Uto VII.. št«v. lit.
Poitnln« pla^ada v goloulnl.
V CelJUf v sredo 23. maja 1923«
'«-
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
in cin e v« po vsak dan.
 	_	ifi	upravniStvo: Celje,
Stro^btaje/jev* ul. St. 1, L nadstropje..
Atolov z* dopise: Celje poit .pred.-43. Tek*, int St 53 Ček. ra«. .St. 11.959.
Državna licejska knjižica
v Ljubljani
Dopise frar.kirajte in podpi9Kjte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije m list.&o poštnine pro&te.
Razcepljenost.
Zadnje volitve v narodno skupščino so slovenski proletariat, tako manuelni kakor duSevni presenetile v razcepljanju na razne stranke. Že razredno gibanje je bilo na troje preklano po skrinjicah, ki smo jih imeli na voliSčih : na Socialistično stranko Jugoslavije, na kompromisarsko komunistično - socialpatriotično SSDL in na Štajerskem na skupino, katere nosilec je bil Golouh. Rezultat je bil po tem: popoln polom brez vsakega zastopnika za vso Slovenijo. Zato pa je zmigala klerikalna barva na vsej črti.
Nič bolje ali pa le malo bolje je bilo na Hrvaškem in v Srbiji, kjer smo si s težko mujo priborili dva mandata. Buržoazija v Jugoslaviji tri-umfira, v skupSčini, smemo reči, da je brez vsake delavske kontrole. Reakcionarna Pašičeva vlada je 2e pokazala, kaj hoče. Polno obljub je imela na jeziku, dokler se je Se pogajala, sedaj pa že zopet spi in bo, kakor je videti, spala dalje v večnost.
Kaj se naj iz tega naučimo?
de bi bil proletariat politično izobražen, Če bi kaj mislil, bi se nikoli ne pustil zapeljati po demagogiji klerikalnih in vseh drugih fraz. Pred volitvami pa nima nobenega zanimanja za politično-strankarsko življenje, za delovanje posameznih strank, delavskega časopisja ne čita (saj bo5 po navadi dobil zanikujoč odgovor, če ga vpraSaS, ali je čital v »Napreju« ali v kakem drugem delavskem listu ta in ta članek), politična organizacija mu je pastorka in sploh deveta briga itd. če se 2e ne zanima za sploSna načelna politična vpraSanja, kaj je Sele s perečimi! Potem ni čuda, če igrajo osebnosti pri nas tako velikanske ulo-ge, ki bi jih ne mogle, če bi delavstvo ne pustilo samo drugih zase de-
lati ali na videz delati, da potem podleže vsak hip njihovi demagogiji in ambicijam, ki se morajo nujno povsod tam razviti, kjer kontrole ni.
Vse to bi se dalo s časom popraviti, če bi imeli jasno zavest vsaj tisti, ki se v političnem življenju, v stranki krečejo. Pa še tukaj jih je 80% zgolj radi lepSega. NaSa stranka je na svojih kongresih fiksirala smernice za svoje delovanje, svoj Statut. Nihče nam ne bo oporekal, da more kaka stranka brez takega primočka obstajati. Ampak tega se pa le vsi ne zavedamo, čeprav smo ali smo bili organizirani, da je prvi pogoj k obstajanju potom takega pripomočka njegovo izvrševanje, in sicer od spodaj navzgor, za vsakega člana posebe. Kako pa naj stranka izvaja svoj program, Če se nočejo člani stranke ravnati po njenem Statutu, če se kaka manjšina upira izvrSevati to, kar ji kot demokratično dolžnost nalaga volja večine, posebno' pa, če ta večina ni sprejela sklepov, ki bi šli za tem, da ubijeS mater in počenja? nemoralnosti! Gre za čisto preprosta organizatorična vpraSanja, ki jih je treba preizkusiti v ognju prakse, preizkusiti jih pa ni mogoče, če se tisti, ki jih hočejo, podvržejo manjšinskemu nerazpoloženju do njih. Stojimo pa pred zločinom, kadar gre nediscipliniranost tako daleč, da iz same opozicije do kakega organizacijskega vpraSanja dela v organizaciji razkol, razcepi proletarsko silo na struje in strujice in daje s tem buržoaziji priložnost, da vsako teh posameznih struj priveže kot medveda z obročem skozi nos in ga pusti plesati po taktu svoje piščali. Te stvari smo v medsebojnih bojih že tolikokrat povedali, da upamo, da so nam že vsem trdilo v kosteh in da ne bodo nikoli več vzrok našim nasprotstvom. Opozicija je potrebna, ampak kadar gre za skupni interes,
Henri Barbusse:
Pekel.
(XIV. poglavje.)
(Dalje.)
Sedaj je gnitje skoraj pri koncu. Perioda, ki nastopi, je doba osuševanja in mumiticiranja trupla. Vrši se to pod obleko mrličevo, ki ,ic prepojena z žolcli podobno tekočino prejšnih dob. Vse. kar je ostalo mehke materije in organičnega loja, močnate, cunjaste mase in milnici podobnih sokov, požro živalic« drugih družin. Majhne pršice, komaj vidne se Pojavijo. Vsakih štirinajst dni se podeseteri njih število. V začetku jih je bilo samo dvajset. Po dveh mesecih jih je že dva milijona.
Pršicam sledi druga drhal. So to ogrcem podobne živaiice iz družine mašeobnikos, ki so se pojavili pri razvijanju maščobnih kislin in zopet izginili. Te'živalce razgledajo, razžagajo In zdrobijo pergamentno človeško tkanino, vezi in členke, ki so se spremenile v t?do srnoleno rnaso„ enako lasem in njim
sorodno roženo snov. Truplo je zlate alv bronaste barve in razvija močan duh po vosku.
Končno, po treh letih, pridejo zadnji delavci. Kaj požro? Vse, kar ostane, vse, celo ostanke muh, ki so se v obliki bub naselili po truplu. Zadnji pokonce-valeč je majhen, črnikast rilčkar, ki se v znanosti imenuje.Tenehrio obsenris.
Po teni ne ostane nič več, kvečjemu nekaj ostankov na belem okostju in majhen kupček v lobanjski kupoli. Ta rjava in zrnata prstena masa, ki oka-menelega človeka oprašuje in ki izgle-da kakor zadnji ostanek mesa, ni niti to. .le to grmadica bub, gosenic in njih eks-krementov. razjedajočih mušjili družin.
Pretekla so tri leta. Vsega je konec. Kreatura, ki je bila oboževana, ki se je sama oboževala, se je v treh letih popolnoma povrnila v prsi. Smradu hi več. lo je bilo zadnje znamenje življenja. Aii, razpršil se je v nič, in niti žalovali niso za njem!
Vsi prebivalci zemlje bodo v nekaj letih dospeli do tega. V tej četrtinki ure.
takrat pa se mora manjšina brezpogojno podvreči sklepom večine. Tako je. Ker te zavesti ni bilo v nas, zato je bila razredna masa pri zadnjih volitvah razdeljena na tri kose, samo zato, ker, prvič, ni mislila s svojo glavo, in, drugič, ker so se oni v manjšinah, voditelji, čutili bogove z nevezano voljo.
V	interesu celokupnega proletariata pa je, da se združi in če drugače ne, pa preko glav vseh takozvanih voditeljev. Proletariat se mora sploh sam sebe voditi, osebe, katere postavi na kako tkzv. vodilno mesto, so samo zato tu, da gledajo na izvrševanje Statutov in vseh dolžnosti, o katerih je večina sklepala, ne pa da bi same te dolžnosti prekoračile in se potem Se ne čutile dolžne dajati organiziranemu članstvu odgovor. Istotako, da ne prevzamejo za svoja osebna dejanja in njih posledice nobene odgovornosti — to ne gre.
Časa ni nikoli konec, toda Skoda je izgubiti vsak trenutek. Kar je bilo zagrešenega, je treba popraviti. Nihče ne more trditi, da bi to ne Slo. Saj ne gre za formalnosti in besede, ampak za reSitev proletarskega razreda, za socialistično bodočnost, ki smo si jo s sedanjim prokletim položajem oddaljili za doberSnji čas. Kakor je ta položaj proklet, tako prokleto potrebna nam je združitev. Gorje mu, kdor se bo tej potrebi zoperstavljal s kujavostmi in osebnimi razlogi! To si lahko vsakdo zapomni, ki mu je dobra volja samo na jeziku ali pa Se tam ne!
Revolucionarec.
Za celotno organizacijsko edinstvo proletariata.
(Po Radničkih novinah.)
(Dalje.)
M. Kalevič (C. R. S. O.): Mi smo dobili inštrukcije, da se pogajamo glede
majske proslave. G. R. S. je to odbil. G. R. S. hoče edinstvo strokovnih organizacij zaradi edinstva strank. Mi glede tega nimamo nobenih inStrukcij, zato se ne moremo izjaviti.
Po teh izjavah smatrajo delegati podružnice Saveza grafičkih radnika za potrebno, da se odstranijo na posvetovanje zaradi nadaljnih odločitev. Po njih povratku se konferenca nadaljiye.
J. Petakovič (C. R. S. O.) poda izjavo: Mi smo strankarsko neodvisni in se ne smemo spuSčati v strankarske vode. Mi te tendence ne mof&mo sprejeti.
Sodrug Drag. Popovič poda izjavo v imenu delegacije S. G R .: Mi smo pozvali obe strani ne samo radi pro* slave, temveč tudi glede zedinjenja*). Bilo nam je do zbližanja tako strokovnih kakor strankarskih grupacij. Nadaljevali bomo delo za sporazum. Predlagamo, da še izvoli odbor, ki naj bi delal za zedinjenje delavskega gibanja. Stojimo na stališču edinstvenega strokovnega in strankarskega gibanja. NaSa težnja gre za tem, da se čimprej doseže zedinjenje in zato predlagamo izvolitev ortien/enega odbor*?''*''
M. Todorovič (N. R. P.). Pozvani smo zaradi posebne akcije. Delegati Socialistične stranke in OlaVnega rad-ničkega saveza pa so navrgli drugo stvar. Kar se tiče političnega gibanja, so med nami in socialisti globoke principielne in taktične razlike. Mi nismo stranka posameznikov, kakor vi pravite, temveč stranka mas. Razlike moramo spraviti pred mase: Sedaj obstojajo izjemni zakoni in zato je to
*) Sodrugi naj si to izjavo natančno zapomnijo, ker so komunistični oziroma neodvisni zastopniki na konferenci kar naenkrat (namenoma I) pozabili, zakaj je bil sestanek pravzaprav sklican. Pred resnim vpraSanjem ao bili naenkrat v veliki zadregi — znak njihove lastne resnosti.
v	kateri sem pričel premišljevati, .so tisoči in tisoči umrli. Njihova telesa, ki so bila organizacija stanic, njihove Staniče. ki so bile organizacije atomov, njihovi atomi, ki so sami nedeljivi delci svetovne materije, vse to je raztreseno, mogoč j. shranjeno za nove tvorbe. Staniča! Ta organičlia'enota ima premer, ki se giblje med tisočinko in desettiso-činko milimetra. Atom! Je to neznan, samo v domnevanju živeč element. Če si predstavljamo za atom neko razsežnost, ki približno odgovarja njegovi resničnosti, in se upiramo na najmanjšo mero anatomskih elementov, zaznamo, da jih je na krogli, ki ima premer gla-
V	ice bucike osemštevilčna številka, ki sc ji mora pa še enaindvajset ničel pripisati. Če hočemo sedaj vse osnovne a-tome. ki so bili potrebni, da se ie stvo-rila bucikina glavica vsakega posebej prešteti, in bi vsak človek eno sekundo pri tein pomagal, bi celo človeštvo moralo dvestotisoč let delati, da opravi to štetje.
Iz tega prahu je napravljena zemlja. In zemlja je nič v svetovju. Od-
prem knjigo na zaznamovani strani. Mesto me je že preje osupnilo,
Na pisemski poli je tanka, komaj vidna pika. Okoli pike začrtamo krog, ki mora zavzeti vso polo. Pika je žemlja. Krog predstavlja solnce. Vzemimo dru-go polo. Pika, nanešena nanj s koničastim peresom je solnce, ki je bilo na pr-
vi	poli tako obširno. Velikanska .krogla naj ho s krogom označena, ki gre od e nega roba do drugega. Ta predstavila zvezdo Kanopus. Solnce je v raztnprjn z zvezdo Kanopus prav tako majhno kakor zemlja proti solncu. Sedaj pobarvamo papir s sivo maso. Poglejmo gn prav od blizu, pa vidimo, da to ni siva masa, da so to pravzaprav samo druga k drugi stisnjene pikice. Vsaka pikica je zvezda, kakor tudi solnce ali kakor Kanopus ali kakor kaka druga še večja zvezda. Papir nam kaže delček nebesnega zemljevida. Prav neskončno majhen delček je to, zakaj število zve^d. katere so doznali. je stomilijonsko. Na tem papirju pa je komaj tr|t(soč piki^.
nemogoče. Če se mi tu zedinimo, a mase ostanejo razcepljen ne bo to nič zaleglo, Če stopimo odkrito pred mase — morda pride do zedinjenja. Danes je to nemogoCe, a mogoče je, da izvedemo razredne akcije. Te akcije mi predlagamo, toda ni videti resne volje na vaši strani.
Sodrug L. Pavičevič daje izjavo v imenu Glavnega radničkega saveza. Glavni radnlčki savez stoji pa stališču, da sta dva dela delavskega gibanja, ki ju je treba zliti v enega. Samo to je pot, da se delavski razred obrani na* padov svojega razrednega protivnika.
(Konec prihodnjič.)
Politične vesti.
* V torek se je fopet sestala narodna skupščina, da razpravlja o spornih demokratskih mandatih: dr. MijovIČa za timoško okrožje ter Bo2e Vukotiča in Todorja Božoviča za Črno goro. Verifikacijski odbor je predlagal, da se razveljavijo cele liste, demokrati seveda hočejo, da se razveljavijo le mandati in da srezki Kandidati ostanejo. In pri nas hočejo, da cvete sloga in mir, če tako razsajajo.
* Takoj po konstituiranju narodne skupščine bodo obravnavali kot prvo točko dnevnega reda uradniški zakon. Sedaj si bo uradnik oddahnil, posebno, če ga poženo — na cesto.
* Francoskim generalom se pri nas dobro godi> V soboto je tak gospod general Le Rond obiskal ministra zun. del drja. Ninčiča. V petek pa je bil povabljen k skupni večerji na dvor, kamor so bili poklicani vojni minister ter nekaj generalov z Ženami. Gospodi se dobro godi, toda, žal, bo to trajalo malo časa, zato ne zasluži našega zavidanja.
* Relchsbanka poroča, da je plačala NemCija Belgiji obrok v višini 68 miljonov zlatih mark, ki je potekel pred neka} dnevi. Nemčija dolguje Belgiji še samo en obrok v isti višini.
* Belgijci 2ele, da odgovore zavezniki na prihodnji nemški predlog sporazumno, ne da bi s tem oškodovali franc.-belg. ruhrskega podjetja.
* Francozi In Belgijci so zasedli v Porenju in Poruhrju tovarne za kemične proizvode in cementne tovarne. Plen si bodo med seboj razdelili. Hein-zovl ljudje delajo škodo z razstreljevanjem stavbnih naprav in mostov. NemSki Šovinizem dela s tem škodo tudi samemu sebi, kajpak!
* Uptona Slnclalra, pisatelja našega podlistka »Franceta Kremena«, so v Ne\w Yorku zaprli, ker se je iavno zavzemal za pripoznanje sovjetske Rusije. To priliko so naši buržujski listi Izrabili, da počijo po njem kot po boljSeviku. Še čudno, da ni »Jutro« tedaj predlagalo, naj se njegove knjige dado na črni ministrski indeks, posel, na. katerega se baš demokrati kot njegovi započetniki dobro razumejo. Tako so pa pustili to priliko mirno mimo iti, da se jim bo še kaj .neprijetno maičevala.
d Prostovoljno gasilno društvo v Tržiču praznuje v dneh 28. 29. in 30. junija t. I. svojo štiridesetletnico, spojeno z blagoslovljenjem nove motorne brizgalne, katero si je društvo nabavilo. Ob isti priliki se vrši glasom sklepa jugoslovanske gasilne zveze gasilski zlet v Tržiču. Prosimo vsa sorodna društva, da se na to prireditev ozirajo, ker se vrši v ogromnem obsegu, in posetijo naš obmejni kraj v polnem številu. Istotako vabimo vse prijatelje tega humanitarnega društva: na pomoč 1
Delavci! Kupujte čevlje sftmo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši In najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg 20,
Celje.
c K predstoječemu občnemu zboru delavskega pevskega društva »Naprej« v Celju. Koliko je naše društvo napredovalo od zadnjega občnega ali kdo je [to napredovanje pospešil, je najkrajše povedano s tem, da se dobro delo itak samo hvali. Da pa ima društvo tudi skelečo rano, je dokaz v izrednem občnem zboru. Rana se mora zaceliti, pa čeprav je treba najhuj-Še operacije] da ostane še telo pri življenju, da se ukrepi in očisti. Kritika je zelo dobra in pametno sredstvo, katerega se poslužujemo povsod tam, kjer upamo na uspehe za naš cilj, toda kritika mora biti premišljena in prava. Od ljudi, ki niti svojih dolžnosti ne izpolnjujejo po sklepih, se pa ne bomo pustili oškodovati na ugledu ali morali. Če hočemo biti člani resne proletarske družbe, ki stoji na stališču razrednega boja, se moramo zavedati tudi naših dolžnosti in jih z dejanjem dokazati. Žalostno je toda resničnoi da manjka sodrugov, ki bi mogli tudi tukaj pokazati misel proletarske glasbene kulture in tisti, ki rano še nadalje širijo bi se morali hote ali nehote sami odstraniti. Vedimo vedno, da je treba več misliti in delati, posebno pa med našimi vrstami, da je pa škodljivo z nepremišljenim besedičenjem podirati to, kar se je s težkim trudom gradilo. Upamo, da se bodo tisti, ki se jim te vrstice zde nejasne ali mogoče trde, do občnega zbora premislili, da skup no ugotovimo, kje so napake in kje jim je vzrok. V nedeljo 27. tm. bo dosedanji odbor položil svoje delo članstvu v roke. Občni zbor naj odloči, kaj smo, kaj hočemo in kako naj delamo, da pridemo do tega, kar hočemo. Naj nam bo naše geslo začetek delavske himne, še bolj pa nje zaključek. »Bod’ delu čast«. Držimo se trdno našega delavskega pevskega društva, da ne bo nosilo napačnega imena, temveč da bomo res delavsko pevsko društvo »Naprej.« Naprej, sodrugi, za naše pravice k našim ciljem!
Predsednik c Sveti Duh v obliki razgretih alkoholnih plinov je stopil na binkoštni ponedeljek v glave celi gruči fantov
in mož v gostilni pri Majdiču v Levcu. Posledice so bile nepričakovane. Celjska bolniška blagajna je imela včeraj polno posla z obvezanimi glavami, ki sv. Duha niso mogle prenesti. Vprašamo, če je dolžna jamčiti tudi za nesreče, ki so iim ljudje izpostavljeni pri takem »delu« ? In če so oblastim znane naredbe proti sv. Duhu in njegovim namestnikom krčmarjem, ki so jih izdale februarja meseca 1.1. ? Mon-da ne bodo tako šibke, da bodo mirno pustile pljuvati v skledo svojih paragrafov ?
c Kadilci nas sprašujejo, čemu ni v nobeni celjski tobakarni dobiti monopolske cigaretne papirčke, ki so priznano cenejši in boljši nego vsa roba, kar je z nepristnimi markami dobivamo iz tujine. Informirani smo, da je to zategadelj mogoče, ker si jih glavni trafikant nikoli ne dobavlja. Kje tiči zanj globlji vzrok, tega ne vemo. Najbrže pa ne v tem, da ima od mo-nopolskih papirčkov premalo profita, saj nam je znano, da spada omenjeni gospod med ljudi, ki znajo za državo nekoliko trpeti, ki so kratkomalo državotvorni, in se je nekaj časa celo zanimal za Orjuno. Torej. . .
c Ljudje, ki so si mir zaslužili in ga tudi nujno potrebuiejo, nas zopet sprašujejo, čemu jim ga vojaške oblasti hladnokrvno odjemajo, ker puste že v zgodnjih jutranjih urah, ko je še vse v najlepšem spanju, trobiti na ekserciranje korakajoče Čete skozi mesto. To nam zopet ni znano Menimo pa, da je več nepremišljene sol-daške brezobzirnosti nego hudobne nagajivosti vmes. O tem se bomo še prepričali, če bo ta notica kaj zalegla ali ne.
} v Delavska telovadna enota »Svoboda« Šiška - Ljubljana priredi v nedeljo 17. junija t. I. telovadni nastop na Vrhniki. Izkaznice za polovično vožnjo izdaja centralno tajništvo »Svobode« v Ljubljani, Židovska ul. I. I. nadstropje. Natančnejši spored objavimo pozneje.
Dopisi.
Bratstvo v Litiji. »Nova pravda« poroča 12 tm. v svojem Mladinskem vestniku, da je imelo litijsko »Bratstvo« sestanek, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Opazujemo, da ima ta mladinska organizacija skoro vsak teden svoje sestanke, na katerih se vedno volijo novi odbori. Zelo čudno se nam to zdi! Ali odbori, kateri so izvoljeni, niso zmožni voditi to bratstvo, ali pa se kot trpini že zavedajo, da ne spadajo v to branžo (je z JDS. v sorodu) in se ne morejo nazivati brat in sestra z raznimi podjetniki in valpti? V najnovejši odbor so bili izvoljeni taki mladinci kakor 36 letni Franc Tišler ter njegova žena Mici Koliko let morajo imeti pri narodnih socialcih »starejši« bratje in sestre?
Predilničar.
Zabukovca. Čas je, da se zopet oglasimo iz tega lepega kraja v Sav.
Dnevne vesti.
d V Novem Sadu se je ustanovila »drlavna blagajnlčkoporeznlčka Škota« v svrho pouka o blagajniški davčni stroki, v katero se sprejemajo (v slučaju pomanjkanja tudi ženski) kandidati, ki so izvršili najmanj šest razredov srednje šole (gimnazije ali realke.) Prošnje je vložiti do 10. julija. Reflektanti naj se osebno zglase v predsedstveni pisarni finančne delegacije, kjer dobe podrobna pojasnila. Važno je, da siromašni kandidati dobe iz državne blagajne podporo v znesku 800 dinarjev, ki se bo pa morala vrniti v osmih letih in sicer od dneva, ko stopijo v državno službo.
P A L M Aj
K&učuK potpe toilOt in po tplate
Prednosti!
dolini. Na binkoštno nedeljo sem se udeležil občnega zbora soc. kulturne organizacije »Svobode«, podružnice v Zabukovci, ki se je vršil ob pol 10. v prostorih gostilne Cocej v Megojnicah. Težko pojde z našimi organizacijami, dokler se bodo njihovi člani zbirali v prostorih, okuženih od alkohola. Toda kaj hočemo, vzdržati se je treba, dokler ne dobimo lastnih lokalov. »Svoboda« v Zabukovci ima v najem svoj lokal pri Coceju, kjer posluje tudi njena precej bogata knjižnica. Na žalost sem v njej opazil še neki starejši letnik kršč soc. revije »Čas«. Skoda, da se s takim čtivom zastruplja proletarska mladina. Občni zbor je otvoril s. pred sednik nekaj časa pozneje, kakor je bil napovedan. Tudi to je pogreška, ki se ji bodo naše organizacije na vsak način morale odpovedati: netočnost. S tem se lc izgublja čas, ki bi se lahko plo-donosno uporabil v naš lastni prid. S. predsednik je moral pa še, predno je otvoril občni zbor, klicati skupaj mlade sodruge, ki so se po svoje zabavali pri — kegljanju. Strast je nevarna, varujte se je l Članstvo je bilo polnoštevilno zastopano, kar je res vredno pohvale, ker sicer še dosedaj tega nisem opazil. Samo članice so šle rajši v cerkev, kakor pa na zborovanje. Tudi to bo sčasoma prešlo, ko zgine nezavednost od nas. Po poročilu s. predsednika, ki je bilo kratko, pa vendar dobro, je poročal s. blagajnik (in tajnik obenem); podal je izčrpno poročilo o delovanju v preteklem letu (delali so res veliko, vsa čast jim!) in o denarnem stanju. Vseh obrazi so kazali, da so zadovoljni z odborovim gospodarstvom. Po tem poročilu povabi s. predsednik s. Čebularja od celjske ^Svobode«, da »jim kaj pove in obrazjoži*. Pozvani vse navzoče pozdravi v imenu celjske organizacije, jim opiše težki položaj soc. kult. organizacij ter jih poziva na neumorno in tim vztrajnejše delo tudi v raznih Odsekih; pošebno poudarja važnost e>perantskega krožka. Vsi poslušalci so bili zadovoljni s tem referatom, nakar je sledila volitev novega odbora. Nikakor se niso mogli zediniti, zato so izvolili posebno komisijo 3 članov, ki je šla na posvetovanje v sosedno sobo, izbrala tam ves odbor po svoji vesti in s. predsednik je dal njen predlog na glasovanje. Predlog je bil sprejet soglasno. Novi odbor je sestavljen po pretežni večini iz prejšnjih odborni>ov. Ogromno delo ga čaka. Dalje so razpravljali o razdelitvi svojih odsekov. V poštev je prišel tudi esperantski, o katerem so sklenili, da bo obstajal, če se priglasi zanj dovolj interesantov. Govorili so nekaj tudi o nekakšnem izletu na Mrzlico, s katerim bi združili seveda tudi — veselico, pravo veselico, na kateri se popiva, češ, da s tem vzdrže organizacijo na trdilih nogah. Morda si bodo pa še pravočasno premislili, da je bolje, imeti malo zdravega, kakor pa obilo zastrup* Ijenega članstva. Jaz sam jim želim dosti sreče pri vseh njihovih pametnih sklepih. Sodrugi iz Zabukovce, zadovoljen sem bil z vašim občnim zborom, poudarjam pa, da je treba še šole o parlamentaričnem zborovanju, da prosi vsak zn besedo, ki želi govoriti; drugače se drug drugega ne razumejo-Pozdravijeni in na svidenje! Popotnik.
Izdajatelj: Zvonimir Bemot
(v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ).
Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Nepremočljive
dežne plašče
za dame in gospode
priporoča tvrdka
A« St E* Skabemč
Ljubljana, Mestni trg it. 10»