Leto LXXI., št. 188 Ljubljana, torek 23. avgusta 1938 Cena B5n L— Izhaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje In praznike. — InseratJ do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 Ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Pomemben uspeh Male antante: Načelni sporazum z Madžarsko dosežen Madžarska vlada je v načelu sprejela predloge Male antante — Pristala je na sklenitev nenapadal nega pakta in ureditev vseh spornih vpraš anj — Zadovoljstvo V diplomatskih krogih BLED. 23. avg. r. Proti pričakovanju in prvotnemu programu zasedanje stalnega sveta Male antante včeraj še ni bilo z^.-djučeno ter se še danes nadaljuje. Prvotno bi morala biti že včeraj popoldne zaključena konferenca in zvečer objavljen komunike. Posredovanje pa se je zavleklo zaradi Madžarske. Madžarski poslanik še namreč ni dobil odgovora iz Budimpešte glede predlogov, ki jih je stavila Mala antanta za ureditev medsebojnih odnožajev. Madžarski državniki se namreč mude v Nemčiji v spremstvu regenta Horthvja zaradi česar se je odgovor iz Budimpešte zakasnil in je prispel šele pozno ponoči Kolikor se je moglo izvedeti, je Mala antanta pripravljena pristati na revizijo vojaških določb trianonske mirovne pogodbe, ki zabranjujejo Madžarski vzdrževan ie stalne vojske in pristati na ponovno oborožitev Madžarske pod po2oiem. da sklene Madžarska nenapa-daln: pakt z Malo antanto in poda obvezne izjave o mirni rešitvi vseh obstoiečih ir. morebitnih novih sporov Za rešitev modžprskega problema vlada v diplomatskih krogih največje zanimanje in je glavni predmet dipTomatskih razprav na Bledu in v mednarodnem tisku Včeraj so imeli zunanji ministri Male antante še dve dolgi seji, h katerim je bii rokp.i rnsa pritegnjen tudi madžarski po-slan;k na našem dvoru Dopoldanska seja je bila v Golfhotelu, popoldne pa so se zunanji ministri odpeljali s svoiim spremstvom v Bohinj, kjer so v zatišju gorskih velikanov nadaljevali svoja po-svetovania do večera Zvečer je priredil ministrski predsednik v Parkhotelu na čast odličnim gostom banket, na katerega je bilo povabljenih, tudi mnogo drugih odliČnikov iz političnega in gospodarskega življenja. Na banketu sta ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič ter romunski zunanji minister, ki je govoril tudi v imenu češkoslovaškega zunanjega ministra dr Krofte, izmenjala zdravici, v kateri sta podčrtala željo in voljo Male antante, da živi v miru in prijateljstvu z vsemi državami Zanimanje Italije RIM, 23. avg. r. Z nenavadno veliko pozornostjo spremlja Italija zasedanje Male antante na Bledu Italijanski politični krogi pričakujejo, da se bo že na tem zasedanju posrečilo urediti odnošaje Male antante do Madžarske na sličen način, kakor je nedavno prišlo do ureditve odnošajev med Balkansko zvezo in Bolgarijo Pri tem na-glašajo. da se je Italija vedno zavzemala za to. da pride med Madžarsko in državami Male antante do prijateljskega sosedstva ter do plodonosnega sodelovanja, kar je ob enem želja in cilj celokupne italijanske politike. Italijanski tisk piše v pričakovanju takih sklepov zelo naklonjeno o Mali antanti Listi naglašajo, da je Italija že davno želela sporazum Madžarske z Malo antanto in bo najiskrenejše pozdravila, če pride do ureditve vseh sporov po mirni poti Italija veže na tako ureditev svoie velikopotezne načrte za harmonično sodelovanje v južnovzhodni Evropi Kaj sodijo v Londonu London. 23. avg e. »Manchester Guardian« v svojem uvodnem članku analizira povojno politiko Madžarske in njena revi-zionistična stremljenja. List poudarja, da je glavni problem madžarske politike, ali Bled, 23. avg Ker je ponoči prispel po-VOljen odgovor madžarske vlade na predloge, Ki jih je stavil slede ureditve medsebojnih odnošajev stalni svet Male antante, je bilo danes dopoldne zasedanje blejske konference >Iale antante uspešno zaključeno. Dosežen je načelni sporazum o ureditvi odnošajev med vsemi tremi članicami Male antante na eni in Madžarske na drugi strani. Istočasno, ko bo objavljen komunike o sklepih Male antante, bo v vseh prestolnicah držav Male antante in v Budimpešti izdana izjava, s katero bodo države Male antante in Madžarska izrazile svojo pripravljenost za sklenitev nenapadalnega pakta v duhu Briand-Kelloggovega pakta in pripravljenost za ureditev vseh perečih vprašanj, ki so doslej ovirala dobre, prijateljske in sosedne odnošaje. Pogajanja za ureditev teh vprašanj se bodo vodila po diplomatski poti in jih bo bo Madžarska z Nemčijo prostovoljno sodelovala, da bo dobila svoj del ali bo primorana, da stori vse. kar hoče rajh. Nemška vlada je prepričana, da se bo Madžarska brez vsakega strahu sama ponudila. Rajh prodaja Madžarski vse orožje, ki se je popreje uporabljalo v avstrijski vojski. Horthy v Nemčiji Berlin, 23. avg. e. Regent Horthv s spremstvom pride v sredo zjutraj s parnikom »Grille« v Hamburg. Ogleoal si bo luko, kjer ga bo sprejela nemška vojna mornarica. Opoldne se bo regent Horthv s posebnim vlakom odpeljal v Berlin, z drugim vlakom pa kancelar Hitler. Oba vlaka bosta prispela ob 18. v Berlin, kjer bo sm-čan sprejem. Na postaji bodo pozdravili regenta maršal Gonng s člani vlade. IcaKor rudi komandanti posameznih panog nemške vojne sile. Nato se bo Horthv v svtvaneiu sprevodu peljal v kancclarsko palačo, kjvt bo stanoval za časa svojega bivanja v Bcr linu. Francosko delavstvo Iz Španije BARCELONA, 23. avg AA. Havas: Radijska postaja je objavila, da so bili odbiti vsi napadi jugovzhodno od Villa de Los Artos. Na estramadurski fronti sovražnik napreduje v odseku Fuenta del Arzes Pri Ricomalidesu se je razvila huda bitka BILBAO. 23 avg. AA DNB: Iz Barcelone poročajo, da katalonska vlada (gene- ralidad) že dva dni zaseda, dasi ni znano o čem razpravljajo na sejah. Najbrž proučujejo razmerje med Negrinom in Com-panysom. Poštne razmere v Španiji London, 23. avg. e. Iz Madrida poročajo, da je bila uvedena med Katalonijo in ostalimi deli republikanske Španije nova poštna, zveza. Iz Barcelone in Valencije pošiljajo pošto in drttge pošiljke s podmornicami. V zvezi s tem je španska pošta izdala nove poštne znamke. Grof Zamojski v Beogradu Beograd, 23. avgusta, e. Danes je prispel v Beograd poljski grof Zamojski, dolgoletni predsednik poljskega Sokola in sedanji predsednik mednarodne gimnastične federacije. Takoj po prihodu je obiskal vdovo pokojnega drugega podata rešine SKJ Djure Paunkovića in ji izrazil soža-lje. Prav tako je izrazil v imenu federacije sožalje upravi Saveza SKJ. nato pa je odšel na grob in položi tam krasen venec. Končno! BEOGRAD, 23. avg e Minister pošte, telefona in brzojava bo, kakor do?n,;Vaio, te dni najel pri Poštni hranilnici posojilo 100 milijonov din, ki bo uporabljeno m izpopolnitev in razširjenje telefon-k. j m omrežja. Dela bodo izvedena v toku troh let. Posojilo se bo krilo iz rednih proračunskih dohodkov ministrstva pošte Borzna poroči!? Curili, 23. avgusta. Beograd 10., Par z 11.93. London 21.3025. New York 436 50, Bruselj 73.60, Milan 22.97, Amsterdam 238.80, Berlin 174.90, Dunaj 33.—, Prag? 15.0750. Varšava 82.25, Bukarešta 3.25. Načelni sporazi v imenu Male antante kot njen sedanji predsednik vodil jugoslovenski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič. Zunanji ministri Male antante bodo danes popoldne sprejeli novinarje in jim poleg komunikeja o sklepih stalnega sveta Male antante podali še podrobnejša pojasnila. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta in rum unski zunanji minister Pe-trescu Comnen, bosta takoj nato odpotovala skupno v Ljubljano, od tod pa v svojo domovino. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič ostane še nekaj časa na Bledu. V diplomatskih krogih, ki so z napeto pozornostjo spremljali blejsko konferenco Male antante, z velikim zudovoljstvt/m komentirajo doseženi načelni spoazum med Malo antanto i:. Madžarsko in vidijo v tem baš v sedanji mednarodni napetosti pomemben prispevek k učvrstitvi miru v Srednji Evropi. ^nnc^man sestavila svoje fH*i°ocil€ Zaenkrat ne bo stavil nikakih predlogov PRAGA. 23 ave AA. Havas: Iz zane-sljivih virov se izve. da so člani Runcima-nove delegacije začeli ?estavljati besedilo s^-ojeea zaključnega poročila o svojih razgovorih z zastopniki vlade in sudet?ko r?m.5ko stranko To prvo poročilo še ne bo ob-e^nln nikakih Runcimanovih nasvetov tudi ne predlogov Poročilo bo sa-rro poiasrnlo in ugotovilo obseg problema Poročilo bo poslano v^p^ zainteresiranim činiteljem. MAR LAZNY. 23. avg. AA DNB. Vodstvo sudetske nemške stranke, ki se pogaja z vlado, je imelo včeraj tukaj sejo pod Henleinovim predsedstvom Od srede do ponedelika bo Henlein na mspekcii=kem potovanju v volilnih okrajih pri Češki Lipi in v drugih krajih, kier žive «=udetski Nemci Tiskovna Mala antanta je z usu ehom zaključila svoje zasedanje 1 j ikom se oflnfrajo oči ?oetot2aniQ Nemcev v Gdatisku izzr vedno večje razburjenje na Poljske* . »va, 23. avg. e Zaostritev odnošajev meii Poljsko in Gdanskim se kaže v bur- rih Totcstnih manifestacijah poljskega pre-^'va^'vfl 'arad; neir' jatel iskegJ stališča oblasti v Gdnns.ku Tako so se vršile manifestacije v Cid'nii Tnrir.u in Gni7ionu, na ka enh ?e sode'ova'o »kros ^0 000 Hudi Tc ma 'c ' tnciie sta nn^ediH poljska kmet->ka rrarka in kmetska demokratska stranic - Sprejeta je bila -esolucija. v kateri po- zivajc v'ado na i zavaruje pravice Poljske v >vob 'd em mestu Gdansku V resoluciji se poudarja, da mora ^dansk kot naravno i7hodU*e Poljske na morje ostati nedelji- vo vezan s Poljsko. Narodno socialistični »Goniecz« piše. da so bili številni meščani svobodnega mesta Gdansk. zlasti bivši oficirji, voiaki in mornarji poklicani na sodelovanje na nemške manevre. Poleg tega je bilo nad 100 mladeničev poslanih na delo za utrjevanje nemške zapadne meje. Ka-I kor je znano, na podlagi mirovnih odredb t versajske mirovne pogodbe Gdansk nima pravice imeti svoje vojske. Po 'mirovnih dogovorih in mednarodnih sporazumih ščiti svobodno mesto Gdansk edino poljska vojska. V zvezi s tem zahteva »Goniecz« l energično intervencijo poljske vojske. 2ponska sSsnziva na Hankov Japonske čete so prešle v splošen napad £anghaj, 23 avg. e. Po vesteh, ki so prispele sem. so Japonci po večtedenskih pripravah začeli novo veliko ofenzivo na jezeru Jang. Cilj ofenzive je Hankov. Ofenzivo sc začeli > silovitim bombardiranjem iz zraka, dočim so se japonske čete izkrcale na zapadni obali jezera Pojang čete so napredovale pod zaščito umetne megle na liniji, ki je dolga 45 km južno od Hankova nad vzhodno obalo jezera Kakor javlja drugi japonski komunike, so se istočasno izkrcale japonske čete 35 km jugovzhodno od Kiukianga pri Kiusinceu. S tega položaja Japonci ogrožajo Nantang. Po najnovejših vesteh se Kitajci umikaio 4-v rusko-japonski incident Oster protest ruskega poslanika v Tokiju BLED, 23. avg. p. V prostorih hotela »Toplice« je šef jugoslovanskega Centralnega Presbiroja Kosta Lukovič priredil banket v čast novinarjem Male antante. Na banketu je imel prisrčen govor, v katerem je naglasil med drugim: Mala antanta, je dejal, je lahko ponosna na svoje zasluge, ki jih je storila v službi miru v tem prostoru sveta. Malo an-tantni tisk je lahko zadovoljen, da je k temu velikemu delu doprinesel v veliki meri tudi svoj prispevek. Nato je evociral v glavnih potezah ves važnejše dogodke, ki so se nanizali v zadnjih letih, posebej je poudaril pomen solunskega pakta med Bolgarijo in Balkansko zvezo. Ta pakt predstavlja največji prispevek za ohranitev miru na Balkanu. Nadejam se in verujem, da bo tudi ta prekrasni kot naše domovine dal ime sličnemu paktu z Madžarsko. V imenu rumunskih novinarjev je govori1 vodja mmunske delegacije senator dr Aleksander Sandulescu, ki je prav ta- ko obeležil velike napore Male antante ter se zahvalil za prisrčen sprejem, ki je bil na Bledu prirejen rumunskim novinarjem. Kot zastopnik češkoslovaških novinarjev je govoril svetnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva Šrom. Z nekaj besedami je podal položaj svoje domovine, zveste članice Male antante. Besna propaganda proti Češkoslovaški se je pričela v zadnjem času izvajati z metodami, ki jih zgodovina tiska malone ne pezna. Mi Ce-hoslovaki. je poudaril, pa ne izgubljamo našega miru in v odgovor na to kampanjo smo podvojili naše moralne in materialne sile. Zahvalil se je rumunskim in jugoslo-venskim tovarišem za vse, kar so storili za pravice Češkoslovaške. Zahvalil se je v imenu svojih tovarišev za prisrčni sprejem. Tajnik Male antante tiska Andjelkovič je končno prečrtal udanostni brzojavki, ki sta bili nato poslani Nj Vel. rumunskemu kralju Karolu, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in preži d en tu dr. Benešu. še okrog $ milijonov znašali stroški za vseučiliško knjižnico - Stavbnih stroškov bo okrog iz milijonov uondon, 23. avg. e. Nastali so novi za-pietijaji med Japonci in Rusi. Sovjetski po-s'ank je vložil oster protest proti postopanju j?.ponskih obljsti s posadko sovjetske Isdje »Refngirator I« Ladja je med tajfunom nasedla na plitvmo. Ko se je vreme pomirilo, so Japoci zadržali ladjo in posadka odved'i v pristanište Hanau. kjer so jo zaprli. Tam so vso posadko več dni mučili, hoteč jo prisiliti, da jim da podatke o vojnem stanju sovjetske Rusije. Komisija zdravnikov je ugotovila, da se na vseh poznajo sledovi mučenja. Sovjetski poslanik je zahteval ostro kazen za krivce iu odškodnino za prizadete mornarje. Na- posled je poslanik izjavil, da si bo njegova vlada pridržala pravico, da reagira na postopek japonskih oblasti, ki tega niso storile brez vednosti svojih predpostavljenih. Letalo treščilo na ulico sredi Berlina Berlin, 23. avgusta, e. Snoči je sredi Berlina na vogalu Frankfurter Allee in We-berstrasse treščilo na tla vojaško letalo. Sedem ljudi na ulici je bilo ubitih, posadka letala pa je ostala skoraj popolnoma nepoškodovana. Ljubljana, 23. avgusta. Med največja stavbna leta zadnja leta v Ljubljani moramo prištevati zidanje poslopja vseučiUSke knjižnice. Stavbni stroški bodo znaša ri 01006" 12 milijonov din. To je prvi večji kredit države za našo univerzo. Zdaj se javnost najbolj zanima — ko ni ve5 nobenih dvomov, ali dobimo res dostojno vseučitižko knjižnico — kdaj bo poslopje uporabno ter katera dela bo še treba končati. Veliko zanimanje za stavbena dela pri vs "učiliski knjižnici je pa tudi med našimi obrtniki, ker caka. Se cela vrsta obrtniških, del, da se jih bodo lotili: stroški za nje bodo znašali okrog 5 mildjODOv din. Proračun vseh stavbenih atroSkor je znašal 12,473.013.87 din. Stroški bodo pa v resnici nekoliko nižji, ker sleherni prevzemnik del na licitaciji popusti kolikor toliko. Doslej so bila končana zidarska, železob tonska, krovska, kamnoseška m tesarska dela, za kar znašajo stroški oko. n 7 milijonov din. Zidarska in železobe-tonska dela je prevzelo podjetja M. Curk, kamnoseška L. Taman, kleparska Korenina in tesarska Fr. Ravnikar. Delati so zaceli 4. oktobra L 1906. Predpisan je bil rok, da morajo spraviti stavbo septmbra pod strebo. Delo je zavleklo slabo vreme za nekaj tednov in poslopje je bilo novembra pod streho. V grobem ] je bilo torej poslopje sezidano ž- lani. Le. j tos niso mnogo delali; predvsem so opravljali pripravljalna dela za dovršitvena obrtniška dela. Sicer se j> pa poslopje tudi moralo sušiti. V letošnjem državnem proračunu je bil odobren kredit ie ze daljnja dela, ki jih bodo razpisali prihodnje tedne. Zdaj je Že vse pripravljeno za razpis. Razpisana bodo dovršit vena zidarska dela, mizarska, steklarska, pečarska, slikarska, pleskarska in parketarsfea dela, naprava pločnikov, razna instalacijska cL? la (elektrika, vodovod, centralna kurjava, dvigalo, signalna naprava) itd. Vsa ta dela bodo končana, seveda, Sele v permodnji stavbeni sezoni. Delali bodo Po vsej priliki do prihodnje jest ni. čeprav bodo vsa dela končana prihodnje leto, vendar knjižnica še ne bo poslovala v novem poslooju. Dokler poslopje ne bo po-vst-m suho, se ne bodo vselili vanj. da ne bodo trpele knjiga ter občutljiv papir. Zato se bo knjižnica preselila iz tesnih prostorov v gimnaziji na Poljanah sele L 1940. TO se pravi, da bodo morali profesorji in akademiki 4= potrpeti v prihodnjem šolskem letu, kajti zakladi knjižnice se jim bodo odprli v novem poslopju šele v šolskem letu 1939-40. To pa ni na vs,- zadnje taksna nesreča; giavno je, da amo po dolgih prizadevanjih vendar dobili primerno poslopje za knjižnico. Kako bo poslopje služilo svojemu namenu, se bo pač izkazalo, ko ga bodo izročiti svojemu namerni. Z arhitekturo so se pa menda kritikastri ž. sprijaznili, čeprav poslopje §e ne kaže svojega pravega lica, ker še nima oken. Vsak pa mora priznati, da zunanjost palače budi vtis solid- f nosti, umirjenosti in monumentalnosti (če prav ta pridevek radi nekoliko preveč rabimo). O slogu samem bi pa seveda arhitekti lanko med seboj dolgo razpravljali, kar širše javosti mnogo ne se razburja Fariz, 23. avgusta, e. Administrativna, komisija splošne konfederacijo dela se je snoci sestala, da bi pretresala položaj, ki je nastal po nedeljskem govoru ministrskega predsednika Daladiera. Komisija je podala soglasno izjavo, v kateri ugotavlja, da bo aržavo obveščala o nevarnosti, ki ji prti zaradi nameravane ukinitve socialnih zakonov. Ravno tako zahteva od vseh smdikalnih organizacij, da ohranijo potrebno hladnokrvnost v pegledu vseh akcij, ki s>> potrebne za obrambo 40 jrne-ga. delovnika in socialnih zakonov. Ob tej priliki je komisija manifestirala tudi svojo solidarnost z mais jskimi delavci in sklenila, da se bo udeležila protesta proti uporabi vojaštva za delo. V +eku včerajšnjega dne je minister dela sprejel predstavnike podjetnikov v Parizu. Smatra se, da bodo pristaniški delavci ravno tako odklonili sklepe vladje. Ruski proračun Varšava, 23. avgusta e Baveč se s proračunom, ki ga je odobril vrhovni svet Sovjetske Rusije, piše polslužbena »Gazet-ta Poljska«, da se jasno vidi težnja po vse večji agresivnosti sovjetov. Proračun predvideva 125 miljard izdatkov, od katerih je pa nad polovico določenih za vojne kredite, za suhozemno vojsko, za mornarico in letalstvo- Poljaki preganjajo pravoslavno cerkev VARŠAVA, 23. avg e Pastirsko pismo pravoslavnega episkopata, s katerim protestira proti oblastvenim ukrepom, naperjenim proti pravoslavni cerkvi v lublinski guberniji, je imelo za posledico, da so poljske oblasti ukrenile nove represalije proti pravoslavni cerkvi Zahtevale so. da prosvetni minister odpusti večje število pravoslavne duhovščine iz službe Te dni bo odpuščenih več svečenikov v voivodinski, volinski in lublinski guberniji Ukrajinski listi pišejo, da bo v kratkem prepovedana grško katoliška cerkev. Nadškof Septickv bo v kratkem izdal pastirsko pismo v katerem ?e bo izrekel proti preganinn; 11 ^n-voslsvnt rekve v Poljski. » Stran 2 »SLOVENSKI NARO D«, torek, 23. avgusta 1938. fttev. JS8 Velika slem s poneverbami hranilnih knjižic Na zahtevo državnega tožilstva ]e bil aretiran ravnatelj Slovenske banke Miro Janfcole Ljubljana, 23. avgusta Afera aretiranega ravnatelja Slovenske banke Mira Jartkoleta zaradi poneverbe hranilmh knjižic zavzema Čedalje žirši obseg in povzroča upravičeno razburjenje zlaui med podeželskim prebivalstvom, kjer je največ žrtev. Afera močno diši po znani Peskovi aferi okrog »Ljubljanske hranilnice* na Mestnem trgu, ki je po- vzročila obup v neštetih družinah. Pesek je privabljal vlagatelje v svoj zavod z visokimi obrestmi, z vloženim denarjem pa je špekuliral na debelo in se tudi zašpe-kuliral, nakar je sledil polom Miro Jan-kole je kupoval na debelo hranilne knjižice zaščitenih denarnih zavodov, odnosno je dajal posameznikom nanje nizka posojila. Knjižice pa je takoj prodal naprej in si tako sproti pridobival sredstva za udobno življenje. Kot rečeno je lovil Jankole svoje žrtve največ na deželi, po Gorenjskem in Dolenjskem pn ludi na periferiji mesta. Bili so po večini to mali hranilci, ki so si v potu svojega obraza pri-šredili manjše, pa tudi večje vsote, ki so jih naložili v sigurnih, trdnih zavodih, a so jih premamili Jankolctovi agenti, da so jih cdstopaji njemu. Afero je sprožilo dejstvo, da so nekateri lastniki knjižic Jankoletu hoteli vrniti izplačana posojila na knjižice, pa jim Jankole knjižic ni mogel vrniti, ker jih je Jankole med tem že prodal. Za take manipulacijo so zvedeli sprva samo posamez-: Časoma pa so bili o manipulacijah informirani tudi drugi in je sledil čedalje večji pritisk lastnikov vložnih knjižic na Jankoleta, oziroma na Slovensko banko. Jankole se je naenkrat znašel v zagati, iz katere se ni mogel rešiti. Nekemu svojemu prijatelju je že več dni pred aretacijo zaupal, da je uničen in da je zašel v mrežo, iz katere se ne bo mogel izmotati. Aretiran je bil koncem preteklega tedna in sicer na zahtevo državnega tožilstva, kjer so bile prijavljene prve poneverbe. Sele kasneje je bila o zadevi informirana tudi policija, ki je sedaj povabila k zaslišanju mnogo ogoljufanih lastnikov vložnih knjižic. Med tem je policija dognala, da ima aretirani Jankole za seboj izredno pestro, burno življenje Poskušal je svojo srećo v raznih poklicih. 2e v Šolskih klopeh je bil nevaren tuji lastnini, zaradi česar je bil izključen iz šole. nakar je še mlad nastopil mesto uradnika v tobačni to d Toda rudi tam ni ostal, ker je od-1 Iz tovarne tobak. Potem se je udej-slvoval v raznih poklicih in se jel pred Ljubljana, 23. avgusta Naši trgovci po deželi in v Ljubljani so se nemalo čudili, ko jih je obiskoval banč ni zastopnik Milan Miličevič iz Karlovca ter jim ponujal posojilo pod zelo ugodnimi pogoji. Denar je ponujal seveda samo premožnejšim trgovcem. Mnogi so ga odslovili, češ da denarja ne potrebujejo, a Miličevič je nekatere le prepričal, da denar dandanes potrebuje vsak dober trgovec. Miličevič je potoval po Sloveniji v družbi z nekim Leopoldom Vesli gajem kot zastopnik Banke in hranilnice d. d. Krapinske toplice, podružnice v Zagrebu. Pred meseci je državno tožilstvo v Ljubljani dobilo ovadbo nekega ljubljanskega trgovca, ki je trdil, da ga je Miličevič osleparil. ko je z njim sklenil posojilno pogodbo Državno tožilstvo je poizvedovalo, kako ie Miličevič sklepal pogodbe po deželi in je dobilo še nekaj prijav o posojilih Milana Mi]ičeviča. zato je moral Miličevič na zatožno klop pred mali senat v Ljubljani. Predsednik malega senata je bil sodnik okrožnega sodišča g. Ivan Bre-lih Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g. Fran Sever, dolži Miličeviča obr-toma izvršenih prevar, češ da je zavedel v zmoto enega trgovca iz Ljubljane, enega iz Kamnika ter tri iz Sevnice za zneske od 117 din do 1355 din. Po obtožnici je Miličevič prevaril trgovce na ta način, da jim je predložil v podpis pristopnice k varčevanju v Banki in hranilnici Krapinske toplice namesto posojilnih pogodb in so mu oškodovanci izplačali 4tedenski obrok. Miličevič je dokazal, da je bil od banke pooblaščen za sklepanje posojilnih in varčevalnih pogodb. Imel je tudi pravico takoj pobrati štiritedenski obrok za svojo provizijo. Sklenil pa je pogodbe izven okvira svojega pooblastila s tem, da je strankam zagotavljal skorajšnje posojilo, namesto da bi jim pojasnil, da jih pridobiva kot varčevalce v zavodu, katerega je zastopal. Oškodovanim strankam tudi ni po jasnil, pod kakšnimi pogoji morejo dobiti v banki posojilo. Obtoženec, ki ga je zagovarjal dr. Pe-r.an, se je zagovarjal, da je vsem strankam pojasnil, pod kakšnimi pogoji se pri zavodu zavarujejo in kdaj dobe lahko posojilo. Kot priča je bil zaslišan sin nekega trgovca v Ljubljani, Id je izjavil, da je podpisal neke pogodbe, a prav za prav ni vedel, zakaj gre. Njegov oče se je z zastopnikom pogajal za posojilo 60.000 din, njemu je zastopnik samo površno razložil, kako je s posojilom in zavarovanjem. Priča se ni mogla več spominjati na podrobnosti, ker se je zadeva godila že pred dvema letoma Oče je izplačal zastopniku 1355 din in je bil prepričan, da bo v določenem roku dobil posojilo, katerega bi vračal r»od zelo ugodnimi pogoji, pozneje se je pa izkazalo, da posojilne pogodbe sploh ni sklenil, temveč se je samo zavaroval in more dobiti posojilo šele po tolikih letih zavarovanja. Sodišče si na podlagi zaslišanih prič ni moglo narediti jasne slike o manipulacijah Milana Miličeviča ter je ugodilo predlogom državnega tožilca in obrambe, da se zaslišijo še nekatere priče, ki so imele poslovne odnose z obtožencem. Razprava je bila preložena na nedoločen Čas. doživljaji v tovarni Thoma DOŽIVLJAJI V TOVARNI THOMA Dne 4. maja letos je »Glas delavca« priobčil članek z tfaaamJiMail »Moji doživljaji leti pečati z bančnimi posti. Nekaj časa so mu posli izvrstno uspevali, konCno si te pridobil tudi lepo premoženje in si kupil pod Rožnikom lepo vilo. Kasneje pa se je mož spet za špekuliral in prišel slednjič v krirninal. Pri prvi preiskavi 60 naSU v prostorih Slovenske banke na Krekorvenn trgu samo eru> hranilno knjižico. Na zahtevo državnega tožilca odnosno preiskovalnega sodnika je Pa policija, ki a* ji je idelfi>, da je Jankole najbrž druge knjižice is previdnosti skril aH pa morda celo sežgal, včeraj popoldne napravila drugo temeljito preiskavo, ki je imela nf*ravnost senzacionalen uspeli. Med staro šaro in ropoti-jami, med raznimi dokumenti in listinami sta dva policijska agenta izsledila 111 hranilnih knjižic z raznimi vlogami od 1000 do 100.000 din. Vse te knjižice so bil kupljene za majhne zneske oziroma jin je Jankole na spreten način izvabil od prodajalcev S pretvezo. da jim bo v rednih mesečnih obrokih izplačal zanje kupno vsoto, za katero so se bili domenili. Čeprav za knjižice ni mnogo ponujal, se pa ni držal pogodbe in so lastniki dobili izplačane le prva dva ali tri obroke, potem jih je pa znal Jankole ali kdor ga le pač zastopal, spretno potolažiti, da zaenkrat ni denarja na raz-poLapro, ker je banka v krizi, naj pridejo drugi mesec ali pa naj po trpe n kaj časa, -»da bo že urejeno*, če so potem prišli prodajalci knjižic ponovno, bičajno gospoda ravnatelja ni bil'* doma, če so ga pa slučajno dobili, je že našel kak izgovor ali pa je celo zagrozil. Če ne bodo mirovali, da bo vse skupaj propadlo in je zato bolje, da potrpe. Policija ie knjižice in še razno drugo gra_ divo, ki Jankoleta močno obremenjuje, izročila preiskovalnemu čodniku Piškurju, ki vodi preiskavo proti Jankole+u. Nabralo se je proti njemu že toliko obtežilnega gradiva, da bo po vseh znakih sodeč to največji pro. res zaradi sleparij s hranilnimi knjižicami, kar smo jih imeli po vojni in sploh v zadnjem času. ter bo tudi presegal proslulo umazano Graskovo afero. Vse kaže, da so bili prodajalci hranilnih knjižic oškodovani za milijone. Že včeraj in tudi danes je pri= £lo več oškodovancev, ki «0 zaupali pvoje knjižice, včasih tudi vse svoje premoženje Jankoletu. Preiskavo vodi zdaj sodišče. V zvezi z afero Slovenske banke ie bil imenovan za komis.flrva odvetnik dr. Boz'c. v tovarni Thoma v Mariboru«. Neka delavka popisuje v tem članku, kako je bila dolgo brez dela, naposled pa se ji je le posrečilo dobiti delo v tekstilni tovarni Thoma & Co v Mariboru. Nad seboj je imela mojstra, ki je bil z delavkam' navadno zelo strog in surov, nekega dne pa je postal zelo prijazen dc delavke in ji je naročil, naj pride za njim v klet. češ da ji ima nekaj povedati. Delavki se je zdelo povabilo v klet sumljivo, a ojunači]a se je in šla za mojstrom v klet. Preden se je zavedla se je znašla v objemu z mojstrom Branila se je. a mojster ji je rekel, da ji bo dobro- ako bo pametna, sicer pa bo šla na ulico. Kot zavedna proletar-ka, je izjavila delavka ob koncu, sem odločno odklonila tako ponižanje in tako sem danes na cesti brez zaslužka Pisec je še dostavil: S^čne stvari se dogajaj° v tej tovarni vsak dan. Tovarna Thoma & Co je vložila proti piscu tega članka Vincencu Stupariu tožbo po tiskovnem zakonu Obtoženca je zagovarjal dr Štempihar z Jesenic Predlagal je zaslišanje še nekaterih prič Senat je predlogu ugodil, zato je bila razprava preložena Trbovlje, 22. avgusta V nedeljo 21. t. m. ob °. dopoldne je bilo v tukajšnjem Delavskem domu rudarsko zborovanje, ki ga je sklicala II. skupina Rud.irske zadruge. Zborovanje je vodil lokalni načelnik II. skupine g. Filip Murn. alavni poročevalec pa je bil pokrajinski načelnik TT. skupine g. Franc Pliberšek. Govornik ie v daljših izvajanjih razčlenil novo kolektivno pogodbo, ki jo je rudarsko delavstvo letošnjo pomlad .oklenilo v Trboveljsko premogokopno družbo. Potrebno je, je dejal govornik, da je sleherni delavec 7 vsebino kolektivne pogodbe seznanjen, ker sicer delavcu ne more koristiti. Strokovna organizacija Zveza rudarjev je dala kolektivno pogodbo v tisk, tako da bo vsakemu rudarju na razpolago. Nato je govornik omenjal naraščanje draginje, katere glavni vzrok je iskati v onih zapadnih državah, ki so pokupile v srednjeevropskih državah mnogo žita in drugih življenjskih potrebščin in so si napravile za vsak slučaj ogromne zaloge. Glede na povoljno letino v naši državi je verjetno, da draginja ne bo več naraščala, nasprotno, da bo cena moki že v doslednem času zopet padla. Od časa, ko je bila podpisana sedanja kolektivna pogodba pa do danes so se cene po indeksu Narodne banke dvignile za okroglo 5 točk. t. j. od 89 na 94 točk. Glasom kolektivne pogodbe pa lahko zahteva stranka podpisnica pogodbe njeno revizijo le, če so se cene dvignile ali padle z« 10 točk; potemtakem bi se cene življenjskih potrebščin v splošnem po indeksa Narodne banke morale dvigniti Se za 5 točk. da bi delavstvo moglo zahtevati revizijo pogodbe za zvišanje mezd. Mnogi so prigovarjali zastopnikom rudarskega delavstva, da bi se glasneje poudarila potreba zboljšanja življenjskega položaja spričo naraščanja draginje v zadnjih mesecih. Toda čuditi se je, da delavstvo v mestih, kjer je plačano na uro po 3 ali 4 dinarje in to brez deputatov in stanovanj, ni podvzelo kakih akcij in zahte- valo zvišanje mezd. Naloga rudarskega delavstva je sedaj, da *i isieči težke gospodarske rane, ki mu jih je prizadejala dolgoletna rudarska kri« in d* ae tesneje str-ne v svojih strokovnih organizacijah. Ko bo to doaticno. se bo šele lahko razmišljalo o novih pobudah za zboljšanje sedanje kolektivne pogodbe. V daljitli izvajanjih je g. Filip Murn govoril o runih vprašanjih lokalnega značaja, zlasti o izvajanju ahiibanega reda, kolektivne pogodbe, rudarsko policijskih predpisov, itd. na obratih. Končno se je oglasil k besedi še g. PraSnikar, ki je kritiziral nekatere čJetic kolektivne pogodbe in zlasti podčrtal, da bi bflo potrebno, da ob sklepanju kolektivnih pogodb sodeluje ne le organizirano, marveč rudi neorganizirano delavstvo. KI pojjtsrtihi se je 04Las.il še g. Pliberšek, nakar je pred^dnik g. Murn zaključil zborovanje, ki je poteklo v najlepšem mirti m redu. Razmere v pohorskih kamnolomih Ljubljana, 23. avgusta Glede na naše poročilo o stavki v pohorskih kamnolomih in mezdnih pogajanjih nam sporoča podjetje inž. Milan Lenarčič, koliko so zaslužili kvalificirani delavci v njegovih kamnolomih in zakaj se podjetnik nT udeležil pogajanj. Podjetje jc razširilo posebno »Opozorilo« glede na vesti v zvezi s stavko. Irvod »Opozorila« se glasi: »Da prestane daljnje slepomišenje in varanje javnosti, objavlja podpisano podjetje povprečje zaslužka večine posameznih kategorij delavs-rva. ki je delalo na kamnu.« Po tem opozorilu so znašale akordne mezde v mesečnem povprečju (julija) večine ricarjev 5.46 din na uro. večine kamnosekov 6.14 din, večine cepilcev na stroju 6.42 in večine kovačev 6.S7 din. Podjet nik k temu še pripominja, da sta bili spo sobnost in delavoljnost delavstva julija zaradi priprav na stavko zmanjšani, a so vendar toliko zaslužili. Podjetje nas posebej opozarja, da se je hotelo le prepričati, če je delavstvo res tako nahujskano, da hoče energično poseči v lastninske pravice, da se pa ni nameravalo poslužit' vseh sredstev, da bi omogočilo prevoz materiala iz kamnoloma. Ko se je podjetje prepričalo, »kako daleč lahko privede nesposobno vodstvo organizacije svoje ljudi«, je odklonilo vsako silo proti de-I-ivstvu, Čeprav mu zakon dovoljuje poslužiti se sile, da se polasti svoje lastnine. Podjetje pravi, da tudi nadalje ne namerava postopati drugače. Glede pogajanj v Dravogradu pa nam podjetje sporoča, da je obvestilo oblast z brzojavko, zakaj ni poslalo svojega zastopnika v Dravograd. Brzojavka se je glasila: >Banska uprava. Inspekcija dela, Ljubljana. Ker je moja posest in blago nasilno zasedeno, ne morem sodelovati pri nikakl razpravi zadevno karonolomskega delavstva. Ing, Milan Lenarčič.« Hitro izsledena Ljubljana, 23. avgiista Včeraj popoldne sta se pojavila na dvorišču Matjanove hiše na Tvrševi cesti 12 dva mlada postopača, ki pa, ker se tam zaradi raznih poslovnih lokalov vedno mudi več ljudi, nista zbujala posebne pozornosti. Ko sta nekaj časa navidez brezbrižno postajala, sta naenkrat smuknila po stopnicah v prvo nadstropje in se kmalu vrni-1a. noseč s seboj veliko košaro. Kmalu po njunem odhodu pa se je vrnila domov najemnica stanovanja Ika Bukšičeva, ki je takoj ugotovila, da je bilo med njeno odsotnostjo v stanovanje vlomljeno. Vlomilca sta s pomočjo vlomilskega orodja snela \vertheimsko ključavnico in vdrla v sobo podnajemnice Bukšičeve. modistke Antonije Mesaričeve. kjer sta z dletom odprla vse >mare in vse premetala. Iskala sta v glavnem denar in zlatnino, ki je pa nista našla, pač pa sta nabasala v pripravljeno košaro čun več obleke in druge robe. Lz omare sta pobrala več oblek zaročenca Mesaričeve, dalje nekaj njene obleke, kopico toaletnih predmetov, ki so predstavljali skupno vrednost nad 3000 din. Plen sta odnesla s Tvrševe ulice na Dolenjsko cesto, kjer sta ga hotela spraviti v pripravnem skrivališču. Vlomilca pa sta imela smolo. Ko sta baš nameravala zaviti v neko hišo, ju je ustavil tik pred mrakom stražnik, ki se mu je zazdela vsebina košare prav tako sumljiva kakor možakarja sama. Povabil ju je na stražnico, kjer sta vlomilca, 26-letni France Breskvar, po poklicu ključavničar, doma iz Trnovega, ter 24 letni mesarski pomočnik France Podbevšek brez oklevanja priznala vlom v stanovanje Bukšičeve. Kasneje se je izkazalo, da je Breskvar šele 4. t. m. prišel iz zapora, kjer je odsedel 18 mesecev tudi zasadi vlomov m tatvin, pa se je takoj, ko je bil na prostem, spet loti! tatinskega poklica. Iz Celja —c Župne tekme v lahki atletiki za članstvo in naraščaj bo priredila celjska sokolska župa v nedeljo 28. t m. dopoldne na Glaziji v Celju. Tekme bodo obenem izbirne za sestavo medžupne reprezentance za medžupne tekme, ki bodo 6. septembra v Zagrebu. —c Umrla je v nedeljo na Polulah pri Celju 721etna vdova po nadoficialu Frančiška Semlakova. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 58 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 20 oseb, posredovanj je bilo 20, odpotovalo je 33, odpadlo pa 55 oseb. Dne 20. t m. je ostalo v evidenci 195 brezposelnih (126 moških in 69 žensk) nasproti 245 (179 moškim in 66 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 5 minerjev, 2 mizarja, 1 krojač, 9 služkinj, 8 kuharic, 3 kmečke dekle ter po 1 natakarica, sobarica in postrežnica. —c Nesreča ne počiva. V soboto je padel 151etni trgovski vajenec Jože Plemeni-taš iz Ratajnske vasi pri Rogaški Slatini na cesti s kolesa in si zlomil levo ključnico. Triletno hčerko posestnice Ivanko Menihovo v Topolšici pri Šoštanju je zvrnil njen bratec z vozička. Deklica si je pri padcu zlomila levo roko. Na Gorici pri Oplotnici je krava sunila 811etnega pre- I užitkarja Jožeta Sevška s tako silo, da mu je zlomila levo roko. V noči od nedelje na ponedeljes okrog tričetrt na ene je trčil delavec Jakob Golež iz Celja na Krekovi cesti pred Vrzelakovo gostilno s kolesom v osebni avtomobil, ki ga je šofi-ral elektrotehnik Ludvik Jelen s Polzele Pri karambolu se je kolo zdrobilo, poškodoval pa se je tudi sprednji del avtomobila. Golež je odletel štiri do pet metrov daleč in dobil hude notranje poškodbe. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. "šah" Turnir v Osijeku Včeraj je bUo v Osijeku odigrano XIII, kolo sah. >vskeg^L amaterskega turnirja, za prvenstvo Ju«o«lavi5e. Arirovič in Mar-ttnie sta remi z! rala, za remi s sta se pa razumela t Udi Rabar in Rajković, prav tako tudi Pav lov ic in Šiška.. Sikošek. ki je v zelo nestalni formi, je včeraj zopet dobro zaigral proti Carevu. Ta se je branil z damčko indsko obrambo, a je že v osmi potezi napravil napako, ki *ra Je takoj nato veljala partijo, Rayer in Cin-drič sta tudi remizirala. Lešnik, ki j0 v sijajni formi, je pa beležil ponovno zmago. Porazil je Mullerja, čeprav je bil ta beli. Jonke je izgubil proti šubariču, v pr.kinjeni partiji Šiška — Spasojevič je bil pa Spascjević kontumači ran. ker ni pravočasno prišel k nadaljevanju igre. Po XTJX kolu je stanje naslednje: Lešnik 9 p,.l, Rabar in Šiška S in pol, Pavlovič 7 in pol, sVubarić 7, Carev 6 in pol, Rajković 6, Jonke in Avirović 5 in pol. Mullr in Sikol^ek 5, Bayer in Cindrić 4, Turk 3 in pol, Spascjević O- PoCitteni o6$Q%nik Veseli »Gorenjec" ... Glasih dekana Matije Škerbca v Kranju »Gorenjec« je z neprikritim zadovoljstvom I zabeležijo v t\roji zadnji št&vtlki vest. da je ministrstvo notranjih del z odlokom z de 10. avgusta L L štev. 28.816 na podlagi Člena 14. zakona o tisku ustavilo nadaljnje izhajanje kranjskega tednika »Sobote*. — »Sobota« je izhajala že drugo leto v tiskar ni »Sava« v Kranju in je bila nacionalen, močno socialno usmerjen tednik. Kot tak je bil hud tekmec Škerbčevemu »Gorenjcu«. Ni se torej čuditi, da je »Gorenjec* z radostjo sprejel vest. da je njegov nevarni tekmec — tednik »Sobota« ustavljen. -Vo. zdi se. da je njegovo veselje preuranjeno, čujemo namreč, da prične v kratkem izhajati v Kranju nov list. ki bo takisto urejevan v nacionalnem in naprednem duhu. Nadejamo se, da bo nacionalni živelj v Kranju in na Gorenjskem že v doglednem času dobil neustrašnega časopisnega zastopnika in zagovornika, ki ga v današnjih časih boli kakor kdaj prej potrebuje! Kršcansht socialci in „Slovenec" Časopisna borba med Gosfinčarjevimi krščanskimi socialci in glavnim glasilom JRZ za dravsko banovino »Slovencem« je Se vedno v polnem jeku. Na »Slovenče\*eanja potreba discipline, poslušnosti nasproti avtoriteti, ki hoče človeku dobro. To je avtoriteta maloštevilne skupine, ki se je zbrala, uzurpirala nekako vodstvo nekake katoliške skupnosti in pričela katoličane deliti v poslušne in neposlušne, pa je še malce zamenjala pojme in pričeta neposlušne zmerjati kot nepravoverne. levičarske in zgrešene^. Mi pa vidimo to avtoriteto tudi z druge strani in pri najboljši volji je ne moremo več priznati. In če je poslušnost nasproti tej avtoriteti pogoj pripadnosti k slovenski katoliški skupnosti, se ji mirno odrekamo, ostanemo pa ponižni slovenski pripadniki katoliške skupnosti v naši državi, katere ideologi so jugoslovenski škofje rta svojih konferencah .. Iz te polemike je razvidno, da se prepad med »Sl&venčevo« skupino in krščanskimi socialci tako širi in poglablja, da je malo verjetno, da bi se dal premostiti, kakor doslej še vedno »pod domačo streho*, kakor to pobotanje ironično imenuje »Delavska pravica«. Andrej Krizman za — stanavstto družbo! V svojem glasilu »Slovenskem delavcu« je znani kolovodja »Zveze združenega delavstva« (Jugoras) Andrej Križman napisal članek, ki mu je dal naslov »Za svobodno ali diktatorsko družbo?« V tem članku se zavzema za stanovsko preosnovo sedanjega družabnega reda izvajajoč: »Zavedamo se v popolni jasnosti, da je soglasje stanov možno le na modro in pravično urejenih stanovih samih. Dobro urejen stan bo varoval svoje člane mnogo lažje kot sedanja neergansko zgrajena družba. Drugi momenti bodo usodno spremenili sedanji krivični način delitve dela in dobička. Drugi vidiki bodo od točilni za vzgojo m razčlenbo stanovskih plasti... Zveza združenega delavstva gradi na teh osnovah. Zameta zato i JiktciLru proActmrJMtš in kapitala in vodi vztrajno birho su novu organsko izmjeno družbo n.7 c nov« s\*obodnih stanov po načelih katolici. .:. Zveza združenega deta\'-siva je katoliška in njen ideal je svobodna stanovska dru/ba.« — Andrej Križman bi torej hotel s svojo delavsko organizacija preosno\nti se J nji družabni red v stanovsko družbo, ki bi sexe imela y.k*ixaU> pa fe nam reč. da je aovamoefl p*i£c*» ledaj povcr.t na in morajo razen kfcga peflej silno dokio čakati, da čredo v-sa vozila mimo in tla lahko nadalju ejo pot. Kdor je količkaj oi zoval promet nn reguliranem Gftavnem trg i ve, koliko vozil, zlasti kolesarjev. >ivc tod mimo. Nujno potrebno je, da se oredi pro« met pešcev in vozil, d.« bc l>o v smotrni nj-avi prehoda in prevoza proniel Lahko brez* hibno razvijal. Kajna metne je bi bilo, da M se vsem koledarjem na pudrov ju Glavnega lr« na do drž. nto>ta vožnja splot) prepovedala Poizkus v tej smeri hi poka-al. k.ik^- Belo potrebna ie lila taksna oli'o-IKa. U i n** ho-do radi tesra kolesarji iigubili prevez Saaa. »krb aa reden nemoten promet pg bi bila le otajSana. — Veliko sokolsko sla%je bo 4 septembra v Slov. Bistrici v zvezi i Razvitjem IruStv« iie^a pni pora ter proslavo . ^kpcra društva v Slovenski Bistrici, Slove« njebistriški !>okoli so sa prosil i N ;. V«L kralja Petra II.. da bi prevzel kumstvo no\ mu praporu. Nacionalni 'n pakolaid Hi se pripravlja, da se v Gm večjem iteviln ode-leži sloveniebistriških sokolskih slovrsnDal'. ki na i z-loro vse našo obmejno BOkolstVO. Dne 4. septembra v Slov. Ristrleo! — Ni bil pravi. Ko se je v nedeljo ponoči vračal protj svojemu domu -4_lc?ni vi* ničar Frane Črneče iz Kozjaka 11 pri (ior- nii Kunffot!. ri je v mraku iz aaaada napa del neki vimrar iz Rošnoha ter mu za- i nož v levo stran prsi. Napadeni Črne«-.je nezavesten in okrvavljen zgrudil. Po zločinu :e mipidaler spoznal, da ni ohraTu. nal s svojim nravi m sovražnikom in d t I ("^r u cee podel kot žrtev napad al reve zmote-Težko poškodovanemu Črncem so dom^i priskočili na pomo?. ter t:a odpremili v bolnico. KOLEDAR Dane«: Torek, 23. avgusta katoličani: Filip DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vojna špijonov Kino Union: Sibirske noči Kino Slotra: Usodni diamant Kino Mo?,te: xPrater« in >Carjev1 svečniki« Kino Šiška: Ljudje brez milosti D E Ž U K N K LEKARNE Danes: Sušnik, Marijin trg 5. KuralL, Gosposvetska cesta 10. Bohinee 0*ata 29. oktobra 31. V Kočevju je gostilnn Verderber. Tam se ustavlja avtobus na pro0 Ljubljana— Susak. Gostje, potrebni okrepčila, stopijo večinoma v krčmo, da v naglici malo prigriznejo. Tako je bilo tudi oni dan. ko je vozil poln avtobus s Sušaka proti Ljubljani. Skoraj vsi potniki so šli s šoferjem v gostilno. Brhka natakarica ie hodila od mi ze do mize in vpraševala ijo.s/e, kaj žele. Vsi gostje so naročali jedačo in pijačo v slo\*en$čini, ker ni bilo med njimi nobenega Nemca. Natakarica je pa hodila k okencu in naročata v kuhinji vse v nemščini. Ciostje so začudeno poslušali to omalovaževanje slo\'enščine. Tudi šofer se jc čudil in ker mu je bilo le preveč, je poklical natakarico na odgovor. Izgovarjala se je, da v kuhinji niso vešči slovenščine m da pač mora biti tako. Šofer jo je zavrnil, češ, naj gredo kuharice krave past ali pa finoj kidat, če ne razumejo slovenščine v mestu na slovanskih tleh. Nad tem bi se še ne spotaknili, čeprav se nam zdi vendarle nekoliko preveč predrzno tako izzivanje Slovencev na njihovi domači zemlji. Toda prišlo je nekaj drugega, kar mora biti javno ožigosano, pa tudi pojasnjeno. Drugi dan so namreč poklicali Šoferja v pisarno v Ljubljani in mu odpovedali službo, češ, da nesigurno VOtL Isti šofer je pa skoraj dve leti vozil na tej progi najtežje avtobuse, pa ni zagreši1 nobenega cestno-policijskega prestopka m nikoli ni bil kaznovan. Jasno je torej, da je bil šofer odpuščen zaradi svojega razumi ji i~ega in tudi potrebnega nastopa v kočevski gostilni V erderber. Pričakujemo od podjetja, da bo uvedlo preiskavo in pojasnilo javnosti, zakaj je bil dotični šofer odpuščen. On mora dobiti svoje zadoščen je. če ni ničesar zakrivil. SOKOL — Prihodnje leto bo v Ljubljani jul.ilej* ni sokolski zlet. Na5e najstarejše sokolsko društvo Ljubljanski Sokol proslavi prihodnje leto TSJetnico ustanovitve. V proslavo t ena dne za vse slovansko sokola t vo pomembnega iubileja, bo prirejen v Ljubljani jubilejni sokolski zlet, ki ©e na udeleže tu. di češki, poljski in ruski Sokoli ter bolgarski Junaki. SnoČi Je Di-1 v Narodnem domu 5irsi sestanek, na katerem ja bil izvoljen odbor, ki ho vodil vsa dela in priprave. Si* vez SKJ bo definitivno sklepal o velikem jubilejnem sofcotekem zlet u v Ljubljani na svoji plenarni seji v septembru, v načelu jc pa že pristal na zlet . Zlet bo obvezen za vse župe dravske banovine ter za župe Karlovac, Sušak, Varaždin in Zagreb, dmgf ž UP« se sa pa udeleže po večjih delegacijah. Daruljte za »Zvončkov« sklad *tv& posojilne pogodbe Podfisali so pogodbe za posofilo, ne da bi vedeli, da so samo zavarovani <' 71 »j 188 »SLOVENSKI NAROD«. » avgusta 1088. Stran S IDanes premiera! FILM V ČEŠKEM JEZIKU! Plim o neuglednih belih stepah, SIBIRSKE NOČI ° očarljivih ruskih romancah, o ljubezni in mla-TI» . dosti po romanu A. M. OSTROVSKEGA. A. \elecky, O. Auguste va ln EL Vrtova " ~~ " ' ~" * KINO UNION — TEL. 22-21 Dum ob 19.15 In 21.15 uri DNEVNE VESTI — Prihod grške princese. V nedeljo dopoldne je prispela s parnikom »Jugoslavija« v splitsko pristanišče grška princesa Jelisaveta, sestra vojvodinje Kentske in kneginje Olge. Spremlja jo njen soprog. V pristanišču jo je čakal avto Ivana Me-štroviča, s katerim sta se odpeljala visoka gosta v Meštrovicev dvorec v Mejah. Tam sta jih sprejela Meštrovic in njegova soproga Ogledala sta si Meštrovicevo galeri jo, ki jo je prenesel slavni kipar iz Zagreba v Split. Zvečer sta odpotovala visoka gosta na Brdo- — Konferenca naših in nemških delegatov v Crikvenici. Včeraj se je pričela v Crikvenici konferenca jugoslovensko-nem-škega gozdarsko-lesnega odbora. Konference se udeležuje med drugimi tudi tajnik Zveze industrijcev za Slovenijo dr. Adolf Golia. Nemška delegacija šteje 12 članov in vodi jo svetnik ing. Ernest Borst-Konferenca bo trajala več dni in na njej se bodo obravnavala vprašanja izvoza našega lesa v Nemčijo. V zvezi s tem stopa v ospredje vprašanje, ali nam bo Nemčija povečala kontingent za les. Doslej je znašal kontingent lln/n celokupne vrednosti našega izvoza v Nemčijo, sčasoma se je pa pokazalo, da bi mogli izvažati več lesa v Nemčijo kakor doslej. Naša delegacija bo v Crikvenici predlagala, naj bi se povečal kontingent od 11 na 20°/o. Povečanje kontingenta za les bi šlo na breme kontingenta za industrijske surovine, ki jih Nemčija ni v polni meri izkoristila. — Angleška mornarica zapustila naše vode. Angleško sredozemsko brodovje, ki je tudi letos posetilo večino naših pristanišč, je včeraj zapustilo naše vode in krenilo mimo Grčije v Malto Angleške ladje so priplule v naše pristanišče 22. julija. Bilo jih je 24, stale so pred Splitom Crikvenice Gružem, Hvarom. Kotorom, Makarsko, Rabom in Šibenikom. Angleške mornarje so prebivalci naših obmorskih krajev povsod navdušeno pozdravlja- priredi Osrednje društvo SPD izlot planincev na planinski tabor z vlakom do Kamnika, dalje v Kamniško Bistrico in proti večeru v kočo na Jermanovih vratib (Kamni* £ko sedlo) kjer bo prenočevanje- V nedeljo zjutraj sestop na Okrešelj, udeležba na planinskem taboru ter povratck preko Jerma* novih vrat v Kamniško Bistrico in nazaj v Kamnik. Tudi za ta izJot sprejema prijavo pisarna SPD Ljublkma, Aleksandrova cesta 4/1. — Gradivo za zimske prospekte. Tujsko. prometna zveza >Putnikr v Mariboru pripravlja za letošnjo zimsko sezono izdajo splošnega zimskega prospekta za Slovenijo in posebnega zimskega prospekta za Pohorje. Oba prospekta bosta bogato ilustrirana. Ker so dobri posnetki prvi pogo; za propagandni učinek prospektov, prosi Tujsko-prometna zveza v Maritoru vse fotoamater^ je. d« ji stavijo na razpolago uspele umake posnetke s področja bivše mariborske obla_ sti. V poMev pridejo učinkoviti motivi posameznih naših zimskosportnth predelov, posnetki posameznih zimskosportnih postojank, športni posnetki, t;\zt\\ detajli itd. Posnetki naj ^e oddajo na naslov Tujsko-prometne zveze '-Putnika:. Maribor, Trp svobode-Grad. ki bo odgovarjajoče gradivo prevzela proti primerni odškodnini. Rok za vkrcanje posnetkov je do konce meseca av; crusta. Mno&ca s* je razhajala pod g.lobokin dojmom talnega obreda, na kislo pa m padle prve grudo domarte- semija, pod ka t* to bo anival blagi pokojnik svoj veča I KINO SLOGA — TEL. 27-30. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Usodni dijamant ♦ Redno vpisovanje v trgovsko učilišee ►Christofav učni zavod«. Ljubljana Domo. brenska ce?ta 15. ie vsak dan dopoldne. Zavod ie priznan od kr. baneke uprave in ministrstva trgovine in industrijo ter organiziran kot redna enoletna trgovska šo* la. Učence (_nke) pripravlja za vsakovrstno pisarniško službo. Tudi veljajo izpričevala kot dokaz dovršene vajeniške dobe in eno leto in pol pomočniške prakse, zato se lahko otvori lastno trgovsko podjetje ob zadostitvi ostalih zakonskih predpisov. Zavod ie največji in najmoderneje opremljen te vrste- Vse informacije, šolska izvestja in poročila s slikami da.'e ravnateljstvo brezplačno pismeno ali osebno. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SI S KI, TELEFON 41-79 Valček na ledu s SONJO HENIE v glavni vlogi predvajamo danes, v torek, v sredo in četrtek ob Vfc9. uri zvečer. Dopolnilni spored: Paramountov zvočni tednik in barvana šaloigra. SOKOLI! Posedajte tn podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: Muhasta nevesta — Borza dela v Ljubljani sprejme mlinarja, kljucavn'-carjasorodjarja, usnjarja, usnjarskega vajenca, 10 zidarjev in 90 delavcev za Škof jo Loko. S tesarjev in 4 zidarje za Vrhniko, 3 strojnike za parni in 3 za motorni valjar, krojača, lesostrugarja, krojača za kontekcijo. 2 hlapca, mizarja za, furnirje, 4 drvarje, šoferja in elektrovarilca. — Jugoslovanska kinološka zveza priredi 1. in 2. (septembra na Ljubljanskem ves lesejmu državno razstavo plemenskih psov. bo pod okriljem Mednarodne k;-nološke zveze in pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kraljeviča Andreja. Prijave za razstavo psov sprejema in daje pojasnila taj» nžtvo Jugoslov. kinološke zveze, Ljubljana L. Ce?ta v Rožno dolino 36, telefon 23—55. — Sneg zopet pobelil planine. 2e drugič je letos sneg pobelil planine v času, ko sveže bele odeje na njih nismo vajeni. 2e v nedeljo je bilo visoko v planinah precej hladno in v Triglavskem pogorju je med dežjem naletavalo babje pšeno- Po noči se je pa ozračje že bolj ohladilo in jelo je snežiti. Sneg je pobelil planine precej globoko v dolino in včeraj proti večeru, ko so se razkropile megle, smo jih videli v sveži beli odeji, pa tudi čutili smo, da je zapadel v planinah sneg. ker je postalo naenkrat tako hladno, da bi bilo skoraj treba obleči površnike. — Umetnost in znanost, dve rezervaciji izvoljenih ljudi, vmes pa >banabaa ma^ai. ^neuki ljud- lako Je bilo nekoč. Cehu po_ k'lene znanosti in cehu poklicne umetnosti ni v Ustih starih oasih niti v sanjah padlo ni um, da more biti razdelitev Človeštva ▼ tem oziru tudi kako drugačna. Doba fotografi je je to dokazala in kdor se hoče o tem prepričati, naj si pogleda v paviljonu >M< iesenske velesejemske prireditve v Ljubljani, ki bo od 1. do 12. septembra v oddelku > Fotografija in njene uporabe<, kako tova« risko se zjianost. umetnost in masa, amaterska masa, udejstvujejo na tem poprišču. V.-.rs kdo bo tu prvič spoznal fotografijo V vsej nieni obsežnost] in važnosti. — Planinski tabor Slovenskega planinskega društva bo v nedeljo dne 4. septembra t. 1. v Frischaufovem domu na Okreslju. Slavnost bo združena s proslavo 30 letnice FnLschaufovesa doma. Ta dan se zberejo na Okreslju planinci vse dravske banovine, srednje društvo SPD v Ljubljani priredi avtobusni izlet iz Ljubljane v nedeljo dne 4 septem^rn 4. uri zjutraj iz Tavferjeve ulice v Lojarsko dolino do Plesnika. Odtod sled itakoj vzpon na Okreselj. kjer bo ob 11. uri maša, nato nagovor predsednika SPD in popo! Ine planinska veselica. Povra. tek zopet z avtobusom od Plesnika ob 19. uri. Cena vožnje za osebo din 50. Prijave sprejema pisarna SPD v LiuMjani. Aleksandrova cesta 4/1 vsaj do 1. septembra. Ker bodo sedeži v avtobusu numerirani, hitite s prijavami. V soboto dne 3 septembra pa — Nov crob. V Ljubljani je umrla včeraj vdova po trgovcu in posestniku lotila tudi njunih nezakonskih otrok, zato so vse štiri takoj odpeljali v sarajevski Lepro zor, hišo pa zažgali. V nedeljo ponoči so pa vsi štirje pobegnili. Policija jih je začela takoj iskati po mestu, pa jih ni mogla najti. Vse kaže, da so pobegnili v planine. — Stresla udarila v cerkev. Nad va3jo Koričani v Bosni je divjalo v nedeljo silno neurje. Razburjeni kmetje so odšli v cerkev in jeli zvoniti, da bi odgnali nevihto. Kar je strela udarila v zvonik in švignila v cerkev, kjer je udarila v zlati križ na oltarju ter v kip n:kega svetnika. Uničila je križ in kip. — Is zasede ga je ubil. V vasi Strahovi, nec pri Čakovcu je kmet Vendel Horvat iz zasede ubil svojega 60-letnega »oseda Jasi* pa Zvara. Soseda sta živela v sovraštvu in v nedeljo sta se zopet sprla. Po prepiru je počakal Vendel Zvera v zasedi in ga udaril z motiko tako močno po slavi, da je obležal mrtev. — Pred usmrtitvijo dveh tolovajev, odklonjena je tdla prošnja za pomilostitev morilcev rodbine Lukić Gjorgija Sovilja in Branka Tomiča. V Banja Luki so že pripravili v©e potrebno za izvršitev smrtne kazni in tudi krvnik Hardt je že pozvan, da opravi svoj krvnički posel. — Trije samomori. V Bjelovaru si jekon-6ala življenje 18-letna Ankica Sabo, hči uglednega mesarja in gostilničarja, ena naj_ lepših deklet v mestu. Zastrupila ee je z oetovo kislino. Bila ie zelo občutljiva >n v smrt je šla zato. ker sta jo roditelja pokarala. V vasi Po pove u blizu Som bora si je pa končala življenje Eva Volk. Bila je orno. žena sele nekaj dni in obesita se je v moj zevem vinogradu. V smrt je šla najbrž zaradi živčne bolezni. V Koškovcu blizu Ivan j-oa je pa skočila v vodo mlada kmetica Jo. sipina D j ura s. Pred dvema mesecema je zapustila svojega moža in se vrnila k materi. Ko jo je mati pozvala, naj ee vrne k možu. ie odgovorila, da pojde raje v vodo, kar je tudi storila. Iz Ljubljane —lj Rajko Justin na zadnji poti. Včeraj popoldne se je na pokopališču prt Sv. Križu zbrala ogromna množica ljudi, da s? poslove od tragično preminulega nadučite-lja in univerzitetnega kustoaa Rajka Justina. Krsto s truplom so z mestnim av-tofurgonom že pred 5. prepeljali do kapelice pri vhodu na pokopališče, kjer jo je blagoslovil pravoslavni prota Djordje Budim rr. Krsto so obstopUi najožji sorodniki pokojnika, globoko užaloščena soproga, sinova in hčerka s pokojnikovimi vnuki, zbrani pa so bili tudi zastopniki univerze, SPD, njegovi stanovski tovariši itd. Po blagoslovitvi in molitvah So pevci pravoslavne cerkvene občine zapeli v srce segajoče žalostinke, nakar so truplo prenesli do odprtega groba. Tam so položili na krsto več lepih planinskih šopkov, v imenu univerze pa je spregovoril prof. Pet-kovsek, ki je slavil pokojnikove zasluge zlasti na polju botanike, a čim' r si je zagotovil sloves v zgodovini nade znanosti. —lj Sami bomo krivi! Po dolgem prizadevanju, prošnjam in dokazovanju, da je to nujno potrebno, je Aeroput v toliko spremenil red letenja, da je dobila Ljubljana zopet neposredno zračno zvezo z Zagrebom in preko njega z Beogradom. V začetku letošnje sezone te zveze še nismo imeli in če si hotel potovati z letalom v Zagreb, si moral preko Sušaka, kar je bilo zamudno, pa tudi drago- Zdaj, ko imamo z Zagrebom direktno zvezo, je pa potovanje z letalom zelo udobno in priporočljivo. Dobre pol ure rabiš do Zagreba, v poldrugi uri si pa v Beogradu. Kaj pomeni tako velik prihranek na času zlasti za poslovni svet, ni treba še posebej nagla sati. Toda pri nas se mnogi še ne zavedajo pomena zračnega prometa in tako vidimo, da za zračno zvezo Ljubljane z Zagrebom in Beogradom ni tolikega zanimanja, kakor bi človek pričakoval. Letalo ni vedno zasedeno tako, kakor bi moralo biti. Zato se utegne zgoditi, da bomo prihodnje leto zopet izgubili to važno zračno zvezo. Če se bo to zgodilo, bomo seveda krivi sami, ker ne znamo ceniti zračnega prometa tako, kakor ga cenijo drugod po svetu, kjer je potovanje z letali že nekaj običajnega. —lj Opozorilo na red in »nago na na. ših ulicah. Prav jc. da mestna občina ra-vaja z raznimi opozorili meščane, naj ne onesnažujejo ulic. naj ne mečej0 papirja in odpadkov po hodnikih, parkih in cestah; prav bi pa bilo tudi, da bd poskrb -la za dovolj košaric, kakršne so nameščene v vseh večjih mestih na ulicah in v parkih, kamor bi naj ljudje metali odpadke. Pred leti smo dobili prvič Aekaj košaric za odpadke, a zdaj jih je le še nekaj v parkih in morda še kje na ulici _ treba bi jih bilo pač iskati s prižgano trsko pri belem dnevu. Baje so nad košaricami znašali naši pristni vandali in jih je občina zaradi tega spravila na varno. Potrebno bi torej bilo, da bi na magi-.bar zahvalil za groartoljubno povabilo m se napotil pe* proti domu. Nad Bogene>rkom. kjer je domovaJ svoje ca*e učeni zgodovinar V»rvaaor, pa ga, je prehitel vomik, njegov dober znanec in ga tudi povabil na voz. Robar je prieedel na voz in konja sta krepko pz-tt gnila po cesti proti Litiji. Na ovinku pod graščino pa je pritekel iz gozda zajec in skočil na cesto. Konjiča sta se ga močno ustrašila in *>d*k -čila. ker se jima j< dolgouhec zanv tnl pod kolena. Konja sta krenila pr.več na rob ceate in voznik ni mogel preprečiti nesreče. Voz «e je pr.vrnil m je pokopal potnike pod seboj. V*i so dobili nekaj spominov na srečanje z dolgouhcem. najbolj pa je zastokal Robar. Zlomil s\ je roko in so ga morali odp ljati v Litijo * zdravniku. Vsi so pnmilovali nesrečnega potnika, najbolj pa družba, ki ga je vabila na povratku v avto. Ta je namreč priala domov precej pred ponesrečenim potnikom čila in zdrava. H krizi v ljubljanski drami Odgovor dramskega osebja na razglas upravnika g, Otona Župančiča Ljubljana. 23. avgusta Na razglas št. 1704 z dne 20. VHI. 1.1. g. upravnika Otona Zupančiča, v katerem nam sporoča, da bodo mesečni prejemki za avgust izplačani v prvi polovici prihodnjega tedna in v katerem nas poziva, da opravljamo nemoteno svojo službeno obveznost točno po načrtu skušenj, ker bo v nasprotnem primeru primoran postopati po zakonu, je dramsko osebje, zbrano na sestanku 23. t. m. dopoldne sklenilo odgovoriti sledeče: Delo na odru je bilo doslej samo prekinjano in kaljeno radi spontanega razburjenja celokupnega članstva. Delo bo takoj zavzelo normalne oblike kakor hitro bodo odstranjeni vzroki, ki so navedeni v spomenici, ki smo jo oddali z vsemi podpisi dramskega članstva v petek dne 18. t. m. in kakor so jo objavili ljubljanski dnevniki. Pripominjamo, da niti razglašena obljuba sama. niti omejena samo na izplačilo tomesečnih zaostankov .ni ^mela na podlagi dosedanjih izkušenj pomirjevalnega učinka. Glede na »postopanje po zakonu* s strani uprave pripominjamo, da si v svesti svojega dela in svojih pravic ne želimo ničesar bolj goreče kakor temeljite, objektivne in uradne preiskave ki bo nepristransko ugotovila dejanske povzročitelje sedanjega stanja. Z ogorčenjem zavračamo nadalle besede g. dramskega ravnatelja Pavla Golie, s katerimi je imenoval na sestanku dramskega članstva, ki ga je sklical v soboto dop. ob pol 12. na odru dramskega gledališča ln s katerimi je imenoval naše upravičeno razburjenje .sabotažo^. Temu izrazu se čudimo tem bolj. ker je g. ravnatelj v istem govoru ponovno naglašal, da je naS prijatelj, da priznava upravičenost naših zahtev na vsej črti in da bo naše težnje tudi sam podpiral pri upravi (o kateri pa govori g. ravnatelj stalno tako, kakor da on sam ne bi bil član iste uprave). Glede na neumestno svarilo g. ravnatelja P. Golie, da se lahko zgodi, da bodo vsaj nekateric lahko doživeli s tem v zvezi nevšečne posledice, izjavljamo, da smatramo take in podobne izjave za nezaupnice naši zrelosti v presoji leta in leta trajajočega stanja in povdarjamo izrecno, da se bomo znali proti vsakršnim tovrstnim škodljivim ukrepom s strani uprave pravočasno in primerno zavarovati. V interesu splošnega pomirjen ja in pravilnega, uspešnega gledališkega dela pa si dovoljujemo pri tej priliki še enkrat in sicer ponovno opozoriti na nekatere najvažnejše točke našega upravnega sistema, ki so v tej zvezi nujno potrebne temeljite spremembe. Po našem spoznanju so te točke sledeče: 1. Uprava mora poskrbeti, da bodo po sedmih letih dosedanje prakse izplačevanja mesečnih prejemkov v več obrokih odslej za vselej prenehale in da bo izplačevala redno natančno določene prejemke vsem članom točno vsakega 1. v meaecu. 2. Uprava mora poskrbeti, da bo reper-toarno gradivo temeljito pretehtano, izbrano in določeno za studij, tudi pravočasno oddano v delo režiserjem in igralcem, tako da zaradi nerednega, prepoznega in malomarnega dobavljanja gradiva ne bo zastajalo pripravljanje pri skušnjah, odnosno izvajanje pri predstavah. 3. Izbrani repertoar mora biti zlasti V operi po izboru takega značaja, da ne bo objektivno dokazljivo celotnemu gospodarstvu gledališča v škodo, posebno če morajo posledice takega gospodarstva občutiti vedno izvajalci sami na svojih plačah. 4. Sir,tem upravljanja celotnega premoŽenja in zaposlitve nastopajočega osebja ie treba v iodru spremeniti, pri fomer spet ponovno opozarjamo na opero, kj^r so potrebne te spremembe zlasti v pogledu rentabilnosti anpažmajev in staln h domačih ter tujih gostovanj. 5. Uprava mora temeljito in z vso potrebno pozornostjo povečati skrb za propagando celotnega gledališkega dela. ki se očituje n. pr. v zbiranju abonentov. w dnevni oglasni službi, v slikovnem gradivu, v >Gled. listu . letnih poročilih, v smotrno urejenem gostovaniu po slovenskih in neslovenskih krajih itd., s čimer bi neprestano obveščali in dvigali zanimanje za gledališče v javnosti. Ker smo v zadnjih letih po dolgem predmetnem razmišljanju in pretresanju ter temeljitih praktičnih izkušenj na lastnem delu spoznali, da so navedene zahteve najbistvenejšega, življenjskega pomena za ohranitev in za pravi razvoj slovenskega gledališča, ki ga — izrecno povdarjamo — smatramo za splošno narodno kulturno dobrino in za plod pretežno našega prizadevanja in napora, izjavljamo odločno, da bomo v tej borbi za osnovne pravice našega gledališča zastavili do skrajnosti vse sile. ki so našemu skupnemu nastopu na razpolago. Prepričani smo. da bo pravilno poučeno in pošteno čuteče javno mnenje v tej borbi na naši strani. Podpisi vsega dramskega osebja. PRED SODIŠČEM — Slavno sodišče, obtoženec me je izbral za svojega zagovornika in zato predlagam, da preišče psihijater njegovo duševno stanje. Brez posebnega obvestila Dotrpela je po dolgi, mučni bolezni naša srčno ljubljena mamica, stara mamica, teta in tašča, gospa IVANKA KNIFIC VDOVA PO TRGOVCU IN POSESTNIKU K zadnjemu počitku jo spremimo v sredo, dne 24. avgusta. 1938, ob pol 5. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 22. avgusta Globoko žalujoči: FRANC, ban. ravn. v pokoja; EMIL, podpolkovnik v pokoja, sinova; JEANETTA FOEDKANSPERG, profesorica drž. konzervatorija, hči — in ostalo sorodstvo. nininnaji.'C!i'ii,i;i:!!'fi!i;,ra!f!ni MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. PrekUeL izjave beseda Din L—, davek posebej. Za plamene odgovore glede maUo oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase oe priznamo. ■"■»»■■""■■g'Tr-"ij'iaiiifmi RAzno Beseda SO par. davek posebej. Najmanjši snssjsk * Din KLIŠEJE VECBtPVNt JUGOGEAEIKA """SFiiir^^iiiiiaiinuininaHiiMMiiiiigTiiiriiT-'. ■liiiirr-irii ■ n 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramoT, gum trn te Velika zaloga t perja po 6.75 dtn > JuMjanac, Gospoevetska e. 12. SLUŽBE GOSPODINJA iobra kuharica, poštena, pridna in varčna, zeli premeniti službo. Gre najraje k starejšemu gospoda ali mali družina. Nastopi lahko začetkom septembra ah — Ponudbe na upravo pod »KoharJca«. 2040 POSEST 00 par. davek posebej. MkdjsianJal mesca: 8 DiB POSESTVO NA PRODAJ v okolici Brežic — vas Brezina št. 29 — pod ugodnimi pogoji. Nadaljnja r^jaarrfla se dobe pri Ivanu Jszbindku. PRODAM Beseda 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek H Din PARKETNI ODPADKI suha drva, premog, poceni pri Pr. Vertačnik, Masarvkova 23. 2057 Makulaturu! papir prod« uprava »Slovenskega Naroda44 Lfiabljaaa, Knaftjrva nOea štev, s Stran 4 »SLOVENSKI NARODc. torek. 23. avgusta 1838. fttev. 188 Tekmovanje letalcev Male antante Ljubljanski Aeroklub bo zastopal na njem dr. Stane Rape z letalom Comper-Swift Ljubljana. 23. avgusta Zs letalsko tekmovanje. ki ca prirede Awo klubi držav Male antante. vlada v vseh treh državah veliko zanimanje, kar Je ra~ zumljivo, saj bo to tekmovanje prvo svoje vnete ter bodo na njeni merili eiile naši najboljši letalci. Zdaj, ko je prispel v Ljubljano pravilnik tekmovanja, navajamo še po* drobnejše podatke. TeJkmovanje samo na eebi se začne 29. t. m., med tem ko se morajo tekmovalci javiti s svojim letali najpozneje 27 L m. do 18. na praškem lerališru (Ruzvne). Značaj tek. movanja je povsem športni in njegov namen je. da se športni piloti držav Male antante Čim bolj zbližajo pri skupne-m smotrnem udestvovaniu. Tekmovalci bodo razde; Ijeni v dve kategoriji, prav tako letala. Program tekmovanja je naslednji. Tek-movšoje se začne 20. t. m. ob S.30. in sicer za obe kategoriji. Prvi dan bodo tekmovalci I preleteli prosio Praea—Zlin. v dolžini 2ž>2 ; km Xaljudske^ in ne ^univerze«. Iščejo naj se nova pota no preizkušenem vzorcu danske »ljndske visoke šole«. Kulturni razvoj današnjega Človeka naj bodi organska celota »osnovne«, »poklicne« m »osebnostne« izobrazbe ali krajše j izobrazbam, t. j. samostojno naziranje o svetu in življenju t^r hkrati temu primerno živlienje. Toda ali naj vzrasto taki lju-die iz današnje šole. ki ie le še sroli mehanizem brez duše. katero ji je izpil raciona-Pstični volkodlak. Ne varaimo samega sebe Edina rešitev bi lahko bila svojih prevažnih nalog se dobro zavedajoča vzgoj-stvena politika in upoštevati bi tudi morali, da ie božia iskra vpakemu pravemu oblikovalcu mladine — liubezen. Vzgojstvene politikp še nmamo. ali vsaj take ne, da bi res zaslužila ime ter skrbela, da se mladina čim resneje oripravlja za reševanje nalog, ki io čakaio v bližnji bodočnosti. Toda ne bodimo m^odušni. Veni jmo v živlienje in niegovo dinamiko! Sai tudi današnjom veliaio besede: m-i-haiamo iz drugačnih časov in gremo v drugačne. Občinstvo, ki ie ves ^as z n*ivečiim za-nimaniem sledilo visokoaktuamim nreda-vateljrvim izvaianiem, ie predavatelia ob sklepu nagradilo s ton^m an^avrom. Pedagoški tečaji Včeraj dopoldne ie bila v dvorani Delav_ sk-e zbornice otvoritev pedagoškega te5aja, ki da prire-a Pedagoško društvo v Ljublja_ ni. Program tečaja je zelo pester. Včeraj dopoldne je bila kot rečeno otvoritev tečaja in predavanje pirdelja F. S. Finzgarja o temi »Slovenski človek in uei_ teijstvo«, popoldne je pa predavala prof. A. Č-ernejeva: »Iz metodike slovenskega jezi-fcac Danes dopoldne je predaval univ. prof. dr. K. Ozvald: »Za novo vzgojo bi trebalo novesa sveta«. Ban. šolski nadzornik prof. M. Jeslie: »Iz metodike računskega pouka<. Popoldne: Josip Dolgan: »Iz moje šolske prakse«. Jutri dopoldne: prof. G. Šilih: »Xa5ela sodobnega pouka«. Miloš Ledine^: »Spoznavanje otroka,, in njegovega okolja<, popoldne : skupen izlet po dogovoru. V četrtek dopoldne sestanek slovenskih pedagoških delavcev. Na tem sestanku bo* do nekateri slov. ped. delavci podali svo'e mišljenje o najvažnejših vprašanjih v slovenskem pedagoškem življenju. Popoldne debata o dopoldanskih referatih. V petek dopoldne predavanje: Ernest Vrane: »Razred kot delovno in življenjsko občestvo«, popoldne: Rudolf Kobilica: »Poskusno delo«. Po predavanju, ki se bo vršilo na poskusni šoli za Bežigradom, bo sledil ogled metodične razstave in ogled po* slopja. V soboto dopoldne predavanje: univ. prof. dr. Gosar: >Vprašanje novega družabnega reda in slovenski socialni razvoje, popoldne: Anton LovŠe: »Delo na nižje organiziranih Šolah«. Po predavanju in debati razdelitev potrdil o udeležbi na tečaju, s katerimi bo_ do udeleženci opravičili svoio odsotnost v smislu tozadevnega odloka kraljevske banske uprave. Predavanja se začno dopoldne ob 8.. popoldne pa ob 16. uri. vsa v dvorani Delav. ske ztornice razen v petek popoldne. V UREDNIŠTVU Gospod pribiti ves ogorčen v uredništvo: — Gospod urednik, zakriči že na pragu, — včeraj ste poročali, da sem umrl. To morate takoj preklicati. — Žal ne bo mogoče, — mu odgovori urednik, — ker bi se blamirali. Pač pa radi priobčimo jutri vest, da ste se znova rodili. Tragedija na ženitovanjskem potovanju Bivša telefonistica podedovala po svojem možu 10 mili' jonov dolarjev Iz Huronskega jezera blizu Ldttle Gu— renta v Ameriki so potegnili truplo mladega moža. o katerem so domnevali, da je 21 letni Daniel Dcdge. sin ameriškega avtomobilskega magnata in dedič njegovega premoženja v zmsku pol milijarde v našem denarju. Mladi Dodge je umrl včeraj teden. Po zadnjih vesteh pa se ni točno znano, č? je utopljenec *"es on. Daniel Dodge se je oženil 2. avgusta z 19 letno Laurino Macdcnaldovo, t^Iefo-nistko v tovarni, kjer je bil po smrti svojega očeta ravnatelj. Po poroki sta odpotovala mlada zakonca na t nit.nanjsko po tovanje v Kanado. Z njima sta odpotovala tudi njuna priča Lloyd Brvant in njegova žena. Včeraj teden so se odpeljali z motornim čelnom na Manitoujev otoček in se tam utaborili. Popoldne, pred odhodom. j? baje našel Dodge v pesku dinamitno patrono. Morda so jo tam pozabili tihotapci, ni pa izključeno, da sta hotela mlada zakonca loviti ribe na način, običajen na otokih v južnih morjih, povsod drugod pa prepovedan. Dinamitna patrona eksplodira v vodi in omami ribe, da splavalo na površje, kjer obleže. Dodge i baje :z radovednosti zažgal dinamitno patrono. Računal je, da bo gorela vrv?ca s smodnikom dobre tri minute in da bo lahko vrgel patrono v voio. Nfegova žena fn prijat lj sta stala pri njem. ko je naenkrat pat r: na eksplodirala. Tudi njegov prijatelj je bil težko ranjen. Mlada žena je bila ran j na v obraz, toda samo lažje; sledovi ji bodo pa ostali vse življenje. Drobci patrone Sr> zadeli tudi Brvantovo žen^ Nepoškodovan je ostal samo sluga, ki 90 ga bili vzeli s s boj. On je odnesel r>odgea in Brvanta v čoln. Za krmilo je sedla mlada žena. sluga je pa ost2? pri težko ranenem možu. Bili že blizu : bale, ko j jela žena cmedlevaM in nadem-estitj jo je moral sluga. Kar se je začu I krik in ob čolnu je brizgnila *o-da. Dcd£v> ki se mu e bilo najbrž zmešalo, je Bke*fl v vodo Predno j^ sluga obrnil eo'n. fc bUi B* kakih 200 m dal-č in Dod^e je 13 ea~ izg:ni) pod vedo. Kolikor so mccf'i videli sploh ni poskusil plavati. Tam :i er je ^zsrnvl. ie jezero gr-boko dobrih 30 ni. Sirer i- bilo pa nn'o upania. ■]<• b nesrečo preživeL Bfvfta te-lefSonlatka te ro^ef'ovabj po svoiem možu 10 milijone v d. Um S sulico Sestavila jih je ameriška filmska igralka Myrna Loyeva, toda samo za žene Myrna Loyeva je v civilnem življenju Artur Hc rnblowova in* v zakonu mora biti zelo srečna, ker si upa trditi, da je odkrila devet zapovedi ali pravil srečnega zakonskega življenja. Nekatera njena odkritja se zde sama ob sebi umevna, toda prav na tako tnostavne reči navadno pozabimo. Hornblowova pravi, da bi si morali zakonci dobro zapomniti ten njenih devet zapovedi ali pravil, če bi hoteli biti srečni. Poglejmo torej, kakšne so te zapovedi: 1. Navada j dverezno orožje. Ona nam ne samo zakladi napake, temveč pomaga pozabiti tudi na vrline. Iz svoje lastne izkušnje vam svetujem biti možu š: mikav-nejsa baš po poroki, v ta namen je potrebno malo: Nova pričeska, lep: n^go^a-ne rože v sobi, skratka, nekoliko izpre-m.mbe. 2. Ne trpite v zakonskem življenju mučnih prizorov ljubesumnosti! To je neumno in ne doseže nobenega cilja. Nikar pa tudi ne kaži n omajnega zaupanja, kajti to je žaljivo. Ne bedite zastran svojih mož preveč sigurne, toda na drugi strani ne dovolite da bi bili vaš; možje preveč prepričani, da s jim ne moreie izneveriti. Nekaj bejazni v tem pogledu nikoli ne škeduje! 3. Kuhinja bodi zakonski ženi svetišče kjer se opravljajo sveti ooredi. Mož s? bo mnego laže spomnil na dobro jed, kakor pa na priznanje ljubezni. To je žalostno, toda res! Sicer je pa dober ob d tudi priznanje ljubezni. 4. Ne tarnajte neprestano, da so časi težki, znajte kupovati in trositi denar. Odr. cite se novemu klobuku, ce opazite, da potrebuje vaJš mož nove č-evlje! 5. Pametneje je postaviti pepelnico k postdji in v kopalnico, kakor pa kazati graj vredne posledice pepela, ki je padel možu po neprevidnosti na preprogo 6. Ne bodite preveč samostojna! Ne sprejemajte v s\toj m in v moževem imenu vabil, ki možu nisc p~ volji. 7. Zanimajte si za tc, kar se godi po svetu! Možu je S'lno mučna zavest, da ima doma ženo. ki ne ve, da j. recimo Se ina izpremenila svoj tok ali da se je Atlantida prikazala iz morja. Ne kličite moža po telef:nu v pisarno, da bi ga motila sredi d la z vprašanjem kakšen okrasek bi najlepše pristojal vaši novi obleki. 9- Ne očitajte možu, če je vam šivilja pokvarila obleko, o kateri st. se posvetovali. Prihranite mu spi; h vse take malenkosti in brige! Mvrna Loyeva pravi, da je žena. ki se ravna po teh zapov dih, idealna, čeprav je treba gledati njena navodila za srečno zakonsko življenje skozi am riske naočnike, je vendarle nekaj resnice v njih, saj so to že davn" p:kaza:e izkušnje in prav za prav am- riska filmska igralka ni odkrila Amerike. Moški kot zakonski možje kaj radi postanejo dobre volje po dobrem obedu ali večern. žene pa znajo tarnati zaradi neumnosti ter po nepotrebnem zastrupljati živlienje sebi in drugim. Jasno je pa. da bi bile potreone podobne zapovedi tudi za zakonske može. Kaj, če bi jih odkril in preizkusil mož Mvrne Lo-yvve? bivali, ki hodijo v šolo Če \idimo dva skupaj zvezana osa. kako čuvata črede ovac ?e nam zdi to čudno. Toda tnko se strenira sto in sto ov-čarj v. Mlade pse pošiljajo k pastirjem, da jih privežejo k svojim že dresiranim psom in od teh se uče Čuvati ovce. V začetku mislrjo. da je to igra. a če m preveč razboriti, jih star; psj hitro ukrote. Tako ae mladi psi kmalu naufp kaj pomenijo pastirjevi signali Kanarčke uče peti kakor primadone. Ure petja se začno navadno štirinajst dni potem, ko s>e začno mladi kanarčki sami hraniti. Kle'.ke postavijo v temne sobe in tam igraj (. kanarčkom na po3c bn.j gia«-bila razne tone. Mladi kanajćki se nauče posn mati te tone in čez nekaj tednov znajo že lepo peti. Potem jih ^tiokovno pregledajo in preizkusijo, da lahkr ločijo bolj nadarjene od manj nadarjenih Bolj nadariene uče še napr j in ljihov glasbeni tečaj se zaključi, ko znajo ze brezhibn0 peti na štiri naiine, » katerimi ste odlikuj njih-vo petje. Posebno nadarjene kanarčke uče potem še učitelji glasbe, ki jim igrajo na flavto. Trije p©ts*iw!iažki rekordi Ameriško ministrstvo vojnega biic^via je pravkai sporočilo tri nove potapljaške rekorde. Vse tri so dosegli ameriški mornarji in sicer s pomočjo posebn ga dihalnega aparata. To je ameriški izum in ameriške cblasti ga skrbno čuvajo. V njem igra svojo vlogo tudi nelii. ki učinkuje kot pomirjevalno sredstva vdihavanja s klsvkorr nrenasič nega zraka Z dosedanjim: aparati se je redko posrečijo do-seč: globin" 90 m. ^ novim aparat "m se j pa spustil en mornar 122.f»0 metrov globoko, dva mornarja pa 152.40 metrov. Poskuse so delali v VVashin^tonu. kjer ima ameriško v^jno orodovje bazo za svoje vaje. GEOJIGFS OFTVET: 32 s ERGEi PHflin :i zornim IX. Cernavski grad je veliko in lepo poslopje iz časov Ludvika XIII. Petdeset hektarov obsegajoči park Stoletnih dreves je obzidan. Do njega se pride po §iTokem drevoredu, kjer stoje v štirih vrstah visoki topoli. Lesena, belo prepleskana ograja: loči drevored od ceste, vodeče skozi Conflans v Pontoise. Travnata preproga, po kateri vozijo kočije kakor po žametu, vodi prav do mreže parka. Predno vstopimo skozi vrata v tej mreži, moramo čez kamenit most, vodeč čez širok prekop, poln bistro tekoče vode, ki se vije okrog štirih pravokotnih vogalov velikega nasipa, podobnega po svojem obsegu trgu du Carousel. V vsakem kotu tega nasipa stoji zidan paviljon, čigar strma streha nosi okrašene, čudovito izdelane dimnike. Sredi med mično zasajenimi drevesi se dviga grad na visokem temelju iz rdečkastega jurskega granita. Krasno dvojno stopnišče vodi v višje ležeče prizemlja Ogromna veža v obliki dvorane, segajoče prav do strehe gradu, se najprej odpre prišlecu. Pnevna svetloba prihaja v njo skozi široko okno, okrašeno s starinskimi slikami na steklo. Velike orgle znamke Cavaille-Coll dvigajo svoje dolge, svetle piščalke v ozadju vestibula in segajo do lesene, lepo izrezljane balustrade galerije, ki tvori tu balkon okrog vse dvorane v višini prvega nadstropja. V vsakem kotu sedi vitez v jeklenem oklepu s kopjem v roki na svojem bojnem konju, pokritem s težko bojno podsedlico. Ob zidu so okusno razpostavljene vetrine, polne dragocenih umetnin in knjižnice, polne modernih knjig. Biljard in cela vrsta raznih iger je spravljena v prostoru pod velikim stopniščem. Široki, v sprejem-nice in na veliko stopnišče vodeči izhodi so zastrti z ogromnimi preprogami iz 15. stoletja, predatav-ljajočimi prizore iz življenja lovcev. Dolge, z zlatom preprežene svilene vrvice drže na italijanski način te čudovite zavese. Debele preproge, kamor se pogreza noga do gležnjev, pokrivajo tla; neslišno stopa noga po njih. Mehki divani, prevlečeni z orijentalskim blagom, so razpostavljeni okrog vse sobane. Na glavno steno je naslonjena krasna peč, obložena z izrezljanim okvirom; nad njo visi krasno renesančno ogledalo v bronastem okviru, okrašenem s srebrom; okvir ponazoruje plešoče in režeče se favne in nimfe skuštranih las. Pod pokrovom peči so razpostavljene okrog ognjišča klopice; tu ba imelo dovolj prostora šest ljudi. Po stenah nad divani so obešene slike mojstrov starih šol: »Nebo vzet je Device Marije«, Jordaen-sova umetnina, Valentinovi »Igralci«, Velascpie-zova »Španska rodbina na konju«; pravo Judo zbirke: Francieva »Sveta družina«, kupljena v Rusiji. V višini glave pa Metsuova »Mlada deklica s kanarčkom«; Brawerovo »Zegnanje«, blesteči, prekrasni dragulj sredi opreme, med visokimi listi palm, ki poganjajo tu iz ogromnih cvetličnjakov Decove »Majolike«. Tajinstvena svetloba prodira skozi barvasta go-tična okna in razsvetljuje to slikovito dvorano, polno svežosti in pomirjen]a. Iz vestibula pridemo v levo krilo gradu, kjer so sprejemni saloni. Tu vladajoči sijaj jemlje človeku vid, kakor če stopiš ob solnčnem dnevu iz katedrale na trg. Pohištvo iz pozlačenega lesa, prevlečeno z genovskim plišem. je zelo živahno in veselo; stene so bele, nežno okrašene z zlatom; povsod je polno rož. Na koncu levega krila je soba gospe Desvarennesove, ki nerada hodi po stopnicah in zato se je naselila v pritličju. Te sobe se drži cvetličnjak, opremljen s pohištvom kakor salon in služeč gospodinji za kraj počitka. Jedilnica, lovska soba in salon za kadilce so v prvem krilu. Lovska dvorana zasluži poseben opis. V štirih steklenih omarah vise puške vseh vrst in vseh kalibrov, kjer najde lovec vse, kar sta izdelali Anglija in Francija najpopolnejšega v tej stroki. Vse pohištvo je izdelano iz jelenjih rogov in prevlečeno z lisičjo ali volčjo kožo. Ogromna preproga iz štirih medvedov, ki mihovi gobci grozeče kažejo bele zobe na vseh štirih vogalih, je razprostrta sredi dvorane. Stene krase štiri dragocene Princeteauove slike, predstavljajoče pogon na lovu; vse štiri slike so v zlatih okvirih. Nizki divani, široki kakor postelje, prevlečeni s sivim suknom, vabijo lovce k počitku. Velike umivalnice s prhami so pripravljene tu za goste, da se osveže po napornem lovskem dnevu. Vse je tu pripravljeno za postrežbo še tako razvajenim gostom. Kuhinje so pod pritličjem gradu. Zasebne sobe so v prvem nadstropju. Dvanajst sob, vsaka s posebno umivalnico, je prevlečnih 5 pestrim blagom mičnega vzorca Skozi okna teh sob je krasen razgled v park in dalje po kraiini. Pred parkom se razprostira ribnik in njegovi lahni valovi poljubljajo travnate bregove, s katerimi je obrobljen bližnji gaj. Tu pa tam poma-kajo drevesa svoje nizke veje v vodo. pa katerih plavajo snežnobeli labodi. Pod staro vrbo z vejami v obliki svetlozelenega gostega oblaka je majhno pristanišče, kjer je privezana cela eskadra pestro pobarvanih čolnov. Skozi preseko prostranega parka zagledamo v daljavi valoveče žitno polje, v ozadju za vrsto topolov pa migljajoči srebrni pas Oise, tekoče med strmimi bregovi. To čarobno bivališče je žarelo 14. julija zvečer v vsem svojem sijaju. Temna gošča parka je bila krasno razsvetljena z dolgo vrsto beneških žarnic. Po ribniku so plavali čolni, polni godbenikov, da so se razlegale sladke melodije daleč naokrog. Pod šotori, postavljenimi sredi širokega drevoreda, je plesala vesela kmečka mladina, starejši, sedeči pod košatimi drevesi, so pa izkazovali čast bogato obloženi mizi. Splošno veselje je odmevalo v noč; ostri toni klarineta so se razlegali ob spremljavi nastirske pesmi daleč naokrog in vabili radovedneže. Uiejaje Joatp — Za >Marodno tlrtirnoc Oton Gbdsttrf — Val v Izubijam