Poitnht« ptabni v gotovini Sfev. 230 V Ljubljani, torek 10. oktobra 1939 Leto IV Po pomirjenju med Madžarsko In Romunl|o Balkanske države bodo nevtralne! Italifanski tisk pozdravlja posredovanje Jugoslavije za mir na Balkanu in Podonavju Carigrad, 10. okt. m. Turški listi so obširno Imvijo z akcijo Jugoslavije, Madžarsko in Romunije ra mirno ureditev razmer v Podonavju. Madžarska jo zdaj uvidela, katero in kje so njene najvažnejše potrebo. Turčija sporazum med Madžari in Romuni pozdravlja, saj pom«ni nov korak za utrditev miru v tem delu Evrope in hkratu za mir na Balkanu. Za Balkan zdaj ni nevarnosti za vojno, zlasti še, odkar je prišla ruska poluradna izjava, da Rusija nima nikakih sovražnih namenov proti Romuniji. Balkanske države bodo zdaj lahko nevtralne. Rim, 10. okt. m. Italijansko časopisje se obširno bavi s posredovalno akcijo jugoslovanske vlade v Budimpešti in Bukarešti, po kateri je prišlo do odpoklica večjega števila žet z madžarsko-romunske moje na obeh straneh. »Giornale d’Ita-lia« prinaša o tem daljši članek, v katerem pravi, da jo to prvi vidni uspeh balkanskih držav v Srednji Evropi. List odkriva napore, da Se ustanovi podonavska zveza nevtralnih držav, to jo takih držav, ki so nočejo vezati na nobeno stran, da bi bile potegnjene v vojno. Jugoslavija ima sedaj svoj diplomatski položaj ojačen in poglobljene zveze. Zato je treba pričakovati, da bo jugoslovanska diplomacija delala še naprej in za poglobitev tradicionalnega italijanskega prizadevanja za mir in za mirno odstranitev vseh nesoglasij med balkanskimi narodi. Italijansko časopisje navaja dalje pisanje francoskega časopisja glede istega predmeta. Francosko časopisje po- Estonske Nemce selijo v domovino Talin, 10. okt. o. V Rigo je priplulo 14 nemških parnikov, ki bodo takoj začeli vkrcavati Nemce iz Estonije ter njihovo premoženje. Čez 16.000 Nemcev, ki žive v Estoniji, je pripravljenih zapustiti to državo in odpotovati v Nemčijo. Včeraj se je vrnil z letalom iz Berlina Vi, v°dja estonskih Nemcev Lutre in takoj sklical zborovanje svojih rojakov, da bi pojasnil sedanji položaj Estonije do Nemčije. V severnih državah razlagajo preseljevanje Nemcev kot dokaz, da je treba v kratkem pričakovati uvedbo boljše viškega reda v malih baltiških državah. Nemčija pa no more dopustiti, da bi Nemci živeli pod boljševizmom. Preseljene Nemce bodo naibrž naselili na Poliskem in na Češkem. Poljsko-angleški posveti v Londonu London, 9. oktobra. V sredo bo dopotoval v London poljski zunanji minister Zaleski, da se bo posvetoval s Chamberlainom in zunanjim ministrom lordom Halifaxom. V svojih razgovorih z britanskima državnikoma bo Zaleski pomagal proučevati vprašanje o vojaških ciljih zaveznikov. Poljski poslanik bo priredil v sredo zvečer ve-erjo na čast Zaleskega. Na banketu bo med drugimi tudi lord Halifax. vojska bo v petek l Predele Estonije Moskva, 10. okt n i i i , petek vkorakala na. estonT ® ^ f b° V sedla predele obale in otokov0 ,ozf“1Je ter za‘ jetska pomorska in letalska’določene za sov-to sklenjeno v nedavni poeodh;™1'08’ j J® pomoči med Estonsko in Sovio* Ui bodo tudi v« ral Rastikis se danes odpeljeta v IVFoskvo dn" bosta nadaljevala začete razgovore med Litvo in Sovjeti. Predele litvanske obale za sovjetska oporišča bodo Sovjetom izročili najbrž 15. oktobra. Priprave za selitev Nemcev iz Italije so končane London, 10. okt. Rimska radijska postaja je snoči objavila poročilo bolzanskega prefek-ta, da so končo^o vse priprave za preselitev nemškega preb Istva z Južne Tirolske v •Nemčijo po znanem nemško-italijanskem dogovoru. Kdaj se bo izseljevanje začelo, ni nic znano. udarja, da .ltoji za vso to akcijo Italija, ki je imela zadnja leta zelo dobre zveze ■ Belgradom in Budimpešto. Bukarešta, 10. okt. m. Romunski listi obširno pišejo o zagotovilih, ki jih je novi poslanik^ Da-videscu dobil od sovjetskega zunanjega ministra. Razpravljajo tudi o članku, ki ga je prinesel moskovski poluradni list >Izvestija«. Članek pravi, da Sovjetska Rusija ne pripravlja nikakih sovraž- nih ukrepov proti podonavskim in balkanskim državam. Ta izjava ojačuje zaupanje med sosedi, ki g© zavedajo, kakšno vlogo za zagotovitev miru lahko igra danes Rusija. Če boilo te obljube držale, bo Romunija ostala v sedanji vojni popolnoma nevtralna, toda Romunija, ki je pripravljena sodelovati z vsemi sosedami, je dovolj močna, da bo lahko svoje meje in svojo neodvisnost tudi branila. Pogajanja med Finsko in Sovjet Delna mobilizacija finske vojske Vesti o nemško-sovjetskem sporazumu glede delitve vpliva in oblasti v severnih nevtralnih državah Helsinki, 10. okt. o. Finska vlada je včeraj sklenila poslati v Moskvo na posvetdvanja posebno odposlanstvo. Odposlanstvo vodi finski poslanik na Švedskem Pasikivi. Hkratu je finska vlada odredila delno mobilizacijo. Ta njen sklep priča, da ne misli sprejeti kakih takih zahtev, kakor jili je boljševiška vlada stavila Estonski, Letonski in Litvi. Finska vlada je ▼ neprestanih stikih s švedsko vlado, saj bi v primeru, da se Finska ukloni boljševikom, bila neposredno ogrožena Švedska, po drugi strani pa se vedno vztrajneje širijo vesti, da vsebuje nova pogodba med Rusijo in Nemčijo tudi sporazum o političnem in gospodarskem podjarmljenju severnih držav: Švedske, Norveške in Finske. Nemčija je ta sporazum Sovjetom predlagala, ker so te tri severne države svoj čas odklonile podpis nenapadalne pogodbe z Nemčijo. Va finska javnost z izredno pozornostjo spremlja potovanje ministra Pasikivija v Moskvo in sklepe o mobilizaciji. Ta država, ki je takoj po vojni poskusila strahote boljševiškega režima, odobrava odločnost vlade. Vse priča, da ne bo med Rusijo in med Finsko mogoča nikaka pogodba, ki ne bi priznavala popolne neodvisnosti in nedotakljivosti finske države. Davi jo odpotoval Pasikivi z letalom v Moskvo. — Iz Kopenhagena poročajo, da Sovjeti zbirajo ogromno število čet ob finski meji. Po poročilih, ki prihajajo iz meje in od zanesljivih virov, bo Rusija postavila na finsko mejo okoli 30 divizij. Washington, 10. okt. Finski poslanik jo dal ameriškim listom izjavo, v kateri zatrjuje, da Finska ne bo sprejela nobenih vojaških zahtev in da bo vsak tak ruski predlog odločno odklonila. London, 10. oktobra, o. »Manchester Guardian« piše, da sta se Sovjetska Rusija in Nemčija, že v naprej dogovorili glede Fiuske in ostalih severnih držav. Isti list trdi, da je Nemčija prepustila Sovjetski Rusiji Finsko, medtem ko naj spada, švedska v področje nemških koristi. Vsak poizkus Švedske, da bi priskočila na pomoč Finski, bo Nemčija v jedru zatrla. Nemčija je odločena, rajši prepustiti pol Evrope in Nemčijo boljševikom, kakor ukloniti se Angliji in Franciji. Nocoj in jutri bosta Francija in Anglija odgovorili Hitlerju Pariz, 10. okt. o. Predsednik francoske vlade Daladier je imel včeraj dolgo posvetovanje z vrhovnim poveljnikom francoske vojske generalom Gamelinom. Nocoj bo Daladier imel po radiu govor, namenjen francoskemu prebiva stvu in prebivalstvu nevtralnih držav o tem, kakšno stališcc do sedanjega položaja v Evropi bo v bodoče zavzela Francija. Njegovo razpravljanje bo uradni odgovor Francije na zadnji Hitlerjev govor. Čisto enako izjavo kakor nocoj Daladier, bo jutri imel v angleški po- slanski zbornici predsednik vlade Chamberlain. Oba predsednika bosta v svojih govorih poudarila, da so Hitlerjevi mirovni predlogi nezadostni, da Nemčija ne daje nobenih poroštev, kako bi sklepe kake morebitne mirovne konference držala, zaradi česar se bosta Anglija in Francija vojskovali naprej, da dosežeta cilje, katere sta si zastavili, zlasti glavnega med njimi: rešiti Evropo in svet nevarnosti, ki jim je skozi grozila od narodnega socializma. Nemške priprave za nadaljevanje vojne Zagotovitev ruskega priiateljstva in surovin ter nevtralnosti južnovzhodnth držav . Berlin, 10 okt. o. Iz uradnih krogov poročajo: Nemčija je pripravljena, da bosta Anglija in Francija Hitlerjeve mirovne predloge odklonili. Zaradi tega si hoče zagotoviti vse potrebno za nadaljevanje vojne. Zlasti hoče doseči troje: 1. Hitro dobavo surovin iz Rusije, čemur služijo sedanja gospodarska pogajanja v Moskvi, ki bi jih Nemčija rada čimprej zaključila. 2. Ohranitev dobrega razmerja z boljševiki, čemur služi načrt o izselitvi več stotisoč Nemcev v tistih vzhodnih pokrajinah, ki so, ali pa bodo še prišle pod sovjetsko oblast, v kar je Nemčija tudi privolila. 3. Zagotoviti si nevtralnost južnovzhodnih evropskih držav, odkoder bi Nemčija edino mogla dobivati kake surovine po morju. Zato bo Nemčija podpirala vsa prizadevanja za ustanovitev zveze nevtralnih držav, London, 10. okt, o. Angleški ti6k razpravlja 0 Hitlerievih mirovnih ponudbah in o odgovoru, ki ga bosta dali Anglija in Francija. Listi pravijo, da je nemogoče verjeti, da bi 6e bili nemški voditelji čez noč spreobrnili iz bojevnikov v miroljubne in človekoljubne državnike. Če bi Nemčija tako rada sklenila mir z Anglijo in Francijo, je to predvsem zaradi tega, ker jo vedno bolj ograža napredovanje Sovjetov na Baltiškem morju, to napredovanje pa je Nemčija omogočila sama, ko 1 vezala z Rusijo. Poglavitni razlog za nemške ne b^mndl ’e v poznanju, da se Nemčija Franriii * *,6.p.eSno bojevati proti Angliji in 1 sovjetsko nevarnostjo za hrbtom. Prvi Trije tedni turško-sovjetskih razgovorov v Moskvi Podpis črnomorske pogodbe o vzajemni pomoči napovedujejo za ta teden Ankara, 10. okt. o Turški zunanji minister Saradzoglu, ki se ze tretji teden mudi v Moskvi, že sedem dni m bil sprejet pri nobenem odločujočem boljseviskem državniku. Turški zunanji minister si za posvetovanja s sovjetskimi voditelji tudi dosti ne prizadeva, ker Turčija lahko čaka na to, kdaj se bo Sovjetska Rusija odločila sprejeti njene pogoje za sklep črnomorske pogodbe o vzajemni pomoči. Turčija ima v rokah Dardanele, s katerimi zapira vstop pa tudi izhod s Črnega morja mesec blokade je pokaral, da Nemčija niti zdaleč ne more računati, da bi strla angleški in francoski pomorski obroč. Anglija in Francija sta tudi brž obračunali s podmornicami, s tistim orožjem, na Katero se le Nemčija v sedanji vojni najbolj zanašala. Nemčija bo spoštovala nevtralnost Luksemburga Berlin, 9. okt. AA. DNB. »Volkischer Beobachter« prinaša članek pod naslovom: Sumljivo zanimanje za Luksemburg«, v katerem pravi: Londonski radio je oddajal obširno reportažo vojnega sotrudnika »Petit Pa-risiena«, ki se boji nemške invazije čez Luksemburg. Svoj strah opravičuje z dejstvom, da je nemško-luksemburška meja trikrat daljša kakor francosko-Juksemburška. Nemčija bi raje imela krajšo mejo. Nemčiji je na tem, odgovarja list, da ima na svojem desnem krilu mejt> z nevtrlnim Luksemburgom, Nemila nikoli ne bo kršila nevtralnosti te male države, da bi omogočila sovražnikom razširiti napadalno fronto proti Nemčiji. Prepričani smo, da tudi Luksemburg želi, da ga pustijo angleško-francoski vojskovodje v miru in da se ne zanimajo preveč za njegovo mejo. Sicer pa vlada v turških krogih slej ko prej optimizem glede Saradzoglovih moskovskih razgovorov. V uradnih krogih ne govore ničesar o njih in tudi ne o tem, kako ti razgovori napredujejo, vendar prevladuje mnenje, da je Turčija že zavzela končno stališče do vseh perečih vprašanj. Iz tega bi se dalo sklepati, da bodo še ta teden podpisali novi turško- sovjetski pakt, kar bi omogočilo istočasno pod- i Na zahodnem bojišču ni bilo zadnja dva dne-pisanje in sklenitev dogovora o vzajemni do- i va nobenih pomembnejših dogodkov ka-moci z Veliko Britanijo in Francijo. kor govore uradna poročila iz obeh strani. Skupno število izgub ob potopu potniškega parnika »Athenie« znaša 112 ljudi. Med njimi je 30 ameriških državljanov. Ameriška vlada je dala v popravilo 23 manjših vojnih ladij, ki so bile že doslužile. Novi madžarski poslanik v Moskvi Cristoffv bo 13. oktobra dopotoval v Moskvo, s čimer bodo obnovljene redne zveze med Sovjeti in Madžarsko, ki jih je Madžarska pretrgala na zahtevo Nemčije ob vstopu v zvezo proti Kominterni. Vse tri severne države: Švedska, Norveška in Finska so pripravljene z vsemi silami braniti svojo neodvisnost proti komur koli, a zlasti bosta Norveška in Švedska podpirali Finsko proti vsakemu poskusu podjarmljenja po Sovjetih. Angleška letala so včeraj prvič pri belem dnevu letela vzdolž nemške meje od Švice do Severnega morja in fotografirala utrdbe, zbiranje čet in izpraznjevan je velikih mest. Letala so se srečno vrnila v svoja oporišča. Vesti 10. oktobra Angleška vlada bo Se naprej priznavala slovaškega konzula v Londonu inž. Harminca, kot uradnega zastopnika Slovaške v Angliji, čeprav je Redanja slovaška vlada konzula odstavila, ker je protestiral, da je nemška vojska čez Slovaško prodirala na Poljsko. Prvi angleški vojni dopisniki so včeraj smeli odpotovati na francosko bojišče in bodo obiskali razna središča angleške vojske in letalstva na zapadu. Nemške oblasti so včeraj izpustile iz ječe angleškega konzula v Hamburgu in osebje konzulata. Ti Angleži so bili takoj po napovedi vojne vrženi v ječo, kar nasprotuje mednarodnim določilom o nedotakljivosti konzularnega osebja. Prvi predsednik poljske republike, sloviti klavirski mojster Paderevski, je brzojavno sporočil poljski vladi v Pariz, da bo dal ves svoj vpliv in vse svoje sile na razpolago za propagando poljske stvari v Ameriki in po vsem svetu. Predsednik na j večjo jugoslovanske paroplovne druibe »Jugoslovanski Lloyd«, Banac, je dopotoval v London. Njegov obisk velja posvetovanjem o bodoči organizaciji trgovine med nami in med Anglijo ter ureditev prevoza po morju. Pogajanja za sklenitev zveze med Anglijo, Francijo in Busijo so se razbila zaradi tega. ker Anglija in Francija nista hoteli privoliti, da bi Rusija lahko zasedla male baltiške države. Nemški zastopnik von Papen, ki je bil tedaj v Moskvi, pa je boljševikom z nemške strani obljubil baltiške države in tako je pri brezpogojno načelnem boljševizmu zmagala pač boljša ponudba, pišejo listi severnih evropskih držav, ko razpravljajo o rastoči boljše-viški nevarnosti v Baltiškem morju. Finski^ parnik »Indija« je blizu holandske obale trčil na mino in se potopil. Posadka se je rešila. Ostanke pokojnega slovaškega voditelja Andreja Hlinke bodo konec oktobra prenesli v veličastno grobnico, katero so te dni končali v Ružomberfeu. Desetletnic« slovitega Tukovega procesa praznujejo te dni na Slovaškem. Tedaj je bil voditelj skrajnih slovaških avtonomistov dr. Tuka obsojen pred češkim sodiščem zaradi všljv izflaje. Ta proces je končno zastrupil odnoifafe med Čeh in Slovaki ter ustvaril temelj za bodočo žalostno usodo te države. V Berlinu to včeraf pokopali bivšega dolgoletnega župana dr. Sahma, ki je bil nekaj časa tudi predsednik 6enata v Gdansku, pozneje pa poslanik na Norveškem. Ameriški senator Johnson je predložil zahtevo, naj se predsednik Roosevelt posvetuje z voditelji vojskujočih 6e držav in naj mu ameriška zbornica da proste roke, da lahko stori vse, kar se mu zdi potrebno za vspostavitev miru v Evropi. Predsednik francoske vlade Daladier je sprejel ministra za oborožitev Dautrya, ki mu je poročal o popolnem sporazumu med zastopniki francoskih c!eIodajalških in delavskih organizacij. Oboji so dali ministru zagotovilo, da bodo z vsemi silami pospeševali izdelavo vojnega materijala in c tem pospešili pravični izid vojne. Obljubili so, da bodo opustili vsak razredni boj in služili samo blagru domovine. Kaj bodo porekli naši levičanji vseh vrst, ki «o «e sicer radi zgledovali po Francozih. Francoske oblasti so vrnile včeraj španski vladi 37 velikih zabojev ter 24 kovčegov, polnih dragotin ter svetih cerkvenih posod, katere so zaplenili lansko jesen in letošnjo pom5-'d raznim voditeljem boja proti fašizmu, ki «o bežali iz Španije. 0 Angleški kralj je včera| sprejel vojnega ministra Hora Belisha in mornariškega ministra Churchilla, ki sta mu poročala o stanju vojske in mornarice. Portugalska zbornica ie imela sejo, na kateri sta predsednik republike general Carmona in predsednik vlade Salazar poročala o sedanjem političnem stanju v Evropi. Poudarila sta, da bo Portugalska ostala nevtralna in ob 6trani sedanjega 6pora, da pa bo še naprej zvesta staremu prijateljstvu z Anglijo in Francijo, zlasti zaradi tega, ker se je po zvezi med Nemčijo in Rusijo boljševiška nevarnost povečala. Nova Portugalska pa smatra boj proti boljševizmu kot svojo glavno nalogo. Angleške radijske postaje so se snoči spomnile nemškega generala von Fritscha, ki je bil ubit pred Varšavo, kjer se je vojskoval kot navadni vojak. Angleži priznavajo pokojnemu generalu, da je bil viteSki nasprotnik v svetovni vojni, da pa ne razumejo kake je m, gel tak visok general biti zdaj poslan s patro-lo v prve vojne postojanke. Von Fritschu «o zaigrali tudi staro nemško voiaško pesem v spomin padlim tovarišem: »Ich hatt’ einen Kameraden«, češ, da ob pogrebu v Berlinu U' Desmi niso igrali. Nemški listi še vedno razpravljajo o Hitlerjevem govoru in pravijo, da ga nevtralne države razlagajo kot željo Nemčije po miru, Anjjiija in Francija pa čisto drugače. Italijanski listi obsežno razpravljajo o rastoči moči boljševiške Rusije v Evropi. Sovjeti osvajajo male vzhodne države drugo zn drugo, kar pomeni veliko nevarnost predvsem za Nemčijo, ki stoji ob strani. Listi pravijo, da »nasledniki krščanskih vitezov nemškega reda stoje ob strani, ko prihaja grozna nevarnost od vzhoda«. , ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—p W \ Zahtevajte povsod naš list! Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 10. oktobra. Stanje ponesrečenih profesorjev se boljša V včerajšnji številki smo poročali o tragični nezeoril, ki je zadela dva mlada profesorja Franca Dobrovoljca z realne gimnazije v Mariboru in Alojzija Potočnika z realne gimnazije v Celju v bližini škofje Loke. Ponesrečena profesorja se zdravita v v vojni bolnišnici, kjer so se zdravniki z vso vnemo zavzeli za njiju. Stanje profesorja Dobrovoljca je bilo sprva zelo kritično in se je zdelo. Ha mu bo (roba precej visoko amputirati nogo, poleg lega pa je pri njem nastopil še živčni zlom. ki je grozil uničiti mlado življenje. Od nedelje popoldne in zlasti v teku včerajšnjega dne pa se, je ponesrečenčovo stanje že mnogo izboljšalo, tako da je že izven smrtne, nevarnosti. Trajalo pa bo dclj časa, preden bo povsem okreval, kajti pri nezgodi je dobil precej občutne notranje poškodbe. Stanje drugega ponesrečenca prof. Potočnika ni takšno, da bi zbujalo skrbi. Obema mladima in priljubljenima profesorjema želimo skorajšnjega okrevanja! Ce se motorno kolo vžge sredi ceste Včeraj opoldne je sicer mirni šentpeferski nasip med Zmajskim mostom in trimostjem doživel malo razburjenje. Od Zmajskega mostu navzdol je v tem času privozil motociklist. Nič hudega sluteč se je skrbno izogibal pasan-tom, ki v tem času hite po nasipu v eno in drngo smer. Ko je privozil do ključavničarske delavnice mojstra g. Breskvarja, mu je nekdo iznenada zaklical: »Hej. motor vam gori!« In res so se iz, bencinskega rezervoarja že vzpenjali plameni. Motociklist je brž ustavil in skočil z motorja. Motorno kolo so že začeli lizati plameni in nevarnost je bila, da nastane huda bencinska eksplozija. Sreča pa je bila, da se je motociklist ustavil prav na tistem kraju, kajti takoj se je znašel na licu mesta znani ljubljanski gasilski veteran g. Breskvar senior, ki je z vso znano njegovo vnemo in strokovno iposobnostio organiziral gašenje nevarnega ognja. Najprej so dušili ogenj nn motorju s plahtami in ko je najhujša nevarnost minila, so polili motor še z nekaj škafi vode, s čimer je bil ogenj povsem zadušen. Stanovalci bližnjih hiš so se ognja na cesti tako prestrašili, da so pričeli spuščati na oknih rolete, in se že pripravljali, kako bi čim hitreje odnesli na varno svoje reči. Toda vsega tega jim ni bilo treba, ker je g. Breskvar < svojim sinom in pomočniki v kratkem času temeljito ugnal ogenj na motorju. Drobna kronika Nesreče pri delu. Ljubljanska bolnišnica je od včeraj do danes sprejela več ponesrečencev, ki jih je zatekla nezgoda pri delu. Ključavničarskemu pomočniku Anderlinu Štefanu iz. Polja je pri delu padel drobec železa v levo oko in mu ga nevarno poškodoval. — 33-letnemu strojniku Udovcu Ivanu je stroj, s katerim so drugi nespretno ravnali, zlomil levo roko. — 29-letni Sekola Franc, hlapec pri Gradu v Zgornjem Kašlju, je peljal po cesti voz. Ko je ustavljal, je podstavil levo peto pred kolo, ki mu jo je povsem razmrcvarilo. — Stroj za mešanje barve v tovarni Medič-ZankI v Domžalah je nevarno poškodoval desno nogo 26-letnemu delavcu Gostiču Jožetu. Dve žrtvi pretepov. Z Jesenic so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 44-letnega delavca Cesarja Antona, ki je doma iz Jcrike v Bohinjski Srednji vasi. V gostilni Klinar je nastal pretep, v katerem je nekdo zabodel Cesarja z bajonetom v hrbet in mu prizadejal nevarno rano. — Z Jurčkove poti pa so pripeljali s hudimi poškodbami v bolnišnico 26-letnega delavca Zaletla Antona. Ta je bil osumljen, da je nekomu ukradel 700 din. Ker pa je preveč zatrjeval svojo nedolžnost, je plačal to z zlomljeno levo roko in nevarno poškodovano desno nogo. Vlomilca iz Lnttermannovega drevoreda so prijeli. Poročali smo o dramatičnem lovu na vlomilca, katerega prizorišče je bil v eni preteklih noči Lattermannov drevored v Tivgjiju. Vlomilec Ivan Kupec je skušal vlomiti v stojnico Leopoldine Zajec, njegova žena pa je stala na straži. Stražnik _pa ju je presenetil in je tako preprečil vlom. Kupcu se je posrečilo pobegniti, dočim so njegovo ženo prijeli. Kupec se je nekaj časa skrival, v nedeljo zvečer pa sta ga v bližini Podutika srečala dva stražnika, ki sta ga spoznala in ga kar na cesti aretirala. Zgodbica o sladkorfu, telefonu in vžigalicah Ljubljana, 10. oktobra. V trgovino stopi ugledna in znana gospoda: »Dober dan!« »Dober dani« ji odgovorita pomočnika in trgovec, sam. »Izvolite, gospa?« Gospa milostno naroča vrečo inoke in 20 kg sladkorja. Trgovec ves preplašen izjavlja gospej, da zelo ceni njena naročila in čeprav ima precejšnjo zalogo, vendar pa njenih naročil v tem trenutku ne moro izpolniti. Trgovec ima namreč preveč strank p' ‘dre; preveč družinskih mater kupu je pri njem. Vsem bo treba ugoditi ta teden. Kopičenje zalog živil v Jugoslaviji ni umestno, saj tako ne bo -oJTftjne pri nas. Gospa je ogorčena, pa vendar malo zataji svojo jezico: »Če meni, ki plačujem z gotovino, ne daste živil, toliko kolikor zahtevam, čemu pa dajete onim ženskam, ki jemljejo pri vas na knjižice, in komaj vsakega prvega plačujejo, če sploh plačujejo!« Trgovec odgovori: »Gospa morate razumeti, da sem v predmestju, tukaj stanujejo povečini same družine nižjih uradnikov, policijskih stražnikov, mestnih. in tovarniških delavcev ter malih zasebnih nameščencev. Jaz, živini od njih in jim zaupani. Še nihče od teh družin me v dvajsetih letih, odkar sem tu, ni osleparil. Vsi prvega pošteno plačajo, in sedaj, ko je trenutno stiska, jih tudi ne moremo pustiti na cedilu!« Gospa sredilo: »Pa vendar imate dovolj zaloge. da bi meni ustregli!« Trgovec: »Morem vam dali polovico zahtevane količine in še to izjemno, zakaj, če bi sleherna stranka zahtevala tako količino, jutri ne bi mogel več postreči svojim odjemalcem!« Gospa odvrne: »Če je pa tako, odklanjam tudi to svojo ponudilo, in prosim samo to, da mi posodite svoj telefon, da bom v drugi trgovini naročila količino blaga, ki ga potrebujem!« Trgovec je kavalir. Malo sp namuzne in odvede gospo v skromen ograjen kotiček, ki mu pravi pisarna, tam je telefon. Gospa misli, da je nihče ne posluša, toda šipa je tenka, in trgovec dobro čuje, kako se gospa pogaja z večjo trgovino v sredi mesta za dobavo make, sladkorja, kave in drugih živil, hkraii pa pokliče še enkrat po telelonu ter strmeči trgovec, sliši na lastna ušesa, kako gospa obvešča neko svojo znanko, katerega trgovca je treba bojkoti- rati in pri katerem je vredno kupovati tudi v bodoče. Z žarečim obrazom stopi gospa iz »pisarne«. Obrne se k trgovcu in pravi: »Hvala lepa za telefon. Da pa prav zastonj nisem prišla v vašo trgovino, prosim, dajte mi škatlico vžigalic!« Trgovec ji uslužno postreže ter pravi: »Dinar petdeset par, prosim!« Gospa ostrmi: »Kaj so vžigalice sedaj tako drage?« Trgovec: »Vžigalice veljajo petdeset par, dva telefonska pogovora, v enem sle še celo proti meni hujskali, pa tudi po petdeset par. To je najcenejša tarifa, daai ste telefonirali nad pol ure!« Trgovec je potegnil izpod pulta časopis in pokazal gospej odločbo poštnega ministra, po kateri je število lokalnih telefonskih govorov omejeno, za vsak odvišen govor pa je treba plačati petdeset par. Srdito je gospa odprla denarnico, vrgla dinar petdeset par na mizo, pozabila na pultu kupljene vžigalice in dostojanstveno odšla iz trgovine. Trgovec, njegova pomočnika, vajenec in nekaj uradniških ter delavskih žena, ki so bili priča temu prizorčku, pa so se prisrčno zakrohotali. BelgraSska občina je nafela 250 milijonov posojila Belgrad, 10. oktobra, m. Na svoji včerajšnj seji je dobil beigrajski župan Vojin Djuričič po oblastilo, da najame za občino 250 milijonov posojila. Od tega bo občina porabila 35 milijonov za razširitev vodovoda, 35 milijonov za povečanje prometnega parka in električnih napeljav, 36 milijonov pa za odkup prostora za novo pokopališče Znesek 20 milijonov dinarjev je namenjen za ureditev novih prometnih žil. 60 milijonov bodo porabili za pasivno obrambo proti letalskim napadom, večje kredite pa bo občina dobila tudi za razlastitev zemljišč, na katerih namerava sezidati 10 šolskih poslopij. 253 hiš podrtih, ker so bile zgrajene brez dovoljenja Belgrad, 10. oktobra, m. Gradbeni oddelek bel-grajske občine je do sedaj porušil 253 hiš, ki so bile v predmestjih zgrajene brez dovoljenja mestnega gradbenega urada. Spomladi pa bodo začeli rušiti še druge take hiše, da s tem kaznujejo samovoljo lastnikov, ki so zgradili hiše. kjer se jim je zljubilo. Obema Begunje izvolila dr. Korošca za časfinega občana Begunje, 9. oktobra. Občinski odbor je na redni seji občinskega odbora dne 3. okt. izvolil g. predsednika senata dr. Antona Korošca za častnega občana občine Begunje, in sicer zaradi zaslug za državo in občino Begunje. Umetniško diplomo bo občina v kratkem izročila g. dr. Korošcu. Ob priliki svojega bivanja v Begunjah je dr. Korošec blagovolil podeliti za gradnjo nove uboz-ne hiše v Begunjah znesek 10.000 din. Občina Begunje gradi novo ubožno hišo in ji bo podarjeni znesek služil za opremo ubožnice, da bodo reveži imeli prijeten dom. Gospod predsednik senata je tudi gasilski četi v Begunjah podaril znesek 5000 din za nabavo orodja itd. Dalje je razdelil precej velike zneske med ubožne družine v Begunjah, za kar so mu občina kakor tudi vsi občani zelo hvaležni. Želimo g. predsedniku senata še veliko uspehov v borbi za pravice slovenskega naroda. Demokrati so za ,fš:roko solidarnost Srbov" Belgrad, 10. oktobra, m. Na svojem agitacijskem potovanju po Sumadiji se je ustavil v Jagodini član izvršnega odbora demokratske stranke dr. Božidar Vlajič in imel s svojimi prijatelji konferenco, na kateri je poročal tudi o političnem položaju. Dr. Vlajič je govoril o sporazumu med dr. Mačkom in Dragišem Cvetkovičem ter poudarjal, da stališče demokratske stranke ni proti sporazumu, pač pa oni ne odobravajo takšnega sporazuma kot sta ga sklenila Cvetkovič in Maček. Demokrati so pristaši sporazuma, ki je bil pred dvema letoma sklenjen v Farkašiču in na katerega so pristale vse opozicijske skupine. Glede očitkov, da demokratska stranka ustvarja velesrbsko fronto proti sporazumu, je Vlajič na konferenci dejal, da tukaj ne gre za borbeno srbsko fronto. »Mi nočemo nobene borbe, zlasti pa ne proti Hrvatom. Hočemo le široko solidarnost vseh Srbov za utrditev jugoslovanske države. Hočemo, da bi ves srbski narod jamčil za tisto, kar bodo Hrvatje dobili.« V zvezi s pojačeno akcijo demokratske stranke je tudi sklicanje izvršilnega odbora stranke za nedeljo v Belgradu. Razpravljali bodo o političnem položaju in o tesnejšem sodelovanju s skupino Ace Stanojeviča in JNS. To je političnima skupinama, k iimata približno enake poglede na sporazum med Cvetkovičem in dr. Mačkom. Pojasnilo prebivalstvu Uredba ministrskega sveta z dne 13. aprila letos predpisuje poleg splošne zračne obrambe tudi izdelavo načrtov za izpraznitev večjih krajev v državi že v mirnem času, enako kakor na primer drugi predpisi urejajo vprašanje^ vojaške obveznosti, oddajo konjev in vozil, orožnih vaj, mobilizacijo in slično že v mirni dobi. V svrho izvnšitve teh predpisov so bile hišnim posestnikom v Mariboru dostavljene vprašalne pole, ki bodo služile za sestavo statističnega pregleda o možnosti evakuacije in krajevne odselitve, enako kakor se bo to izvršilo tudi v vseh drugih večjih mestih Jugoslavije. Prebivalstvo se poziva, da vprašalne pole točno izpolni. Razume se, da je vsako vznemirjanje zaradi teh pol popolnoma odveč, ker gre le za izvršitev načrta, ki bo ostal nato v trajni evidenci. Predsednik mestne občine: dr. Juvan, 1. r. 14 vlomov Je izvršil Maribor, 10. okt. Pred malim senatom se vrši danes razprava proti tatovom in vlomilcem, ki so prihajali krast iz Hrvaškega v okolico Ormoža. Zagovarjali so se 38-letni delavec Mihael Golubič, 34-letni Ivan Mileč oba iz Občine Virje-otok, 27-letni Josip Mileč iz Radovecpolja ter 18-letni Franjo Golubič iz Radovecpolja. Leta 1936-37 so obtoženci izvršili celo vrsto tatvin in vlomov v okolici Ormoža. Priznali so 14 takih pregreh. Pokradli so 128 kokoši, 3 sjosi in 1 purana. Pri trgovcu Kuhariču v Ormožu so vlomili kar trikrat, enkrat v skladišče za jabolka, dvakrat pa v pralnico. Več vlomov so izvršili tudi v kleti okrog Ormoža. Obtoženci priznavajo svojo krivdo. Razprava ob času poročila traja. Okoliške občinske zadeve Maribor. £►. oktobra. V soboto zvečer se je v gostilni Koželj na teznem vršila seja pobreškega občinskega od- ora. Seja je bila sklicana že za prejšnjo soboto, P, zaradi nesklepčnosti ni mogla vršiti. Seji nil « ao'>S|V° že oha nova občinska odbor- brežja ‘z Dol«oš m Ivan Božič s Po- fAk/jih žuR?n Karl Stržina poročal o ulfrfsefUh' ulic;' po vidikih ^eLeS la cesta bo razširjena v 15 metrsko cesto. Pri- pravlja se regulacija Maistrove ulice na Teznem glede katere občinski odbor apelira na posestnike vrtov pred hišami, da te svoje vrtove občini brezplačno odstopijo. Cesto je namreč treba razširiti ker je kot dovozna cesta od ptujske državne ceste k postajališču preozka. To delo se bo izvršilo v etapah, ker občina ne zmore naenkrat potrebnih sredstev. V teku je tudi preureditev Vodnikove ulice na Teznem, za katero je je mestna občina brezplačno odstopila potrebno zemljišče. Glavna točka občinske seje je bila razprava o odprodaji zemljišča radijski postaji v Ljubljani za postavitev relejne postaje v Mariboru. Sklenjeno je bilo, da občina da relejni postaji svojo gramoznico pod pogojem, da ji r>ostaja oskrbi enako velik kos zemjlišča, ki pa mora ležati na teritoriju pobreške občine. Na seji je bil izvoljen odbor za obrambo pred napadi iz zraka in odbor za pobijanje draginje. Ob koncu seje se je razvila živahna debata o zahtevi, da se Tezno odcepi od velike pobrežke občine, ki se je pojavila že pred kakimi 2 leti. Tudi občinski odbor občine Studenci je imel te dni svojo sejo. Vodstvo občine je podalo pregled javnih del, ki so se tekom leta izvršila ter se sedaj dokončujejo. Popravljene in pogramozane so vse občinske ceste, urejeno je igrišče na Poljanah, razširila se je električna razsvetljava v stranskih ulicah, renovirala se je občinska hiša v Smoletovi ulici ter je napravljen nov most čeZ radvanjski potok. Sedaj je v teku akcija za elektrifikacijo področja med Studenci in Pekrami. Omrežje bo ojačilo mestno elektriško podjetje mariborsko ter bo postavilo na svoje stroške transformator. Za priklop se bo zaračunala posebna taksa in sicer za pritlično hišo 750 din, za enonadstropno 1000 din in za večnadstropno 2000 dinarjev. Ta denar se bo naložil v fond za izpopolnitev občinskega elektriškega omrežja. — Obširneje se je razpravljalo tudi o prenajx>Injenosti studenških ljudskih šol, v katere zahajajo tudi otroci s področja limbuške občine, dalje o prispevku, ki ga mora plačevati občina za šolanje otrok v mestnih meščanskih šolah. Sestavljen je odbor za zaščito pred napadi iz zraka ter bo občina vnesla v prihodnji proračun za te namene 40.000 din. Končno je odbor odobril otvoritev treh novih gostiln na Poljanah ter prenos četrte gostilne v novo hišo poleg broda. Na dopust v nesrečo Vače, 8. oktobra. Otroci, ki so se v soboto popoldne vračali nroti Kanderšam iz šole, so našli sredi sf*iflfega klanca nad Bukovico starejšega moškega, ležečega ob cesti z razbito glavo. Opozorjeni vaščani so odhiteli na označeno mesto in ugotovili nesrečo. Neznanemu kolesarju se jo v med vožnjo pretrgala kolesna veriga; z vso silo se je zaletel v obcestno drevo in obležal nezavesten. Poklicani orožniki z Vač so v ponesrečencu spoznali rezervista, ki je bil nedavno dodeljen orožniški postaji na Vače. Dobil je enodnevni dopust ter sc odpravil domov v Zagorje, da bi preživel nedeljo pri svoji družini. Odpeljali so ga nazaj na Vače, kjer mu je župnik g. Porenta podelil sv. poslednje ,olje. Nato je bil oddan v bolnišnico. Zaradi hudih poškodb pa je njegovo življenje v veliki nevarnosti. Belgrajske vesti Banjaluka, 10. oktobra, m. Včeraj je bil sestanek izvršnega odbora JRZ za vrbasko banovino. Razpravljali so o vseh političnih vprašanjih, zlasti pa o bližnjih volitvah v senat. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnjo nedeljo zopet nov sestanek izvršnega odbora JRZ, na katerem bodo izvolili novo predsedstvo. Usodna nesreča pri Limbušu Hotel se fe ‘zogniti enem avtomobilu, pa |e padei pod drugega Maribor, 9. oktobra. Danes opoldne 6e je pripetila v bližini Limbuša usodna prometna nesreča. Iz Limbuša se je pripeljal v smeri proti Mariboru osebni avtomobil, ki ga je šofiral trgovski j>otnik Nikolaj Urbanc. V smeri iz Maribora pri Limbušu pa je vozil tovorni avto, last veleposestnika Glančnika, ki ga je šofiral mariborski prevoznik Dolenc. Po cesti je šel 60 letni tesar Anton Šauperl iz Limbuša. Videl je, da mu prihaja nasproti tovorni avto, pa se mu je hotel izogniti. Istočasno pa je pripeljal nasproti Osebni avto, pod katerega je Šauperl prišel, šofer je takoj zavrl, vendar ga je avto še vlekel kakih 5 metrov po cesti. Nesrečniku je zlomilo obe nogi v gležnju ter mu ie počila lobanja. Zapeljali so ga v mariborsko bolnišnico, njegovo stanje pa je zelo resno. V družbi je vsakdo imel posebno ta-J tinsko nalogo, kakor so ga ravno pre-f sodili, da je sposoben. Rocky je znal na primer tako čudovito krasti pečene pogačice izpred trgovine kodrolasega Italijana Minaria, da niti misliti ni bilo, da bi bila družba ta sladki posel naročila komu drugemu. Včasih so ga šli vsi gledat, kako mu gre ta reč izpod rok. Ko je pogačice sunil in jih pobasal za srajco, se jo sprehajal dalje po ulici, podoben mlademu gospodu, ki ga vse, kar je okoli njega, prav nič ne briga, kakor di misli samo, ali bo gospod Harding izvoljen ali ne. Družba, ki ga je opazovala iz kakega zavetja, je bila desetkrat bolj v strahu kakor on, ki je bil Italijanovim burkljam vsak trenutek na doseg. .Terry je bil od Rockya različen v toliko, da se je Rockyu zdelo, da je nekam prebojazljiv. Toda Rocky se je zavzel, da lx> to napako pri tovarišu odpravil in ga naredil za takega, kakor se je sjx>do-bilo družbi, katere poglavar je Rocky bil. Ni trajalo dolgo, pa se je Jerry uravnal in *-^d Hockyjevim vodstvom tudi on dobro »delal«. Ko jima je to jutro zmanjkalo jabolk, nista vedela, kaj bi počela. Mnlo sta zehala, malo gledala naokrog. Potem se je Jerry sanjavo zazrl tja Čez zaprašene strehe, Rorky pa je odnekod privlekel razcefran časnik, ter počasi razbiral iz njega oglase kinematografov. Skušal je pogruntati, katera filmska štorija bi bi Angeli garjevih Roman s slikami la za danes najzanimivejša in najbolj' napeta. Ko je bil gotov tudi s tem in ni našel nič pametnega, je začel delati kroglice iz papirja ter z njimi streljati na ulico. Jerry je še naprej sanjaril tja nekam čez mesto, dokler ga ni vrgel po-koncu Rockyjev vzklik: »Ha!« Jerry se je zdrznil in preplašen vpra-l: »Kaj pa je?« Rocky se je veselo zarežal: »Glej, pa sem ga! Naravnost v lampo!« Bil je prešerno vesel in se je tolkel po bokih od zadovoljstva, ko je videl, kako si na cesti nekdo strga oslinjeni papir s pleše, zraven pa srdito gleda na okrog, kdo si je dovolil sedež njegove pameti vzeti za tarčo. Toda tudi ta zabava je bila kratka, Jerry je čez Čas dejal: »Prav za prav je to vse skupaj precej dolgčas...« Rocky ni vedel odgovora in je zmignil z rameni: »Kaj hočeš. Volitve so. Zato se nič pametnega ne dogodi.« Jerry je spraševal: »Kaj se ti zdi, kam bi krenila?« Rocky je malo premišljal, potem je dejal: »Kaj če bi šla v kino?« »Je kaj novega kje?« »Nekaj sem videl na papirju.<-»Kaj pametnega? Gangsterji?« »Mislim, da bo. V reklami je videti revolverje in dva mrtva.« Jerry je malo premišljeval, potem je vprašal naprej: »In kako je ime štoriji?« Rocky je dejal: ".■Naslov je lep: Napad na jioštni vlak." Jerryju je naslov ugajal, zakaj planil je pokoncu: »To mora biti nekaj silnega. Hm ...« Tudi Rocky je mislil tako in pristavil: »Človek bi se pri tej reči utegnil še česa naučiti. Pesa koristnega za naš posel.« »Potem pa hop!« je zavpil Jerry in skočil na noge. Ko sta hotela že z balkona, se je Rocky popraskal po glavi in se obrnil k tovarišu: »Imaš denar?« Jerry se je začudil nad vprašanjem: »Kaj sprašuješ. Jaz pa denar. In ti?« »Jaz ga nimam,« se ie udal tudi Ro-cky. »Jaz pa denar! Saj veš...« Ustavila sta se in morala soglasno ugotoviti žalostno resnico, da sta brez prebitega groša, tudi če bi drug drugega brnila narobe. Pljunila sta po tleh, na debelo kakor jezni Čikarji ter zlezla spet na staro mesto na balkonu. Ni jima ostalo drugega, kakor da sedita še naprej za zarjavelo ograjo, gledata v prazno ali na cesto ter prebirata konce starega papirja. Morda bi bila pstala tu še dolgo in dremala na soncu, kakor so dremale mačke na slednji strehi okoli- Toda iz tega dremavega mira in dol gočasja so ju spravila tri dekletca, ki so prišla po ulici. Prihajala so iz sole ter v veselem pogovoru koracala domov. Rocky in Jerry sta iz vsega srca zaničevala te goske. Kjer sta jih srečavala, sta se zatikala vanje in jim delala hude Jerry je sunil Roekyja in mu pokazal na cesto. Še tisti trenutek sta že valjala in slinila vsak svojo papirnato kroglo ter se pripravila na strel. Punčke so pa že zdaleč zapazile zasedo, katero sta jim pripravila postopača in so bile oprezne. Prva ju je zagledala Laury Martin* va ter takoj opozorila prijateljici: »Tamle gori sta Rocky in Jerry! Na drugo stran ulice stopimo in pojdimo tako mimo, kakor da ju ne vidimo. Bosta vsaj huda.« Hotele so čez cesto malo prej, preden so prišle do pod balkona. Delale so se, kakor da so v silno važnem pogovoru, in so mislile, da jo bodo od- Rocky in Jerry jima s papirnatimi bombami sicer na tako daljo nista mogla me. toda streljala sta nanje z jezikom: vidiš?«' Se -*e re^a* Rocky. »Ali jo J«T7 ®e 'e delal nevednega: »Katero?« >No, tistole z debelimi nogami Ni slaba! Pjimojdunaj, noge pa take, da bi hiso nosile.« Jerry se je režal: ^Hahaha. Tista slonasfa gos,. kaj?« Punčke so se zmedle, kri jim je šinila v lica. Ena se je ustavila in zašepetala Laury: »Ti, tebe mislila. Saj sta rekla ti=fn z debelimi nogami • ■ •« Druge so se potiho jezile: »Cigana!« V Laury je zavrelo in solze so ji ' >-pile v oči. Obrnila se je na balkon i zažugala: »Rocky, ne bodi tako surov!« Rocky ie zrasel: Od tu in tam Jugoslovanska ladja »Janko Topič«, katero so pred nekaj tedni zaplenili v Gibraltarju Angleži in jo preiskali, se bo kmalu vrnila v fcpKt Ladja je imela namreč natovorjen boksit za JNemcijo. Ko je bila že na odprtem morju. Pa..J.e izbruhnila vojna. Angleži so ladjo zajeli m tovor zaplenili. »Janko Topič« je moral v spremstvu angleških vojnih ladij v angleško TmSianiSC-?: ^ odložil tovor, nakar se je smel vrniti v Dalmacijo. . Y, sokolski dom v Crikvenici, o katerem so nrvaski časopisi dosti razpravljali, se bo naselilo hrvaško telovadno društvo »Hrvatski Junak«. Sokolski dom je bil zgrajen pred nedavnim in_je zanj prispevala bivša savska banovina 350.000 dinarjev, crikveniška občina pa oO.OOO dinarjev. Zaradi tega so kmalu po upo-stavitvi banovine Hrvatske začeli hrvaški zastopniki protestirati, da bi smela tak dom, ki &a je zgradil prav za prav s svojimi žulji hrvaški narod, imeti v posesti le peščica ljudi, ki nimajo nobene vloge med ljudstvom. Sedaj pa poročajo, da se je stvar razčistila in bodo vsa hrvaška društva dobila v novem domu svoje prostore. Kam bi s spomenikom pokojnemu poljskemu maršalu Pilsudskemu, ne ve zagrebški kipar Avgustmcic. Pred dvema letoma je dobil kipar namreč naročilo od občinskega odbora v Katovicah, naj izdela veliko bronasto figuro k0DJ“ za 1,200.000 dinarjev. Kipar 1.zvrsil> toda preden je mogel spomenik oddati na pravo mesto in pobrati na-Jec ze Prišlo do vojne in do uničenja T® Pa poročajo, da bo spomeniški odbor iz Katovic, ki je ves pribežal v Romu-J®}. I?ris®’ kmalu v Zagreb in poskušal stvar urediti tako, da kipar Avguštinčič ne bo trpel prevelike škode in da se bo uredilo obenem vprašanje, kaj bo sploh s tem spomenikom. Zagrebška mestna hranilnica je dobila nov upravni in nadzorni odbor. Na prvi seji je bil za predsednika hranilnice izvoljen podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič, ki je po izvolitvi izjavil, da bo celo vsoto svoje nagrade, katero dobi kot predsednik, podaril socialnemu odseku mestne občine za podpiranje zagrebških siromakov. Mnogo večje dohodke kakor lani, je imela letos uprava državnih monopolov. Do konca avgusta je nabrala za tobak, petrolej, sol, vžigalice in druge monoplske predmete 40 milijonov dinarjev več kakor pa do konca avgusta lani. Zlasti se je povečal dohodek pri tobaku, dalje pri soli in petroleju, le pri vžigalicah je bil manjši kakor lani. O diplomatu špekulantu na »Črni borzi«, o bivšem jugoslovanskem poslaniku v Pragi Vasiliju Protiču so se razpisali zadnje dni bel-grajski in zagrebški časopisi. Poslanik si je dal v času lanske češkoslovaške krize nakazovati denar za izplačevanje uslužbenskih plač posla-niškega osebja v švicarskih frankih. Vso vsoto je potem na praški »črni borzi« prodal za trikrat večjo vsoto, kakor pa je veljal takrat tečaj švicarskega franka na redni borzi. Urad-nistvu pa je izplačeval plače po uradnem te-n'ijj#ju. Na ta način je spravil v svoj žep vsak meSjC.yP° v?č ,s!° tisoč dinarjev Na prijavo uradništva je bila proti njemu izvršena preiskava, ki je potrdila obtožbo, nakar je bil Pro-tič upokojen. Jugoslovansko nemška trgovinska pogajanja v Belgradu se še vedno nadalju jejo. Večinoma delajo Člani komisij v pododborih. Sedaj se bavijo z vprašanjem cen za vse jugoslovanske proizvode, ki se bodo izvažali v Nemčijo. Naše. slovenske sadjarje zanima vprašanje, kolikšna cena bo določena za izvoz jabolk in drugega sadja v Nemčijo. Za namizna jabolka nudijo Nemci za 100 kilogramov le 15 mark, medtem ko zahtevajo naši izvozniki 25 mark. Poleg tega se Nemčija zanima tudi za sadje za predelovanje in za stiskanje, vendar pa tudi tu ponuja mnogo manjše cene. kakor pa bi jih radi dosegli naši sadjarji. Skoraj 150 let je že star vojvodinski pre-*°P. *^raUa Petra, ki veže v srednjem toku š»* ?avo ,in Tiso. Prekop je začela graditi obe r».vlnai •^ystrooffrska, ki je hotela spojiti biti oerornn»Ži vrsto močvirij in s tem prido- deset let so gaTonal— Plo državni jesti skozi Gor. Logatec. Obtožnica mu očita, da je vozil skozi 6t njeno naselje neprevidno in t veliko brzino. Pri trgovini g-Sajovica v Gor. Logatcu je stekel čez cesto fantek Milan Pungartnik. Slokanov avto je dečka zadel, ga vrgel v zrak, da je potem padel na hrbet s tako silo, da je dobil več lažjih poškodb in na glavi težjo. Poškodba na glavi je bila »mrtnone-varna. Obtoženi stavbenik je pred sodnikom-po-edmeem priznal dejanje, zanikal je krivdo, navajajoč, da je skozi Logatec vozil največ z brzino vp*;nm Nekatere priče pa so trdile, da * na k-poedinec je po izvedenih dokazih Stavbeni FaZpravi v Sadni dvofani žt' 79 TlSl JS 4 Slokana oprostil v smislu §-a 280 k. P- priziv. tozi*cc J© proti oprostilni sodbi prijavil Zaradi mazaštva 10 mesecev . Jn?r,P a » ac c c ■ŠS S 1 oc Veter («mer, i a kost) Pada- vine , c ■3S a> m i *cr * 2 c <* S a vrsta Ljubljana 7594 13-2 7-8 92 10 NE, 0-2 dež Maribor 759 9 12-7 8-0 9J 10 0 0-3 dež Zagreb 7639 13-0 2-0 80 10 SW, — — Belgrad 762-4 11-0 40 80 6 NE. _ — Sarajevo 763 9 11-0 4-0 70 10 0 — — Vis 761-3 12-0 7-0 80 5 NW, — — Split 761-4 18-0 9-0 40 2 NE, — — Kum bor 757-9 19-0 130 50 3 NE, 8-0 dež Rab 762-6 17-0 10-0 50 6 NE, — aabpovnlti 759- 19-0 11-0 50 2 NE, 60 dež Vremenska napovedi Spremenljivo in precej oblačno vreme. Ponekod bo tudi deževalo. Koledar Danes, torek (0. oktobra; Frančišek Boi...... oreda 11. oktobra: Firmin. Obvestila Nočno službo imnjo lekarne: mr. Bakarcu. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 mr. Murmayer, Sv. Petra cesta. 78. Tečaj o negi in prehrani dojenčka se bo pričel 1f>. oktobra t. I. v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok (»Dečji dom kraljice Marijec) v Ljubljani. Lipičeva ulica, in sirer bosta dva tečaja: eden ob ponedeljkih od pol 17 do tR. drugi ob torkih od pol 17 do tK Posamezni tečaj traja 12 ur in je brezplačen l nglasi se sprejemajo do 16. t. m. dnevno od 8—12 tudi telefonsko na štev. 44-71. Rejee molih živali, oktoberska številka ter glasilo Zveze društev rejccv malih živali v Mvl^ni je pruvkar izšla s sledečo vsebino: t a bilo na zborovanje dne 15. X. — Kunčje bo-banovinska razstava malih živali — Misli ob I. banovinski razstavi malih živali — O ta banovinska razstava — Vzreja dobrih mes-n,c ~ Uspešna reja naše domače kokoši — O skalopnih gnezdih — Mihec in Jakec modrujeta o svojih kuncih — Oskrbovanje koz — llir-ski ovčar — Petelinji boj — Naše gospodinje —■ t.mistvene vesti — Drobiž — Po tujem sve-u ~ Posvetovalnica — Književnost — Dopisi —* Rejski striček — Tržne cene — Za smeh in kratek čas — Mali in veliki oglasi. — List. ka-terega prejemajo vsi združeni slovenski rejci malih živali, stane samo 30 din letno in se naroča v Ljubljani, Karunova ul. 10. Stalni obiskovalci, abonenti našega Na rod-nega gledališča, so se tudi v letošnji sezoni ogln-sui v jako lepem številu, tako da so abonmani: tremierski, red Sreda, red Četrtek, red A zaklju-ce"> polno zasedeni. Zato je uprava otvorila Se red B, za katerega sprejemajo priglase po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9—12 in od 15—17. Gledališka uprava vabi 'se interesente, da se v velikem številu prijavijo L«, Z® a. ?.bo,?ma- Rsd B je za 10% cenejši, ka- or so ostali abonmani. Predstave so tudi za red lPtraVJ*]e' k*k?.r za v"9 abonmaje. AKo- predsta\^° 20 dramskih in 18 opernih Llubllansko gledališče _ Pr"m* ~ Začetek ob 2». Torek, 10. oktobra: zaprto. Sreda, 11 oktobra: številka 72. Red Sreda. Četrtek, 12. oktobra: »Kozarec vode«. Red čc-trtek. Petek, 15. oktobra: »Velika skušnjava«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Opera - Začetek ob 20. Torek, 10, oktobra: zaprto (generalka). Sreda, 11 oktobra: Kjer škrjanček žvrgoli. On, reta. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 12. oktobra: zaprto. Petek, 13. oktobra: zaprto (generalka). drama Red Sreda bo imel v sredo 11. t. m. pre ’ tlav0rp^Langerjeve igre v dveh delih »številk.i 72«. To nenavadno delo, v katerem gledamo igro v igri, pokaže življenje žene velikomest-nega zločinca in njen boj proti zlu. ki jo zatre. V psiholoških sestavah zelo pestra igra ima kot osnovno idejo zahtevo po človeškosti, ki jf kdaj na kdaj močnejša od paragrafa. V glavni vlogi Mira Danilova. Abonenti Reda Četrtek bodo imeli v četrtek predstavo Scribejeve komedije »Kozarec vode«. Naslov te komedije izvira iz najbolj napetega trenutka v igri, ko zahteva angleška kraljica Anan kozarec vode od dvorjana, o katerem ve kraljičina ljubosumna nasprotnico, vojvodinja Malbouroughška, da je to zanj dogovorjeno znamenje za tajen sestanek s kraljico. Ta komedija, polna političnih spletk, ljubezni, ljubosumja in nevoščljivosti, inv> francoskih del. Zasedba bo običajna. OPERA Skrivnost nspeha Leharjeve glasbe i bogatih melodičnih vrelcih, ki o njih ugota\li ' kritik J. Korngold, da imajo tipično slovansko barvo. Tudi v letošnjem prvem Leharju ki «■„ imamo na repertoariu, se bomo opajali, nad njegovimi živimi melodijami. Skratka: opereti »Kjer škrjanček žvrgoli« je delo. ki je povsem enakovredno L^harjevim najboljšim, zlasti ker je tudi dejanje zelo prikupno. V glavni vlogi nastopi Ljubljančanom zelo dobro znana članica mariborskega gledališča Jelka Igličeva, ki je partija »skrjancka« zanjo kot nalašč napi-sana. V drugi veliki pevski partiji Vilme na-stopi, i lijeva, ki je že lani imela tudi v opereti lep uspeh. Dalje bomo slišali še Barbirevo, Zupana, Janka, Sancina in Pečka. Režiser: D. Zupan, dirigent: D. Zebre Jules Emile Frederic Massenet, ki se j