li), štev. Sovo mesto, 16. aprilu 1909. XXV. letnik. KNJSP Izhajajo vsak petek; ako je ta tlan praznik, pa dan poprej, — Cena jím je s poStnino vreil za celo leto naprej 3 K. Naročnina za Ncmôijo, Bosno in (irngre evropske države znaša 3'50 K. za Ameriko jia 450 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino ia oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Grospodarstvo. Na vinski semenj in vinsko razstavo v Novo mesto! Na lieU) neddjo 18. t. m, se odpre ol> 11. dopoludne ^ Sobani 'l^uckove gostilne v Novem mestu razstava do-^ijflkih vin, ki je združena 7. vinskim »emnjem. Na tej razstavi bo zbrana s svojimi vini vsa vinorodna Dolenjska, zastopane bodo naše najboljše vinske gorice. Dolenjski vinogradniki želijo pokazati, kako dobra vina se dobe "^ Dolenjskem, odkar so se viuoj^radi prenovili, želijo pa ïuai svoje pridelke prodati. v... jii razstava namenjena v prvi vrsti vinski kup- vabimo na razstavo vse vinske kupee sirom naše *;zele. Naj se je udeleže v kar največjem številu ! Noben gostilničar, ki se želi preskrbeti s potrebnim vinom za poletni řas, naj ne zamudi ugodne prilike, priti na Jielo tdeljo ali v pondeljek v Novo mesto in tukaj izbrati in J ''Piti potrebno vino. Obračamo se posebej na vse do-^^lyske gostilničarje, ki prebivajo po nevinorodnili delih Dolenjske, zlasti tudi tiste, ki se zatekajo v druge iižele po vino. Vsi naj pridejo v Novo mesto in naj se < onia preskrbe s potrebnim vinom! Obveljati bi moralo "acelo, da točijo dolenjski gostilničarji le domaće vino ! ® bi se domači gostilničarji tega držali, potem bi ne treba vinotržcev in nepotreben bi bil tudi predlog, "iti )e stavil pri zadnjem zboro''anju gostilničarske za-uge v Ljubljani mereč na to, da se viuotoci postavno . pravijo^ Dokler se bodo sredi vinskili krajev kupovala " točila vuanja vina in naj se imenujejo že kakorkoli — t «t'" Dolenjskem — toliko časa bo , stališče proti vinotočem, kajti slednjič in Rjie se mora vinski pridelek le spraviti v denar. Vino-^^ ' preveč stanejo, da bi vinogradniki svoj pridelek popili. . vsem se obračamo danes na ljubljanske in go-"jske gostilničarje in vinske trgovce z vabilom, da se 80 pvinskega semnja mnogoštevilno udeleže. Ti "lil 0(1 nekdaj naši odjemalci in je naša nujna želja, h kupčijske zveze zopet obnove. NaŠa Do- "Jska mora čim dalje bolj gledati na to, da se odpira ^^iptiija navzven, na Gorenjsko, Koroško in v druge de-^ zato vabimo vse ljubljanske, gorenjske in druge s"8tilničarje in vinske trgovce, da pridejo k nam in sto-f 2 nami v kupčijske zveze. Postreči jim hočemo "^»ro, pošteno in po ceni! da 80 naša vina nekoliko dražja kakor se dobe krajih. Vzrok tiči v večjih pridelovalnih stroških. ' resnica je tudi, da tako prijetne in ljubke, pri tem laliltt; in zdrave pijače za poletni čas ni kmalo kje kakor pri nas na Dolenjskem. Razstava vin ima pokazati pa tudi naš napredek v kletarstvu. Z dobrimi vspehi, ki jih imajo mnogi nasi vinogradniki pri svojili vinili, naj se spodbujajo k posnemanju tudi drugi naši vinogradniki. Ob sklepu razstave se bo navzoče vinogradnike na vse opozorilo, kar se tiče kletarskega napredka pri našiti vinih. Iz tega stališča mora razstava zanimati vsakega vinogradnika, ki ima količkaj stanovske zavednosti in smisla za napredek ! Zato pričakujemo ranogoŠtovilne udeležbe tudi od strani naših vinogradnikov. Pokazati nam je, da je raz< voj vinske kupčije saj tako potreben kakor naprava novih vinogradov in da želimo napeti vse sile, da se povzdigne prodaja našega vina, —r— Zatirajmo voluharje! Letošnjo zimo nam je voluhar ( krtiea) napravil zopet veliko Škode. Povsod se poznajo sledovi njegovega rovanja in spodjedanja. Njive so prerite z rovi voluharja. Posebno se vidijo rovi tik meja in potov. Mnogo škode je pri detelji, kjer ao nam tudi miši spodjele mnogo korenin. Največ škode nam je pa napravil voluhar pri sadnem drevju, zlasti v drevesnicah. Ta požrešni glodavec nam tako spodje mlado sadno drevo, da mu ne ostane nobena korenina. Celo debel se loti in vej, ki so tik zemlje pod snegom. S svojimi ostrimi zobmi ogloje korenine do zadnjega, tako, da ne ostane prav nič in da vzdigneš poškodovano drevo iz zemlje kakor kak kol. Ker nam voluhar prizadeva od leta do leta mnogo škode, je treba, da ga preganjamo povsod, kar se da. Proti voluliarju — ki ga imenujemo navadno krtica, ki pa s krtico nima nobene sorodnosti — se priporočajo razna sredstva. Dobro ga zatiramo s polaganjem strupa v njegove rove. V ta namen se priporoča posebno korenje. Korenje se podolgič prereže, namaže po rezni ploskvi z arzeniko, zloži zopet skupaj in pretakne s kakim tanjkim klinčkom. Tako pripravljeno korenje se vtakne v rove in je izvrstna vada za požrešnega voluharja. Na ta nacln se jih je že mnogo zastrupilo in ko bi ne bilo nastavljanje zastrupljenega korenja nevarno drugim živalim, bi bilo to najenostavnejše sredstvo proti tej golazni. Iz tega vzroka se novejše časa bolj in v obče priporoča streljanje, S streljanjem se je že marsikje pre: gnalo škodljivega voluharja, láeveda je treba za streljanje časa in potrpežljivosti, S puško v roki je treba čakati na voluharja, kar je zamudno delo. Zato so se v novejšem času izumili posebni samokresi ali samostrelnice. Tako saraostrelnieo je n. pr, izumil neki Iv, Murovec ključavničar v Idriji, Ti samokresi se vtaknejo v rov in se sami izprožijo. V zadnjem času je izumil tudi ravnatelj Ltinaček v Št Riipertii tako samostrelnico-voluliarko, katero izdeluje piiekar Fr. Ševcik v íjubljaní (v Židovskih ulicali) in ki stane 6 K h. Ta samokres je en čevelj dol|^ in an položi pred odprt rov. Na petelinu je pritrjena žica, na katero ae natekne koscek korenja. To korenje mora segati v rov. Ko pride voluhar zapirat odkrit rov potegne za korenje in v tem trenutku se sproži petelin. Voluhar se na ta uačin sam ustreli, ker je cev samokresa obrnjena v luknjo. Priporočamo našim gospodarjem, da začno preganjati voluliarje in da poskusijo zlasti močno prizadeti sadjarji in vrtnarji s samostrelnieo, ki obeta po dosedanjih izkušnjah največ vspeha. —r— Trgovinska politika med avstro-ogrsko državo in Srbijo. „Neuo Kreie 1'resse" jc prinesla o tem vprašanju Jako aktuelen in uiiieaten članek, iz katerega smo povzeli sledeče misli: Avstro-ogrska vlada je v svoji noti (dopisu) vclcvlaatim od 14. nov. 1908 obnubila, da dovoli Srbiji tr^'ovinako-go3|)odarske (carinske) ugodnosti, ako se vprananjc o priklopljciyu Bosne in Hercojïovine k Avstriji mirnini potom reSi, t. j,, ako velevlasti aneksijo priznajo, — Tak dopis je bila doposlafa avstrijsko-ogrska vlada vdevlastim meseca novembra. Pa tudi v dopisu grota Foriíacha na srbsko vlado (ine 6. marca 1909 se nahaja slična onieml>a. Pa avstrijski poslanec v Belgradu jo bil za slučaj, da poiia srbska vlada take izjave, kakor jih na Dunaju želo, sledeče obljubil; „Ko hitro bodo avstrijsko-of^rska vlada o tem obveščena, bode pripravljena započeti s Srbijo pof^ajairja o trgovinskih in prometnih vpraSaigih," Po teh uradnih izjavah je naravnost mučno, ako se av-strijsko-ogrska monarhija vsaj na videz postavi v položaj, kakor da bi ne hotela izpolniti daue o!)tiu!)e. Velevlasti so aneksi, o potrdiie, Srliija je dala izjave, ki so našo vlado zadovoljile. Co tudi avatro-og-rska vlada ni sprejela tehnično-juridične dolžnosti, dovoliti zato Srbiji gospotlarske koristi, vendar ni nikakega dvoma, da jc v moraličnetn, družabnem in trgovinskom smislu zadala svojo besedo v tem pogledu. Po nazorih o zvestobi in veri, ki vladajo v olxievangu med ljudmi in narodi, bi pri takih od-Došajih in pogojih ne .smela nastati carinska vojaka neposredno potem, ko je srbska vlacia iîiroèila na Dunaju svojo mirovno noto. Zatrjovaiyo, da je vlada vezana na sklope parlamenta, je sicer za visoki razvitok naše ustavnosti zelo častno, a žal kar nič proitričevaluo. C'e je bilo mogo»io spraviti ustavnost z za-kladnimi listki in z velikimi stro.ški za bojno opravo, katere delegacijo še niso dovolile, v juridično zelo prisiljeno soglasje, tako bi 30 hiJa tudi prav lahko našla pot, po kateri bi se bilo nekaj tisoč prašičev prav ))arlamentarično spravilo čez mejo. Obema vladama je bilo vendar možno dobaviti si ustavne živinske liste za srbsko meao, a iz strahu pred agrarci toga nista storili. ,favno mnenje, ki so mu ni treba bati za poslaniške mandate, niti se poteguje za visoka mesta, ne bode nikdar pritrdilo temu, da je želja agrarcev važnejša nego ugled avstrijsko-ogrsko vlade. Ravno ta ugled bi so moral z denarjem in krvjo braniti, a sedaj se je žrtvoval volji agrarcev, ki pravzaprav ]»ri carinski vojski niso dejansko zainteresováni, ker uvoz srbskega mesa in skrbskih prašičev je bii v jeseni in pozimi itak prav pičel. Zaupanja, katero uživamo v Evropi, ne smemo zapraviti. Naši besedi so mora povsod verovati. Mi smo s Srbijo politično obračunali in bilo bi krivično, ko bi ta dežela vsled carinske vojske gospodarsko trpela. Avstro-Ogrska je gospodarske koristi obljubila in jih mora dati. Ta carinska vojska, ki dajo našim nemalo-številnim sovražnikom v Evropi cel arzenal orožja v roke, mora takoj nehati. Vsak dan podatjšanja pomnoiuje izgubo na zaupanju. Tako piše nemški list in želeti bi biio, da bi inerodajni krogi te i>ametne besede uvažovali. Hitro se še naročite no ,Đol. Novice'! Politični pregled. Japonska proti Angliji i Anglija jo v meiinarodnem kon-Hiktu, ki se je vnel zaradi aneksije Bosne, Idla vodilna silii-Ugovore, ki sta jih stavile Rusija in Srbija proti temu činu, jo angleška ({iplomacija porabila zase. Hotela jo s tem Avstrijo zaplesti v težave in konflikte, da dá trozvezi čutiti, da ji stoji nasproti nič inenj moiína troententa Anglija-Kiisija-Francija. Anglija jo pri tem računala na več možnosti: ali so Avstrija odpove trozvezi in so približa troententnim velesilam, vsled česar, bi bila Nemčija popolnoma osamljena in dosežen prvi in zadnji cilj angleške politike, ali sc pa Italija zveze z Anglijo, kar bi pomenilo za trozvezo precejšnjo, saj moralno izgubo, ali pii se Kii-sija ojunači in poseže po orožju. Zgodilo se pa ni po volji angleških diplomatov. Troententa je pokazala, da je zdo slabu. Francija je ostala v ozaiiju, Italija so ni na nobeno stran preveč angažirala, Rusija ;ia ae je zbala avstrijsko-nemških bajonetov. Vs-peh polletno krizo jc bil končno ta, da so 11. t. m. [toslaidki velesil izročili avstrijski vladi noto, a katero tudi formelno ))riznavajo aneksijo. Anglija pa ne miruje. Za svoj diploniaški jioraz se namerava i)rej ali sloj nmščovati. Zato se zdaj naglo oborožuje. Pripravlja se na pomorski boj z Nemčijo, svojo najnevarnejšo tekmovalko na svetovnotrgovinskem in svetovnopolitiškem i)oljii. V tem prizadevanju so rosni Angleži postali celo smešni. Za pomnožitev lastnega brodovja agitirajo zdaj namreč tudi s tom, da zgradi tudi — Avstrija tri ladje po 200.000 ton. Zfii so pa, da Anglija pri avoji politiki ni računala na Daljni Vzhod. Tokia so namreč poroča, da so angleška zaveznica, Japonaka, pripravlja na to, (ia odpove jtogodbo svoji dosedanji zaveznici. Vzrok je ta: Anglija so je v zadnjem s[)oru preveč približala Rusiji. Auglesko-rusko prijateljstvo je ))& za Ja](onako, ki ima zaradi Mandžurijo z Rusijo ào vedno velik račun, nevarno. Drugič pa postaja konkurenčni boj med Anglijo in Japonsko na Kitajskem vedno hujši. Japonska je v tem oziru imela dozdaj vezane roke. Teh vezi bi se zdaj rada iznebila. Odpoved japonsko-angleške zveze bi imela velilto ]>osledico. 1. Bila bi v nevarnosti Indija, ozironm angleško gosfiodstvo v Indiji. Kajti tako v pogodbi z Rusijo, kakor v pogodbi z Japonsko si je Anglija zagotovila nemoteno posest v Indiji, Japonska pa je od nekdaj središče protiangleške proi)agande, kar se tiče Indije. Saj obstoja v Tokiju japonako-indijska liga, v kateri se vzgoje voditelji protianglcškega gil)anja, 2. Anglija bi bil« primorana vzdržati v tihomorskih vodah veliko brodovje. Ko jo Ja])onska porazila Rusijo, jo Anglija skoraj vse svojo brodovje v Tihem morju odpoklicala domov, kjer ga rabi proti Nemčiji-Čo Japonaka odpovo pogodbo z Anglijo, im ae bo nujno vojna lomorska moč Anglije v severnem morju oslabila. Pravijo, da ;e namera Japonske maslo Aerenthalovo in Bulowovo. Nekateri listi so mislili, da je vse to le navadna politična kombinacija brez podlage, a italijanski listi poročajo, da jo Japonska odpovedala zvezo z Anglijo; pravijo, da se Anglija sedaj zveže s sevcrno-amcriškimi Zjedinjeniini državami (?). Anglija. Iz Londona so poroča raznim listom, da nameravajo Jakobiti in Stuarti vreči Itralja Flilvartia s jirestohi j» proglasiti bavarskega prinča Huprehta angleškim kraljem, íío te dni nameravajo baje razširiti dotične i)rogla,se. Srbija. Pomirila se je Avstrija, a Srbija stoji še vedno pred negotovo !)0[iočno8tjo. V staroradikalnih krogih so govori) da so kralj Peter zares pogaja z vlado glede odstopa ter ds zahteva 360.000 frankov apanaže na leto. Ako mu skuji.ščina W vsoto prizna, odstojd na korist sina Aleksandra. Kralj je baje uvidel, da mu ni mogoče i)ri(Ío!)iti si na evropskih dvorih trebncga ugleda, Kedar namerava obiskati kak dvor, ' zadene S" vedno ob ovire, ki jih ni mogoče premagati, V Belgradu p» sploh aoiiijo, da so dnevi Petrovega vladanja šteti. 1'i-iiift Jnrij. Princ Jurij odpottijo na Angleško baje koncem tega tedna. Preje se pa morajo končati pogajanja med njim in vlado, ki jih vodi Pasič in ki merijo na to, da se princu plača večja vsota, da zapusti Srbijo. Dalj kot eno leto se priiiL" ne bo mmlil v inozemstvu. Po.sebim državna komisija so havi ^ tem, kje naj jirestolonaslednik nadaljuje študije. Gre so za to, da .študira na belgradski univerzi ali se pa poda v Bonn, AnekHijii priznana. Poslaniki velevlasti imajo že vsi v rokah noto, v kateri velevlasti izjavljajo, da smatrajo g '26 ^^^ rolinske pogodbo za razveljavljen in priznajo aneksijo. " Noto iï' roče vsi poslaniki skupno. Po izročitvi noto bo cesar baroii» Aehrcnthaia povišal v grofovski stan in tiKii več nemškim di" žavnikom podelil visoke redovo. OtiiMišfiuiJi« rezcrvisl^v. Vojno ministrstvo jo odredilo, «a se rezervisti iz Jiosnc, Hcrcppovino in Ualiiiacije odpuste, morože in zo|iot vpostavijo v neaktivno stanje. Pošiljanje vojakov v domovino bo trajalo prccej ćnsa, čeprav hoče vojno ministrstvo že z ozironi na velikansko atrowke, ki znašajo m Vztiržovanje zviiancjia stanja okoju milijon kron na dan, deuio-mlizacjjo čim prej izvršiti. ^(Inia Koni. Ur. M. Harden piše v berolinskcm liatn „Die i osf o svojom pogovoril s črnogorskim knezom Nikito, Knez je opetovano s solzami v očeh povdarjal, koliko se imata on in njegova rodbina zahvaliti cesarju I-Vancu Jožefu in kako bi ga ijolelo,^ če l)i moral podleći bojevitosti svojega ljudstva ter se si'ustiti v vojno proti sosedni monarhiji. Avstrijski poslanik v Rimu říroí Lietzow je izročil ministru Tittonijn noto, s katero Avstrija •istrcže intervenciji Italijo, rta, najprvo je bila pisarna. Tu je vprašal pisarja: „Ali so gospod sodnik doma?" ,,Donia," jo odvrnil osorno jíisar, ,,čcsa želite?" „I, no, govoril bi rad ž njimi, zato pa vprašam." Pisar mu jiokaže v sosedno dvorano. Sodnik ga je že od daleč zagledal, jioznal ga je dobro, bil je že dolgo v tistem kraju. Še prodno je mogeJ Judež jtričeti, ga je nagovoril prijazno: „No, Judež, kaj bo dobrega?" Judež se nerodno odkrije in prične: ,,Nekaj bi jih prosil, pa ne vem, če bom usli,šan." ,,Kar govorite," veli malomarno sodnik, Judež se vsede široko na stol pred sodnika, popravi očala in odkašíja: „Vejo, zadaje dni se mi je zgodila velika krivica. Kakor me vidite, sem revež bolehen, sem pa rekel, bom pa mulo počil in si privoščil malo boljše hrane. Pa kaj se je zgodilo, z bab-nico sva jirišla navskriž. Pobrala mi je ves denar, niti vinarja nimam sedaj. Od takrat me sovraži. Oni dan sem jo nekaj vprašal, je pa zarezala name: „Kaj te brigal" Drugi dao so pa povedali sosedje, da nisem več gospodar na svoji kmetiji, da mi je vzeta vsa vezava i>ri hiši," „Že dobro očka, lo domov pojdite," ga jwgovarja sodnik. ,,Ampak, pomislijo naj, gospod sodnik," nadaljuje .Judež užaljeno, debele solze so mu drle po obrazu, ^ali ni to lumfřanja? Pomagajte, vi lahko pomagate! Kje so postave, kje jiravica? V sramoto so me pripravili, vse so ml pobrati; premoženje, (ie-nar; še iz hiše me bodo pahnili." ,,To se no bo zgodilo, očka," ga tolaži lepo sodnik, „kar domov pojdite in Jepo se imejta s Ciio, pa bo vse dobro." ,,1'ojdem," je zavpll, ,,toda pomagajte! Zakaj držite z habnico? Ali ste povsod jednaki? O, le bodite, še utcpalo se vam bode, kajti, jiride dan, ko bo zmagala pravica, in takrat bom zmagal jaz." ,,Sedaj je dosti," zaupije sodnik i>recej srdito, minula ga ga jo poti^iož^jivost, ,,poberite se od tod, bitro, tam so vrata!" Judež jo molče odkrevljal po stopnicah. Zunaj se je obrnil nazaj ter žugal s palico: ,.Se prido jilačilni dan! Na IJiinaj pojdem, do presvetlega cesarja! Tam bodo že povedali, kdo ima prav," Kazkačen je ubral na to proti domu. Sel je jtočasi In zamišljeno. Ni pričakoval, da bi tako slabo opravil, Vsied tega vendar ni obupal. „Priniaruha, da jih užonom," je godrnal sam pri sebi. „Na Dunaju jim bodo jioltazali!" — Prikrevljal jo do gozda. Ozrl se je pazno okrog, če ga nihče ne vidi, in ker ni čutil žive duše, je sedel na kamen. Tu je vzdihal in stokal, jezil se jo na ves svet. „Tam, v kancliji so pa tiči, jo godrnjal poluglasno, ,,kar poberi se, mi je rekel. No, kaj sem hotel, .šel sem. Toda plačilni dan pride. Ko dobim od cesarja pravico, jta ne pojdem; takrat se bo Janez i^ostavil, no bo se dal kar tako odpraviti." Med tem so se začuli po cesti koraki, Judež je utihnil in 80 plaho ozrl. Proti njemu jo krevsal znani berač (fondez. Ta berač je bil pravi tič, zvit in prekanjen kakor lisica. Že od daleč jo upil nad Judežem: „Kaj pa jtočneš tukaj?" „Kar hočem," mu odgovarja trpko Judež. „Oho, Judežev očka, so pa danes gotovo z levo nogo vstali," se norčuje berač, „potem te je pa babnica v kropile nesla, kaj ne? Zato si tako osoren." „No, ne," odgovarja Judež mirneje, „v sodniji sem bil." „V sodniji? brrrr, .Sodnije se |)a tudi jaz bojim. Ilaje grem na Triglav plezat lačen in žejen, kakor )>a samo enkrat v sodnijo," „Tudi jaz hodim nerad tjekaj, a šel som radi one stvari. Morda si slišal?" „O slišal slišal. Cesa pa tndi ('ondež ne sliši? Pripovedujejo, da ti je baba hlače vzela. Ali je res?" ,,To 80 storili po krivici, Condcž saj me poznaš, poznaš tudi mojo babnico, kaj ne?" Debelo solze so zalilo Judežu oči. ,,Poznatu jo, poznam, še iiredobro jo poznam. Pa tudi tebe poznam noter v srcc. Dober človek si, vedno to imam rad, zato se mi smiliš. Tvoja baba jo hudobna kot aatan, vse nai)ako ima nad sabo; copernica jc, z vragom jo v zvezi in s celim peklom." „CoprnicaV" — Judež je skotil po konci. „Da, coprnica. uudno, da še ne veš. Cela okolica tako govori. In to jo tudi resnica." Judežev obraz so je krievito zgubančil. „Nesrečnež," jo vzdihoval, „moja žena čarovnica, v zvezi z vragom . . . huuu! Zdaj vem, zakaj mi v sodniji nočejo pomagati, Oila jc tako začarala. Uuuu! Pa vendar na Dunaj pojdcm, tam gotovo čarovnice nimajo moĚi." Poslovil se jo kratko od borate, ter krevsal zamiš^en domov. Čila je kuhala večerjo, ko je stopil Janez v vežo. „Dober večer,"' ga jo jtozdravila ])rijazno, a nobenega odgovora. Prinesla mu jo večorjo, a takrat jo postal Janez kakor besen, oči 80 so mu bulilo. „Spravi se mi izpred oči", je zarjul, oči so so mu izbulile v divji nasmeh. „Ka, misliš, da me bodcš, copernica; zastrupila bi me rada, u u u! V tvoji bi.ši ne maram več bivati. Od slej bom stanoval v uljnaku. Uljnak je moj, in pa vrtec zraven njega, Uii!" Drugi dan je znosil Judež vso svojo ropotijo v uljnak. Kupil jc k vratom kijučavnico ter so preselil popolnoma vanj. Živel je kakor samotar. Po dnevi so jo potikal i)o hosti, kjor je sokal palice, ki jih je potem prodajni po okolici. Kmctjo okrofj so ga preživljali. Doma ni jedci, kor si je vtepol v glavo neumno misel, da ga misli zona zastrupiti ali začarati. Bil jo ljudom v smeh in zabavo. Mladina ^a je rada poslušala, ko je pripovedoval o coprnicah in o svoji revščini. Njegova narava je biia kakor jo-sensko vreme. Kn čas je jokal, on čas pa pel. Kadar jo jokal, so mu tekle debele solzp, a kmalu so je obrisal, obraz se mu jc zvedril in začel jo: Se prido pravica, o še pride: bomo žc na Dunaju tako naredili. ^Kako bodeto naredili," so ga ti]»ra.iali vaški paglavci. „liodotc že vidoli, radovetlnoži smrkavi, v nedeljo jtosluSajte." To je bilo smeha potem tisto nodoljo, ko se je zjutraj po sv. maši sjiravil Judež na kamoo pred cerkev. VîÉka otročad je kar drla okoli qega, tudi odraščeni so ga gledali. Iji Judež je začel govoriti. ,,Ljubi Kristjani I Mnogim je znano, kako so mi goili. Gospodarstvo so mi vzeli in ves denar, sovražijo me. A to še ni vse. Vi ne voste, moja žena je coiirnica. Tudi jaz nisem dolgo vedel, zdaj pa vem. Čarovnica je, prava čarovnica. Točo zna delati, na metli so vozi )(o oblakih in kdo ve, kaj Se zna. Colo doktorji v kancliji so jo boje. Ko sem Sel tje, kaj, mi niso boteli pomagati. Zato pojdem na Dunaj, tam čarovnice nimajo moči. Cesarju bom potožil svoje nadloge, in cesar se me bodo usmilil. Dati bodo nioralî nazaj, kar so mi vzeli. Ko pa se vrnem, bom povedal, kako so mi jo godilo." l'ako je Judež končal. Vso se je smejalo. Tisti teden so govorili po okolici le o Judežu. Judeža pa je med tem zmanjkalo, šel je na Dunaj. Nihče ni vedel, kdaj in kako je izginil. Cila jo doma gospodarila. (Konec iirlde.) Starograjski plemenitaši ObriČani. SliiaU Iviii S teb Uea. iled mnogoštevilnimi gradovi, ki so razvrščeni po okolici novomeški, jo brez dvoma oden najstarejših Stari grad na levom bregu Krko nedaleč romantičnih Ot^čic. Pisatelj zgodovino Šom-petcrsko fare na Dolenjskem Ivan .Ša.šelj jo nam zapisal v omenjeni knjižici mnogo pravljic, ki pokaznjojo na starodavnost omenjenega gratla. Franc Anton jd. Breekenfeld je bil mnerya, da je grad iz IX. veka, a ne od rimskih časov, kakor .so mislili neki drugi pisatelji. Neverjetno pa ni, da so bile v teh krajih rimske naselbine, kar spričuje rimski denar ccsarice J^'austine, ki jo bil tukaj najden 1. 1886., saj je skoz tc krajo pedala rimska cesta iz dana.it!joga Trebnjega (Praetorium Jjatibicoriim) v Drnovo pri Krškom (Noviodnnum) tor dalje proti Sisku. Prvikrat se nahaja v listinah omenjen Stari grad 1. 1215. L. 146ii. se imenujo grad ležeč v Slovenski Krajini. Od starograjskih gra.ščakov so znani 1. 1300. Fnšo in njogov sin Kilip I., 1. 1386. Ebcrbard in 1. 1390. Ivan Starograjski, Vlastelina Éberhard in Purhard sta prodala del Starega grada Celjskemn grofu Ulriku in njegovemu bratu Hermanu, kar je ])OtrdiI oglejski )>atrijarb Ijudovik 15. marca 1. i;i60., kor je on dajal grad v fevii. Sčasoma je prišla vsa graščina (.'oljskim v last. Grofu Hermann jo je podelil v fevd 1. 1384. patrijarh Filip Alensonski, grofu Vilholtiiu in iijogovcmu stričniku Hermanu pa patrijarh Janoz 19. februarija I. 1389. ter grofu Hermanu iznovič patrijarh Liidovik (>. maja I. L425. (îoljski grof Fridrik je prodal Stari grad 1. 1447. Petru Obričanu, in od toga časa pa do I, 1617. so bili Obričani pravi posestniki te graščine. Obričani so bili slovenskega rodu, kar spričuje že samo rodiiinsko ime. Bili so samo vitezi, do višjih plemenitaških časti so niso pospěli, kakor tndi no do velikega imetka. Leta 1460. se omenja v neki listini Ur.ša Obričan, brž-kone^hčer Petrova, kot soproga Andreja Glogovica, vlastelina v. Slovenski marki. Naslednik Potrov pa je bil Érazem. O tom pripoveduje Valvasor (XI. 1.5), da se jo še malodobon zaročil s hčerko Ivana Scharpfa ter se zavezal i)od kaznijo, da se je nt* odreče. Ko jo pa odrastel, so je premislil ter prosil ce.sarja Maksimilijana L, da ga odroši prisege, kar jo cosar tudi zares storil. ÍjO ta Erazem Obričan je bil že 1.1529 kranjski bojni svetnik ter so je odlikoval med mnogimi drugimi kranjskimi junaki v bitki prod Dunajem I. 1529. proti Turkom. L. 1531. nahajamo Erazma Obrlčana v velikom kranjskem deželnem odboru, a na zboru v Dolenjem Dravogradu jo bil imenovan i. 1.531. med drugimi zapovedniki za podstotnika s plačo 40 goldinarjev mesečnih v deželi, a izven deželo s 50 goldinarji. L. 1533. pa jc zastopal Erazem Obričan poleg Jakoba Ijamberga Maksa Stottnerja i" M. Sehenka kranjske stanove v poslanstvu jired kraljem Ferdinandom I., ]>ri katerem so izposlovali, da se jo proilajala sol šo nadalje na Kranjskem za proizvodno ceno. L. 1536. je bil Ei'azoin Obričan član iz Kranjske določenih poslancov na zboru peterih dolcnjeavstrijskih dožcl na Dunaju, kamor je bil sklican radi dogovora glede obrambe proti Turkom. Tibor je trajal od 1. decembra 1. 1536. do meseca marca 1. 1537. Po torn takem Erazem Obričan ni padel v bojn s Tnrki 1. 1534, kakor trdi Valvasor (XL 15), kor jo sodeloval na dunajskem zboni .še 1. 1537. Jd' kesneje zaglavil v boju s Turki, nimamo nobenega dokaza. Na Krajini jo služilo bržkone več i)bričanov. Nam so znani Danijel in Krištof, oba stotnika v Bihaču, ter Krištof mlajši veliki stotnik v Žujnberku in namestnik karlovškega generala. Obričaid 80 prišli v službo na Krajini gotovo ])0 posredovanju LcnkovičeV, ki so bili njihovi najbližji sosedje. Lonkoviéi so bili namreč o'' istem času, kakor Obričani v Starem gradu, graščaki v bližnjih Otočicah. Ivan in sin mu Jurij Lenkovič stil služila oba na Ki'^' jiní tor tukaj dosegla najvočo časti in velik ujdiv. Ivan Lenkovi^ jc začel služiti v Bihaču, ko se jo povrnil z Dunaja I. 1529. kot namestnik (poročnik) stotnikov Erazma Turua in Potra Ke-glcviča, doklor ni prišel 1. 1537. za stotnika v Sonj, kjer je ostal do 1, 1549. Potem jo bil stotnik žumborSkib Uskokov in komesar Krajine, dokler ni postal vrhovni zapovednik pomožne vojske na Hrva.škcm in v Slavoniji (I. 1556 do 1567). Kot tak je spravil Obričane v krajiško službo, a ravno tako jim je bil kesneje sklo'i qcgov sin Jurij kot general hrvaško Krajine (I. 1593 do UiOi)' Danijel Obričan jo bil stotnik v Bihaču 1.1583. Kdaj jp prisol na Krajino, nam ni znano. Služil pa jo že poprej tukajt kajti v nekom popis« vočih napadov na Hrvaško iz 1, 1575 do 1582. je zapisano k 9. decemliru 1. 1576., da je soiloloval Daniji^l Obričan v neki praski s Turki pri Stcnišnjaku, blizu današnje?® Karlovca, Najhujše borbe s l^urki pa so bile od 1. 15K0 do 1592. radi Bihača. V tem iasu sta bila v liibaču stotnika So-bastijan Lamborg (1579 do 1581) in Franc liiissler (1581 1583). Lo-ta je naslodil Danijel Obričan, toda loza kratko dôhOi kajti že 17. decembra 1. 158.^. jo jiadel v boju s 'l^irki pri Drež-niku (Rakovici). Danijel Obričan jo malo prej v nekem hoju ujc' nekoliko prav imenitnih Turkov, katero je jiotom vodil v Kar* lovec, kjer jih je hotel izročiti tamošnjemii generalu. Turki s" o tem zvedeli, žbrali jako četo tor napadli stotnika pri l)režnik"t kjer so je vtiol hud boj. S[)romstvo 01)ričanov, ki je štelo niožj jo bilo razbito in jiohito, med druginii je ])adel tudi sai" Obričan. Le 1.1 mož se je re.šilo, in sicer 8 v Slunj, a 3 ''' Drožnik, Turški ujetniki so ho rešili vsi, lo Vodaja Ifasanagft ostai zasužnjen v Bihaču. Truplo Danijela Obričana je našel Oi'"' VraneS, a prinesla sta ga v Bihač Pavel Štifkovič in Ivan GradčH' nin, kjor jc bilo tudi pokopano. Glas o smrti Obričanovi j® prinesel v Karlovec Nikolaj Harborič. Iz ])oročiIa krajiškoga komesarja Ahaca Turna o stanju hrvaško Krajine nadvojvodi Karolu je razvidno, da jo imel 1'"' kojni stotnik bihaški Danijel Obričan dot)iti od svoje plače 2948 goldinarjev in 40 krajcarjev. Glede tega zneska so so l'Î zglasili hitro njegovi upniki pri karlovški polkovnijski sodniJ' ter ga zahtevali zase. Od to svotc jo dobil ljubljanski trgovcÇ Ivan Numb 496 goldinarjev, dočim j G VCa OiStîili zficsok OS'"^ založen pri i^olkovnijski soditiji v Karlovcu. na i. l'jiJO. do 1592. jc bi] sin [lokojnega Danijda Krištof yiin«an stotnik v Bihaču. Takrat so Turki iiajhiijo >ritiskali iia to trdnjavo. Po redu so osvajali trdnjavice v oko ici bihaSki. lako jo ivrištof Obričan sporočil kranjskim stanovom, da jo Hasan pašu osvojil Riiiaň jiroti koncu leta 1591. in da sc je imdaJjjroti Sturlii-u in Bla^raju povsod |»aleč in robcč. L. lólíSi. JO prLsol slodnjii: red tudi na Bihai-. Ko jc i>oi;ctkom leta 1592, stotnik Krištof Obričan neke^^a dno nadziral dida pri utrjevanju "i«sta, ^^a iiîijjadojo Turki iz zasede in ulove. Spremstvo stot-«ikovo se jc razbežalo, a v mestu samem je nastal velik strah huda !!me,šnjava, ker niso imeli zapovctinika, da jih vodi in »'■am. Xaiinji stotnik je l)i] Josip Latiiberg, kateri je predal iurkoiti trdnjavo 19. junija 1. 1592. pod jio^^odbo, da smo posailka Slobodno oditi iz Bihaća. Toda Turki so pojrodbo prekršili. Ko Jioda posadka na pot, jo Turki napadejo in pobijejo vse razen stotnika hamberfia in še Sest druj^ih vojakov. Josipa hamberira ™ kesiieje radi predaje poklicali )»re(i vojaško sodnijo, toda ni-KJCr ni ostalo ni.': zapisanega, da je bil radi te^a kaj kaznovan. nam ni ostal noben glas, kaj so je zgodilo z ujetim Kri- «toiom Obričanom. Bržkone jo umrl v sužnosti. ■ <'"i po padcu Bihača se je dogodila znamenita !)Ítka t'n ísiMku {ií2. junija kjer je dobil Hasan paša svoje za- sitiaeno plačilo, izgiibiv.ši bitko in življenje v Kolpi. V tej bitki je sodeloval Krištof Obričan mlajši bržkone sin ujetega stotnika t)Hia«kega; vodil je 100 konjikov kranjskih, kateri so bili pa voeidel pobiti, kakor sporoča sam zapovednik Andrej Tarjaški nadvojvoiii Eriioatu o porazu Turkov pri Siskn. Ta mlajši Kri-sjof Ubričan je postal izza Petra Erded« (1592 do KJOO) veliki Stotnik naii Uskoki v Žumberkii. L. I(j02. pa je dobil to stot-nijo Nikolaj Gregorijanec, vlastelin v Moknicah, a Krištof Obričan JO odïiol v Karlovec za stotnika nemške čete, ter je bil 1. IfHM». fin sodnije karlovško za guneralovanja Vida Kisla V '01 do 1609). Po smrti njegovi je jiostal namestnik Krištof "nčaii. Kot podgeneial jo imel dosta opraviti z Vlahi, ki so l^i^takrat naseljevali po Hrvaškem. Tako ga jirosi senjski stotnik j'ÎT» Gusič, da ]ioizve pri nadvojvodi Kerdinandii, kaj naj ukrene J! iiovo prispelimi Vlahi, in jp li l)i jih smel naseliti okoli Br-J'Jiii ter da jim smo postaviti poglavarja, dokler ne pride od-^ovor od nadvojvode. Tudi s senjskimi Uskoki je imel Krištof i>n(;an hude borbo. Tako je odredil ]>roti najbujiima obtožen-jii'iia Ivanu in Mihi Vladkoviču preiskavo in ranpravo pred kar-ovsko polkovnijsko sotinijo, kjer jc bil Miha obsojen na smrt, oproščen. Kot karlovški podgenoral jo moral biti tudi 'líít™'' komisij, ki so določevale meje naseljenim Vlahom, ^ako jo ^ujjj ] sklenjeno, da se poš(je velika komisija fííulin, ker so se stari prebivavci pritožili, da jih izpodrivajo nasilni Vlahi. Takrat pa je bil Krištof Obričan že bolehen ter nadvojvodo, da ga sme zastojjati v komisiji njegov po-Ivan l->idrik Itavbar, kar je nadvojvoda tudi dovolil. Ob J®. prosil Krištof Obričan nadvojvodo za dopust, da moro ' nekaj časa oiliti iz Karlovca radi odmora v Toplice pri Noem mestu, kamor so takrat zahajali tudi velikaši iz Jlrvaške. se je Knštof Obričan od tukaj povrnil zopet na svojo mesto liai svojem posestvu v Starem graiiu, ni V„i ker ga no nahajamo od 1. Kil2. v nobeni listini več, vasor (KI í5) pravi, da jo umrl Krištof Obričan okoli leta Ivan Šasolj pa navaja loto smrti 1H17. V nekem spisu, krar'*^'"^'" Knštof Franko])an svoje jiravice jired in u Î" -'''^'''iinandom JI. na svoja posestva v Gomirjti, xMoravicah JJI y - "■■"unuuuiii JI, lia nvujii i \ j uuiii j u, u » tg j ""Vilkom, omenja moci drugimi zapovedniki na Krajini, ka-Oii,.'" l'0'iložni Vlahi, naseljeni v teh krajih, tudi Krištofa uii že mrtvega. Ker jo Krištofu Obričanu in sin Jurij v Ljubljani že a. aprila I. Ui82., a ni imel dru-''"'^'^"ica, je ž njim izumrl rod Obričanov. Njegova ded.ščina očG 11« ťJO delov. Stari grad je kupil Jernej Valvasor, /."^'''^inarja Ivana Vajkarda, kateri ga je pa že 1. jVj; . j" ^'»težiču. J^e-ta Matežič počiva s svojo soprogo 1)0^ j® v kapelici nad gradom. Potem so nad i ' Starega grada jdemeniti Soethali in od 1. Ifi98. v la'^ r posedovala rodovina Breckenfeidov, ki so ga inieli J, ,, i ™ v začetku 19. stoletja. Zilaj pa jc rtdeikomisna lastnina ta ki jc pred nedavnim jirav ukusno obnovil «arodavni grad. noročujte,Dol. Novice'! Konj, prt in rožič. Rnslia nnrjdiia jiripoveilkn. I'ofdovenil Ivan Btel>)BRa. Bila je neka žena, ki je imela sina bedaka. Enkrat najde bedak tri grahova zrna, ac poda za vas ter jih tamkaj posije. Ko izide grah, ga začne čuvati. Ko pride enkrat k grahu, o)»azi, kako sedi na njem žrjav in kljnje. Bedak se prijdazi in ulovi žrjava. „O!" pravi, „ubil te bom!-' A žrjav mu odgovori; „Ne, ne ubij me, dal ti bom darček." „Daj!" reče bedak— in žrjav mu da konja rekoč: „Poželi.? li denarja, reci temu konju: stoj! a ko nabereš denarja, reci: no!" Bedak vzame konja in reče, ko ga zajaše: Stoj! Konj se precej razsjie v srebro. Bedak se zakrohoče, potem pa reče: No! in .srebro se spremeni v konja. Bedak se poslovi z žrjavom, odpelje konja domov, ga spravi na dvorišče in od tukaj naravnost k materi v hi.šo, i^a jej ostro naroči: „Mati! ne recitc: stoj! recite: no!" a sam se jmda zojiet v grah. Mati je dolgo razmišljala: „Zakaj mi je povedal ti be-sediV Daj, da rečem: stoj!" In zares reče. In glej, konj sc razspe v srebro. Starki se zakresijo oči, začne hitro grabiti denar v svojo košarico, in ko je bilo dosta, reče: no! Med tem najde bedak zopet žrjava v svojem grahu, ga ulovi ter sc mu zagroziš smrtjo. Toda žrjav mu reče: „Ne ubij me! dal ti bom darček*'. In da mu prt rekoč; „Glej, ko boš hotel jesti, reci: razvij se! a ko poješ, zapovej: zvij se!" Bedak precej poskusi in reče: „Razvij se!" Prt se razvije, on se naje in napije ter reče: „Zavij sol" Prt se zavije. On ga vzame in odnese domov. „Glejte mati, ne recitc prtu: razvij .se! nego recite: zavij sol" A bedak sam gre zopet v grah. .Mati pa je naredila s prtom kakor s konjem in reče: „Razvij se!" ia začno se gostiti, jesti in piti vso, kar je bilo na ])rtu. Potem reče; „Zvij sel" Prt se zvije. Iii zopet ulovi bedak žrjava v grahu. liO ta mu podari rožič, in ko so vzdigne v zračne višine, mu zakriči: „Bedak! reci: Iz rožiča!'' Bedak jo zares izgovoril to besedo na svojo žalost, kajti v tistem trenotku skočita iz rožiča dva dečaka s kijema, začneta mlatiti po bedaku ter ga bijeta tako dolgo, dokler so ni zvalil na zemljo. Žrjav zav]>ije iz višine: „V rožič!" — in dočaka se skrijeta. Bedak pride k materi ter jej reče; „Mati ne recite: iz rožiča! nego recite: v rožič!" A ko sin odide k sosedom, zapre mati vrata s kljuko in izpregovori: „Iz rožiča I" Precej skočita dva dcčflka s kijema ter začneta biti starko; ona vpije na ves glas. Bedak sliši A'pitje, beži na vso moč, zgrabi za kljuko ter zakriči: „V rožič!" Ko sc starka oddahne od udarcev, odpre bedaka vrata. Bedak vaU) d in reče: „Vidiš tako jc, mati, jaz sem ti rekel, ne govori tako " In glej, bedak jo namenil tudi goste pogostiti, jm je povabil gospodo in boljare. Komaj pa so se le ti /Jirali in posedali, pripelje bedak konja v hišo in reče: „Stoj, dobri konj!" Konj se razs])0 v srebro. Gosti sc začudijo ter začno grabiti, srebro in polniti ž njim svoje žepe. Bedak reče: No! in konj se zojiet postavi, ali brez repa. Bedak vidi, da je še čas, da postreže s čim svojim gostom, izvleče prt ter reče: „liazvij sel". Zdajci se prt razvije, a na njem glej raznih jedi in pijač v obilju. Gosti začno piti, gostiti se in veseliti. Ko se vsi zasitijo, reče bedak : „Zvij se!" — in jjrt se zvije. Go.sti kar zinejo ter pravijo v smehu: „Pokaži nam bedak še kaj takega!" „Pa dobro", odgovori bedak, „za vas morem prinesti tudi rožič". Gosti se kar zgrnejo in zavpijejo: „Iz rožiča!" Od nekod se prikažeta dva dečaka s kijema, začneta mlatiti i)0 gostih z vso silo ter bijeta tako dolgo, da so bili prisiljeni povrniti ukradeno srebro ter hitro pobegniti. A bedak ostane z materjo, s konjem, prtom in z rožičem do svoje smrti, zbiraje vedno več blaga. Dopisi. Iz Si.-Itirneja. Z naj^edovanjem 20. stoletja sc vidi tudi • po Dolenjskem, sicer samo šele po državnih cestah po letu, ob večjih praznikih cestni nasprotnik konjev, automobil, katerega se vsi ndadi in stari konji boje. \oznik je večkrat v snirtni nevarnosti, voz so navadno raziiije, mladi konji pa, kateri se vsakikrat spR^ijo, velikokrat zdrav] domov nc itridcjo. Te iiraz-nike se jo tudi taka nesreča jiri St Jerneju zgodila, jtri kateri se je ena kočija čisto razbila. O.sebc, katere so bile v vozu, so i>ravočasno odskakale. Ta slučaj pa ni prvi, takih je žo več. Znano je, da so bili konji, kateri so bili v !St. Jernejskem žre-bctišču poleg državne ceste v prostem zrejeni, brez jdašljivosti, in tudi prvo vprczanje ni dcîalo pri teb žrebctih nikake težave. Umestno bi toraj bilo, da bi poklicani deželni krojji t podporo kmetijskûg-a in vojniškega ministerstva, na katero zadnje sc pri reji konjev in izbiranju žrebcev na Dolenjakem največ ozir jemlje, nakupiti en atitotiiobiJ, kateri bi se po skupnih paznikih (gmajnah) lahko včasih v korist konjaki izobrazbi prevažal. Prepričani smo, da bi tudi konjerejci sami ob sebi včasih svojo konje v izobrazbo in v ogib daljnih nesreč pripeijali. Gorni automobil bi ae lahko po vseh kranjskih konjerejskih krajih sia vajo konj rabil. Lahko mogočo, da sc kaka automobilska ftrma najde, katera bi to vajo za reklamo prevzela. Domače novice. Velikoiioeiii procesiji v Novem mestu sta bili Jetos tako veličastni, kakor že več let ne; ob najlepSem vremenu in ob zelo obilni utieleábi sta se vršili z vsem sijajem. Bela zastava je vihrala od Velike sobote dopoldan do torka 13. aprila na poslopju tuk, c. kr. okrajnega sodišča. Odstopil je kot poslanec dolenjskih mest notar Ivan IManta n. Itoliiini v Kaiidiji. Dne 14. marca pop. je umrl v bolnici novomeški ubožec Stritar Janez, po domače „prošt". Bog mu daj večni mir 1 — V neki gostilni v Novem mestu so nekateri naudušenci za stare šege imeli zborovanje; pri odhodu so si hoteli po stari navadi dati bratovski poljub ali jeden v svojem navdušenju je malo preveč težko roko imel, ker je svojemu prijatelju vidno znamenje pritisnil na obraz, oni pa od samega veselja je šel namesto domov pa v bolnico, ali bil jo žo na lastno zahtevo zopet izpuščen, zborovanje bode šo povrh imelo sodnijsko posledico. — V Malem Gabru so se v pondetjek fantje v neki gostilni stepli ter so jednega na obrazu potolkli; sedaj premišljuje v bolnici (jubezen svojih kolegov. — V Adlešiču so bili tudi nekateri vojaki na dopustu, zato so v svoji brezdelavnosti sklenili vojsko, katero so tudi zvečer v pondělek izvršili. Izid je bil sijajen, mrtvecev niso imeli, samo jeden je bil ranjen ter prejel pet sunkov z bajonetom; sedaj se nahaja namesto v vojaškem lazaretu, v bolnici v Kantiiji; vsi ti slučaji so samo lahke poškodbe. Izredni občni zlior ^Narodne Čitalnici*'^ v Novem mestu bo v soboto 24, t. m. ob 8. uri zvečer. JJnevni red: T. Preureditev oziroma obnovitev notranjih čitalničnih prostorov. II, Volitev predsednika. — K oblini udeležbi vabi Odbor. ,,I)oIeiiJsko jievsko driišfv» priredi v soboto dne 17. t. m. v prostorih ,.Narodnc Čitalnice" v Novem mestu „Pomladanski koncert" z naslednjim vsporedom: 1. F. S. Vilhar: Slovo, moški zbor z bariton-solo, poje gosp. dr, Josip Strašck. 2. P, Kriz-kowsky; Utonila, mešan zbor, 'A. J. W, Kalîwoda: V daljavo, pojo gdč. Mimi Mikolič, 4, A, Foerster: Mladi mornar, šestglasni mešan zbor. 3. a) R. Schumann: Grenadirja,^ b) F, S, Vilhar: Mornar, bariton-solo, poje g, dr, J. Strašek, (i. F, Košat: Ob vrb-skem jezera, valček za mešan zbor.— Ples. — Začetek ob 8. uri zvečer, — K obilni udeležbi uijudno vabi Odbor, liezervisti se vriiiaj». Ob Veliki noči so j)ričeli pri vseh zborih odpuščati rezerviste, ki so bili namenjeni nadomestiti mogoče izgubo na jugovzhodu. Med njimi je mnogo takih, ki hodo iskali službe iii dela, ker je njih prejšnje mesto zasedeno. Društvo ,.srcbrnega križa" na Dunaju si je stavilo hvalevredno nalogo, da bo take rezerviste gmotno podpiralo in jim preskrbovalo službe. Kdor potrebuje delavca ali uslužbenca, naj to naznani svojemu okrajnemu glavarstvu oziroma županstvu alt pa neposredno tajništvu društva na Dunaju, I. okraj, Stubenring 8, kjer sprejemajo tudi darove. CS-ospodarske drobtine. — Vinska riizstava v Novem mestu se slovesno otvori na Belo nedeljo 18. t. m. ob 11. dopoludne v sobani Tučkové gostilne. Vabimo k otvoritvi vse interesente in prijatelje dolenjskega vinarstva. Udeleže naj se otvoritve razstavljavci in viuski kupci, gostilničarji in vinogradniki; vsak, kdor se zanima za razvoj naše vinske kupčijo in našega vinogradništva! V^inska razstava s pokuSnjo in prodajo vin bo odprta na Belo nedeljo do fi zvečer. Vinski kupci dobe posebne izkaznice za prosto pokiiíínjo vin in sc morajo pred otvoritvijo zgla-siti za nje pri odboru, drugi obiskovalci dobe za pokušnjo posebne vinske znamke. V pondeljek se razstava odpre ob 10. dopoludne in bo odprta do 6, zvečer. Freniovatije viii na razstavi v Novom mostu se vrši v soboto 17. aprila, toraj en dan pred otvoritvijo. Zaradi tega morajo biti vsa vina v soboto zjutraj že na lice mesta. Kakor smo razglasili razstavljavceui, treba da se pošljejo vina že v petek Ifi. t. m. v Novo mcato, da jih odl)or pravočasno dobi. Vspeh premovanja se naznani šc-lo pri sklepu razstave, v pondeljek 19. aprila ob fi, zvečer. — Našim gostilničarjem iii vinskim ku]K;eni! Glavni namen vinske razstavo v Novem mestu je vinska kupčija. Zato se obračamo Se enkrat do vseh naših odjemalcev s prošnjo, da «o ugodne prilike za nakup vina mnogoštevilno udeležo. Za razstavo jo priglašenih nad sto vrst dolenjskega in belokranjskega vina. Zastopana bodo najboljša naša vina, zato si bo lahko vsak izbral in kupil, kar mu bo najbolj ugajalo. Vsak gostilničar, komur je količkaj mar napredek našega vinstva, naj se udeleži vinsko razstave in vinskega semnja in naj si tukaj izbere, kar potrebuje za svojo gostilno. Držimo na to, da sc v domaceni kraju toči in ceni domač pridelek I — lidhrnvfi leto. Letos imamo kebrovo leto. Zato ojio-zarjamo naše gospodarje že danes na to, da bo trc!)a hrošče preganjati in pokončevati. V jutranjih urah jih 1)0 treba otresati z drevja, pobirati in pariti z vrelo vodo. Mrtve hrošče kaže tudi sušiti, ker so prav dobra i)iča za kuretnino. — (ilede ški-npljeiijii trt z modi'o í^nlir.o si moramo zapomniti, lia imamo z galico odvračati strupeno roso in no pokončevati. Ako škropimo .^e-lc potem, ko jo bolezen že nastopila, ne bo dosti pomagalo, 'iako škropljenje je prejjozno! Zato je pa glavna stvar, da se škropi dosti zgodaj. — l're^osta strii. Oc je strti pregnsta, se lahko seda) si)omladi z brano prevloče in z brano zredči. Kes izgleda tako obdelana njiva slabo ali v malo dneh sc popravi in žito nam vse bolj vspcva. Pozneje so mora pregosto stoječa strn obžoti. — Saditev kr(»iii]>irja. Pri krompirju je važno, da jiride v dobro zrahljano zemljo. Če ga sadiš v jamice, kakor delajo našo gospodinje, potem so mu zemlja rea dobro pripravi in zrablja. CJoneje je delo z oslpalnikom in tudi prav dobro. Zorana in povlečena njiva se z osipalnikom obdela v grebene, V tako nastale jarke se sadi krompir in zagrne z motiko. — Sp(nitlndnii paša. Letošnje pomankanje krmo bo marsikaterega gospodarja prisililo, da bo pričel z zgodnjo pomladno pašo. Taka paša ugaja živini bolj kakor košenici. Ce imamo )>o takih prostorih pozneje kositi se na vsak način priporoča, da jih po končani paši nekoliko pognojimo. Za tako prostore je najboljši gnoj gnojnica ali pa čilski solitér, ki hitro deluje in vpliva posebno na rast trave, — Kokoš iiuii i)iko. Pri nas se pri kurotnini jtogostoma pokaže bolezen, ki jo imenujejo pika in katero zdravijo na ta naCin, da piko izderejo z jezika. To zdravljenje jo surovo ravnanje in nič druzoga. Sedež bolezni v tem slučaju niti na jeziku ni, če tudi dobi jezik piko, ampak sedež je v želodcu in krotu. Nastane pa !)Olezen vsied prehiaje. Kokoš sedi žalostno in nim» teka. V želodcu nastane vnetje vsIed česar postane jezik suh in trd. Najboljše sredstvo proti piki je to, da se da skozi nekaj dni nekoliko pojirovih zrn zavitih v maslo in da so da poleK tega kaj mehko pičo, namočenega kruha, ali kaj takega. Ameriški novičar. Umrla je v .Joliotu v Ameriki gospa Manja Trlej), rojen» Zagorec,— V Cbisholm, Minn., je nmrl Alojzij Čebule. Istotaw je umrl Slovenec Anton Perhaj, rodom iz Mule vasi pri Laščah. V Monore rudniku ae je ponesrečil Slovenec Alojzij Gornik-Težko da okreva, * Volikiniski ledenik. Častniki in potniki v ameriške luko dospelega parnika Adriatic od White Star Line naznanjajo, da so na svojem potu v Ameriko imeli ves čas kar najslaUšo vreme, kakonšujoga imenovani parnik dosodaj so ni imel prestati; Parnik je dospel v New York z jednodnevno zamudo in vsi , mornarji ter potniki so bili nepopisno ve.se]i, ko so i)rivezali ; parnik k njegovemu pomolu na Hudson Riverju. Na svojem potu jc parnik Adriatic tudi srečal velikanski ledenik, ki so je pojavil na desni strani jjarnika. Kapitan Smith je hitro proračunil, ^^ je ledenik 170 čevljev visok in več kakor lOOO čevljev do'i-Potniki, ki so opazovali ledenik, trdijo, da je izgledal ravno tako, kakor kaka gora, ki jo izdelana iz čistega stekla. Raznoterosti. * Na/!i4Í()vaiiJp Kraiicije. Časniki večkrat jioroifljo, kako ta nioderna država v istini 'nazaduje. Francosko novine same «Kicnjajo, da iiiizadujc francoska vojna mornarica. Ta slavni narod, ki se jo i^onaisal » svojo mornarico, ker je bila prva v Evropi za angleSko, zdaj gleda, kako mu neslavno propada. Zdaj jo že na četrtem mestu i kmalo zdrkne na peto. Večkrat sc čuje o Ijunah^ mornarjev na francoskih ladjah. Nima prave discii>line. iVaucija lii rada zatajila to rano. Nedavno je kaznovala pouior-fke, aiirila jc poteklo že pet let, odkar io umrl slavni mecen jugoslovanski biskup Strossmayer. A se ^''íij nima naslednika. Kolika zguba za ubogi hrvatski narod! * V Italiiiaciji jc ilovoljeno saditi toiiak tudi na vseh otokih 1'od pogoji, ki jih 'vlada odobri. A sadiko se no smejo prenašati Hereefiovine. * MrtvaŇki hiinket. Neki F, Havauez v Montccarlu je po- odlično družbo v svojo vilo na banket. Na vabihi je bilo insano, da čaka udelcžnike na koncu veliko presenečenje. Proti jutru je končal l)ankot. Ravanez je vstal, govoril gostom, nato H'* fotegtii) revolver iz žepa ter se ustrelil v sence. Bil je takoj 'ftev^ Bil je šo mlad, pa bolan na živcih. * /eiivkc v iivsli-ijski ti-goviiii. V Av.striji jo zaposlenih obrti in trgovini l,nf;2,i)!i»o žensk. Število zaposlenih moških »Iti trîki'at toliko. Od lOUO zaposlenih oseb je iJOSi žensk, tpl [l'o^kih. Bolog teh jiodatkov so uposlene žensko največ v ekstilni industriji, in sicer ii70.4a7, v trgovinah SOH.O.'ii), v in-^^triji obleke 184.riHH, v gostilnicah in pivovarnah 145.191. nfl i * ''^'^»'oiiiinn' iiiilijoiitirja. V Filadeltiji se jo eden med ^^.luogatejšitiii ljudmi cele Am'oriko, 74letni Charles KIlis, ustrelil jz strahu jircii roparji.. Zapušča premoženje óU mil. dolarjev. , " linllko ]irolMH]i natakar na »lan f V Kristijaniji sc jo ^pgnalo 8 pomočjo korakomera, da je napravil natakar od 8. ure 'Jitraj do polnoči 99.000 korakov, kar znaša tiO kilometrov. Smešnice, ''"'vi apl-il. A.: „Ali veš, da morajo zaradi stekline tudi (nagobčnike)?" ~ B.: „Tega sicer še nisem toda videl sem pa žo včeraj sam kokoši in peteline s torba,m „a k^unih." . 1- posestnik, ki si je pred dvanajstimi loti novo hiso lin' P''itoži proti mizarskemu mojstru, kateri mu je na- 1 ^vii vrata in okna, češ, da jc dal tako slab lo.s, da so ga že črvi razjetlli in poškodovali. — Toda dovtipon mizar mu 8ert° ^'ivriie: „To jia že ni ros! Vam takoj dokažem! Jaz 111 Vam napravil vrata in okna gotovo iz dobrega lesa, saj bi sicer ne bili črvi razjedali — Sejmi na Dolenjskem v mesecu aprilu. v Trebelnem in Zagradcu 17.; v Ribnici in v Podbukovju jtri Krki 19.; v Metliki 20.; v Žužemberku in Leskovcu 24.; v Semiču ii6. Tržne cene v Novem mestu. Imenovanje Ilektl. po E b Imenovanje Uekcl. po ^ 1 fa âenica...... SiO 48 Leča....... 10 7a Rž....... 14 Bob....... — — Koruza...... 13 — Ajda....... 12 36 U ves....... 9 76 Proso...... 11 71 Ječmen...... 12 S6 Soršca ...... 1& 60 Krompir (luernikj . . 1 60 Lati....... — — Fižol ....... U 71 Jajca po 10 za 40 vinarjev. Grah....... 11 04 Tujci v Novem mestu. Holfll KokliS: Kiiiera B., dr. Lftvrenčií, TrsTen J,, Z»jc A., Ptisehl A., Sfirk E , Armi« M, iï Ljnbijfttie; gospa Fus in hierka íe Metlike; Kiamut C„ Jerzabek L ia Dunaja; Cenoak M. iz Rurtolfuvega; Burnik 8. ii Idrije; îîevûik A. iz Voloske; Aleksander M. iz Sieeka; Trauu J. iz Gline; Tauber B. iz Zftla-Efterezeg; îîurl J, is KoĚevja, Hotel pri Poiil: Kužnik A., Hd£ F, Mtillei J. iz Trebenj; Dolžan F. iz Baduvljice; Faleskini F. ie Brda; Jerman J. iz Kranja; Iranovič M. iz Ce-luTca; Btjliinc M. iz Št«TÍc; Scbeiblan K. ir Šoštanja. Hotel Jacaz: ŠkrI J, in M.; Brajer M.; Jatnnik A. ii Ljubljane; Mo-lioriS A. iz Ljabnega; Arko J. iz Cikave; obitelj Gradnik iz Trebenj; Brann-steiner H.. Robir A. h Zagreba. Jakše: Djlgan A. i» Volijena pri Trstn; Beniiic M. izlleriielj; Braíiíka I iz Steiukircben-a (Bavarsko); Brulc J. iz Gliittweg-a (Bavarakoj, Dražbeiii oklic. E 64/9 ' G Po Eabtevanjo Mestne hranilnice v Novem mestu zastopane po dr. Sclieguli, odretniku v Novem tneetu bo doe 29. aprila 1909 dopoldne ob tO. uri l>ri ejiodaj oznatneujeni nodniji t iibi it 6 v Novem raestn dražba zemljiSCa tI. It, 30(i kat. cibi, Ootiiavae s pritiklino vred, ki sestoji iz bláe parc, St, 128 in njive parc. It. 992. Nepreiniczinam, katere je prodati ua dražbi je doloíena vrednost iu sicer bili na 6U0 K, njivi ca 445 K. Najuiaujli punudek ztiaiia 696 R G8 h. pod tetn zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki se ob enem odobre in listine, ki se t.inejo nepremičnin (zemljilko-knjižni izpiaek, hi)iotekariii izpisek, izpinek iz katastra, ce-nitveni zapinnikt itd.) smejo risti, ki želé kngjiti, pregledati pri spodaj ozna-meujeni Eoriniji v izbi It.. 5 med opravilnimi nrami, Pravice, kattrc lii »e pripuii^le dražbe, je ogiaeitj pri aodniji najpozneje v dražbenem obrokn )ired začetkom dražbe, ker bi ae sicer ne mogla razveljavljati gledć nepremičnine «anie, U iiadaljnih dogodkih dražbenega postopanja ae obvestijo osebe, katere imajo sedaj nn cepremi^ninali pravice ali brtitieiia ali jih zadobe v tekn dražbe-nega postopanja, tedaj saitio z nabitkoi» pri sodniji, kadar nití ne stannjejo v okoliin spodaj oznamenjene sodnije niti jie imennjejo tej v eodnem krajn BtAnnjočega poobiaiičenca za vročhe. C. kr. okrajna sodtiija Rudolfovo, oddelek II., due 17. marca 1909. (8T) Vabilo na IIL redni obini zbor Kmetstie posojilnice in hranilnice v Mirni peči kateri sc vrši V nedeljo, dne 25. aprila 1909 ob 3. uri popoldan v zadružni pisarni 8 slcdočiii) dnevnim redoni: L) 1'oročilo naćelstva. ii.) Potrjenjo letnei^'a računa. 3.) Dopolnilna volitev raiiunskcfra [»rofrloíiovalca. 4.) Dopolnilna volitev odbornikov načelstva. 5.) Slučajnosti. («0> Brockhaus Leksikon novejša izdaja in dobro ohranjen jc ceno tia prodaj. — Izvn se v iipniviiišlvii „lioleiijskili Novir;". P. n. ! Slavnemu obćinstvu uljudno naznanjava, ria sva zopet prevzela staroznano gostilno „Pri Lipi" v Kandiji (pri Pintarju) ter bova vsikdar skrbela za izborno pijačo, dobro kuhirgo în toôTio in ceno postrežbo. Sobe za prenočišče imava vedno na razpolago. Za mnogobrojen obisk sc uljudno priporočava Vel es poštovanje tu (86-3-1) Franc in Alojzija Smuk. Fozor! Pozor! ! Na prodaj je iz [iroatc roke (88-3-1) prodajalna z vso oprjivo farne cerkve radi preselitve. Poleg ste tudi dve iqivi, Proda se le takemu, ki bode trgovino „naprej vodil. Vpraša naj se pri Mariji Kaliiiffer, Irsrovki v Št. IVtni pri Novem iiiestn. Sil v Kandiji pri Novem mestu blizu bolniinico st. 74. Hiša obstoji iz dveh sob v pritličju in v drugem naatropju ena goba. Hiša je pri])ravna za vsako /l^^i 1111 vi l>rodaj skupno ali obrt.— Zraven so Se llJiVl vsaka posebej ter šupa in svinjak zaradi preselitve v Ameriko. Kdor hoće to kupiti naj se z^lasi do koncem ajirila pri Fraiic Nekula, Kaiidija št. StBchenpferd lilijino mlečno milo Najmllejše milo za kožo kakor tudi proti pegam! (54-2U-1I Dobi se povsod I FivDUQPno Mengeš Julij Stare ustanovljena leta !818 prijKiroču svojo dvojno marino, maixiio in )mi-viirsko pivo v sodOkili in stckleiiirali. /aloiîa piv(! v ItiidoHovom (83-5-2) 1 V hiši g. Ferlio, tibomo holDdvora. m (H ii^IfifPSj^SIpUSIMlMIpUMIiliMlMlîSlii] Načelstvo splošne obrtne zodruge za sodni okraj Rudolfovo naznaiqa, da občni zbor 1. aprila ni bil sklepčen zaradi preinajiine udeležbe članov, toraj se vrši zojict dne 18. aprila z istim vsporedom in ravno tamkaj ob 2, uri popoldan, kakor so že glasi v razposlanih vabilih. i84 'i-2 K obilni udeležbi se uljudno vabi. Loterijske številke, TRST, 10. aiirila ÍÍ4 8 16 li!» a4 I 4 Svoji k svojim! Popolnoma varno naložen denor Hriinilnica in pasojiinica za Handijo in oiioiico rcg. zadruga z neomejeno zavcKO (G!) 0-4) V lastnem domu v Kandiji c ř I' sprejema Li ani ter obrc- 4 ' atuje po ^ ne vlogo od vsacega, f:e je njen nd ali tic, (I na ieto brez odbitka rcntncga ilavka, i O katerega sama iz svojega plačuje. ESENCE (&2-15.7) fine kakovosti za takojSnie iivrstno iïdeloTan.te vtRkoi* atiih opojnih pijač, fmlh namiznih likerjev in specijalilat imam veiiuo v zalogi. — Puikj; tejjn «e liobi meni 80°!o kisova kislina, kemifino tista, za iiidelovfkiije najfiuejaeKa ki'»-Navodila in lepake imSljei» breiplaiiio z »«»If , rošiljatvijo. ('eniki (irezplaSiio iu pušt. pro»ti>.^. Carl Phillip Pollak, Essenzenfabrik' rilA(i, Hlanf>n«a«se IS. Zanesljivi, v stroki zvedeni zastojmiki se iščejo. V Ňkocijami tia Dcdeiijskem je iz proste roke naprodaj É obstoječe iz: zidano hiše z nf|OQOT If II vrtom, Stale, kozolca, njiv, trav-Ijy rtK^ ^ y U KOxda in vinoj^rada. I'ri i bisi je bila od nekdaj konce- sija za sejmarski vinotoč. — Več pove lastnik .losi]) Aiinpc, vrvai- t Novem mestu. (86) Ustanovljeno 1899 Ustanovljeno 1899 . IVAN- SVETEC brivec in vlasuljar izileinje vsa vla«nljarÉika dela, knpuje zmetane iii resaue ŽENSKE LASE po »"j' vii!ji ceni. V zalogi ima vse toaletne stvari, posebno svehvno ZDBtii origin»' Bayrum tekoĚina proti izpadanju las in prhnt, prliut ÍR(rine tekom eiioniesei'n» Tporabe popolnoma po njegovem navodiln. 1'ravi Amerlkan-Petrol tudi jiroiskntSeD _ za rast isumlaika tis posebno pri oirocili. (11-31-11) Neprecenljiv Nusiol, barvilo ir Une in brade, prekaSa vse doseilani' iznajdbe, Čudovit nspeb sedajDoBti, ueiíkodljiv, zdravniško preiskan. Zraven tega priporoĚa svoj Brivski Salon, urejen z najnovejsiuji k"»»' forti, 8 hitra, čisto, dobro pootreibo želeÉ mnogobrojnega oblaka. Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne Iiíbc.) Pozor! Slovensho podjetje! Pozor! Hlavncmu občinstvu se prijioroča