175. številka. Ljubljana, v četrtek 2. avgusta. XXVII. leto, 1894 fahija vsak dan aveeer, izimfii nedelje in praznike, ter volja po p od ti p reje man za avstro-ogercke dežele ea vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedca M«sec 1 gld, 10 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto \'6 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden meseo l gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa ne po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje deželo toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oananila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj ne izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&tvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu at. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ljubljanska obrtna nadaljevalna šola. Skoro StirideBet let je tega, kar se je nafta naučna uprava vzbudila iz svoje historične zaspanosti in na veliko svoje začudenje zapazila, da bo vlade drugib, naprednejših držav obrnile bvojo skrb na naobraženje obrtnega stanu. Ko so gospodje to zapazili, so pač strmeli, zakaj do tedaj spoštovali so obrtnika le kot davkoplačevalca, sicer pa bo zanj bore malo menili. Ker pa je javno mnenje pritiskalo na učno upravo, naj Bkrbi za obrtne Sole, udala se je, in tu in tam ustanovila razne take zavode. Tudi Ljubljana je takrat — 1. 1856. — dobila svojo Se sedaj obstoječo obrtno nadaljevalno Solo, ki se je od tistega časa seveda večkrat reorganizovala. V novejšem času je učna uprava končno vender spoznala, da za naobraženje prebivalstva ni Se vse storjeno, če se srednješolska mladina trpinči z učenjem latinskega in grškega jezika, in jela se je zanimati tudi za obrtno Šolstvo v večji meri kakor dotlej. Uspehi se vidijo povsod, kamor človek pogleda, in slepec mora biti, kdor ne spozna, da je ta pouk obrtnemu stanu kakor obrtništvu samemu na veliko korist. Rekli smo že, da je bila Ljubljanska obrtno-nadaljevalna šola tekom let večkrat času primerno reorganizovana. Samo v jednem oziru je ostalo vse pri starem, samo v jednem oziru se niso razmere na tem važnem zavodu od njega ustanovitve do današnjega dne čisto nič premenile — namreč glede učnega jezika. Pri ustanovitvi te šole, v dobi najodurnejšega germanizovanja, se je na tem zavodu uvedla — kar je pač samo po sebi umevno — nemščina kot jedini učni jezik in pri tem je ostalo do današnjega dne, dasi prav ta okolnost p a r a 1 i z u j e v b e drugo delovanje tega zavoda. Vzlic opetovanim prošnjam se v tem oziru ni nič premenilo, naučna uprava se ni umaknila s svojega stališča in zato je potrebno, da se na drugib mestih v tem oziru store primerni koraki, da postane materinščina učencev na tem zavodu učni jezik. Obrtno nadaljevalno šolo Ljubljansko je v minulem Šolskem letu obiskovalo 2G1 obrtnih pomoč- nikov in učencev in sicer je bilo mej njimi 216 Slovencev, 37 Nemcev, 3 Hrvatje iu 5 Italijanov. Že te številke, posnete iz uradnega poročila šolskega vodstva, govore" glasno, kateri jezik bi moral biti učni jezik. Za slovenščino govore" pa še drugi razlogi. Znano je, da ogromna večina teh učencev nemščino 1" za silo lomi, da zna komaj nekoliko najpotrebnejših besed, katere so se dečkom v ljudski šoli uteple v glavo, da pa jezika nikakor niso zmožni v toliki meri, da bi mogli biti deležni koristii šolskega pouka. Zategadelj pa so tudi učni uspehi primernojako majhni. S številkami ue moremo dokazati te trditve, ker ni šolsko vodstvo v preveliki skrbi, da bi doznali širši krogi za resnične razmere na tem zavodu, nikakih številk priobčilo, nego ves statistiški materijal prihranila zase. Splošno pa se govori in pripoveduje, da učenci kaj neradi obiskujejo to šolo — število zamujenih ur je baje nad vso mere ogromno — in da se tu 11 i jako malo nauče. Povdarjamo, da sodijo tako obrtni in učiteljski krogi, ki poznajo razmere tu in na drugih obrtno-nadaljevalnih šolah in pa učne uspehe, ki se dosezajo na tistih šolah. Menda ga ni človeka, ki bi se upal trditi, da naš obrtniški naraščai ni nadarjen in da boljših učnih uspebov ni mogoče doseči. Kdor bi se pa vender drznil kaj tacega izustiti, tega opozarjamo na Ljubljanske c. kr. strokovne šole, katerih prispevanje je velikansko in sijajno in ki dosezajo za to uprav čudovite učne uspehe, ker se učenci poučujejo v njihovi materinščini. Bilo bi naravnost smešno, ako bi tu novic navajali vse razloge, ki govore za to, da se naj slovenska mladina poučuj v slovenskem jeziku. Potrebno je to tem manj, ker je učna uprava to načelo že davno pripoznala in Be mu le tu in tam ustavlja, menda iz starega naBprotstva zoper Slo-veuce, kajti tega vender ne moremo misliti, da je namen vlade preprečevati naobraženje slovenskih obrtnikov, da bi ne mogli uspevati v konkurenci z Nemci. Ker je historično utrjena resnica, da naša vlada načeloma ne ustreže prošnjam in zahtevam, Če jih oglašajo Slovani in se jim le uda, ako jo k temu kakeršuekoli razmere s i I i j o, treba je tudi glede Ljubljanske obrtnonadaljevalne šole misliti na represalije, kajti to je gotovo, da tudi tu iz lepa ničesar ne dosežemo. Obrtno-nadaljevalne šole Ljubljanske ne vzdržuje vlada sama iz svojega žepe, nego dobiva izdatne podpore. Tako daje Ljubljanska mestna občina na leto 500 gld., dežela kranjska 300 gld. in trgovska in obrtna zbornica 100 gld. na leto. Ti zastopi so v slovenskih rokah in pričakovati je, da spolnijo svojo narodno dolžnost. Sedaj je Čas za to ugoden, da zahtevajo, naj se na obrtnonadaljevalni šoli uvede slovenski učni jezik. Će hoče vlada 37 Nemcem na vsak način zagotoviti nemški pouk, naj to Blori na svoje troske, ne pa na škodo slovenskih učencev. Ako bi pa vlada to zahtevo odbila in jej ne ugodila, potem je rečenih korporacij dolžnost, da ustavijo plačevanje vsake podpore. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 2. avgusta. Katoliški shod v Brnu. Češki katoliški ali, bolje rečeno, duhovniški shod v Brnu je mej drugimi resolucijami vzprejel tudi jedno, b katero se je izrekel za splošno volilno pravico p6tew delavskih zbornic. To je menda največ, kar je katoliško-konservativna stranka pripravljena dovoliti delavcem in tako si misli splošno volilno pravico m brž tudi gospod Fran Povše, Bamo da tega neče odkrito povedati, Mladočehl In Omlartinri. Omladinci se silno trudijo, da zadobe na shodu zaupnih mož mladočeške stranke večino, da bi premenili roladočeški program. Njihovi listi bo že precizovali nmladinske zahteve. Omladinci bodo predlagali: „Mladočeška stranka ne sme od opozicije prej odnehati, dokler se ne obnovi generalni deželni zbor za vse dežele češke krone s sedežem v Pragi, dokler se ne odpravijo kurije, se ne uvede lipu snu volilna pravica, se ne zagotovi avtonomija glede šolstva in tinanc, se ne uvede češčina kot notranji uradni jezik pri vseh oblastvih in se ne ustauovi češko vseučilišče na Moravi. V reiigijoinem oziru so Omladinci za delitev cerkve od države. Vitanje države. Boif/artika. Koburžanova vladu je v strahu da bi vrnitev bolgarskih emigrantov zamogla postati nevarna sa- LISTEK. Smrt na bojišči. (Spisal Lev grof Tolstoj; preložil Fran G. P o d k r i m a k i.) [Kunec) Toda nikdo ga ni razumel, zakaj le globoko je vzdihnil. Vzdih pa je bil tako presuuljiv, da se ga je celo sam prestrašil. Zaiskri se mu pred očmi Zdi se mu, da ga vojaci s kamenjem pokopujejo.. . Ta stan pa ne traja dolgo Iskro pred očmi se mu manjšajo, teža kamenja, katero mečejo nanj, pa postaje težja — težja. Z nadčloveškim naporom se skuša oprostiti bremena — stegna bo — zgubi za* vest. Ne vidi več, ne sliši več, ne misli ničesar več in ne Čuti več. — Kosec granate zadri Be mu je bil globoko v prsi in ga na mestu ubil. Prijatelj Mihajlov je imel boljšo srečo. Tudi on se je — kakor Praakukmo — vrgel na tla, ko je zaslišal bombin žvižg. Kot onemu drvilo se je i njemu tisoč mislij skozi glavo. Dve sekundi, v katerih je hotela in ni hotela bomba poginiti, bili sta mu ravno tako grozovito dolgi kat Praskukmoju. Toda on je molil v tej Bili: »/godi se Tvoja volja!" — — Mislil je: „Zakaj pa sem šel prav za prav v tej vojski k pešcem ? Zakaj nisem ostal rajši pri ulanskem regimentu v T.! Ah, garnizija je bila tako lepa in tako blizu moje ljube Natalije! — D;\, da, tako je; kdo ve, kaj me tu čaku!?" — Hotel je vprašati „orakelj", bode-li ostal Živ ali bode danes tukaj umrl. „Ako pogine bomba pri ravnem številu: živim; — ako pa pogine pri lihem številu: po meni je!" — je mislil in jel burno šteti: „Jedna dve tri štiri — — — je že ven! Končano 1" — kričal je ves obupan, ko je počilo. Vedel pa ni, je-li poginila bomba pri ravnem ali pri litem številu. „Gospod, odpusti nam naše dolge!" — je molil s sklenjenima rokama. Potem je s težavo vstal, a se takoj brez zavesti zgrudil. — Dolgo je ležal na obrazu. Ko pa se je prebudil, čutil je, da ga glava manj boli in da mu teče kri preko obraza. „To je moja duša, ki se loči od telesa", si je mislil. BGoBpod, moj Bug, bodi usmiljen moji duši! — Pusti jo v miru k — —. Ali vender je čudno", bi je pretrgal molitev, „umiram, pa vender se popolnoma zavedam in razločno slišim korake vojakov in pokanje pušk." „„Hitro semkaj noHilnicolua — je čul blizu sebe klicati glas; „„naše kompanije šef je padel."" — Bil je to glas njegovega bobnarja Ignacija. Čutil je, ko so ga zgrabili previdno za ramena; — odprl je oči in videl nad sabo višnjevo nebo, na katerem so migljale zvezde. Videl je dve bombi, kakor bi podila druga drugo; videl je Ignacija, — vojake z nosilnicami, rakvami iu puškami. Videl je prekope in nasipe, in vidno jasnejše mu je bilo prepričanje, da še živi. Na glav: ga je ranil lahko kamen. Spočetka je skoro obžaloval, da so ga izbudili. Saj mu je bilo prej tako dobro, mnogo boljše kot sedaj pri pogledu bomb, krvi, vojakov, bojišča .. . Druga misel pa je bila že združena b sladkim čutom, da še Živi, in tretja — — da bi čim prej zapustil bastijo. — Bobnar je obvezal Šefu glavo, ga podpiral in vedel na prostor, kjer bo obvezovali. Leps, prijazna dolina mej trdnjavskimi nasipi in prekopi je bila pokrita s stotinami mrtvecev. Sto in sto jih je ležalo tukaj deloma že mrzlih, dHoma memu Koburžanu, ia zato neče izdati splošne amnestije. Pismo Petra Stančeva, katero Brno omenili že včeraj, je vladi kaj dobro došlo. V svojem glasilu pravi, da je dotično pismo protidinaBticno, ker zmatra izvolitev Koburžana za nezakonito, ker očita Koburžanu, da tira avstro-ogersko politiko in ker izjavlja, da bolgarski emigranti s Cankovom na čelu nečejo nič vedeti o kakem kompromisu. .Svobodno Slovo" pravi, da je to pismo dokaz, da emigranti ne poznajo razmer v deželi, da uplivajo nanje tuji faktorji in da je njih postopanje veleizdajsko. — Položaj Koburžanov je res kritičen. Na jedni strani Be ima boriti zoper tiste, ki ga hočejo odstraniti Busiji na ljubav, na drugi strani pa zoper Stam-butova. Ta je v pogovoru s poročevalcem »Borliner Tagblatta" ostro kritikoval Koburžana, njegovo vlado in razmere na Bolgarskem, včeraj pa mu odgovarja na to bolgarska vlada v „NeueFreie PreBse". Stambulov jo rekel, da so uzroki njegovega odstopa samo njemu in Koburžanu znani, na kar mu vlada odgovarja, da to ni res, da ni nobene tajnoBti. če bo Stambulov hotel priti v sobranje, se vlada temu ne bo upirala, ker jej je odkrit boj ljubši, kakor zavratno sumničenje. Pravi se nadalje, da je očitna neresnica, ako trdi Stambulov, da je KoburŽan podpiral liste in osobe, sovražne Koburžanu, trditev, da vlada v deželi anarhija, pa da je naravnost smešna. V celi deželi je mir in red in kar se je zadnji čas zgodilo, je le dokaz, da je bila odstranitev Stambulova potrebna. Smer unanje politike se ni in se ne bo premenila, za to jamčita ministra Stojlov in Načovič Sedanja vlada se naslanja na vse zmerne in poštene elemente v deželi. Rusofilov v tistem zmislu beseda, kateri se jej navadno v inozemstvu prideva, sploh ni več na Bolgarskem. Tudi stari Rusotili so v prvi vrsti bolgarski rodo ljubi, udani domovini in Koburžanu. Srbske novice. Najsposobnejši voditelj srbskih liberalcev, bivši minister Riba rac, je v glasilu liberalne stranke na dolgo in na široko razložil, zakaj so začeli liberalci proti sedanji vladi opozicijo. Glavni povod je ta, da je vlada povsem napredujaška. — Ker je treba državni prevrat vsaj nekoliko opravičiti, se bo proti Čebincu, lian »o Tajaca in Učitelju Žujeviču vender vršila kazenska obravnava radi veleizdaje. Dasi niso zatoženci niči sar slabega storili, jih bode sodišče vender obhodilo, Če bo to Milan ukazal. Čuditi bi se temu ne b.lo. saj je srbska justica povsem demoralizirana. — Nikola Pasić se je razen z Nikolajev ćem posvetoval tudi z ministrom Luzan-čem iu govoril tudi ti poročevalcem Nove Preše. Temu je rekel, da odobrava pasiviteto radikalne stranke, da je rozveljavljenje ustave nevaren precedeačni slučaj, da sedanjega položaja ni moči dolgo vzdržati in da radikalna stranka glede unauie politike ničesar ne zahteva, kar bi bilo zoper Kaluokvjev program. Ko rej akti vojna. Japonsko brodovje jo največjo in najmodernejšo kinesko oklopnieo „Cht n-Vunn" potopilo in ujelo ter razdejalo dve kineski križarki. Tudi na kopnem so se Kinezi in Japonci spoprijeli. Pri mestu i hau je japonska vojska napadla kineško, pa je bila odbita in se morala umakniti. Vsltd tega poraza so Japonci poklicali v Soeulu Btoječa krdela v Yahau, da iz nova poskusijo premagati kineško vojsko. Dopisi. % Yii»»vtoli4'gu, 1. avgusta. [Izv. dopis.) (Ž i v i d a r s t v o in vinarstvo.) Grozovita je pri nas vročina, da nas kar telesno in duševno ubija; kdor si pa ohrani še kaj življenja, ta je v nevarnosti, da ga lenoba ne prevzame. Sama gola in čista lenoba bi provzručila, ako bi človek v tej pasji vročini hotel pisati o katoliškem shodu, kateri so preteklo nedeljo sklicali sami katoliški možje v Log še k rvavečih. Stotine, ki so bile še pred malo urami odšle z navduSenj^m in upanjem v boj; — stotine, ki so z molitvijo ali s kletvico na krvavih ustnicah izdahnite svojo dušo. Na stotine jih ni videlo daneB več zahoda aolnčnega, ki so zjutraj Se polni pobož-nosti padali na kolena .... Pojdimo nekaj koraVov dalje; v ulicah Seba-Btopoljskih najdem;) isto sliko. Mej mrtveci in umirajočimi bojevniki leže lahko in težko ranjeni. V rakvah in nosilnicah jih nosijo v prenapolnjene bolnice, da jih polože ondu ua vojaške postelje ali pa na deske. Iu koliko jih zadavi še ondukaj angelj emrtni! — Vender vstaja i danes, kakor ob drugih dneh, nad goro Sapun zarija jutranja. I danes obseva Bolnce slemena in strehe mestne. I danes svetijo zvezdice na večernem nebu; bela meglica leži na morji. V valovih pa ue potaplja zahajajoče solnce in barva obzor tako lepo in tako škrlatno kot v prejšnjih in pozuejšib dneh. Sto in sto ljudij zre čudeč se tudi daneB v nebno telo, ki vidi brezčutno radost in tugo, življenje in smrt, ter upogiba ponižno Bvoje koleno pred nevidno višjo vaegamogočno&tjo. pred samo obličje svete Bogorodice; lenoba bila bi kriva, ako bi tajili, da niso bili udeleženci — cer-kveniki in cerkveni ključarji — po trditvah in laskavem pozdravu predsednikovem, najvrlejli in naj« odličnejši možje, uprav cvet Vipavske doline; lenoba bila bi kriva, ako bi si Človek ogrešil dušo s kriti kovanjem delovanja raznih društev, ali pa z razkrivanjem pikantnosti na sporih in razporih bogatega našega društvenega življenja. Slab sem in grešen Človek, toda sedaj sem srečno priSel iz teb pogubnih vrtincev, in zdrav in čil namenil sem se pisati o nepristranskem krušnem vprašanji, preverjen, da molimo bogumili klerikalci vsak dan: daj nam kruha! ter da se na drugi strani vsakdanjemu kruhu niti „brezbožna drubal" slovenskih naprednjakov ne odreče. Deželni zbor kranjski je sklenil zakon v po vzdigo živinarstva. Z velikim navdušenjem pozdravljali smo ta zakon, meneč, da je vender jedenkrat prišel na vrsto tudi — kmet. O ječali smo si mnogo, toda dosegli smo nbogo malo. Rib, da tudi ta zakon ni popoln in uzoren, toda mogoče je celo 8 slabimi zakoni dobro vladati, a kako šele z razmerno prav dobrimi. Ako se niso naše nade o povzdigi živinarstva obistinile, ni temu toliko kriv zakon, kakor organi, ki bi ga izvajati morali. Krivda zadeva tu v prvi vrsti občinske zastope, mej katerimi se nahaja, žal premnogo članov, ki še daues zakonovega duha pojmiti ne morejo, dasi vse levo in desno toži, da se jedva Vs krav ubreji, da je premalo bikov, iu da so slabi, da se krave šele po 15 mesecih zopet ubreji jo itd. Škodo si preračuni lehko vsakdo. Kljubu temu nahajajo se kmetski občinski za-stopi, katerim je obč. bik nadležno breme, katerega se na najlažji način s tem otresejo, da ga sploh ne kupjo, ako ga pa kupijo, pazijo, da ga čim preje prodajo. Dokazil ne navajam, ker bi morali taki slučaji nadzorovalnim oblastvom itak znani biti, ker morajo imeti pregled vseh bikov v rokah. Naglašam le toliko, da bo nahajajo cela okrožja s stotinami ktav, ki nimajo nt jednega ali pa le po jednega bka!!! Posledice takih razmer bo jasne dovolj, in čuditi se le moramo, da ni nikjer nikogar, ki bi tako mulomaruost iztrebil. Nadejamo se, da ne padejo te besede na nerodovitna tla. Ako bi pa tudi to ne pomagalo, govorili bodemo jasneje, kajti škods, ki nam jo pomanjkanje bikov vsled nemarnosti pro-v/.rm-uje, jo prevelika, da bi jo molče in nadalje trpeli. — Poleg živinarstva je najvažniša panoga kmetijstva na Vipavskem vinarstvo, koje nam trtna uš neusmiljeno uničuje. Vipavci ne drže rok križem, nego gledajo, da bo jej po svojih močeh branijo, toda te sile so prešibke in preskromne. Kmetovalec potrebuje gmotne in duševne podpore od zgoraj. Pri nas se misli, da je dovolj, ako odda dež. odbor sem in tja kako podporo v znesku 15 gld. za nasaditev ameriških trt, in ako nam opiše sicer izvrstni Btro-kovni list „Kinetovalec" razne načine cepljenja. Ž al, da je to le mamilo samega sebe. Ko smo pred nekaj leti opazili trtno uš v svojih vinogradih, krepila nas je nadeja, da nas ameriška trta, s katero bode sicer nekoliko več sitnosti v obdelovanji, vender-le reši. Danes nam je ta vera nekoliko opešala, kajti tudi priprostega kmeta čujemo že tožiti, da tudi ameri-čanko auš pojrj". (Hvalevredno je od dežele in dež. vlade, da je ustanovila pri nas trtnico, grajati pa moramo odločno skopoBt in lehkomiSljenost. Vsakemu iajiku je znano, da tirja vsako sadno drevo sebi primerne zemlje; istotako je s trto, a v največi meri se to nahaja pri američankah, tako celo, da po kratkih letih umrejo, ako jih nismo v prikladno zemljo VBadili. Drugodi so skušnje dokazale, da v močno apneničastem, soldunastem, ali vlažnem ne-premočljivem svetu nobena ameriška trta ne uspeva. Ker imajo pa vsi vinorodni kraji več ali manj take zemlje, trudijo se vsi zavedni vinščaki, da bi iz raznih ameriških plemen zaplodili trto, ki bi kljubovala trtni uši in ki bi v vsaki količkaj primerni zemlji uspevala. Do danes se to še ni posrečilo, a nadejati 86 smemo, da bode vsestranska francozka požrtvovalnost — o avstrijski niti ne govorimo — tudi tu uspela. Francozka pridnost podala nam je po večletnih skušnjah ključ, kako nam je pri novih nasadih zemljo in trte odbirati. To je zlata vredno. Ne preoBtaje nam torej druzega, nego da b poskuševalnimi nasadi vse naše vinorodne zemlje z raznimi ameri-čankami proučimo, kam naj to ali ono trto (ameri-čanko) sadimo, kajti nikdo nam ne more pozitivno zagotoviti, da bode tu alt tam američanka uspevala; ako ni prej dotične zemlje preskusil in preiskal. Tu je hvaležno polje za kmet. podružnice, za list „Kmetovalec', za dež. odbor in za dež. vlado. Vsi ti faktorji naj bi jednodnSno pospeševali proučavanje tega vprašanja, podpirali naj bi z raznimi trtami in gmotno podporo imovitejše kmete, ne pa revežev, ki Se nikdar niso mogli biti kos taki nalogi. Bog ve, da ne zavidam ubogih trpinov za ooih par krajcarjev, nego prepričan sem, da je glavni namen podporam povsdiga novega vinarstva, ne pa obdarovanje siromakov, in sato naj bi se tudi tako obračale, da se ta namen doseže. Tu se mi utegne ugovarjati; a jaz že naprej izjavljam, da je imel tudi doslej dež. odbor pri podelitvi podpor tako slabe informacije, da je reveža podporo odbil in jo bogatinu podaril, da torej ni dosezal namena Bubožue* vinščake podpirati. Kolci so v trtnicah predragi in tudi premalo pasem bo goji. To velja zlasti glede najboljših vrst, ki niti zastopane niso. Lahkomiselno je pa, ako se kmetu reče: tu imaš kolce, ter usadi jih v soldanasti svet, kajti tudi tu že opažamo, da taki jedva par let stari nasadi hirajo, kar jemlje ljudstvu pogum, ker ni prav poučeno. Dajte kmetu raznovrstnih trt in gmotne podpore, da bode v vsak kot domače zemlje po nekaj trt usadil, in v kratkih letih bodemo prav gotovo vedeli, kod nas američanka reši in kod ne. Dotlej pa poučujte kmeta ter opo-zorujte ga največ na odbiranje prikladne zemlje. O tem dalo bi se mnogo pisati, toda jaz sem hotel le stvar sprožiti, in se nadejam, da se kdo oglasi. »Glasbena Matica" v Ljubljani v minolem šolskem letu. m. Tudi tretjo bvojo nalogo kot koncertni zavod je izvrševala .Glasbena Matica* v minoli sezoni 1893/94 posebno uspešno pod vodstvom neumornega koncertnega vodje g. M. Hubada. Koncerti so bili 4, namreč: Koncert „češkega kvarteta" dne* 19. novembra 1893 v deželni redutni dvorani. Koncert dne* 3. decembra 1893 v deželni redutni dvorani. Sodelovali so: gdčna. Eleonora Ribava, operna pevka, gg. Karol HuffmeiBter, pijanist in učitelj „Glasbene Matice", Karol Jeraj, vijolinist in učitelj „Glasbene Matice", Gecil Vašiček, operni pevec, slavna godba c. in kr. peSpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27, pevski zbor in oddelek šolskega zbora .Glasbeno Matice". Koncert dne* 12. in 14. marca 1894 v deželni redutni dvorani. Sodelovali so: gdčna. Berta Le-ščinska, operna pevka slovenskega gledališča; gosp. Cecil Vašiček, operni pevec slovenskega gledališča; pevski zbor „Glasbene Matice"; drugi in tretji oddelek šolskih zborov „Glasbene Matice" in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. Koncrt dne* 7. junija 1894 v deželni redutni dvorani. Sodelovali so: g. drd. med. Bala Stuhec, baritoniat; g. Karol Jeraj, vijolinist in učitelj „Glasbene Matice"; pevski zbor .Glasbene Matico" in oddelek moškega šolskega zbora „Glasbene Matice", Statistika koncertov je nastopna: Koncerti so bili 3 društveni, 1 „češkega kvarteta", a tudi ta na troške društva. Ponavljal Be je 1 koncert („Stvarjenje"). Kompozicij se je izvajalo 23, (Havdnovo „Stvarjenje" računjeno za 1) in so bile po vrstah glasbe te-le: I. ) Instrumentalne: 7, in sicer 2 kvarteta za godala, 1 fantazija za vijolino in orkester, 1 fantazija, 1 romanca, 1 poloneza in 1 scherzo za vijolino in klavir. II. ) Vokalne: a) S spremljevanjem orkestra: 4, mej temi 1 oratorij, 1 fantazija za klavir, zbor in orkester in 2 mešana zbora z velikim orkestrom. b) S spremljevanjem klavirja: 7, in sicer 1 velika scena za moški zbor in bariton-solo, 1 mešan zbor 8 čveteroročnim spremljevanjem na klavir, 1 moški zbor s tenor-solom, 1 ženski zbor s sopran-solom, 1 poloneza za sopran solo in 2 ariji za bariton-solo. c) Vokalne brez spremljevanja: 5, in sicer 4 mešani zbori in 1 moški zbor. Imena skladateljev b številom izvajanih kompozicij: Bazzini 1, Beethoven 1, Bendl 2, Dvofak 5, Fibich 1, FoerBter 2, Glinka 1, Haydn l, Hubad 2, Laub 1, Smetana 1, Svendsen 1, Thomas 1, \Vie-niawski 1, Wilhelmj 1, Wagner 1. — Izmej teh je bilo slovanskih skladeb 15. Izmej 16 pevskih skla-deb je bilo: 9 za mešan zbor, 3 za moški zbor, 1 za ženski zbor in 3 za soli. Pevski zbor, (v katerem je redno 124 pevk in pevcev, in sicer: 40 sopranov, 29 altov, 22 tenorjev in 33 basov) pomnožen po oddelku Šolskih zborov, je nastopal broječ ilo 180 oseb, vojaški orkester pa do 50 mož, skopaj do 330 oseb. V zborovih točkah so sodelovali: moški 12krat, ženske lOkrat. Vojaški orkester je spremljal pri 5 skladbah. „Izvestj e* navaja vzporeds vseh poprejšnjih društvenih koncertov, ki so važni za zgodovino društva, pa se doslej niso zabeleževali v letnem poročilu Prvi koncert, katerega je „Glasbena Matica" sploh priredila, je bil 8. junija 1888 (matineja). Sodelovali bo virtuoz na kontrabasu f Blaž Fišer, operni pevec g. Fran Pogačnik, nad 140 pevcev broječi moški zbor, ki se je ad boc sestavil iz raznih Ljubljanskih pevcev in iz društvenega šolskega zbora, in vojaška godba si. pešpolka št. 17. —• Izmej poznejših koncertov je onega dne 18. aprila 1891 vodil dr. Gross (f 8. febr. 1892.) vse druge pa koncertni vodja g. M. Hubad. Bili bo nastopni: Koncert dne 18. aprila 1891 v dež. redutni dvorani. — Prešernova beseda dne 19. decembra 1891 v dvorani Ljubljanske čitalnice. —- Koncert dne 12. maroa 1892 v dvorani filharmoničnega društva. — Koncert dne 9. aprila 1892 v dvorani narodne čitalnice Ljubljanske (za društvenike čital-niške). — Zgodovinski koncert dne 9. junija 1892 v dež. redutni dvorani v proslavo tristoletnice Brnrti Jakoba Gallusa, rojenega na Kranjskem 1. 1550., umršega v Pragi I. 1591. — Koncert dne 15. de cembra 1892 v dež. gledališči. (Ponavljal se je 17. decembra v dež. redutni dvorani). — Koncert dne 24 in 27. marca 1893 v dež. redutni dvorani. Anton Dvofak: „Stabat Mater", za soli, zbor in orkester, op. 58. — Koncert dne 8. junija 1893 v dež. redutni dvorani. Glavna podlaga vsem koncertom je bil društveni pevski zbor .Glasbene Matice", ki je z vb6 hvale vredno vztrajnostjo in marljivostjo izvrševal umetniške intencije koncertnega vodje g. M. H ubada, ter podajal občinstvu v zares dovršeni obliki marsikateri biser iz glasbenega slovstva slovanskega a tudi druzih narodov. Domače stvari. — (Taki so!) Piše se nam: Ni dolgo, kar se je vozilo Ljubljansko konservativno obrtno društvo v Škofjo Loko, v namenu, da si napravi ondi veBelo popoludne. Morda pa tudi zategadelj, da bi delalo reklamo za svoje člane, ker se je izkazalo, da tisti velikanski inserati v „Slovenci", s kojimi se prijateljem z dežele priporočajo jedino le člani konservativnega društva, niso nič vredni, in da temveč še slabo uplivajo, ker so „priporočeni" izgubili valed tega mnogo „narodno-naprednih" naročnikov, ki se dosedaj uiso ravnali po načelih „Slu-venčevih", da se ima namreč tudi pri obrtniku, prej kot mu kaj naroČiš, paziti na to, je li konservativen ali napreden. V tistem vlaku sedel sem tudi jaz, ki vam to pišem, ter se ponižno skrival v kotu, da bi „konservativni" obrtniki ne zavohali mo-jega „naprednoga" osrčja, ter me ne iztirali iz svoje srede. Dva veljaka tega društva sta se raz-govarjala o tem, kako jih bode Loka danes sprejela. Jednemu je bilo veliko na tem, da bi Škof j a Loka obisk konservativnega obrtnega društva pozdravljala tako, da bi razobesila prav mnogo narodnih zastav. Na to pa se je drugi oblastno odrezal: Kaj nam narodne zastave! Mi nismo narodni, mi Brno konservativni. In tako je v resnici! Sedaj, gospod urednik, pa tudi vidite, kako grdo krivico ste učinili gospodu Andreju Kalanu, ki v svojem „Domoljubu" brani Ljubljanske nemške napise. Le čudim se, da vam mož še ni odgovoril: jaz nisem naroden, jaz sem konservativen! Potem pa bi bili ugnani vi, in gospodu Andreju bi ne vedeli ničesar več odgovoriti. Z Bogom! — (Postojinaka slavnost.) Udeležba sokolskih društev pri krstu najmlajšega „Sokola" na Slovenskem bode velikanska, llazun vseh slovenskih društev se udeleže slavnosti tudi bratje Cehi, kakor smo že naznanili in bratje Hrvati. »Hrvatskega Sokola" v Zagrebu se je dozdaj priglasilo oko I u 40 članov, udeleži se pa izleta tudi mnogo hrvatskih dam. — (Javen shod) priredi „kat. polit, in goBpod. društvo za Slovence na Koroškem* z ozi-rom na bodočo državnozborsko volitev v nedeljo dne 5. t. m. v Št. Štefanu v Ziljski dolini v gostilni pri Hafuerju ob polu 4. uri popoludne. — Za občini Brdo in Gorice se bode napravil poseben volilni Bbod. Kraj in čas poslednjemu se naznani pravočasno. — (Slovensko gledališče.) »Dramatično društvo" v Ljubljani otvori v drugi polovici meseca avgusta po novem, obširnem načrtu osnovano dramatično Šolo, ki bo podajala novim igralskim močem priliko, da se izobrazijo za slovenski oder. Intendanca slovenskega gledališča izdeluje natančni načrt, katerega objavimo te dni. — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani je poslal uredništvu našega lista: Gosp. J. Kuhar, uradnik banke „Slavije" v Ljubljani, 2 kroni. Zivio! — (Zahvala.) Odbor društva „Narodni dom" v Ljubljani hvaležno potrjuje, da mu je izročilo uredništvo „Slovenskega Naroda" veledušno darilo 2000 kron, katere je poklonil visukocenjeni in vzgledni rodoljub g. Fran Kal is ter, veletržec v TrBtu za zgradbo „Nar. doma" ter izreka odličnemu rodoljubu najsrčnejšo hvalo za ta novi dokaz vzornega domoljubja. — V Ljubljani dne 2. avgusta 1894. — Dr. vitez BleiweiB-Trsteniški, predsednik. Dr. Josip Stare, blagajnik. — (Za Cigaletov spomenik) je poslal g. Janko F ras v Radgoni 2 kroni, kateri izročimo dotičnemu odboru. — (Potrjen deželni zakon.) Cesar je potrdil načrt zakona glede preložitve deželne ceste Radna-Mukronog-Velika Loka, kakor ga je sklenil deželni zbor kranjski. — (Vsled žalovanja) povodom smrti nadvojvode Viljema izostane današnji promenadni koncert vojaške godbe in jutrišnji vojaški mirozov. — (Stari drobiž.) Finančno ministerstvo je v zmislu dotičnega zakona zaukazalo, da naj se srebrni drobiž po dvajset krajcarjev (dvajsetice) in bakreni drobiž po štiri krajcarje (četitaki) popolnoma spravi iz prometa in sicer po teh-le pogojih: 1. Srebrni drobiž po dvajset krajcarjev in bakreni drobiž po štiri krajcarje avstrijske vrednote se s 1. dnem januvarja 1895. 1. vzame iz zakonitega obhoda. Ta drobiž je torej samo še do 3 1. decembra 139 4. 1. v zasebnem prometu jemati v plačilo po imenski vrednosti, oziroma po plačilni vrednosti. Ti novci Be sedaj po c. kr. blagajnicah in uradih ne smejo več izdajati. Pač pa lih morajo ces. kr. blagajnice in cee. kr. uradi vštevši do dne 31. decembra 1895. 1. vzprejemati pri vseh plačilih in v zameno po imenski - rednosti, oziroma po plačilni vrednosti. Po preteku tega roku pa mine vsa-katera zaveznoBt države, da mora te novce zamenjati. — (Novi pošti) dobe v Vetrinjah in vKotmari vesina Koroškem. V Vetrinje se napelje bodoče leto tudi telegraf. — (Mestna delegacija Tržaška in tlakovanje novega pristanišča.) Z veseljem beleži zadnja „EJinost", da se je tudi mestna delegacija postavila v svoji poslednji seji popolnoma na isto jedino pravično stališče, kakor ga je zavzela nElinostu glede tlakovanja v Tržaškem pristanišči. V omenjeni seji delegacije je predlagal delegat dr. Venezian, naj se naroči županu, da predloži c kr. name8tništvu spomenico, v kateri se opozarja na veliko moralno škodo, katero bode trpela dežela, ko se dozna, da na&a vlada zaničuje kameo, katerega izvažamo, služivši se za naše potrebe tujega izdelka in da naši obrtniki pričakujejo baš od c. k r. vlade, da se v prvi vrsti ozira na domačine. Ta spomenica Be je že odposlala namestništvu. — Ravno vlada je svoj čas, ko so se gradila skladišču, posebno poudarjala, da se mora ves potrebni materijal naročiti v domačih deželah in da se smejo nameščati le domačini, zdaj pa ravno nasprotno in hoče napraviti tlak iz vulkanske lave, namestu iz dobrega domačega kraškega kamenja. Ako je takov tlak dober za vse Tržaško mesto in za razna mesta v Istri, bo po svoji kakovosti pa<3 tudi zadoščal za novo pristanišče. Ker so se v tem vprašanji z redkim soglasjem jednako izrekli vsi prizadeti faktorji, pač vlada ne bode mogla prezirati teh izjav. — (Vrtna veselica .Tržaškega Sokola") pri Sv. Ivanu v prostorih „Narodnoga doma" bo je obnesla na vse strani prav dobro. Tamburanje domačih tamburašev, petje in pa telovadba „Sokola", vse se je izvrševalo na splošno za-do volj nos t. , Sokol" deluje letos res posebno Živahno in Btori mnogo v prospeh socijalnega življenja mej Tržaškimi Slovani. Ko se preseli v svojo novo krasno telovadnico, bode uspeval še bolje. — (Velicega morskega volka) «o videli stražniki neke finančne ladije blizu otoka Krka. — (Stranka prava v Zagrebu proti „Obzoru".) Kakor poroča „11 r v a ts ka", jo vložil dr. Frank imenom etranke prava tožbo proti uredništvu „Obzora" zarad obrekovanja. „Obzor" je namreč prijavil vest, da je dr. Frank se tajno pogodil z firmo Haas-Deutsch v Budimpešti, da bode poslednja dajala subvencijo glasilu stranke prava „Hrvatski". — (Dramaturgom narodnega gledališča v Zagrebu) je imenovpn dosedanji supleat na višji realki in višji trgovski šoli v Zemunu gosp. Nikola A n d r i č. Njegova poglavitna naloga bode presojati nove igre in nadzorovati čistost jezika. Na slovstvenem polji je g. A n d r i č že deloval uspešno. Y 7 "t i Slovenci ln Slovenke! ne z&blte družbe sv. Cirila ln Metoda 1 Razne vesti. * (Shod vinogradnikov.) Dne 4. do G. septembra bode na Dunaji V. shod avstrijskih vinogradnikov. * (Iz K a r v i n s k i h p r e m o g o k o p o v.) Kakor »e je dognalo po analizah jamskih plinov iz rovov, ki bo zopet popolnoma zaprti, se je požar v a 11* < i pristopa zraka v poslednjem času zopet oživil in razširil. Treba bode rove imeti zaprte uajmanj 14 dni, a tudi pozneje bodejo dela napredovala le počasi. Delati se bode moralo s posebnimi potapljaškimi stroji, da ne bode novic prišlo preveč zraka v rove. Na ta način se bodo izvršila najpotrebnejša zajezilna dela. * (Za velocipediste.) Pri veliki mejna-rodni kolesarski dirki na 100 kilometrov v Vrati-8lavi, je dosedanji nemški in avstrijski rekord, znašajoč 2 uri 56 minut bil prekošen. P. Mulack iz Berolina je privozil v 2 urab 46 minut in 4 sek. kot prvi do eil|a. Drugi je bil Fran Gerger in tretji Karol Haderer, oba iz Gradca. * (Povožena zakonska dvojica.) V Budimpešti je povozil v ponedeljek po noči vagon na pokopališče vozeče električna železnice neznano zakonsko dvoiico. M >ž in žena *ta ob jednem prišla pod kolesa. Mož je bil takoj mrtev, žeuo pa so težko poškodovano prenesli v bolnico. * (Vročina v Črnigori.) Kakor poroča .Glas Crnogorca", je v Črnigori letos taka vročina, kakor je ne pomnijo najstarejši ljudje« Ze več dni kaže toplomer v senci 40° C. Noči pa bo pri vsem tem hladue in prijetne. Brzoj si^r^e. Toplice 2. avgusta. Vpričo gospoda vodje okrajnega glavarstva so sinoči tukaj mnogobrojno zbrani volilci poslanca profesorja Suk-\ ljeta navdušeno vzprejeli in poročilo o njegovem političnem in gospodarskem delovanju v državnem in deželnem zbora odobrili s pristavkoai, nuj ostane pogojno tudi še naprej član Ilohen-vvartovega kluba. Poslanec Šuklje je izjavil, da je ustanovitev Celjskih paralelk eventuvalno posebne slovenske nižje gimnazije v Cel ji zagotovljena, ter obljubil, da se bo neumorno potegoval za zgradbo belokranjske železnice. Volilci so poslancu izročili pisano zaupnico. Gorica 2. avgusta. Cesar je potrdil volitev dra. Venutija županom Goriškim. Dunaj 2. avgusta. K pogrebu nadvojvode Viljema prišli so skoro vsi člani cesarske rodovine in poseben zastopnik nemškega cesarja. Rim 2. avgusta. V zmislu zakona zoper anarhiste deportirala je vlada včeraj 43 anarhistov na otoke Dela v Rudečem morju. Vseh po policijskih organih za deportacijo določenih anarhistov je že zdaj nad 3000. Atene 2. avgusta. Nemška vlada je mi-nisterskemu predsedniku sporočila, da bo zahteve nemških upnikov grške države, ako se tem zahtevam ne ugodi, podprla s tem, da odpravi nemško poslaništvo na Grškem in suspendira nemško-grško trgovinsko pogodbo. Lyon 2. avgusta. Obravnava proti morilcu Carnota, Santu Caseriu, se je danes zjutraj ob 9. uri začela. Varnostne priprave so velikanske. Caseria je velika eskorta prepeljala v justično palačo. Nocoj po noči so trije možje napadli neki policijski voz, misleč, da se ž njim pelje Caserio, katerega so hoteli osvoboditi. Policija je napadalce pregnala. London 2. avgusta. Japonska je Kineški formelno napovedala vojno. Angleška vlada je sklenila, da ostane nevtralna iu takoj odredila kar treba za varnost v Korejski živečih angleških podanikov. Bratje Sokoli! V nedeljo dne 5. avgusta 1.1. ustanovila se bode nova postojanka slovesinIccra SokolMtva v JPo-Ntojlnl. Čast in dolžnoBt naša vezeta nas, da kumujemo temu najmlajšemu Sokolu, ki se bode dvignil v sredini zavedne Notranjske, da akrbi ne samo za izvežbarije telesnih sil, temveč tudi visoko drži prapor sokolske ideje in čuva interese našega naroda. Udeležile se, bratje, polnoštevilno, da bodemo častno zastopani pri tej narodni slavuosti, katere se bodo udeležili tudi bratje 8 severa In juga. 1". ser Notranjske, Blavnoznana Postojin9ka jama, blestela bode v polni krasoti, dana je torej ugodna prilika, občudovati njene naravne čudovitosti. Vozne cene s posebnim Celjskim vlakom, s katerim se vozi tudi naše društvo, so za člane, kateri se udeleže v društveni opravi, naslednje: I. razred 4 gld. 80 kr., II razred 3 gld. 40 kr, III. razred 2 gld 40 kr. Zbirališče naše je na južnem kolodvoru ob Va7. url zjutraj. — Odhod vlaka točno ob 7. url. V nadi, da bodete bratie Sokoli uvaževali pomen te slavnosti, b katero je spojeno tudi praznovanje *2!iletnico Pomlojlnakc čitalnice .u ker se Vam nudi prilika, občudovati krasote naše Notranjske, vabi vas k najobilnejši udeležbi z bratskim pozdravom — Na zdar! odbor „Solcolsi". Darila za „N&rodni Dom". IAI. i/.liii/. i*it j <-ui-mK «» «li-ii:žl>o". Prenesek . . . 1G32(J gld. 84'/i kr-Volilo Bkriptorjeve vdovo, gospe Marijo „Kosmačove"......... 200 „ — „ harilo g. Antona Koželja na Dunaji . 5 „ — „ Doneski za iuusec julij, plačali ho damo in gospodje: 1\ Goričnik, I. Hribar, Ferd Souvau, dr. I. Tavćar in I. Vonoina, a 6 gld., skupaj........... 25 » — „ l'r. A. Forjančio, I. Gogola, Fr. Koll- niiiim, J. Lozar, I. Murnik, M. Ple- teršnik in U. pl. Trnkoczv, a 3 gld., skupaj........... 21 „ — „| Dr. vit. K. Bleivt'ois, J. Lenče, Fr. Mally, dr.Fr. Mnnda, Fr. 1'odgorflek, V. Uokr-mann, S. Iiutar, Fr. Soss in dr. J. Vošnjak, :*i 2 gld., aktipaj .... 18 „ — „ A. Bnyr, J. Benedikt, O. Dete'.a, M. Do-micelj, P. DrahBler, J Duffe, Fr. Ger-bič, A. Gogola, dr. J. .Jamšek, J. Jeuko, M. Klein, I. Knez, E. Kratochwill, M. Kuiup, dr. J. KuSar, E. Lah, M. La-vrencic, A. Marovt, J. Martinak, I. Mejae\ A. Novak, M. Pavlin, M. Per-daii, G. Pire, K. Pire, L. Pire, K. Plei-weiB8. K. riefiko, M. Pleško, .1. Povse, A. Proaencc, I. liebtik, J. Rtidu, A. Bkaberne, A Štor, II. Boyer, 1. sesek, dr. Fr. Tekuvčič, J. Velkuvrli, K. Wt-bur, Kr. \Viesthaler, A Zaje, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 1 gld., skupaj....... . 45 „ — IV. Ban, A. Bartol, I. Bonac, V. BorJt-ner, J. Dolunc, A. Foerster, I. Friscb, M. Goeatli I. Griear, A. Kaizel, J. Maček, A Miillner, M. Petrifi, Fr. Rozman. 1. Seuiiig, M. S^c, Pavi Suyer ml., dr. I. Svetina, I. Šubic, A. Tavčar, J. Totuec, Još. Trillor, A. Trstenjak in I. Zargi, a 60 kr, skupaj ... 12 „ — _ • nt:, h,, k goup. Fr. i:11 .ma za mesce avguat ......... — „ 50 B I', puaice v Ljubljanski čitalnici . . 17 " 71'/, . Skupaj . . . 1U671 gld. o*i kr. Opomba: Vsem rodoljubnim in požrtvovalnim da-.ovalceui in darovalkain, ki z nami tako lepo vstrajajo, s dasti pa nevtrudljiviiu gospicam, ki bj uaui v zadnjem < isu pridobile več novih plačnikov ua ineaec, tako da je i .eaečna Bvota prekoračila stotak, priarčno zahvalu. Le l.repko in neumorno naprej! V Ljubljani, dne 31. julija 1894. Odbor „Krajcarske družbe". Javna zahvala. V akademičnein letu 1808/94 blagovolili so dalje darovati „P od p ir a I u i zalogi slovenskih vseučilišč- ui ko v v (J r ad ci": losp. Josip Bernard, bivfii Bteklar in hifini posestnik v Ljubljani, volilo........ 100 gld. „ dr. Bartol Glančnik, odvetnik v Mariboru . 30 „ „ dr. Ludovik Filipič, odvetnik v CelM . . 10 „ , dr. Rudolf Kepic, okrožni zdravnik v Št. Vidu pri Zatičini............ i „ Stanko lJirnat, c. kr. notar v Zatičiui . . 6 „ , Fran Zelozinger, c. kr. giuui. prof. v Gradci G „ , dr. P. Defrancesehi, zdravnik v Rudolfovem 5 B „ Miha Jezovsek, c. kr. notar na Vranakom . 5 , , dr. Josip Treiber c. in kr. polkovni zdrav nik v Soprotiji.......... 5 „ Anton, Kupljen, c. kr notar v Ornomlji . . 3 "„ „ Ivan CebaSek, kapelan v Zatičini .... 2 B „ Miha Korbar, notarski kandidat v Zatičini 2 „ 11 dr. Jurij Sterbenec, dekan v Leskovci . 2 „ „ Josip Portuna, trgovee v Zatičiui .... 1 p „ Jožo Ložak, c. kr. kanecliat v Zatičini . . I „ . Stanko Lukan. c. in kr. poročnik v Zatičini 1 „ Za vse to velikodušnu darove izreka opravilni odbor „Pođptralne zaloge slovenakib vaeučiliščnikov v Gradci", plemenitim dariteljoui v imenu tevnih in podporo vrednih vBeučilisčuikov slovenakib najtoplejšo zalivalo. V (»radei, dno 81. malega srpana 1891. Podpiralna zaloga slov. vsoučiliščnikov v Gradci: Prof. dr. Gregorlj Krek, Gojniir Krek, prcdsudnik iu blagajnik. tajnik. Umrli »o t Ljubljani: 81. juliia: France Zadnikar, kajžarjev sin, 15 let, Orna vas st. 11. 1. avgusta: Katra Rozman, delavka, 30 let, Sv Petra ccBta St. 16. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 7. zjntraj 9, popol. 9. zvečer 733-5 m. 732 8 nz. 734 1 M. Tem-peratura Vetrovi Iffo-Nebo j krina v mm. 15 4," C 24 0* C 18 8" C si. svz.l obl. si. szh. d. jas. si. szh. jasno 0-00 m?. Srednja temperatura 19-4°, za 04° pod nor tnalom. TD-u-nniaJslsa. borza dne 2. avgusta t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 40 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , 40 , Avstrijska zlata renta....... 122 » 55 „ Avstrijska kronska renta 4°/„..... 97 „ HO , Ogerska zlata renta 4°/0...... 121 „ 55 , Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „ 90 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1008 „ — „ Kreditne delnice......... 364 , 25 „ London vis t a........... 124 „ 70 „ Nemfiki drž. bankovci za 100 mark . . 61 , 05 B 20 mark............ 12 , 22 , 20 frankov........... 9 , 90 „ Italijanski bankovci........ 44 , 35 „ C. kr. cekini . . ........ 5 , 89 „ Dne* 1. avgustu t. 1. 4 državne srečke iz 1. 18f>4 po 250 gld. 149 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 197 , Dnnava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 127 „ Zemlj. obč. avstr. 41/,*/« zlat« za,»t. listi . 122 , Kroditne srečke po 100 gld...... 197 , Ljubljanske srečke........ 24 , Rndolfove srečke po 10 gld...... 23 , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 163 , l'ramway druftt. velj. 170 gld. a. v. . . . 310 „ Papirnati rubclj — kr. 25 , 20 n BO „ 10 g 50 „ 50 „ 50 . 50 „ 33 . Zahvala. Globoko potrti zaradi izgube našega iskreno ljubljenega, dobroga soproga, odnosno očeta, gosp. lekarnarja in biSnega posestnika nam je le tem potom mogoče, za prisrčno sočutje mej boleznijo in za tolažeče izraze sožaljenja po smrti, za mnogobrojne krasne vence iu za častno spremstvo pri pogrebnem sprevodu od blizu in daleč izreči avojo najtoplejšo zahvalo. Sv. mafia zadušnica se bode brala v petek dne 3. t. m. ob 10. uri v Frančiškanski cerkvi. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1894. (832) Žalujoči ostali. Koncipijent s'ovenščine in nemščine zmožen, vzprejme se od 1. septembra v mojo pisarno. I >f. 1 * ada j ^830—1) c. kr. notar v Maribora. Slavnemu občinstvu naznanjam, da imam ua prodat j (817-2) prostorno zemljišče kakih 8 oral, najboljša zemlja, ua kateri bi se lahko tovarna napravila, po primeroma nizki ceni. Kdor bi hotel to zemlj ifioe kupiti, izvoli naj bo oglasiti pri ftlntljl Rlliarlč h, posestniku in gostilničarju v Trnovem (pri Ilirski Bistrici) it. 107. Štajersko deželno zdravilišče Rogatec-Slaiina. Postaja Polieane juž. žel. Sezona: L. m.a,ja, <đ.o 30. septembra. Pivno in kopelno zdravljenje in zdravi-tev z mrzlo vodo in sirotko itd. Ilro&iirice in prospekti znatonj pri ravnateljstvu. Tempeljski- iu Styria-vrelec vselej »veže polnitve hIhvuokumiim (Haubcrjevo sol sodržujoca slatina proti boleznim prebavnih orxanor, tudi uk»i1uo ohvo- *u|o«tt i>i|u<'u. Dobiva so: pri oskrbnifltvu kupelji v Kogatec-Sbuini. It
  • lovec, Franamiefeite, Ljubno, 6»m Helathal T Ansaee, Ui:hl, Oroan-dan, Solnograd, Ijonil-Oaetoln, Z«U ni joioni, Inomoat, Bregeni, Ourih, Oeneva, Pariz, 8teyr, Lino, Budejevtoe, Plsenj, Marijine vare, Kgor, Karlovo »are, KranaoTo var«, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amitetton. Ot> e. uri 7 min. mjutmi metani vlak t Novo mesto, Kočevje. Oh 7. wri tO mit*, tfrvbra} oiebni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Golovec, Tranaenafait«, l»obno, Dunaj, čoa Sebtthal v Auiaoe, Iiohl, Omunden, Solnograd, I.nrnl Graiteln, Dunaj via Amitetten. Ob 11. uri 41 min. ttopohnlnn maianl vlak v Novo reosto, Ko6ovje. Ob 11. atri SO min. d»pdtdn» oiebni vlak v Trbl«, Pontabel, Beljak, Oeloveo, Kranzonafeite, Ijjnbno, Solithal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popolutln* oiebni vlak v Trbii, Beljak, Gelovoo. Fransenafeet«, Idubno, 6ei SelithaJ v Solnogrml, Tiend-Oaatein, Zeli na jeseni, Inomoat, Bregnio, Ourih, Genovo, Paria, Steyr, Lino, Omunden, Iaohl, Budejevioa, PlaenJ, Marijin« vare, Kffer, Krmcuve vare>, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj vi* Amitetton. Oh S. uri 30 min. zvrer meianl vlak v Novo mcato, Kooovjo. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 5. uri 83 min. itfutrtO oiebni vlak ■ Dunaja via Amitetten, Lip-aije, Prag«, Kranoovih varov, Karlovih varov, Kgr», Marijinih varov, Planja, Budejevio, Bolnograda, Linua, Stejrra, Omundena, Iiobla, Aua-Koea, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregena*, Inomoata, Znlla na jeaeru, Liend-Oaatelna, LJubnega, Golovca, Beljaka, Franaenifeate, TrbUa. Ob 8. uri S min. ejtilrvij meianl vlak la Novega meata, Kofievja. Ob 11. uri 117 min. dopolu oiebni vlak a Dunaja via Amitetten, Lipsijo, Prage, Praneovih vmrov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Iiinoa, Stejrra, Pariaa, Oeneve), Onriba, Bregnioe, Inomoita, Zella na jeaeru, Itend-Oaiteina, Idubneg«), Oelovoa, Idenaa, Pontabla, Trbiia. Ob lit. uri 46 min. pojtolutin« meiavni vlak ia Novega mosta, Kooovj*. Ob 4. uri 48 min. jtopoludne eaebnl vlak a Dunaja, l^ubnega, Selathala, Beljaka, Oelovoa, Vransonafeate, Pontabla, Trbiža Ob 8. uri 34 min. mv«č«r meianl vlak i* Novega Moita, Kočevja. Ob 9. uri M min. eveAer oaebni vlak a Dunaja preko Amitettena ia l^jubnega. Beljaka, Oelovoa, Pontabla, Trbiia. Odhod lm LJubljane (dr*. koU Ob 7. uri H3 min. *}utr