advertise ш
the best
slovene newspaper ★
Commerlcal Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čltateljl ▼: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU.
fploh po in izven Amerike
yol*. XXXIX. — LETO xxxrx.
Zadnje vesti
Vreme bo približno kot včeraj, ^,5®	m sohično, po-
2.	obWno in nekaj
®Ча. Najvišja temperatura bo najnižja 34 stopinj. Vzhodno w zapaAio od Ohio je napove-an perfektni spomladanski ®®'Qcni dan.
^ Palestini, И se po-dil» dneva v dan, je vzbu-8кЛ! ^ ^ Washingtonu velike Predsednik Eisenhower je Pffd odhodom v Augusto, Geor-go. ^ pooblastilo za izjavo e hiše, da se bo ameriška obo-^na sila uporabila tudi na ®адјет vzhodu zoper tistega, bo napadel. Seveda v okrilju r^^nih narodov. To izjavo e hiše tolmačijo v kongresu o, da bo Eisenhower čim na-zahteval poobla-0 od kongresu, da razpolaga '»%eriško vojsko.
CLEVELAND, 0Ш0, TUESDAY (TOREK), APRIL 10, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 71
21.
Eisenihi
ower bo naslovil dne
• aprila posebno zunanjo poli-spomenico na ameriški na-v njej pa bo obrazložil ame-^ zunanjo politiko.
j® položaj na Srednjem ^ u res kritičen, kaže prvič, 2 Je državni tajnik John Foe-Vod'f^'^ danes sklical k sebi Sv Ф ^ kongresa na nujno po-® vanje, drugič, da je močna Y o ^®®riška flota, Id je sicer
Sredi
skfani
ozemlju, začela s pomor-n>anevri.
VoUf.^^ ®o v lUinoisu prlmarde tve. Gre za Adlaija Steven-J® predsednika Eisenhow-ф. prava nasprotna si kan-, ^ Na demokratski strani ® Še drugi kandidati, tudi setev ^ Kefauver. Izid voli-Dlinoisu je važen za Stev-bi ^jti če bi bil poražen, Izkazal, da stoji slabo v
^	vrstah, je njego-
*®®didatura v nevarnosti.
kakor vojaSko po-Jstvo naarinov so uvedli prei»-slu^ • ^ naslednjem tragičnem ». jn. v barakah Parris South Carolina, so bili ko jim je dal njihov na-k povelje, da gredo na noč-ko	jih je v temi v ne-
Oiočvirje, kjer je na posamez-
mestih voda segala do paz-®* Šest od marinov je zašlo y pregloboko vodio ali v slu-Jame. Dejstvo je, da se Vrnili nazaj v vojašnico. Na-bil v voјш na Koreji in Ottiacujejo kot dobrega voja-
PnVal	____•_____ t_ 1____ _
Bres
Sončna California vabi!
Vsak mesec 40,000
novonaseljencev
NEW YORK, 9. aprila—V New Yorku se mudi gover-ner Calif orni je Goodwin Knight, kije dal o Calif orni j i zanimive izjave. Governer Knight se ni hotel zameriti državi New York, kateri je priznal prvenstvo med ameriškimi državami, pristavil pa je, da je California'za New Yorkom takoj druga na mestu. Trdil je, da se v Calif orni j i naseli nanovo vsak mesec 40,000 ljudi. Njegova glavna skrb je ta, kje dobiti delo za vse te nove naseljene.
Governer Knight je znan po+'
svojem socialnem delu. V republikanskih vrstah je poznan kot napreden mož.
Na vprašanje, ali ima kakšne druge cilje, razen biti governer v Californiji, je kratkomalo odvrnil, da mu je na tem, da mu izteče doba governerja, kar se bo zgodilo šele leta 1958. Vse svoje moči bo posvetil Californiji.
O Californiji je nadalje pojasnil, da se posebno razvija južni del Californije. Za enkrat so dani vsi predpogoji, da se ta veliki razvoj Californije obdrži, da celo, da pride v bližnji bodočnosti se do večjega razmaha.
Governer je zvest republikanec, še bolj zvest pa pristaš predsednika Eisenhowerja. Ko gre za razne republikanske politike, je tudi governer Knight s tistimi, ki pravijo, da bo za to,
kar bo predlagal Eisenhower. V političnih krogih se trdi, da si s sedanjim podpredsednikom Richardom Nixonom, ki je tudi doma iz Californije, nista dobra,
vendar je dejal, da bo za Nixona kot podpredsedniškega kandidata, če bo zanj tudi Eisenhower.
Governer Knight se je povzpel tudi do tele trditve: V Californiji ni važno, kdo bo zmagal pri primarnih volitvah; pri pravih volitvah meseca novembra, ko bo kandidiral za predsednika republike Eisenhower, bo vsekakor zmagal Eisenhower in njegova lista.
Tajnica odsotna
članstvo društva Euclid-Pioneer št. 158 S.N.P.J. se opozarja, da v slučaju bolezni ali smrti se obrne na Justin Martinčiča, ker tajnica bo za nekaj dni odsotna. Njegova telefonska številka je: RE 1-5429.
ŽRTVE VREMENA
Menda je konec muhastih^dni, ko smo imeli v zgodnji spomladi snežne viharje, pa tudi tornado. Izšla je stat' a, ki izkazuje, da je prišL ob izrednem vremenu ob življenje kar 43 ljudi, več kakor 500 je bilo ranjenih. Nastope tornada je treba vsaj pravočasno javiti in so vojaške vremenske postaje same sprejele posebno nalogo, da bodo s svojimi sredstvi pomagale pravočasno opozoriti prebivalstvo, če se bo bližal tornado. *
RODILA SE JE MIŠKA
Znani slučaj, ki je v debati, ali naj bo ameriška industrija plina brez federalne kontrole, ko se določa^jo cene, je vodil v preiskave, ker da je advokat John Neff ponudil zveznemu senatorju Francisu Case $2,500 v njegov volilni fond, če bo glasoval za zakon. Senat je sedaj izdal poročilo, da ni šlo za poskus podkupovanja, marveč, da je bil advokat John Neff samo "Neroden."
Predsednik Eisenhower je bil zoper sprejeti zakon ravno vsled teh mahinacij vložil svoj veto. Verjetno bodo poskušali sedaj z novo razpravo za isti zakon.
Upešen koncert	'
V nedeljo popoldne je pevski zbor Slovan podal pod vodstvom dirigenta Antona šubelj zelo uspešen spomladanski koncert. Dvorana Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. je bila napolnjena posetnikov, katerim je vspored lepih domačih, narodnih pesmi zelo ugajal. Koncertu je sledila domača zabava.
STAVKA, KI GRE V TRETJE LETO
Poveljnik marinov Im . kon-sam pa zahtevata naistrež-
J« preiskavo.
Reuther, podpredsed-—C.I.O., se nahaja v fl. Danes je v prestolici Indi-Delhi, pri predsedniku Nehruju. Beuther se je v
daiNl	zanimal za stan-
indijskega delavstva in se se je ta standard dno zbol jšal in dvignil.
^^insld svet Glevelanda je
sprejel
Ze Л • P^^Mog župana Celebrez-na	delih v občini. Za jav-
^aela bomo porabili $16,230,-
j® policajev
silce т' ^	Ne med ga-
d«»in,* ^ ^ Verjetno radi službe И M jkn sicer drac^' ^ tega dela tudi postrani zaslužijo.
Dne 5. aprila 1954 se je začela stavka v družbi Kohler v Wis-consinu. Stavka traja tako že polni dve leti in gre v tretje leto. Delodajalec in stavkajoči ne odnehajo. Unija, ki podpira stavko, je izplačala na pomoči že $8,000,000. Podjetje samo з1 je pomagalo na ta način, da je najelo nove delavce, istočasno pa se poslužilo tistih, ki so hoteli delati, čeprav so bili člani unije.
Piketiranje pred glavnimi vrati v tovarno se; formalno vrši še vedno, vendar ni nobenih napadov na tiste, ki hočejo iti na delo. Družba Kohler trdi, da dela dp 85 odstotkov prave kapa-
citete in da je v svoji produkciji na izgubi le 15 odstotkov.
Stavka se je začela, ko je delavska unija zahtevala za svoje člane 20 centov več na uro, družba je ponudila samo tri cente. Unija je zahtevala, da se v podjetju proglasi "union shop," to je, da mora vsak delavec potem, ko dela mesec dni, pristopiti k uniji, ali p& zapustiti delo. Družba Kohler je to zahtevo odklonila. Unija je dalje zahtevala, da se pokličejo nazaj na delo vsi tisti, ki so bili radi stavke odpuščeni, družba to zahtevo odklanja in—stavka se nadaljuje.
v BLUE CROSS SE RAZMETAVA?
Tako v državi Ohio, kakor s strani federalne zdravstvene oblasti se vrši preiskava o tem, kakšno je gospodarstvo zavarovalne družbe Blue Cross. Ponavljajo se zahteve po višji članarini, na drugi strani pa se sprašuje, ali je družba Blue Cross dobra gospodarica s svojim premoženjem, ali pa se tudi od strani bolnikov, ki so zavarovani pri tej družbi, preveč skorišča to
KJER NI VOLITEV. TAM NE BO DAVKOV!
Ko so se začeli v diavnih dneh kolonisti v Amerik: upirati zoper taJćratno angleško kolonialno oblast, je bilo eno od uporniških gesel tudi to, da se davek ne bo nalagal, če ne bodo davkoplačevalci dobili pravice do volitev in se bodo sami izrekli tudi o davkih.
Alaska še danes ni sestavni del Združenih držav, so pa tam ameriške oblasti, je pod ameriško upravo. Alaska prosi, da bi jo sprejeli med Združene države. Zopet ima glatvno besedo politika. Alaska je pretežno demokratska, pa so proti njej republikanci. Kaj hočemo!
Jack Marler v Fairbank-su na Alaski ni hotel plačati davkov, jih ni niti prijavil, pa je prišel pred sodišče. Tudi na Alaski obstoja po ameriškem vzgledu porota. Pred poroto je obtoženi Marler zanikal veljavnost ameriških davčnih zakonov na Alaski in se skliceval na pionirje ameriške demokracije, da tam, kjer ni volitev, ne bo davkov.
Porota je imela razsoditi o mučnem slučaju, pa je govorila zdrava ameriška pamet in so porotniki dali Marlerju prav, da ni kriv namernega izbegavanja davkov, ker Alaska res ni sestavni del republike; Marlerju pa je priporočala, da potem, ko je dobil to zadoščenje, le plača zaostale davke. Marler bo verjetno sedaj to tudi storil.
FORD ZA BOLNICE
Ustanova Ford je bila lansko leto določila $200,000,000 za. bolnice. Sklep ustanove Ford se je začel realizirati. Ustanova Ford je razposlala čeke kakim tisoč ameriškim bolnicam, tudi cleve-landskim, in je za enkrat nakazanih čekov za vsoto $37,748,-000. Vsa ideja o Fordovi pomoči bolnicam—kakim 3,500 po številu—bo realizirana dokončno do meseca julija 1957.
MOŠKI—
GOSPODINJE?
Nemci so o sebi izdali odkrilo sodbo, da se kot možje in družinski očetje doma ne brigajo ne za kuhinjo, ne za gospodinjstvo, kaj šele, da bi pomivali kuhinjsko posodo. Nasprotno so ameriški in švedski možje tisti, ki so se iz katerihkoli razlogov že privadili temu, da pomagajo v kuhinji in da pomivajo kuhinjsko posodo.
zavarovanje- Ena ugotovitev je tale;
V letu 1953 se je zavarovanja te družbe poslužilo več kakor pol milijona druzm, stroški zdravljenja pa so bili višji kot celoletni dohodki teh družin.
Na drugi strani je objektivno dejstvo, da so težje bolezni v ameriških družinah padle, torej bi se lahko vršilo zdravljenje z razmeroma nizkimi stroški. Odkod torej visoki strožki?
Vile rojenice
NA SREDNJEM VZHODU KOT V PRAVI VOJNI; NI ZAMUDITI NITI URE, DA SE POSREDUJE!
TAJNIK Z.N. HAMMEeSKJOLD NA LICU MISTA V PALEKHNI
BEIRUT, Palestina, 10. aprila—Tajnik Združenih narodov Dag Hammer sk j old je prekinil svoja posvetovanja v Rimu, kjer se je posvetoval v Vatikanu in pri predsedniku italijanske republike Giovanni Gronchiu, vse v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu, pa odletel v Palestino. Izrazil se je, da bi njegovo nadaljnje bivanje v Rimu pomenilo samo izgubo časa in da ni izgubiti niti sekunde, niti minute, kaj šele ure ali dneva, da bi ne posredoval takoj v skrajno napetem položaju v Palestini in okrog nje. V mestu Beirutu je postavil svojo glavno pisarno.
Zadnji dogodki v Palestini so*-bili naslednji:
Judovska država Izrael ima okrog sebe arabske države, med temi sta Libanon v Palestini, na jugu država Egipt. Na mejah je prišlo do pravih vojnih spopadov in so bili mrtvi in ranjeni. Vojna sreča izpadov preko meje na primer v Libanon in obratno v Izrael, se je izmenjavala v razdalji šest milj. Tako daleč so vojaki ene in druge vojske prodrli v notranjost druge države in bili napodeni nazaj. Na obeh straneh so velike žrtve.
Angleška vlada očita Wash-ingtonu, da Amerika ni dovolj odločna v svoji zunanji politiki do Srednjega vzhoda.
Državno tajništvo v Washing-tonu se posvetuje z ameriškim poslanikom v Rusiji, ki je bil odpoklican iz Moskve in s poslanikom, ki je bil odpoklican iz Arabije Saudia.
Ameriška politika do Srednjega vzhoda je ostala nespremenjena, vsaj za enkrat, to je, da Amerika ne bo poslala orožja
državi Izrael. Izx&el je zahteval, da se mu da na razpolago samo od strani Amerike vseh vrst orožja do vrednosti $50,000,000. Ameriški delegat pri Združenih narodih Henry Lodge je označil položaj na Srednjem vzhodu "kot preresen," da bi zgubljali na času.
PRVA ZDRU2ITEV AFL-CIO
Vse formalnosti, da se bivše centrale AlPL in CIO združijo v enotno AFL—CIO, so bile naj-prvo končane v državi Arkansas. Tam je AFL—CIO že gotovo dejstvo.
Slabo spremenljivo vreme vpliva tudi na zaposlitev. V Orego-nu se čudijo, kako da je toliko brezposelnih in kako da mora državna blagajna izplačati tako visoko podporo za slučaj brezposelnosti. Samo v mesecu februarju so na tej podpori izplačali $3,265,000, brezposelnih je bilo 51,900', vse na račun slabega vremena, ker lesna industrija ne more delati.
STALIN IN NJEGOVO SORODSTVO
Nikita Hruščev dolži Stalina, da je leta 1932 ubil svojo drugo ženo Nadeždo. Kot smo poročali, je bila smrt Nadežde res skrivnost. Stalin sam je takrat javil, da je njegova žena izvršila samomor.
Prva Stalinova žena Ekateri-na, ki je umrla leta 1907, naj bi bila umrla na jetiki. Dejstvo je, da revolucionarnemu Stalinu takrat ni bilo za redno družinsko življenje.
Stalin je imel pri sebi med ostalim sestro Lazarja Kagano-viča Rozo, ki se sicer v ruskem družabnem življenju za časa Stalina ni omenjala.
Stalinov sin Jakob iz prvega zakona, je bil v vojni leta 1941 ujet. Trdi se, da so ga ujeli Nemci in da je umrl v vojnem taborišču. Stalin je bil takrat ponudil nagrado v dolarski valuti
$250,000 tistemu, ki bi znal izslediti sina Jakoba živega. Slučaj je ostal nepojasnjen.
Stalin ima hčerko Svetlano. Nasprotniki Stalina trdijo, da je Stalin Svetlano poslal v Sibirijo. O Svetlani se govori, da je sedaj učiteljica v Moskvi in;da je sedanja sovjetska vlada pritiskala vanjo, da naj očeta pokoplje v družinski grobnici.
Stalin ima sina Vasilija iz drugega zakona, ki je bil general pri letalstvu. Ko je bil Stalin dne 9. marca 1953 pokopan, je bil na pogrebu tudi sin general Vasilij. Za njim so nato izginile sledi. Pozneje je sestra Svetlana dobila od odbora komunistične stranke kratko sporočilo, da se Vasilij ni držal prisege, ki jo je bil položil kot sovjetski oficir in da je bil obsojen na delo v prisilnem delavskem taborišču.
TflcC ftcb
THERESA VIĆIČ
Danes zjutraj je preminila Theresa Vičič, stara 49 let, stanujoča na 14402 Sylvia Ave. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
*
Pogrebi
Pogreb pokojne Marije Kloos se vrši v sredo popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Whitehaven pokopališče.
Pogreb pokojnega Joseph Vene se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
SNEG V NAPOLIJU
Južna Italija je navadno brez snega. Letošnje izredne vremenske razmere so obiskale tudi južno Italijo in je bilo snega na kupe. V znanem pristanišču Napo-li so imeli zopet sneg in domačini pravijo, da sneg v mesecu aprilu v Napoliju je dogodek, kakršnega ne pomnijo v zgodovini mesta.
Redne seje
Redna seja društva Washington št. 32 Z.S.Z. se vrši v sredo zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se članstvo, da se gotovo udeleži.
AVTOMOBILI JIM DIŠIJO
Pri družini Mr. in Mrs. Joseph Rudolph, 1153 E. 172 St. se je 3. aprila ustavila teta štorklja in jima pustila zalo hčerko, ki bo delala družbo bratcu in sestrici. S tem sta Mr. in Mrs. Louis Hro-vat iz 1153 E. 172 St. postala tretjič stari oče in stara mama. čestitamo!
Direktor FBI Edgar Hoover opozarja Amerikance, da je posebno kradnja avtomobilov na takem pohodu, da moramo biti radi teh tatvin naravnost zaskrbljeni. V enem letu se je pri tatvini avtomobilov izkazalo, da je izšla več kot polovica tatov iz vrst mladine. Policija je bila v enem mestu prijela dešet zločincev in je preiskava dognala, da so ukradli skupaj kar 160 avtomobilov. Zločinci so iznajdljivi, ukradene avtomobile znajo spraviti v promet. Od 160 ukradenih avtomobilov je bilo najdenih in vrnjenih pravim lastnikom le 15, nekatere od njih so našli celo v daljni Arabiji, develandska policija ima
pod ključem dva značilna kriminalna tipa. Prvi je John Lo-piccolo, star 30 let, drugi je Joseph Cuccia, star 37 let. Zanimiv je kazenski list obeh zločincev. Lopiccolo je bil prvič aretiran leta 1946, ker s6 je pečal nezakonito s prodajo žganja. Po tej poti je šel vztrajno naprej. Po letu 1946 je bil aretiran 25 krat in obtožen in obsojen vseh mogočih zločinov; Kršenja prometnih predpisov, vlomov, tatvin, pijanosti. Nič boljši ni Cuccia. Petkrat je bil aretiran radi napačne vožnje, 17 krat radi vlomov, tatvin in posilstev. Oba zločinca se spoznata tudi na tatvine av tomobilov in kar je v avtomobi lih.
Nocoj ob sedmih se vrši redna seja podr. št. 10 S.Ž.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. Članice se prosi, da se gotovo udeležijo.
Iz bolnišnice
Mr. John Komin\se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 877 E. 73 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Vesel bo če ga prijatelji obiščejo na domu.
Smrt v domovini
Mrs. Rose Sanabor in Mrs. Pavla Prudič, bivši Cleveland-čanki, sedaj bivajoči v Glendale, Calif., ste prejele iz stare domovine žalostno novico, da jima je umrl marca meseca brat Anton Mržek, star 70 let. Lanskega avgusta pa jima je umrla sestra Frančiška Mržek, stara 53 let. Oba sta bivala v Kobjeglavi št. 65 na Krasu. Poleg sestri zapuščata tudi brata Jožefa Mersek, ki je stavbinski kontraktor v Euclidu.
Mr. Ludvik Sanabor pa je tudi dobil pismo, da mu je umrla sestra Ludovika Sanabor, stara 63 let, bivajoča ravno ha istem naslovu v stari domovini. Tukaj v Ameriki zanušča brata Ludvika v Glendale, Calif., in brata Louis Sanabor v Clevelandu, v stari domovini pa dva brata in veliko sorodnikov. Bodi vsem trem lahka domača gruda.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1 5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year — (Za eno leto)--------------------
For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri meseee)
..$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado. Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto)___
For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
.$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
NAŠ ZAKLJUČEK
(2)
Drugič: Mednarodno vzeto je bil eden od komentarjev k zadnjim dogodkom v Sovjetski zvezi tudi ta, da hoče komunistična internacionala privabiti k sebi levičarske elemente, v prvi vrsti socialne demokrate. Socialnim demokratom je bilo po zadnji svetovni vojni mogoče, da so ali sami sestavili domačo vlado, ali pa so bili v vladi v družbi drugih meščanskih strank. V kolikor pa so priznane komunistične stranke po zadnji vojni v nekaterih državah, kot recimo v Franciji ali v Italiji, so sodelovale v vladi, so bile iz vlad nagnafie in se nahajajo v opoziciji. Da je Amerika imela politični program, da nažene komuniste iz vlad, kjer so, to je dejstvo. Da se sedaj Sovjetska zveza trudi, da pridejo ti komunisti nazaj na vlade, to je tudi dejstvo. Kdo pa naj jim pomaga? V prvi vrsti socialisti, v drugi vrsti nevtralci.
V	luči zadnjih dogodkov v Sovjetski zvezi je zanimivo pregledati, kako se obnašajo socialisti v posameznih državah, ali so namreč voljni in pripravljeni, da gredo skupaj s komunisti ali pa ne.
Ce smo odkriti in če nam je za stvarnost, boipo priznali, da se je izvršila v vrstah svetovnih socialnih demokratov po zadnji vojni velika sprememba. Skratka bi rekli, da so postali socialisti praktični ljudje, da so se brezizjem-no oklenili principa osebne svobode.
Trdimo, da so postali praktični. Angleži so znani praktiki življenja. Ko so angleški socialisti ob koncu zadnje svetovne vojne prišli na vlado, so začeli s nacionalizacijo, socializacijo gospodarskega življenja, ne po teoretičnih naukih Karla Marxa, marveč po praktičnih potrebah angleškega življenja. Zanimivo je, da je praktični Anglež, sedaj konservativec, v angleški vladi v glavnem obdržal vse, kar je začel praktični angleški socialist, kije sedaj v opoziciji. Približno enako se je dogajalo na Norveškem. Ne angleški ne norveški socialisti pa niso odvzeli svojim sonarodnjakom osebne svobode in jih stavili pod kako diktaturo stranke.
Če se pečamo z nemškimi ali francoskimi socialisti, opazimo neko praktično stran življenja kot je.
Nemški socialisti, če bi drveli slepo po naukih Karla Marxa, bi morali po zadnji svetovni vojni na političnih in družabnih ruševinah začeti z diktaturo. Kaj so rekli ti socialisti? Ogledali so se okrog sebe, pa so si dejali, da je prva potreba obnoviti državo in družbo, ker je treba pač živeti. Evropa, posebno zapadni del, je bil kraj, kjer je vojna najbolj razsajala, najbolj rušila, najbolj morila. S skupnimi močmi naj pridemo nazaj v normalno življenje, ne delajmo si težav po nepotrebnem, pomagajmo s skupnimi močmi do skupne hiše, potem se da govoriti o raznih potankostih. Nemški socialisti v tej dobi sploh niso stavili vprašanja, ali so dane mezde res socialistične ali ne. Začnimo z obnovo. Ko bo gospodarsko življenje zopet v teku, potem bomo z dogovori, s sodelovanjem skušali dvigniti skupni, pa tudi delavski standard življenje. Politično vzeto naj še naglasimo, da so se socialistične stranke opri' jele nauka in taktike, da naj se vlada parlamentarno, torej skupaj z večino, v tej večini pa naj se skuša uveljaviti čim več praktičnih, tudi socialističnih zahtev.
V	Franciji je predsednik vlade Guy Mollet. Ni nobe-, nega dvoma, da vodi skupno z drugimi francoskimi rl-totalitarnimi strankami politiko, ki je praktična za Francijo in za Francoze. In zopet povdarjamo, da ne nemški, ne francoski socialisti niso ne v teoriji, ne v praksi poskušali ukiniti osebno svobodo, veličino človeka. Nam se za zaključek ne zdi prav nič čudno, če so mednarodni socialisti, zbrani v Švici, že odklonili sodelovanje s komunisti.
L. C.
UREDNIKOVA POSTA
V priznanje sobra+u Ma+t Petrovichu
Zadoni nam, zadoni Iz src napev krepak, O slavljenec današnji Pozdravljen — tisočkrat!
CLEVELAND, Ohio — Pod okriljem Federacije cleveland-skih društev S.N.P.J. je bilo tekom njenega dolgoletnega obstoja sproženih brez števila idej, ki so si jih zamislili agilni so-trudniki naše S.N.P.J. v želji, da bi v skupnem, smotemem stremljenju združili naše moči in jih usmerili v podvig in ugled našega življa, najsibo v kulturnem, vzgojevalnem ali dobrodelnem pogledu.
Res, plodna in zanimiva je preteklost Clevelandske federacije. Koliko raznolikih priredb je že izšlo pod njenim praporom. Tudi naša nova generacija je navdušeno vspodredila z nami svoj korak; to je bilo življenja in želi smo uspeh za uspehom! Imeli smo nepozabne manifestacije bratske solidarnosti, ki so privabile na pozorišče do več tisočglavo množico. Kako radi in z zanosom se spominjamo na te svetle dni in uverjeni smo, da bo naša federacija tudi naprej še beležila slične uspehe.
Dasi je bilo naše geslo "vsi za enega—eden za vse," so bila vsa naša prizadevanja vedno le usmerjena v dobrobit skupnosti.
A te dni pa se naši društveni-ki pripravljajo na svojevrstno priredbo, koje namen je izkazati spoštovanje in naklonjenost svojemu sobratu in prijatelju Mattu Petrovichu, ki je bil dolgo vrsto let vodilna osebnost v našem javnem udejstvovanju. Vzoren In pester je njegov doprinos v naši napredni javnosti—pa v naslednjih vrsticiah navajam kratek obHs njegovega žiVljenja ■n dejavnosti, ki je bila ves čas tako vzorna in dosledna, da si je pridobil z njo splošen ugled in zaupanje v naši širši javnosti.
Rojen je bil v vasi Unec pri Rakeku 9, februarja 188,6. Tam je dobil svoj prvi pouk, a ko so mu dejali, da naj gre študirat v mestne ali višje šole se je uprl, ker se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bo moral zato i.^pod domačega krova in drage vasice. Po nekaj letih pa se je že premislil in komaj 19-leten odšel v A.meriko.
Nastanil se je v mestu Thomas, W. Va., kjer je kmalu po svojem prihodu (1905) pomagal organizirati društvo "Domovina" št. 29—SNPJ. Ne dolgo za tem je šel v Maryland in potem v Pennsylvanijo. V vseh teh krajih je delal v premogokopu, prosti svoj čas pa porabil za či-tanje. Hrepenenje po boljši izobrazbi ga je že leta 1909 privedlo v Cleveland. Delal je na železnici in potem v tovarni, ob večerih pa pohajal v šolo in širil svoje znanje.
V	teh letih že je pričel s svojim društvenim, kulturnim in javnim delovanjem. Bil je теђ prvimi možmi, ki so si zamislili graditev Slovenskega Narodnega Doma v St. Clairski* naselbini —in bil izvoljen v prvo skupino direktorjev. Poučeval in poma-sral je našim naseljencem pri do-b a v i državljanskih pravic in niti eden njegovih učencev ni bil zavrnjen pri izpraševanju.
V	prvih letih bivanja v Clevelandu je bil član društva "Naprej" št. 5 SNPJ, a ko se je v pomladi 1916 leta preselil v Col-linwood in prestopil k društvu "V Boj" št. 53 je postal zelo agi-len tudi v tej naselbini in bil je večletni predsednik Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
Leta 1920 je odprl grocerijsko in mesno trgovino, katero je
vodil do leta 1935, nakar si je vzel nekoliko mesecev počitka. Ko se je naveličal tega svojega "oddiha" se je pridružil uradu za splošno zavarovanje in zem-Ijiščno trgovanje, kar vrši še danes in to pri Schneller Insurance Agency.
Nevenljive so njegove zasluge pri naši Jednoti. Kakor že omenjeno je pomagal organizirati društvo v W. Virginiji, bil pri svojem društvu (53) v raznih uradih, je bil večletni zapisnikar in svetovalec farmskega odbora in 14 let predsednik Clevelandske Federacije Društev Slovenske Narodne Podporne lednote.
Prvič je bil izvoljen v glavni porotni odbor leta 1916 in je to službo vršil do konca 1918 leta. Na springfieldski konvenciji, kateri je tudi predsedoval je bil izvoljen v- glavni nadzorni odbor in bil v tem uradu do izredne konvencije, ki se je vršila leta 1921 v Clevelandu. Predsedoval je tudi na konvencijah v Clevelandu leta 1937, v Pittsburghu leta 1941 in v Eveleth leta 1946. Na konvenciji, ki se je vršila v Chicago 1933 leta je bil izvoljen v gospodarski odbor, v katerem je služil do 31. decembra 1955, ali tako dolgo, ko si je zaželel razbremenitve te odgovorne pozicije pri naši organizaciji vsled visokih let in rahlega zdravja.
Z ženo Frances, rojeno Perše, je poročen že 43 let. Imata dvojčici, Katherine, poročena Alden, in Frances, ki je bolničarka v Cuyahoga County Receiving Home, pa vnukinjo Kay Frances in vnuka Richard Matthias Al-dent
Res lepa in polna je bila njegova življenska pot, pa se zberemo vsi. njegovi prijatelji v nedeljo, "15. aprila v Slovenskem narodnem domu in mu s svojo navzočnostjo izrazimo iskreno in hvaležno priznanje, za vse kar je v tako veliki meri prispeval za podvig in v korist našega naroda v novi domovini—Ameriki!
Ime "Matt Petrovich" bo imelo odlično mesto v zgodovini ameriških Slovencev!
Za Clevelandsko federacijo S.N.P.J.
Josephine Tratnik, tajnica.
Zinka Milanova nastcpi z Metropolitan opero v Verdijevi operi



MAlZIASl *
v torek, 24. aprila bo Metropolitan podala Verdijevo opero "Masked Ball" v Public avditoriju, v kateri boste peli naslovni vlogi naša jugoslovanska umetnica Zinka Milanova in Marian Anderson, ki bo sedaj prvič nastopila v Clevelandu.
Miss Anderson bo pela vlogo Ulrike, s katero si je pridobila mesto pri operni družbi kot prva črnska pevka.
Milanova bo v tej operi imela vlog6 Amelije. Miss Milanova pa bo nastopila tudi v naslovni vlogi Verdijeve "Aide," ki bo podana kot zaključna predstava sezone v soboto zvečer, 28. aprila.
"Zarja" poda krasno opereto
CLEVELAND, O.—Pri "Zar-janih" se zopet dvigne zastor ob priliki 40-letnice v nedeljo, 29. aprila, v Slov. nar. dornu na St. Clairju s krasno opereto "Planinska roža." Kot so priljubljene razne, svetovno znane operete, da jih vedno radi vidimo in slišimo, tako ae nam priljubi tudi ta. Kompletno delo je, neizčrpne in obširne domišljije, kakršno se pojavi na pozorju le na vsakih dvajset let. Zajeto je iz življenja naših ljudi v domovini, z idilo planin in lepoto rojstne grude, kjer je vedrost in zdrav humor doma. V opereti so vpletene bujne melodije, mični baleti in drugi okraski, ki najdejo pot v naša srca.
Avtor operete je ljubljanski glasbeni profesor Radovan Gobec, kateri je po vojni zelo plo-donosen. Zbori so prinesli zadnja leta precej njegovih novih skladb, med temi tudi zelo zav-zetno in izrazito skladbo "Pesem o svobodi," katero je "Zarja" podala na zadnjem koncertu. Ali ni ta pesem nekaj posebnega! Kot šopek rož. Krasna! Vsi, ki ste jo slišali, boste soglašali z menoj. Tudi "Planinska roža" je vsa posuta in obdana s cvetjem. Da skladatelj pri tem ni skoparil—se lahko prepričate. Naslednji verzi vam že pričajo o tem:
Planinska roža, najlepši cvet.
Planinska roža, vseh cvetov cvet.
Domovje tvoje, planinski kraj,
domovje sonca, tu tvoj je raj!
Ko so bili med nami gostje iz domovine—šega in Škrlovi, so to opereto omenjali in toplo priporočali. Videli so jo v Ljubljani, kjer je večkrat na reportoar-ju. Med nami bo prvič predvaje-na. Pričetek ob 3.30 popoldne. Za ples bosta igrala Samsa brata. Sodeloval bo tudi umetniški balet iz Slov. nar. tioma.
"Zarja" predstavi ob svoji 40-letnici nekaj prav posebnega. Rezervirajte si ta dan za poset. Povabljeni ste vsi iz Clevelanda kot tudi iz okolice. Prisostuvjte slovesnemu dnevu in izredni predstavi!
Leo. Poljšak.
Spomini starega pionirja ob 80-letnici rojstva
Vesfi iz življenja
ameriških Slovencev
CONEMAUGH, Pa.—У bol niči v Altooni je nagloma umrl John Ceglar,.član SNPJ. Doma je bil iz št. Vida na Dolenjskem. Star je bil 75 let. V Ameriko je prišel pred 50 leti. Pred par tedni je šel, na obisk k sinu v Altoona, kjer je zbolel in umrl.
CENTRAL CITY, pa.—Pred par tedni je za posledicami srčne hibe nagloma preminil Mike Lovrenčič, član SNPJ. Star je bil 61 let, doma iz Spodnjega Zemna pri Ilirski Bistrici. Zapušča žalujočo soprogo in 5 mladoletnih otrok.
PUEBLO, Colo. — Umrl je Frank Anžlovar Sr. Bolan je bil pet mesecev. Zapušča ženo Mrs. Mary Anžlovar, šest sinov" in tri hčere. V to deželo je prišel leta 1903.
—Dalje,je umrl Martin Fear. Zapušča soprogo Terezijo, tri sinove in šest hčera.
—Umrl je tudi John Klemen-čič. Zapušča ženo Barbaro in pet poročenih hčera.
JOLIET, m.—Umrl je po daljši bolezni George Pikush, star 63 let. Zapušča soprogo Frances; štiri hčere, Helen Sameck, Frances Walczak, Margaret Videtich, vse v Jolietu; Dorothy Maleski v Inglewood, Calif.; sestro, Mrs. Jennie Su-shan v South Chicago, Ш.; šest
Piše John Lokar
Nadaljevanje
V tem času, odkar se jaz nahajam v collinwoodski naselbini, so pri fari Marije Vnebovzete umrli sledeči duhovniki: Prvi je bil Rev. Pakiš, drugi je bil Rev. Smrekar, tretji Rev. Pavel Hribar, ki je bil še mlad ko ga je vlak ubil skupno s sestro na križišču. Rev. Kužnik, tukaj rojen, tudi še mlad, je utonil; enako je umrl tudi tukaj rojeni Rev. Virant. Rev. škur je odšel v Pennsylvanijo, kjer je kmalu umrl. Bil je zelo liberalni človek. Torej je umrlo kar šest slovenskih duhovnikov v tej fari v 42 letih in mislim, da ni v nobeni drugi slovenski fari bilo toliko smrtnih slučajev med duhovniki.
Tudi tiste čase so vladali hudi boji in prepiri. Pri fari sv. Vida v Clevelandu je trajal farni boj dolgo časa. Leta 1907 so bili napadeni slovenski duhovniki, uganjalo se je razne komedije in neumnosti ; zabijalo se je cerkev in župnika napadalo, ker se ga je hotelo pregnati iz fare. Voditelji boja so jahali na konjih do škofa, a škof ni hotel sprejeti depu-tacije, da je ta žalostno korakala nazaj. Nasprotni struji sta si celo dali eni drugi imeni—oni, ki so bili proti župniku so se imenovali kozli ker da so veliki grešniki, tiste, ki so bili za to, da župnik ostane v fari, pa so nazivali backi. No, v tej borbi ni zmagala ne ena ne druga struja. Župnika je škof prestavil v drugo faro.
Prva leta so nas Slovence v javnosti nazivali Austrian Krai-ners ali Pollacks, samo ne s pravim imenom—Slovenci. To so pa zakrivili tudi prvi naseljenci, ko so ustanovili prvo podporno jed-noto in ji dali ime Kranjsko-slo-vensko, mesto Slovenska. Primerilo se je tudi že meni, ko sem bil na delu v tovarni, da je prišel k meni preddelavec, ko je najel novega delavca in me vprašal če bi se lahko ž njim zmenil. Ko sem se novemu delavcu približal in ogovoril ter vprašal če je Slovenec, je brž odgovoril, da ne—
da je Kranjc. Vzelo je dolgo časa, predno so se začeli Slovenci zavedati, da so Slovenci.
Pri temu so imeli največ zasluge naši Slovenski narodni domovi, kulturna društva, to je pGV' ski zbori in dramatični zbori, napredno časopisje in organizaciji kot je Slovenska narodna podporna jednota, pri kateri so bili njeni ustanovitelji zavedni ^ resnično napredni, da so dali tej organizaciji pravo slovensko ime. Vse to je veliko pomagal"' da smo postali Slovenci to, kar nas pripoznajo.
Počasi se je začela razvijati slovenska zavednost. S.N.P.J- T igrala veliko vlogo pri prebuje* nju naroda, ki do tedaj se ni zanimal za kako narodno ali na" predno stvar. Ko ne bi bilo te. bi nas še dolgo nazivali za Kranjce ali Pollacks. Bila pa J® radi tega S.N.P.J. vedno kritizi" rana po klerikalcih, kateri bi radi držali narod večno v temi-A treba je iti z duhom časa naprej. Saj se tudi danes narodi V Aziji in Evropi prebujajo in otepajo tujih izkoriščevalcev. B®' zume se, da to boli one, ki bi radi še naprej izkoriščali ubog" ljudstvo. Njim ni za napredek —oni bi menda raje videli, bi padale atomske bombe, da bi se rušila mesta in vasi, da bi s® trpinčilo in mučilo nedolžne di. To so hinavci, ki bi radi živeli razkošno življenje na račun de* lavske mase.
Mi starci smo se rodili vsaj 50 let prezgodaj. Dosti smo morali v naših mlajših letih prestati, a danes bi lahko uživali bolj' še čase, pa naše življenje zahaja h koncu. V teh letih našega žiV' Ijenja se je iznašlo ogromno novega, da je življenje udobnejši' Danes letajo železni ptiči po zra' kuj kot redno prevozno sredstvo, medtem ko je bilo to nekaj ČU' dovitega pred 50 leti in veČ leti; Z takim napredkom pa bi, ko bi bilo vse pravično deljeno, lahk" vse ljudstvo udobno in v obilj^ živelo.
(Dalje prihodnjič)
vnukov, več nečakov in nečakinj. Bil je član KSKJ.
—Mr. in Mrs. John Kukman, Chanahom, sta šla z avtom na dolgo pot, doli v Cleveland, Texas. Mr. Kukman lastuje tamkaj zemljišče in je pravil, da je tam precejšno število Slovencev, ki lastuje jo zemljišča in na nekaterih so že oljni vrelci. Mr. Kukman se trošta, da bo tudi na njegovi zemlji olje pričelo bruhati sode in sode bankovcev. Mr. Kukman je že precej let uposlen kot oskrbnik na State Game Farm.
CHICAGO, 111.—John Tome je dobil pred tedni žalostno novico, da mu je v vasi Tlake, pošta Šmarje Sap pri Grosupljah, umrl najmlajši brat Alojzij dne 8. januarja 1956. Pokojni je bil v Ameriki od 1913 do 1931, ko ga je depresija prisilila, da se je vrnil v staro domovino. Ob smrti je bil še zavarovan za delno posmrtnino kot bivši član SNPJ. V bivšo SSPZ je pristopil 1. novembra 1913 skupno s pokojnim Frankom Andolškom, ki je tudi umrl januarja tega leta. Pokojni Lojze Tome je bil samec in zapušča v Sloveniji dve sestri, tukaj pa brata Johna ter tri nečake. Med vojno so ga Italijani odpeljali v koncentracijsko taborišče v Italijo, odko+ der se je vrnil po vojni v nezdravem stanju.
BARBERTON, Ohio — Predsednik društva Triglav 48 SNPJ Leo Bregar se zdravi v bolnici v Barbertonu. Obiski so dovoljeni. Nahaja se na četrtem nadstropju, soba 422.
HIBBING, Minn.—Dne 14.
marca je umrla v bolnici Hib' bing General Hospital 70 let sta^' ra Mary Jackopich. Rojena J® bila v vasi Dobernič pri Treb' njem. Bolehala je dolgo čaS^' Živela je na farmi v СгеепеУ' Minn., kjer zapušča moža Mai" tina, sinove Martina, Louisa« Antona Rudolpha in Gabriel^' hčere Mary, Anno, Angel"' Agnes, Jennie in Rose, 'brat^ Franka Church v Ely, MinO' in Antona V Springfield, 111., tef sestro Josephino Tish v Spring' fieldu, 111.
RENTON, Wash.—Tu je uR^"^ V starosti 68 let Jakob Prašni; kar. Rojen je bil v Bačni p^i Gornjem gradu v Zadrečki dol:' ni. Bil je pri KSKJ v KrainU, Wash., ter pri Eagelnu v Blad' Diamond, Wash. Zapušča sina ^ Seattlu, Wash., hčer v Renton^' Wash., ter 7 vnukov in veČ so' rodnikov v stari domovini. Žen^ je umrla preteklega 10. februai" ja.
HERMINIE, Pa.—Po daljni bolezni je umrla v WestmorC" land bolnišnici vsem poznan) Mary Zornik, vdova Anton® Zornika. Pogreb se je vršil 20-marca, ob 2. uri popoldne. Po' kojnica je izrazila željo, da n^ želi cvetic, s hvaležnostjo pa bi bil sprejet vsak denar za "НеаГ^ Fund." Mrs. Zornik je bila гојб' na v Cezsoči na Primorskem-Zapušča tri sinove; Antoni' Rudolpha in Leota ter hčerk" Mrs. Lydia Way, kakor tudi sedem vnukov in vnukinj, dalj® sestro Anno Klavoro v Sloveniji ter svaka Johna Zornika ^ Detroitu.
Oglaiajte v Enakopravnoe^
Ko boste spet prišli..."
zaškripalo v pol-Ш, zakajeni kuhinji, ga nihče Skopani. Se potem, ko je sto-
Sključen,
vtn^x^' ^ izbuljenimi očmi—bi tej človeški postavi težko spo-drr4u i^G^danjega Franca—Po-niačiw^^'	pravijo do-
^!|^8timi leti je bil tako smn ' 5	nasmejan, ko
v nje.
'Svo ргеушовф"''''
08v!2L?^^^'	narodno
osvobodilni odbor."
''"^ha, ja, ja. vi ste torei bi Bp*'' ^^-.Ne zamerite, kdo Bili so tu že štabi, DoZjaz vem! Vedno
kuririr^"'^^	pisanja,
vd,.v, " ^ smo vedno na
PokaT"	^ dolini najbolj
ao
nem fвпао bili v prijet-
likr\',	razgovoru. Ko-
K	^isli in želja je imel!
PravM^^	sijale od sreče,
ip .. J®' kako bo preuredil svo-spet posejal Pot ® kamenjem popravil kaUrft zasadil mlado sadje, ki i u	hlev za kravo,
se sn f	Seveda vse to, ko
ne t '^^nejo sinovi, ko bo voj-ko bo spet čas za to. гаоЛ' hočete!" je potem človpir ^ f^ko. "Nobeden mlad ^ se ne vrne več v te griče,"
brP9K°-. P^si^jenim nasmehom
črna	se mu je skrivala
slutnja.
*
letih°	sedaj, po tolikih
Priia	so mu šle brke v
ie n nasmeh. Ves vesel me Je Povabil v hišo.
®katt^i?	občutek, obi-
sov! K ^ ljudi iz tistih ča-рогјрГ°"ко spominov samo ob na er ^ jablano pred hišo, ^4alo v nasprotnem hribu: zanii^^ Jevo košat bor! Skalo v k, ^isto skalo pred vhodom briQjg j® čezinčez preraslo
k&j' И0," me je ^2--^ IZ globokih misli.
naprodaj J^KO HOČETE
vašo hišo v slovenski ^selbini ali kje drugje, P°l^ličite nas, da pregle-darno in ugotovimo z ^	vami ceno.
^ G E realty
Mr. malovic
---- KE 1-1034
^PRVA PONUDBA!
irria ^i^emu nadstropju; hiša '^ico l' ^P^^nice, veliko sprejem-PQj' ^^^hinjo, kopalnico in glet Sfg hišo. Fornez na plin je ^ri leta. Lota'40x140; lepo Sj.	Nahaja se na E. 63
fist cerkve sv. Vida. Hiša je davk- ^	ozirih. Zelo nizki
2 '■ ^P'"3ša se samo $8,900. podrobnosti se obrnite na prijaznega slovenskega '""'«kega ргоЛјака
ECKART realty
Ke 1 ? 200th STREET
___KE 1-1440
NA DEŽELI!
atraU^" bungalow s 4^2 sobami; prost	dobro urejen ter
buleJa"^^"	garaža; blizu
"Ja, kako vendar, da ste čisto sam? Kje so drugi?" sem oprezno zinil.
Samo molčal je. Postalo mi je nerodno. Stopil sem k okvirju, ki je visel na steni. Bil je še toliko bolj okajen in začrnel ko takrat. Slike v njem pa še skoraj iste: on, Franc v avstrijski paradni uniformi, s košatimi, navzgor zavihanimi brki, obledela poročna slika z letnico 1906 kot edini spomin na njegovo pokojno ženo, slika njegovega sina 3 poveznjenim klobukom italijanskega bersalira, slika starejše hčerke, poročene v Egiptu ... Samo z druge strani so bile zataknjene nove slike: oficir JLA s šopom odlikovanj na prsih, skupina delavk pred tovarno, žena z otroškim vozičkom v parku, novoporočenca pred avtom ...
"Da, tam so sedaj vsi. Samo na sliki jih gledam" je dejal čez čas. Ni mi bilo več treba spraševati, kje je Marica, kje je Stanko, Pepi, kje sta Lojze in Kati.
"Pa ste torej ostal čisto sam? Nemogoče!" sem dejal z neprepričljivo radovednostjo in za-čudenostjo.
"Cisto sam" je dejal čez čas. "Vsi so me zapustili v tej samoti. Saj sem vam že takrat pravil, kako bo, kadar bo končana vojna, ko bodo otroci spoznali svet. Se mar ne spominjate? Ali nisem imel prav, aaa ... ?" je buljil vame z zmedenimi očmi. "Vsi so se poročili, šli po svojih poteh, in nihče ne mara biti tu, v teh gričih."
Besede so se mu kar^rgale iz notranjosti v težko razumljivem neenakomernem ritmu.
"Pa dobro" sem dejal in počasi stopical po izbi, da so škripale deske, "ali ne bi bilo tudi za vas bolje, da pustite to ro-bidje, to bajto. Pustite jo kakemu sorodniku, jo daste v najem, jo izročite občini ali... Ne vem. Ne vem, kako bi dejal ampak ... Mislim..." sem se izmota val iz zadrege, vedoč, da ne bi nihče kupil niti prevzel take bajte v tej samoti, dve uri daleč od prevozne ceste, da je redil kozo in sadil krompir na krpicah njiv, ki jih lahko preskoči vsak šolar, na tej strmini, kjer se jabolka jeseni kotalijo naravnost v prepade proti dolini.
Samo gledal me je. Gledal tako mirno; da se je v meni nekaj zganilo. Njegov pogled je bil kot rentgenski aparat. Zdelo se mi je, da čutim z vso natančnostjo, kako čita moje misli in ve, da mu to pravim samo v tolažbo v njegovi brezizhodni bolesti.
"Kako morete kaj takega misliti in svetovati," je dejal po dolgem molku, ki me je silno izmučil. "Jaz, da bi zapustil svojo lastno hišo—to bajto, kot ji vi pravite? Če bi vi živeli 76 let v tej hiši, jo vso predelali in preuredili, vsako leto prenašali zemljo na svojih ramenih, če bi iz-ruvali in izkopali toliko robidov-ja in brinja, ki samo sili čez obzidje v njive, če bi si vse življenje pri skledi odtrgovali, da si
^'5,500.
Willougbhy. Cena

Le
■Р^/ trdna hiša s 3 spalnica-
Na
ru,' Garaža in zemljišče.
Rd. blizu Rf. 91,
vih j	več drugih hiš, no-
date"^	jih lahko ogle-
obrnif ^ ^^"esljivo poslugo, se nife na
KovAC REALTY
EAST 185th STREET KE 1-5030
Zastopniki "Enakopravnosti"
o
Za st. claksko okrožje:
JOHN RENKO
1016 EAST 7eth STREET UTah 1-6956
o
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ
17902 NOTTINGHAM RD. IVanhoe 1-3360 o
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO
11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029
končno postavite nad glavo trdno streho namesto slame, če bi vi razbili toliko skal in znosili toliko kamenja iz njiv, potem prav gotovo ne bi na svoja zadnja leta kaj takega mislili."
Vse to je govoril nekako čudno, tiho, komaj razumljivo, in me pri tem nepremično gledal. Med koščenimi, tresočimi prsti je tri kos suhe vejice.
Pogledal sem skozi zaprašeno okno. Na soncu pred hišo se je grel maček. Na desni strani po bregu sami zidovi kot stopnice: zidovi in ozke krpice njivic, vrsta jablan in spet zid—zid za zidom. V hipu se mi je zmeglilo. Nisem več videl zidov. Povsod sem videl njega—Podrobarja. Videl sem ga močnega, rdečega, velikega—tistega s košatimi, zavihanimi brki. Zemlja je bronasta kot njegova polt, v zidovih so se videle njegove roke onstran v robidju njegovi zmršeni lasje, jablane so se upirale v hrib kot njegove noge—cel breg kot njegova pleča. Povsod je bil on. On, ki koplje, teše, se znoji in upogiba, hrope ves sključen pod bremeni.
Počehljal sem se z roko po glavi, da se ponovno zberem in otresem prividov.
"Saj vem, da je težko," sem dejal in se obrnil od okna.
On pa je sedel na klopi še vedno čisto miren, še bolj majhen, še bolj droban. Ne! To ni več oni Podrobar, ni več tisti z bfki, ni tisti tam zunaj. Res! Tu na klopi je sedaj samo še senca.
"Nič ni težko" je odgovoril zopet mirno. "'Ni mi težko biti tu. Težko bi bilo le, pustiti kar tako na lepem vse, kar je edino ostalo od mojega truda, od mojega dela, od mojih rok—od življenja."
Stal sem kot pribit. Nisem imel moči, da bi mu karkoli prigovarjal. Zdelo se mi je, da vidim v njem nekaj lepega, velikega, plemenitega—neizmerno ljubezen do njegove kamnite, grenke zemlje, do njegove borne, rojstne hiše. in ko da je razumel moj molk in moje misli, je čez čas nadaljeval:
"Ne zamerim vam. Niti zdaleč ne! Vi v mestu tega ne razumete. Ne veste, kaj je dom, domačija. Selite se sem in tja kot mačke z mladiči, in če greste mimo postopja, кјек ste se rodili, niti ne pogledate navzgor, v okno, kjer vam je mati sušila plenice. Je pač tako. Vem. Zame pa je drugače. Kako naj pustim svoj dom??! Prosim vas! Bodite no pametni! Vsak kamen v zidu, vsaka deska v podu, vsaka jablana pod hišo, vsako groblji-šče v gmajni, vsaka steza v dolino je zvezana z mojimi rokami, z mojimi spomini, z mojo bo-
ENAKOPRAVNOST
lestjo, z nekdanjo srečo—z mojimi veselimi in hudimi časi."
Potem je molčal. Bilo je tako tiho, da se je slišal ropot klo-potca nekje od zunaj, ko da bi razbijal po glavi.
'Ne očka! Nisem tako mislil," sem se hotel opravičevati. "Vi bi šli le tako malo na Jesenice k Pepitu, v Zagreb k Stankotu, v Kranj k Marici... Zlasti še, ko pravite, da vas tako želijo in vabijo. Kadar pa bi se vam zdol-gočasilo, bi pa spet prišli malo nazaj."
"Še zmeraj me ne razumete! Ne razumejo me niti moji lastni otroci—kaj hočem! Nihče me ne razume," je dejal trdo in opazil sem, da se mu je nekaj zasvetilo pod trdimi vekami in zdrknilo na oguljeni jopič. Oba sva bila dolgo časa tiho. Potem se je dvignil čisto počasi, tiho, da sem čutil, kako mu je klecnilo v kolenu. Po škripajočih stopnicah se je zgubil nekam na vrh in se kmalu vrnil.
Postavil je osminko žganja kar na klop poleg mene.
"Mogoče bova pri tem bolj skupaj—prijatelja, kot sva bila takrat, štirinštiridesetega, se spomnite?" je dejal s prisiljenim nasmehom na kosmatih, upadlih licih. "Ko boste spet pri-šh, me morda ne bo več. Čutim, kako se mi bliža. Pripravljen sem na to, ampak na svojem, doma, tu v mojem griču," je dejal naslonjen s komolci na suha kolena.
"Moji mi toliko govorijo zmeraj, kadar pridejo," je nadaljeval skoraj šepetajoče, počasi, "o lepih cestah, ravninah, o tovarnah, o nekih kinematografih, o elektriki, o kopalnicah v stanovanju ... Ali... Kam naj hodim na zadnjo uro! Mi smo od-živeh svoje!"
"Ne tako, prosim, saj ste še tako dober," sem se skušal premagati iz mučnega ozračja, ki je nastalo v izbi.
"Kaj boste pravili," je zamahnil z roko in se obrnil stran, da bi mu ne videl obraza.. "Ko boste spet prišli, boste našli tu le razpadajočo hišo. Deževje bo izpra-lo vso zemljo, robidje in trnje že komaj čaka, da me poneso po griču navzdol. Le zidovje in stare jablane bodo mogoče koga Se spominjali name—garača."
Čutil sem, da se mi nekaj lomi v prsih. Zvrnil sem dolg po-žirek iz osminke in obrnil pogovor drugam, skrivajoč v sebi nekaj težkega, mučnega, nepozabnega.—Karel Makuc.
("Ljudska pravica") —NEW ERA. glasilo ABZ
STANOVANJE
5 SOB NA E. 74 ST. SE ODDA V NAJEM MIRNI DRUŽINI. S 1. MAJEM.
Pokličite EN 1-4592
THE MORITZ STEEL CO.
6515-21 JUNIATA AVENUE	EX 1-2072
Sheets Strips — Plates — Bars — Angles — Channels in drug industrijska orodja.
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
BLVD.	KEnmore 1-5830
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
Beauty And Glamor Plus Talent
These glamorous beauties aren't runners-up to be hea-d ''1 top stars at the Metropolitan Opera House. Each w'l'riv	» leading role during coming weeks in one of
casts^r ABC	Saturday Metropditan Opera radio broad-
beJtfpetersf'^''	»ilde Gueden, Dorothy Kirsten and Ro.
mrtvim cast,
živim v opomin
V zahodni Nemčiji, 18 km severozahodno od Munchna stoji še danes nacistično taborišče Dachau, ki so ga spremenili v muzej. Kakor nekdaj straži tudi se dandanes pred vhodom nemška straža, ki pa je pod nadzorstvom Amerikancev in se ukvarja le z izdajanjem dovoljenj za obisk taborišča. Lesene barake so bile kmalu po vojni porušene, na njihovem mestu pa stojijo lične hišice, v katerih stanujejo razni begunci. Vse ostalo je tako, kakor je bilo—voda, bodeče žice, v katerih je bila nekoč elektrika, visoki opazovalni stolpi in bunkerji. Tudi kapelica in knjižnica še stojita, za kateri pa večina ujetnikov niti vedela ni. Dvorišče pred krematorijem in sam krematorij sta spremenjena v muzej. Pred vhodom na dvorišče stoji skala, v katero so vklesane besede: Misli na to, kako smo tukaj umirali! Pred vhodom v krematorij stoji veličasten spomenik z besedami: Mrtvim čast, živim v opomin! V prvi sobi krematorija so razobe-šene zastave vseh tistih narodov, katerih člani so v Dachau umirali. Poleg so fotografije nacističnih morilcev, med njimi tudi zaverinske zločinke Dse Koch iz taobrišča Buchenwald. Tu je tudi razstava vseh knjig, ki opisujejo življenje v koncentracijski taboriščih in so izšle v nemškem jeziku. Razstavljeni so tudi zverinske zločinke lise Koch raznih narodnosti, in seznami vseh nemških žrtev Dachaua. Iz sobe drži pot v plinsko celico, v krematorij, od tam 'pa na prosto, kjer so trije veliki grobovi.
Tu počivajo tisoči nepoznanih žrtev. Krematorij obišče vsak dan mnogo ljudi, predvsem tujci, pa tudi mnogi Nemci, ki po večini niso mogli verjeti, kaj se je dogajalo v tretjem rajhu. Dachau so osvobodili 29. aprila 1945 Amerikanci. Svobodo je dočakalo 31,432 jetnikov, med njimi 9082 Poljakov, 3918 Francozov, 4258 Rusov, 3089 Jugoslovanov (2007 Slovencev, 1003 Hrvati in 79 Srbov) itd.
naravna predstava
Velik preplah je povzročil pujsek, ki se je med oddajo pojavil v nekem newyorškem televizijskem študiju. Nekaj igralk se je od strahu onesvestilo, ene so poSkakale na mize in stole, nekatere pa so padle v objem svojim partnerjem, pri katerih so iskale zaščito.
~ V NAJEM
SE ODDA STANOVANJE S 4 SOBAMI SPODAJ; ODRASLI DRUŽINI. 2 SPALNICI, VSE NANOVO DEKORIRANO. 14215 THAMES AVENUE
eivE
i TO CONQUER
I CANCER
i
AMERICAN i CANCER I SOCIETY I
1
^ BTRAN 3
Naslednjega dne je dobil televizijski studio na stotine pisem, v katerih so gledalci izražali svoje zadovoljstvo, ker se ie redko zgodi, da bi videli "tako veselo in naravno predstavo iz resničnega življenja."
Kot zastopniki Rdečega križa iz Jugoslavije so dospeli v Ameriko dr. Neubaver, Nada Krajgerjeva (iz Trsta) in poročnik Gojko Ratkovič.
V New Yorku so jih sprejeli Ančka Traven, tajnica ZOJS-a, Fred A. Vider in Mirko G. KuheJ od SANSA-a.
naprodaj
Dohodke donašajoče posestvo; dve trgovini, 3 stanovanja in 2 garaži. Na 961 Addison Rd.
Poizve se pri Zakrajškovih. EN 1-3113 po 6. uri zvečer
TEKOM ČASA,
ko ве zobozdravnik nahaja na St. Clalr Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini Twrakticiralo In se Izselilo, dočim se dr. Župnik ie vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik Iz-vrSil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestit z novim. Vam ni treba imeV. določenega doeovora.
Dr.J.V.ZUPMK
6131 ST. CLAin AVENUE
Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je vogal East 62nđ S tree*; vhod tamo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
Cable-Held Crawler Clears Way For Air Academy Pipeline
Now being completed near Colorado Springs, Colorado, is an eight mile pipeline which will carry water from the steep north slopes of Pike's Peak to the new Air Force Academy. Contracting engineers and tractor operators say the area over which the pipeline was laid "is some of the toughest in the-country." The pipeline, which is a project of the City of Colorado Springs, represents the first major construction work to be undertaken in behalf of the new Air Force Academy.
Water will be taken from the Crystal Creek Reservoir on the north slope of Pike's Peak at a height of 9,150 feet above sea level, drop to a low point of 7,500 feet and -then climb back to an altitude of 9,000 feet where it will cut through a 4,000 foot tunnel bored through the Rampart Range. The pipeline will carry 15,000,000 gallons of water a day, 5,000,000 gallons of which will be provided for use by the Air Force Academy.
Because of the practically vertical cliffs, it was necessaty to
use a big Allis-Chalmers crawler tractor as an anchor to hold another Allis-Chalmers bulldozer-equipped tractor. With a winch and cable on each unit, the tractor preparing the pipeline bed on the face of the cliff was suspended as it worked its way up and down pushing huge boulders, rocks and trees out of tho way..	I
The line is being laid on steep, mountain grades and will even-1 tually deliver water to three 800,000-gallon reservoirs on the) Academy grounds.
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
'Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo drus+vom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
-^<>?C><X><><>0<><><><><> «c
MATIJA GORJAN
Jože Pahor
KUi!;.
(nadaljevanje)
"Sam sebe nisem mogel razumeti, ko sem te ugledal zvezanega pred seboj," je dejal Gorjan; "zdaj razumem! Nedolžne žrtve kličejo zadoščenje. Kdor si je nakopal veliko krivdo, jo more poravnati le s ceno svojega življenja. Tehtnica je pravična. Nisem tvoj sodnik, tu so, ki te bodo sodili."
Gorjan se je ozrl okrog in pokazal oborožene upornike.
"Kaj bi izgubljali čas!" je dejal koren jaški mladenič "Saj si je splel vrv! Vsa dolina naj vidi, kako plačuje tlačan, kadar je mera polna."
Hrupno so odobravali možje, le eden, ki so se mu belili lasje na senpih, je iznehadil trde sodnike. Stopil je naprej, ozrl se po vseh in spregovoril:
"Ali ga ne vprašate, če se kaj brani? Če ni obdolžen po krivem? Ali nima pravice, da spregovori ?"
"Ti ga vprašaj!" je dejal Gorjan trdo.
Mož je stopil k Mustarju, miren in resen.
"Pravični hočemo biti," je rekel, "priznaj svojo krivdo!"
"Imaš ti drugo pravico, kakor možje, ki so že govorili?" mu je presekal Gorjan besedo.
"Ne prenagli se!" je zavračal
mož. "Morda se kesanje budi v njem, morda se bo vrnil s svoje slabe poti!"
"Volka spreobračaš!" je dejal Gorjan.
"Požabljaš, da je izročen na milost in nemilost," je trdovratno odbijal mož; "govori naj sam!"
"Dolžite me stvari, ki jih nihče ni dokazal," je spregovoril Mu-star kljubovalno, "da sem delal proti tlačanom podkupljen . .
"Tajil boš?" se je razvnel Gorjan.
"Proti tebi sem delal. Za to delo me ni bilo treba podkupovati!"
"Imaš dokazov?" je vprašal mož s sivimi senci.
Gorjan ga je naglo napadel.
"Čigava stvar je vstaja? Moja ali tlačanska?"
"Ne razburjaj se, naša je!"
"Čigavi so oni mrtvi, ki so bili izdani z razkolom v Konjicah, čigava kri je tekla v Celju, ko ni bilo pomoči od nikoder?"
"Vsega ne moreš naprtiti njemu!"
Gorjan ga je trpko zavračal.
"Izpusti ga, da bo laže zavil vrat nam, ki smo še ostali! Čuj! Mar se hočeš zavarovati? Za vsak slučaj?"
Mož ga je pogledal, a se ni razburil.
CHICAGO, ILLINOIS FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179
MALE HELP WANTED
• EXPERIENCED MEN — TOP WAGES •
PROCESS TIME STUDY ENGINEERS TOOL DESIGNERS LAYOUT DRAFTSMEN DESIGN ENGINEER
(Farm Machinery and Outboard Experience Preferred)
(APPLY IN PERSON, WRITE OR WIRE)
THE OLIVER CORP.
423 E. Michigan Bottle Creek, Mich.
" PAINTED DESERT URANIUM & OIL COMPANY
A WASHINGTON CORPORATION
Engaged in exploration for Uranium and other metals on properties in the daybreak Uranium area, Spokane County, and in Ferry County, Washington; also in Grand and San Juan Counties, Utah.
PUBLIC OFFERING
12,000,000 shares of common capilal slock at Ic per share fully paid, and non assessable.
Write for Offering Circular to
W. M. FREDERICKS. Secretary-Treasurer
725 Peyton Building, Spokane 1, Washington
The Statutory Statement filed with the State of Washington is available for inspection at the Company's Office, 737 Peyton Building, Spokane, Washington.
Phone MADISON 1851

W. M. Fredericks, Sec'y.-Treas.
725 Peyton Building Spokane 1, Washington
Please send me Offering Circular on PAINTED DESERT URANIUM & OIL CO.
Name (Print) _______________________________________________________
Street ______________________________________________________________
City--------------------------State___
"Kmet je, naša kri! Pretepli ga bomo, da bo obležal, ubili ga ne bomo!"
Gorjan je vzkipel. Da Mustar-ja brani eden njegovih, po vsem, kar se je bilo zgodilo, ga je žalilo.
"Tu ni srednje poti!" je vzkliknil. "Ali ga obsodite — kar ima na vesti, zasluži eno samo kazen—ali ga izpustite kot nedolžnega! Toda, če on ni kriv, smo krivi mi, puntarji, ki smo odpovedali pokorščino, rojeni za hlapce, ne pa za svobodne ljudi!"
Gorjan je premolknil in razdražen gledal zagovornika.
"Govori!" ga je pozval. "Toda kratko in naravnost!"
Mož je molčal, Gorjanov srd ga je razmajal.
"Umre naj!'' so se oglasili kmetje, ki jih je bil razvnel Gorjanov neizprosni nastop.
"Zadnji čas je!" je potrdil Gorjan.
"Motiš se, če misliš, da me imaš v oblasti!" je kriknil Mu-star. "Ubij me in plačal bo tvoj sin!"
Gorjan je prebledel, kapljice krvi ni bilo več v njegovem obrazu. Onemel je.
"Zdaj govori!" ga je pozval Mustar. "Mislim, da si razumel; življenje za življenje!"
"Moj otrok . . .?" je za jecljal Gorjan in bilo mu je, kakor da se zemlja pogreza pod njim. Tovariši so strmeli vanj, nikdar ga še niso videli tako brez moči kot ta trenutek.
"Odloči!" ee je oglasil mož s sivimi senci. "Ali je kriv ali ni?"
Gorjan ga je pogledal. Bilo mu je, kakor da se mu rogajo vsi tu okrog. Eno samo besedo bi moral izreči, a je omagoval nod njeno težo kakor pod goro in dvomil je, ali jo bo mogel spregovoriti. Z roko je iskal okrog sebe, kakor bi se hotel opreti, da ne pade. Tudi ogorčena misel, da je morda Mustar ugrabil njegovega otroka, mu
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn. 2-3179
FEMALE HELP WANTED
GENERAL HOUSEWORK — Must like childen. 5 day week. Private room with board. Pleasant surroundings, nice home.
Call ANdover 3-6955 or VErnon 5-3339
HOUSEKEEPER in fine Glencoe home. Young professional people with small boy. Permanent position. Lovely room and bath, TV. Good salary.
DEarborn 2-6270
ni vrnila moči. Oči vseh pa so bile nepremično uprte vanj.
"Kriv je!" je izjavil Gorjan in je pokazal drevo ob cesti.
Možje so zgrabili Mustarja ter so ga, velikega in težkega, odnesli do glavne ceste. Iz gostilne je z obupnim krikom planila ženska, a so jo prestregli in potisnili v stran.
Še enkrat je silni mož napel yse moči, da bi se rešil vezi. Kričal je, da ima še nekaj povedati, toda puntarji so zdaj naglo in brezčutno opravili svoj posel. Hrust je bil svoj zadnji boj, tem težji, ker do poslednjega trenutka ni mogel verjeti v smrt. Gorjan ga je gledal kakor skozi motne koprene, v njem je plapolal in rasel nemir, kakor ga še ni občutil v življenju.
"Mrtev je," je dejal poštami mož, ki je stopil bliže. Gorjan se je zdrznil. Ali se je ta trenutek odločila usoda njegovega otroka? Nemo so stali tovariši okrog, Gorjanu se je stemnilo pred očmi, bilo mu je, kakor da ga je udarila blaznost.
"Vem," je presekal poštami mož tihoto, "nisi mu mogel pri-zanesti!"
Gorjan se je vzravnal. Videl je, da čakajo njggove besede, zbral je vse svoje moči.
"Na konje!" je ukazal, odjezdili so. Trpljenje enega človeka je bilo komaj še kapljica, ki jo vsrka zemlja, da ni več sledu za njo.
Kmalu nato so hiteli čez Trebnje do Žužemberka. Gorjan je videl, da so tlačani še vedno pripravljeni za boj, čeprav so tudi tu nekateri ljudje skušali širiti malodušje in zmedo. Poleg tega je zvedel, da se je kočevsko krdelo že zganilo in da koraka proti Soteski.
Ko se je vračal v Boštanj, je tudi v Mokronogu našel četo konjenikov, ki je bila pripravljena, da se mu pridruži. Še ga je mučil strašen nemir, a poln zanosa jim je spregovoril nekaj besed, saj vse stiske niso uničile junaškega duha, ki so bile ž njim prepojene tlačanske vrste. "In če bi nam desetkrat izpodletelo," je sklenil Gorjan svoj nagovor, "bomo šli enajstič spet na delo, z isto trdno vero, da je naša stvar vredna vseh naših moči in slednje kaplje naše krvi, felednje naše žrtve."
19
Dva voza sta v spremstvu jezdeca prihajala ob reki. Na prvem se je peljalo četvero ranjencev, ki so sedeli in se živo razgo-varjali, na drugem je ležal, močno odet, Čebulec sam. Poleg voznika je sedel—Gorjana je izne-nadilo—vikar Kalist. Neugodna poročila, da je Herberstain že ob Savi, so pospešila prevoz ranjencev v varnejše ozadje. Baje so opazili sovražne prednje straže že pri Sevnici.
"Tako naglo napredujejo?" se je začudil Gorjan. Zaskrbelo ga je. Zdaj je imela plemiška vojska samo še dva pravca. Krško ali Mirensko dolino. Kam bo udarila?
Stopil je k drugemu vozu in je vprašal Čebulca, ki je ležal vznak, kako mu je.
"Mraz me trese," je povedal ranjenec, ki se ni ganil. Oči so se mu svetile, na čelu se mu je zbirala znojna rosa.
"Nogo ima kakor hlod," je pojasnil voznik, Gorjan pa je bral bolniku na obrazu, da je nevarno.
"Kopriva ne pozebe, izlizal se bom!" je dejal čebulec.
"Mir bi moral imeti, to je prvo!" je menil Gorjam.
"Ko pa je vojna! Ko bi le hitro šlo, da bi sam stal na nogah! Glej, roke so močne!"
Privzdignil je desnico, počasi, naporno, a mu je takoj omahnila.
"Daj mi piti!" je poprosil.
Gorjan mu je natočil vode iz majhnega sodca. Bolnik je pil željno, hlastno, nato se je nasmehnil.
"Kakor z otrokom je treba," je dejal. Tipal je ob strani, kjer je ležal kratek meč. Skrbelo ga je, da se ne bi izgubil. "Sinu bi ga rad izročil," je pojasnil. "Malo premlad je še fant, sedemnajst let! A če ga sam ne morem več sukati, naj ga zgrabi on! Naj se bori, ko se oče ne more! Povej, Matija, kako si opravil?"
COOK in Rectory —
Stay - Experience - References Phone — EUcUd 6-0725
REAL ESTATE
SAUGANASH — Zidana ranch hiša z 2 spalnicami; stara 3 leta. Garaža, klet pod vso hišo. Prodaja lastnik sam.
4111 Glen Lake , PAlisade 5-4012
BUSINESS OPPORTUNITY
AUTO BODY SHOP — Completely ready to go. Busy location. Equipped. Low rent, low price. Make offer!
Call EVerglade 4-4040 9 a.m. to 9 p.m.
BEAUTY SHOP — Living quarters. Good going business. Leaving city. Best offer.
EVerglade 4-4945
ROOMING HOUSE—Sell to settle estate. Vicinity 2600 W., 3100 N. Oil space heat; double garage. Owner's apartment optional. 4 complete baths (1 with shower); laundry room, automatic hot water. Owner.
JUniper 8-2560


Breakfast Aids Weight Reduction





Nutritionists have found through research that a good bre&kfast is the key to eny successful weight reduction plan. If you skip breakfast you are more apt to resort to between-meal snacks which add calories or you are apt to over-eat at the other two meals of the day.
A series of experiments at a prominent medical school of ® lerge university have demonstrated that just skipping or skimping break-fast will not cause a loss ш weight if the total daily caloric intake remains constant.
Scientific research on the effects of starting each day with a breakfast that provides one-fourth to one-third of the day's food needs highlights these benefits. You'll feel better, you'll work better, you'U be quicker in the late morning hours if you start the day with a breakfast. Doctors and dietitians recommend a basic breakfast pattern of fruit, cereal, milk, bread and butter.
A basic breakfast pattern not only is easy to follow but is thrifty, efficient, appetizing, and adaptable. It is ideal for a reducing diet. For example, a 400-calorie basic breakfast provides И of a 1200 calorie diet. The pattern remains constant but variety is easy— simply use a different fruit, cereal, and bread. There are more than two dozen varieties of breakfast cereals available at your grocer, including both hot and ready-to-eat varieties.
400-Calorie Basic Breakfast Orange Juice (4 ounces)	Butter (1 teaspoon)
Ready-to-eat Oat	Soft Cooked ISgg
Cereal (1 ounce)	Skim Milk to Drink
with Skim Milk (4 ounces)	(4 ounces)
Whole Wheat Toast (1 slice)	Coffee
Gorjan je pripovedoval, da se dolina spet zbira.
"Ozdravil bi, če bi slišal, da ste jih potolkli," je zatrjeval Čebulec.
"Samo glej, da prideš na varno!" ga je opominjal Gorjan. "Naš boj je težak, sam veš! Najbolje bi bilo, ko bi te peljali domov! Na cesti ni zdravja!"
Stisnil mu je roko, ki je bila vroča in vlažna, poslovil se je od ranjencev, ki so obljubljali, da bodo kmalu spet v boju ter je od-hitel s svojimi tovariši.
V Boštanju so ga že težko pričakovali. Zasedli so nekaj važnih krajev ob Savi, da bi zabra-nili prehod čez reko. Toda še tisto noč jim je prinesel sel usodno vest, da je sovražna predstra-ža pri Rajhenburgu prešla na desni savski breg.
"Vrgli jih bomo nazaj!" je odločil Gorjan. "Ti ne bodo nikdar prišli do Boštanja!"
Za jahali so konje in odhiteli ob Savi navzdol. Spet se je pokazalo, kako potrebna je konjiča. Ob cesti, kjer je segal gozd prav do reke, so se skrili v goščavi in nestrpno čakali. Gričevje, ki je valovilo v ozadju, je zapiralo prehod v Mirensko dolino. Her-
berstainova četa je imela tu no pot.
Prva zarja se je razlivala P" bregovih in reki, ko se je zažu* lo peketanje sovražne straž®' Kar je Gorjanovih imelo pušk®, so se pripravili. Že so se ločile posamezne besede, tuje so bile in trde. V dolgi vrsti so hajali jezdeci, v zasedi so kmetf od strani prežali nanje, čas r bil, Gorjan je dal znamenje.
Streli so počili, stoterno je mevalo od gričev. Med Herbef' stainovimi se je razlegel kn ' nastala je strahovita zmeda. K«" nji so se poplašili, Gorjan je p'®' nil nad iznenadene. Boj je kratek. Herberstainovi so razpršili, nekaj jih je planilo Savo, da bi se hitreje rešili- _
Gorjan je zmagal laže kot 9} je mislil. Takoj je poslal пек&З jezdecev v diru v Rajhenburg, ® je bilo že prepozno. Morali so ^ vrniti, ker je Herberstaino*® vojska pripravljala vdor v ^ rensko dolino. Tu so imeli spergi, tu je imel kardinal kot krški škof obširna posestvSj ki so se jih bili polastili upor® kmetje, tu je bilo treba najp™ udariti.
(Dalje prihodnjič)


8:

She hung herlaunJiy ill the White House East Room!
y^BiGAiL Adams was no clinging vine.
Wife of one United States President and mother of another, she exercised great influence on both the social and political life of her time. Besides, she did the Adams' family washing and ironing and cooking and dishwashing—and raised four children, practically alone, while her husband was away for long periods of time on business.
And Abigail did even more. She was an excellent business woman. She managed her husband's modest estate with such discretion and skill that John Adams was able to retire from public service to a life of comparative ease. And this was in distinct contrast to the poverty that embittered the closing years of some of his illustrious contemporaries.
John Adams would never have been able to gain this security without the invaluable help of his devoted wife Abigail.
And the same could be said about many successful jt\. men today. Many American wives not only inspire their husbands to set worthwhile goals—but also aid -them in attaining them. And a family's sound financial standing is dependent as much upon a woman's ability to manage money as it is her husband's ability to make it. That's why a savings program should be a family program—as much the wife's responsibility as it is her husband's.
Many wives today are encouraging their husband# to invest regularly in U. S. Series E Savings Bonds on the Payroll Savings Plan. It's the easiest way to save—and one of the safest. Once you sign up for Payroll Savings, you can relax and know that your saving is being done for you automatically. Each payday your money goes into Savings Bonds—wheie the principal is assured and your returns guaranteed.
Help your husband gain financial security tomorrow —by inspiring fvim to invest in Savings Bonds todays
For the big things in your life, be ready with U.S. Savings Bonds
уЛе U. 5. Government does not pay thU advertlHng. Tht
Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVN OST