z njegovim sodelavcem, ne.kim Argcn-tinceiu vred. Za pokojnim Prezliem ne žalujeta r,tirno vdova in sirota-hčerka, nego tudi množica to-jakov. ki so vsi spoštovali iu visoko cenili pokoi nika. Bil je vse življenje zaveden Slovenec ter celo več let predsednik društva t PSU. >'labor< v Bučno- \i Ljubljanska hronsha • vo nii/nuiija ;in Šempetrsko prosvetno drus jo unirlH članica gdč. Tončka (Vrar. uradnica uprave Slovenca«. PokicI) pokoj niče bo duno-ob 4. popoldne izpred niše zalusii, Hrvatski trg 4. Vabimo člane iii članice, du se tHigrcbu udeleže v čini večjem številu Zbirališče pri društveni /astavi. — Odlmr. Diplomirana Mu bila za grudbena in/.< niria ua tehniški fakulteti un vr rzc kralje Ah k-.ind-<1 rti I. v Ljubljani Outrata Vinko i/ Ljubljane in (' epon I rance i/. Horjulu. Čestitamo! Božični večer Frančiškanske prosvete v Ljubljani. V torek zvečer ob s. bo ena n/ijkp-Sih prireditev v letošnjem letu Bogat, jiestei spored z umetniškimi nastopi, koncertni tocke. božična pravljica v dveh dejanjih in prisrčne scene otrok |>od vodstvom gospodu k a teli t tu Valentina lotnca. Režija Milan Skrbiušc-k. režiser Nar. gledališča. Da omogočimo vsem obisk lx>-žičnega večera, srno cene znatno zni/ali. Rezervirajte si vstopnicc v predprodaji v pisarni >Puiv ct bbiium« v liane pa blagajni navala. uzi, la no bo pri večeru i FOTOAMATER Od negativa do pozitiva Tenjenje kopelih, če Podobno barvo dobimo v dveh izbledimo pozitiv v bledilcu: voda dest. . 65 Ct;m 10% raztopina svinčenega nitrata 15 ccm 10% raztoj). rdeče krvolužue soli 10 ccm 10% raztopina alumin. nitrata 10 ccm 10% raztopina solitrne kislino 1 ccm Po izbleditvi položimo pozitiv za 4 do 5 minul v 1% solitrno kislino ter nato v rahlo okisani vodi izpiramo toliko časa, dokler ne izgine e slike rumena barva. Otenjimo ga v kopeli: voda 100 ccm bakreni sulfat 5 g 10% raztopina solitrne kisline 3 ccm Po kratkem izpiranju vkliučinio za nekaj minut še nevtralno ustaijevalno kopel in nato ponovno izperemo Za modro lanjenjn nastavimo dve kopeli: 1. voda dest. ali prekuhana 200 cmm rdeča krvolnžna sol 10 g amonljak 10 ccm 2. voda dest. ali prekuhana 200 ccm železov klorid 1 g solna kislina 4 ccm V kopeli 1 sliko izbledimo. dobro izperemo in položimo v kojiel 2., v kateri dobi temno modro barvo. Otenieno sliko izpiramo, doktor ne postanejo beline čiste. Če v uranu rdečkastorjavo otenieno slike po kratkem izpiranju kopljemo še v raztopini 2., dobi slika modro zeleno barvo. Izpiranje kakor običajno, toda ne predolgo. čistejšo zeleno bnrvo dosežemo s sledečo ko-peljo: nasičena raztop oksalne kisline 120 ccm vanadijev klorid 2 g železov oksalat 1 g železov klorid 1 g z destilirano vedo dopolniti do 2000 ccm Ko so vse soli raztopljene, dodamo še 2 g rdeče krvolužne soli. V tej kopeli ostane pozitiv, dokler nu dobi barve, ki jo želimo imeti. Nato jo položimo za pet minut še v šibko okisano ustaijevalno kopel in izperemo v čisti vodi. Druga varianta zelene barve: 1% raztopina uranovega nitrata 10 ccm 1% raztopina ferooksalatkalija 20 ccm 1 % raztopina rdeče krvolužne soli 60 ccm 5% raztopina citronske kisline 10 ccm voda dest. al. prekuhana 100 ccm Temperatura kopeli 15 do 20° C Pri prenizki temperaturi učinkuje predvsem uran ter postane zaradi tega slika rjavkasta. Prav tako ne smemo uporabljati kopeli s previsoko temperaturo. Ote-njene slike izpiramo, dokler ne postanejo belino čiste. Hladna modra bar Da nastane v kopelih: L voda dest 250 ccm amonijev ferisulfat 25 g čista solna kislina 35 do 40 kapljic II. voda dest. 500 ccm rdeča krvolužna sol 4 g Za uporabo doziramo: raztopina I 20 ccm raztopina II 40 ccm voda 200 ccm solna kislina 2 ccm Otenjene sliko o|daknenio v čisti vodi in položimo v razredčeno raztopino solne kisline t ccm na 500 ccm vodo Čim postanejo beline čiste, oplaknemo sliko v čisti vodi in posušimo. Čo dodamo vodi, v kateri izjiiramo, nekaj kapljic amo-tiijaka, nastane vijoletua barva. V vseh tenjilnih kojielih, ki smo jih navedli, otenjimo lahko z enakim uspehom tudi diapozitive za projekcijo. Opisana tenienja bazirajo na kemični iz|>ro-menibi svetločutup plasli, lahko pa otenjimo pozi tive in diapozitive tudi mehanično s pobarvanjeir njihove površine V prometu je več različnih pre paratov, ki so jim priložena točna navodila, zato jih ue bomo opisovali. Retuša pocilivov je precei lažja k.ikor negativna retuSa, zlasti na papirjih gladke in hrapavo 6truklure. Težje in delikatneje jc retusirati sliko z loskečo površino, vendar je mogoče zadovolpvo opraviti tudi to delo, če uporabljamo primerna sredstva. Ze. pri opisovanju negativne rctuSe sem omenil, da ie pretežni del korektur opravili na negativu in reluširati na pozilivu samo takšne napast , ki jih jc lia negativu težko ali sploh nemogoče odpraviti ler je retuširaaje združeno z nevarnostjo, da sc negativ pokvari. Vem pa iz prakse, da sc amaterji večinoma prav neradi lotijo negativov ter omejujejo retuširanjc le na poritive. Čeprav jc res, da zahteva negativna retuša precej vežbanja, za katero amater ohičajno nima časa, vendar je takšen postopek prav tako zgrešen, kakor je zgrešeno preveliko ljubimkanje poklicnih fotografov /. negativno retušo. Na pozitivu je namreč mogoče j>o-praviti razmeroma Ic malo napak, dosti manj kakor na negativu, ter jc poicg tega omejena retuša le na napake manjšega obsega Najobičajnejši predmet pozitivne retuše so bele Ln črne pikice, ki nastanejo zaradi prahu, napak v sloju itd. Dočim so na kopijah 5c nekam znosne, jih moramo tla povečavah brezpogojno odpraviti. To napravimo luhko z dobro priostrenim svinčnikom, šc lažje pa z zelo tankim in elastičnim čopičem in primerno barvo. Jakost barve moramo seveda s primernim razredčenjem ali koncentracijo prilagoditi barvi v okolju bele pike. Čim točnejSa je prilagoditev, tem manj vidna jc retuša. Črne pike odstranimo s strgalnim peresom, in .sicer polagoma do intenzivnosti kritja v njihovi soseščini. Na enak način ojačimo lahko tudi svetlobe v sliki, če je to za efekt potrebno. Na:bolj ekonomično reluširaino pike tako, da pokrijemo z barvo ali odstranimo s slrga'nini peresom najproj večje pike. ki najbolj motijo. Po ponovnem kritičnem pregledu slike se lotimo cotem po potrebi šc man'š:h. kar je pogostokrat na videz brezupno, toda za videz slike zelo potrebno delo, ki ga naj smatra vsak za prostovoljno opravljeno pokoro zaradi premajhne vestnosti v negativnem postopku in nesnage v tcmnici. To dvoje jc namreč glavni vzrok nastanka belih in fTiiih pik na pozitivu vri negativu čoptr naj bo pri retuširanju z barvo ovlažen Ic na po' ter ie nanašali potrebno kritje najprej r zelo razredčeno in lo polagoma z bolj koncentrirano bar vo. Slično retuširaino 6 svinčnikom ter postavljamo na belino pikico za pikico, dokler ui kritje okoliu prilagodimo. Za rcluiiranjc slik z motne površino .so dobre navadil« vodene barve, prav I.-ko tudi tuš, za slike z Icskoto j>ovršino pa prn dajajo strokovne trgovine posebno vrsto barv. Za ojačenje svetlih inest v sliki, zlasti r.u to nekoliko zamrenjenc, jc prav uporaben F.irmcrjav cslablievalec, ki pa mora bdi zelo razredčen. Z njim in reluširnim čopičem napravimo lahko več m manj opaznih korektur poziliva kakor s strgalnim jicresom. Plast pozitiva jc seveda pred retu-širanjem ovlažitt. Da ni relttša preveč vidna in da & c nc zdrsa s slike, prevlečcnio retuiirano f,liko s primernim lakom ali ceratom, kakor smo to omenili že pii tenjenju. (Nadaljevanje.) A/ašo dru Iva Fotoklub Ljubljana opozarja udeležcncc z.i četniškega tečaja, da je na programu 6. večeru, k; bo ta leden, tehnika kopiranja. Za člane in prijatelje kluba pripravlja novo skioplično predavanje o barvni fotografiji. Bo ali ne bo, smo šteli zadnjič gumbe glede naslova svetovnega prvaka v fotografiji in velikega srebrnega pokala, ki jc čakal zmagovalca v San Franciscu. Da bi Liubliana le ne bila preveč , ponosna, so odločili onkraj velike luže tako, da i sta dosegla Ljubljana in Fort Dcarborn Camera I Club oba enako število točk, vsak po 45. Ker bi žrebanje dišalo preveč po sreči, so dali napraviti dva po 80 cm visoka srebrna pokala in poklonili enega Fotoklubu Ljubljana, drugega pa FDCC. Pri veliki udeležbi klubov iz vseh delov sveta je ta uspeh našega domačega kluba v daljni luiini odličen ter jc znova potrdil, da goji klub tiho, toda resno delo. Istočasno je prispelo v Ljubljano ob-| vestilo, da ic dosegel član ljubljanskega Fotoklu-; bn g. M. Pfoifor v mednnrodnem natečaju revije | »Galerija, na Dunaju pri ogromni udeležbi vseh | kontinentov 1 nagrado. Dva uspeha, vredna du kiubu Čestitamo! Afedel/slci &po£t Občni zbor Moto-Hermesa Ljubljana, 19. decembra. Danes popoldne ob treh se je pričel v posebni sobi restavracije pri >šestici< občni zbor inoto-sekcije ZSK Hermesa. Nabralo se je lepo število članov, prijateljev in simpatizerjev sekcije. Načelnik g. Rupena je uvodoma pozdravil vse prisotne ter prešel na dnevni red. Podal je svoje in blagajniško poročilo. Iz poročila tajnika smo posneli, da je motosekcija v preteklem letu priredila zelo uspele dirke na ljubljanski Grad (»Seunigov me-inorial«), dalje dirt-track na bermežanskem dirkališču, izlet v Trst (tod je prvič po nesreči v Par-dubicah — brez treninga — startal naš Ludvik Starič, ki je zasedel na dirkah tretje mesto). Tajnik je podčrtal dejstvo, da je motosekcija ZSK Hermesa vzdrževala vse leto prijateljske zveze s I. Hrvatskim Motoklubom in z Motoklubom Zagreb. Poudaril je, da te zveze postajajo čedalje prisrčnejše. Po poročilih je povzel besedo g.. Lukežič, zastopnik centralnega odbora. Toplo je pozdravil vse navzoče in zaželel, da bi zborovanje prineslo čim pozitivnejše rezultate. Nato je tajnik g. Pavetič izrazil v imenu sekcije zahvalo gg. banu dr. Natlačenu, županu dr. Adlešifu, dr. Viktorju Koza-merniku, policijskemu svetniku tir. Grziniču, Tou-ring-Clubu, Birimiši, Zormanu in drugim. Nato je g. Rupena nakazal smernice za delo v letu 1938. Napove tal je moto-šolo, spomladanski trening na Grad, izlet v Trst, jeseni spet dirko na ljubljanski Grad. Sekcija bo vzdrževala prijateljske zveze z moto-policijo. Izdelal se bo sek-cijski znak. G. Rupena je poročal dalje, kako se je bil obrnil na novega ministra za telesno vzgojo naroda dr Miletiča, ki mu je obljubil svojo pomoč. Nalo je g. Hribernik predlagal razrešnico staremu odboru. Kazrešnica je bila sprejeta per acclamationem. Vodstvo zborovanja prevzame nato g. Lukežič kot zastopnik centralnega odbora ZSK Hermesa. Med četrturnim odmorom (sestava list) smo se obrnili na najboljšega jugoslovanskega dirkača Ludvika Stariča. Povedal nam je, da je dobil od argentinskega niotokluba povabilo, da bi nastopil na štirinajstih dirkah. Starič je za to turnejo še v pogajanjih. Argentinci bi radi videli, da bi nastopil z dvema strojema, on pa ima samo enega. Argentinski klub ga je bil povabil že leta 1935. Vse je bilo dogovorjeno, kontrakt podpisan, v Bue-nos Airesu so plakati že napovedovali, da bo nastopil »leteči Kranjec; |>rišlo pa je drugače. Težka nesreča v Pardubicah je Stariča za dve leti izločila iz tekmovalnih vrst. Tri tedne pred nesrečo je Starič porazil v Pragi vse evropske mojstre in tedanjega svetovnega prvaka Avstralca (iundsena. Porazil je leta 1935 v Pragi tudi sedanjega svetovnega prvaka Angleža Buttlcrja. Vprašali smo »letečega Kranjca: za njegov pro- gram v letu 1938. Povedal nam je, da bo februarja dobil športne koledarje domačih in tujih moto-ktubov ter izrabil vse važnejše termine. Zc zdaj pa so veseli na ljubeljske dirke, ker jc trdno odločen, da bo zbil znamko petih minut (Denzol!). Ovreči namerava trditev, da je njegova specialiteta dirkališče — kar je ovrgel že letos na dirkah za jSeunigov memorial«. S svojo kolosalno tehniko (pravo nasprotje Zagrebčanu Uroiču!) bo brez dvoma ovrgel definitivno vse govorice o j-speciali-teti •. Simpatičnemu in skromnemu športniku za prihodnje leto želimo čim več in čim lepših uspehov v trudu, da bi na zunaj proslavil našo slovensko domovino. Javuost pa opozarjamo, naj pridno posega po fotografijah, ki predstavljajo sredstvo. dn Iii si naš najboljši dirkač vendar že nabavil spodoben stroj, ki hi mu omogočil konkurenco v elitnem svetovnem motociklističneni razredu. Po odmoru je g. Lukežič otvoril nadaljevanje zborovanja. Druga za drugo so prihajale liste, ko je g. Lukežič razglasil prihodnjo točko zboroval-nega programa: volitve. Vloženih je bilo pet list. Vse so nosile kot bodočega načelnika g. dr. Camj)o, kot tajnika pa agilnega g. Pavetiča. Glede odbor-uiških mest j>a so bila mnenja različna. Končno je g. Lukežič predlagal, naj se napravi kompromisna lista. Ob tej priliki je kot zastopnik centralnega odbora nastopil proti težnji, da bi se motosekcija ZSK Hermesa osamosvojila. Njegovo dobro utemeljena izvajanja so vsi prisotni nagradili z aplavzom. Po glasovanju se je lista uredila takole: Načelnik g. dr. Čampa, podnačelnik g. Rupena, prvi tajnik g. Pavetič, drugi tajnik g. Lukcž, blagajnik g. Zajec, odborniki: gg. Kraner, Erjavec, Koto, namestniki: gg. Skopec, Starič, Kovačič, tehnično vodstvo: gg. inž. Dietrich in Kovačič, gospodar g. Fric Hribernik, revizorja: gg. Seunig in Zupan. Lista je bila sprejeta z aplavzom. Novi načelnik moto-sekcije, g. dr. Čampa, je zavzel svoje mesto. V temperamentnem in izbranem govoru je povedal, da se bo z vsemi močmi lotil dela v prospeli naše motociklistike. Njegovemu izvajanju so vsi prisotni dolgo ploskali. Videti je bilo, da so vsi člani sekcije z njegovo izvolitvijo izredno zadovoljni, saj so prepričani, da bo pod njegovim vodstvom sekcija v letu 1938, ko klub praznuje 20 letnico svojega obstoja, uspešno napredovala. Moto-Hertnes je jiokaznl. da je naš najagilnejši klub. Vsa športna javnost si želi, da bi se tudi v bodoče držal svoje lejio začrtane poti, po kateri je hodil doslej. V novo izvoljenem odboru je vrsta agilnib delavcev, ki jamčijo, da bo sekcija delala uspešno. Ob petih je novi načelnik g. dr. Čampa zaključil zborovanje, ki je pokazalo delo. najiore in smernice agilnih in požrtvovalnih športnih delavcev Telovadba m šport v Z. F. O. sn V. D. K. Dandanes, ko živimo v dobi šp>orta si 6koraj ne moremo misliti mladinske organizacije, ki ne bi imela v 6vojem programu tudj telesnih vaj. Vsaka mladinska organizacija, naj si je njen glavni namen še tak. ne more obdržati mladine, če ji ne nudi vsaj nekaj telovadbe, nekaj športa. Ali je tako prav ali ne, jc vprašanje zase; gotovo je samo to, da so telesne vaje koristne, da je šport zdravju potreben, in končno, da mora mladina nekje spro siiti 6voje mladostno razpoloženje, svoje odvišne sile. Svet je spoznal velike vrednote, ki nam jih nudijo telesne vaje in ni kulturne države na zemeljski obli, ki bi te panoge človekovega udej-stvovanja ne propagirala, ne jxxlpirala. Bolj ko kdaj prej pa se je ramahnil šj>ort po vojni, ker vidijo državniki v tem gibanju jioleg tega, za kar šport gojimo, tudi najboljšo pripravo za vojaško službo. Zveza fantovskih odsekov in vodstvo dekliških krožkov polagata veliko važnost na telesno vzgojo svoje mladine. Telovadba jc siccr jedro v programu telesnih vaj. vendar zavzema tudi šport vedno večje dimenzije. Zelo je razširjena lahka atletika in smučanje, dalje igra odbojka, nekoliko tudi plavanje, težka atletika in namizni tenis. Telovadba — lahko rečemo — igra pri obeli organizacijah glavno vlogo in bo po vsej priliki šc dolgo vrsto let prvačila v telesnovzgojnem programu Z. F. O. in V. D. K. Redovne in proste vaje ter vaje z orodjem in na orodju tvorijo telovadbo v ožjem pomenu besede. Ce pogledamo vse tc panoge, se moramo nehote vprašati: ali ni vise to že zastarelo, ali naj bo to 6pIoh še moderno, sodobno? Staro telrxvadbo, način kakor so telovadili pred svetovno vojno in več let po vojni in kakor šc danes tu pa tam vidimo, moramo odklanjati. Redovne vaje so pač redovne vaje in se ne morejo zmodernizirati. Iz telesnovzgojnega stališča tudi nimajo nobene vrednosti. Texla za red, disciplino ravno kolebni gibi najprimernejši. Z. F. O. je glede na važno vlogo, ki jo zavzema 6odobna orodna telovadba odkazala tej panogi cdlično mesto v svojem telcsnovzgojnem programu. Posebno važnost polagata obe organizaciji na lahko atletiko, ki se je v zadnjem času precej razširila pri odsekih. Povsod tam, kjer imajo količkaj priložnosti, jo goje. Jc pa to tudi najbolj vsestranska panoga telesnih vaj, saj dobimo tam vse: teke. skoke in mete. Važno vlogo igra smučanje, ki je kljub temu, da je organizacija še mlada, na zelo lepi višini. Tekme, k! bodo meseca februarja prihodnjega leta, bodo [K>kazale kvaliteto, s posebnimi tekmami, ki so na programu prihodnjo sezono, bomo dobili pa tudi velik kader smučarjev. Telovadba, lahka atletika in smučanje so najvažnejše telesne panoge, ki se goje pri odsekih Z. F. O. in V. D. K. Na četrtem mestu je odbojka, ki je že tudi pree>ej razširjena, dočim je plavanje šele v začetnem stadiju. Mariborski spori Težho-atielshi večer Maribor, 18. decembra. Po daljšem času smo zopet prisostvovali nastopu elite mariborskih rokoborcev pri prijateljskem medklubskem srečanju SSK Maraton : Pekovski SK. Visoko zmago PSK 17:6 točk je predvsem pripisati dejstvu, da ima PSK že dolgo časa na razpolago dvorano v kateri veslno in marljivo trenirajo, dočim ee jc Maratonu posrečilo dobiti primerno dvorano šele pred kratkim časom in zaradi tega niso imeli prilike za oster trening. Hazveseljivo je, da sta se oba kluba odloČila za skupno delovanje na težkoatletskem jx>lju, kar bo nedvomno ogromnega jx>mena za nadaljnji razvoj tega lepega in zdravega šjx>rta v Mariboru. Gledalcev je bilo precej, in kar je glavno, bili so s predvajanjem prav zadovoljni Omeniti je treba, da so bile borbe tehnično na višku ter da nudijo takšni nastopi amaterjev boljši šport, kot le na zunanji efekt pripravljene borbe profesionalnih rokoborcev. Kot prvi par sta nastopila v ekshibicijski borbi mlada 13 letna Maratonca Jug in 1'odgornik in jiokazala vso prožnost in moč združeno v mladih telesih. S pridobitvijo mladine za težko atletiko bo klubom v nekoliko letih uspelo na tem polju doseči tudi mednarodne uspehe. V kategoriji bantam do 56 kg sta se spoprijela Rezman (PSK) ter Urankar (Mrl.). Uranknrju bi priporočali, da se z večjo resnostjo posveti rokoborbi ter bo gotovo še mnogo dosegel. Izgubil je ]X> smoli ter se je sam tuširal, bil j>a je v borbi popolnoma enakovreden mnogo težjemu in bolje treniranemu Rezinami. V perolabki (56—61 kg) sla nastopila bivša ban tam ca Leponik (P) in Dolinšek (M). Tehnično boljši Dedinšek je premagal Lepenika samo po točkah. Lepenik očitno ni upal na zmago ter je zaradi tega gledal le, da izgubi vsaj samo po točkah. Priporočali bi v bodoče sodniškemu zboru, da se posluži pravil ter ne dovoli uastopa atletu, ki ima Samsonovo frizuro V lahki kategoriji (61—66 kg) Kozič (P) in Jug (M) nista mnogo pokazala. Jug je, svoj krstni nastop izgubil proti rutiniranemu Koziču, kateremu bi pa svetovali primernejše obnašanje na blazini. — V vvelter kategoriji (66 do 72 kg) tehnično mnogo boljši Verbošt Franc (M), ki je komaj slekel vojaško suknjo, ni mogel položili žilavega Kemperla (P) ter je zmagal samo po točkah. — V srednji kategoriji (72—78 kg) je Cokan (P) tuširal Grešnika (M) v 15 min. Tudi Tukaj moramo opozoriti na primerno vedenje na blazini, čemur naj klubi posvetijo več fKizornosti. Cokan je dober, toda ne napreduje prav nič. Oreš-nik, ki je bil pred javnostjo tokrat prvič na blazini, je ugr ino presenetil s 6vojo borbenostjo. Opazilo pa se mu je predvsem pomanjkanje taktike, kar 6i bo z marljivim delom kmalu pridobil. — Poltežka (78—84 kg). Stari veščak Fišer (P) je tuširal mla-ileka Sernka (M), kateremu je tokrat manjkala samozavest. Mogeiče je imel strah pred Fišerjem? Težka (preko 84 kg) Pirlier (P) v Mariboru šo nima primernega protivnika. Lažji Verbošt Fric (M) je bil 6icer že v 3 min. premagan, toda menda je veliko vlogo igrala njegova sugestija, da mora pred Pirherjem podlefi že takoj v prvi minuti. Organizacija prireditve je bil brezhibna ob priliki bodočih prireditev bi priporočali večji oder. Sodniški zbor so tvorili: častni predsednik Maratona in podprerlsednik TAS dr. \Vankniiiller, Ke-brič, Šaj>er, Kramberger Lojze, predsednik PSK in Drozg. Zagreb, 19. dec. b. Ferencvaroš : Hašk 6 :4. so nccA>he)dno potrebne. Brez povelj, brez redovnih vaj ne moreš napraviti niti najmanjše formacije, ki igra že pri manjši skupini važno vlogo, kaj šele pri velikem številu telovadcev. So pa Tepe za oko in efektne fiosebno v večji masi, če se strumno in enotno izvajajo. Z. F. O. in V. D. K. jih imata v svojem programu, ker jih nujno rabita. Edino la del telesne vzgoje bi event. lahko imenovali nesodoben. Nasprotno so pa nove proste vaje, ki jih gojita naša fantovska iu dekliška organizacija sestavljene v duhu sodobne telesne vzgoje. Moderna gimnastika, ki se ne ravna samo f>o vsakokratni modi, ampak skrbi za j>ravo in izdatno te lesno vzgojo, je nadomestila v naši organizaciji stare proste vaje. ki so bile preračunane predvsem na zunanji efekt. Gibčnega, hitrega človeka zahteva današnji čas, in zato skrbi v polni merj gimnastika. ki je prevzela vlogo starih prostih vaj. In še eno dobro stran imajo take vaje, namreč, da so že same na sebi dovolj efektne, če ima sestavljalec količkaj spretno roko pri sestavah, s katerimi na-6tojiajo telovadci pred javnostjo. Ne gre nri tem za kako moderno stvar, katerih je v izobilju in žal neredkokrat manj vrednih kakor 60 bile 6tare, temveč gre za res dobre in koristne telesne vaje, ki jih je prinesla današnja moderna doba. Gimna-6tične proste vaje imajo prvenstvo v Z. F. O. in V. D. K. Vsakemu športniku zadostujejo, če jih pravilno izvaja in ne rabi za 6voj trening nobenih drugih. Kaj pa orodna telovadba? Za to je med člani Z. F. O. največ zanimanja, četudi se še vedno dobijo ljudje, ki so proti tej f>anogi telesnih vaj. Nasprotniki današnje orodne telovadbe ne jx>znajo moderne smeri, ki se je uveljavila v zadnjih letih. Pri današnji orodni telovadbi je koleb skoraj izpodrinil tezne gibe. ki so igrali še pred nedavnim zelo važno vlogo in ki so zavzemali tretjino vsake sestave. Seidobnemu orodnemu telovadem gre v prvi vrsti za gibčnost, spretnost in jx>gum, in zato so Vsemogočnemu Stvarniku je dopadlo, da je v soboto, dne 18. decembra 1937 poklical k sebi svojo zvesto služabnico, najino ljuhljeno sestro, gospodično Tončko Cerar nradnieo uprave »S I o t e n r »< potem, ko jo je božje usmiljenje odlikovalo z milostjo, da se je v dolgotrajni in silno mučni bolezni na poslednjo pot vzgledno pripravila. Njeno truplo preneso danes, v ponedeljek, ob štirih popoldne iz žalnega doma. Hrvatski trg 4, v župno cerkev sv. Petra, odkoder se po opravljenih obrednih molitvah razvije žalni sprevod na pokopališče k Sv. Križu. Blage rajnice se bomo vedno spominjali v pobožni molitvi! Have anima candida! Žalujoči sestri Mici in Angela UPRAVA »SLOVENCA« ŽALUJE ZA SVOJO DOLGOLETNO ZVESTO IN MARLJIVO URADNICO, GOSPODIČNO TONČKO CERAR KI JO JE VSEMOGOČNI PO NAD DVELETNI MUČNI BOLEZNI V SOBOTO, DNE 18. DECEMBRA 1937 ZVEČER POKLICAL PO VEČNO PLAČILO. POGREBA BLAGE RAJNE SOTRUDNICE SE UDELEŽIMO DANES OB ŠTIRIH POPOLDNE IZPRED CERKVE SV. PETRA. BLAGO POKOJNICO OHRANIMO V TRAJNEM SPOMINU! NAJ POČIVA V MIRU! Kar je prinesel Miklavž Včasih še, v mladih letih dobre vere in velikega upanja, smo poznali Miklavža po tem, kako prihaja k otrokom čisto tako, kakor to delajo odrasli ljudje: z darom dobrohotnosti in s šibo slraho-vanja obiskuje hiše in ljudi, kakor že nanese. Po malem pa smo zrasli, dragi moj, in po malem je zraslo z nami tudi sjKiznanje o čisto drugačnih darilih, vse bolj bogatih in obsežnih, o takšnih, ki ti jih ne položijo naravnost v naročje, kakršna je na jirimer električna napeljava ali državno posojilo. S temi darili ne moreš početi, kar bi hotel, ker jih dajo narodu, poklonijo jih stanovom in z njimi oblagodarjajo ljudi. Z veliko košaro je prišel na naš planet stari Miklavž v letošnjem letu. Res ne vem. ali je prezrl kakšno zemljo in zapostavil kakšno raso... Najbrž jo vsakemu dal in odmeril po njegovi zaslugi. Majhnim je spet najbrž raznese! drobne cementne kamenčke, s katerimi bodo lahko gradili trdnjave in hiše. Z velikimi ljudmi pa ne gre tako preprosto in ko so ga vznemirili Japonci, jim je že bilo treba dati najmanj ves šanghaj. Zamere seveda ne sme biti in tako je Kitajcem dal vso belo simpatijo, obojim pa še pobite, ranjene m sestradane ljudi. Izbirčne Angleže je j>a razveselil tako, da jim je poslal edinega lažnivega časnikarja na svetu, gospoda llarrisona. Tudi Francozom je darilo odmeril njih okusu in praktičnosti primerno ter jih ie zato na veliko oskrbel s kapucami. Uboge Nemce na ie samo nadražil, od daleč in mimogrede jim je pokazal afriški zemljevid, potem pa se je odpeljal v Palestino Tex!a kaj bi s temi tujimi jx>menki, ko je vse polno stvari po našem sosedstvu, jio naših blatnih ulicah in slabo zračenih hišah, kjer klepetave tetke v svojih kotičkih obirajo kosti, ki so jih pobrale drugod. Vendar se je Miklavž tudi tu 6em izgubil. Tako je na vsem lepem jioložil poseben dar v to našo domačo slovensko skledo, ki je vajena drobnih piškotov, najbolj pa fig. Kar tako jo prišel, kakor bi nekdo prinesel majhno luč v temne kote, ! v katerih pa si vsakdo misli: kar zamižal bom, pa I bo šlo mimo in bo spet vse dobro. Toda človeški [ računi so prav za prav tisti, ki jim pravimo ra-i čuni brez krčmarja. Zares svoje vrste je darilo, ki ga je meel nas jioložil Miklavž. Saj je z njim zadel ob tisto struno, ki pri nas najlepše poje in je najbolj občutljiva za sleherni tresljaj od koder koli. Zadel jc v živec našega ponosa, figovo pero naše nagote, ki mu pravilno kultura. Pa nc tista ustvarjena in v sjwi-menikih vseh vrst ohranjena, temveč ona, ki leži med nami in je prav za prav zadnji priziv vse našo modrosti. Vsaj danes. Ta kultura je, ki se z. njo marsikdo ob sleherni priliki trka na prša in jo kaže nekako tako, kakor star soldat cesarsko ! medaljo, in pride ž njo na dan ob svečanostih, kakršne so na primer odkrivanje ejiomenikov ali bla-! goslavljanjo brizgaln. Pa naša kultura ima kakor j vsako umno gospodarstvo svoje knjigove)stvo in upravo. Nekdo je zato tukaj, da ustvarja, drugi je 1 spet zato, da upravlja in vodi blagajno, iu tretji, da sprejema, kar mu dajo. Včasih j>a pride na dan, kakšna kozmična harmonija so vsi ti trije med seboj, kakšna znamenita harmonika so vsi skupaj. To pot je zadel Miklavž samo ob eno teli žic. l^itil so je tiste velike roke, ki vedri in oblači nad da- našnjo slovensko knjigo. Tako je prišlo s precejšnjim poudarkom na dan, da so ta blaga mati prav za prav mačeha, na las podobna hudobnim mačeham iz starih pravljic.. Saj je še ostal v spominu pastorek, ki ga mačeha malo počeše in izlika, nazadnje se pa izkaže, da je bil glavnik strupen. Oprostite, morda ste že bili kdaj pri svečani slavnosti, kadar so exlkrivali spomenik že zdavnaj umrlemu umetniku, zdaj češčenemu pisatelju ali pesniku. Tako svečano ee odvija ta stvar, |>a naj že sije solnce ali pada dež, v ganljivih in presunljivih besedah zvemo za vse dobro, kar nam je dragi pokojnik storil, hvaležni smo mu, da nas je napravil velike in da se z njegovim delom lahko ba-hamo pred svetom, češ, jioglejte nas, kaj imamo. Tako lepo se vrstijo govori, obujajo HjKimini in dajejo obljube, kakor bi rožice sadil, skoraj preveč se včasih kdo zaleti v svoji razmajani čustvenosti. Takšna prenagljena obljuba se je zarekla, če se prav spominjam, takrat, ko so odkrivali Jenkov spomenik. Čc že no fio vseh besedah, po 6mislu je gotovo bila takšnale: Nikoli več se ne sme zgoditi, da bi slovenski pesnik stradal; za to bo že skrbela... Ali je kdo med nami, ki verjame, da v tem kratkem času, odkar so izrekli tiste besede, pa do današnjega dne, ni stradal noben slovenski pesnik, čeprav vemo, da je marsikdo prišel s svojim blagom na domačo borzo in ponudil svoje papirje? Toda najbolj varno je jročakati na čas, ko bo treba z novimi spomeniki na dan, ker za zrelo in dojiolnjeno življenjsko delo, ki je že v neki oddaljenosti ni ravno veliko rizika: oceno so e>skr-heli |>rofesorji, po knjigah je seglo ljudstvo in s človekom samim in njegovim življenjem ni več nobenih sitnosti. Z ljudmi pa, ki zdajle živijo med nami in ki brez v6ega glasnega rastejo ob svojih naporih, s temi je seveda križ. Zraven pa se moramo domisliti nekaj povsem drugega. Tistih ljudi, ki ustvarjajo in gradijo iz sebe, je prav za prav zelo malo, toliko jih je, da se čisto lahko porazgubijo na svoji žalostni poli med kočijami in vozovi, e katerimi fiotuje ugleden in zaslužen človek, ki mu blesti pred očmi svetel cilj, imenovan kariera. Kdo bi se zmenil kaj več za tiste kulije, ki jim že obleka kaže, da niso dosli prida pri karierah, in da so tako strašno nerodni, da se jih sam Bog usmili! Kako nad vse bolj preprosto je, da malo poiščeš in pobrskaš med knjigami po svetu ter prineseš kakšno domov, vzameš slovar in tinto, zmrcvariš stavke in besede in stvar gre naprej še bolj hitro od sojahane« policije še jKisebno lahka je takšna stvar, če imaš zraven dober ugled za podlago, diplomo v žepu in za selvoj neusmiljeno kritiko, s katero si nekomu zavil vrat. Človek z diplomo je že gosjiod, samo malo mora biti še prebrisan. Potem ne liotrehuje drugega, kakor da (»išče dobrega somišljenika, s katerim zlezeta v e>dbore in drušlva in tako skupaj zago-spodarita nad bili in tiebiti vseh nebogljenih pešcev. Stvar bi kar dobro držala in vse bi šlo gladko in lepo, ko bi se ne bil pojavil ta 6tari Miklavž in, upajmo, za zmerom pokvaril, kar jc bilo tako lepo in previdno urejeno. Zantevajfe v vseh javnih lokalih najboljše dnevnik »SLOVENEC«!