PROLETAREC __Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠT. (NO.) 610. CHICAGO, ILL., dne 22. maja (May 22) 1919. LETO (VOL.) XIV. I _Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Lawndale 2407 OPTIMISTIČNA NEPLODNOST. Dobri ljudje v Parizu bi radi internacionali-zirali delavsko zakonodajstvo. Koliko je v tem stremljenju dobrote, ni baš najvažnejše vprašanje. Če bi učinek bil dober, se ne bi bilo treba preveč ukvarjati z motivi, iz katerih je potekel. Do svojih sklepov glede na delavsko varstvo so prišli v Parizu lahko tudi brez dobrote in brez pretirane ljubezni do delavstva, kajti kdor ni slep, lahko opazi mnogo drugih razlogov, ki so bili botri pri tem krstu. Strah pred delavskim gibanjem, na katerega smo že upozarjali, je eden teh razlogov. Drugi je čisto kapitalističnega značaj a in se najde brez težav in brez električne svetilke. Delavsko gibanje je bilo v nekaterih deželah kolikor toliko uspešno. Osemurni delavnik, o katerem se ni še nikdar toliko govorilo, kolikor sedaj, je marsikje že popolnoma navaden. Nasprotno se gara po drugih krajih še vedno od zore do mraka in tudi pozno v noč. V Ameriki se plačujejo v nekaterih strokah čedne mezde, na Japonskem je dolar na dan še vedno nezaslišana plača. Tupatam je vpeljano bolezensko, starostno in drugo zavarovanje, za katero morajo podjetniki prispevati, dočim ni v drugih deželah niti sledu po takih napravah. To dela pri produkcijskih stroških veliko razliko in močno vpliva na konkurenčno sposobnost. Kjer je moral kapital napraviti delavstvu znatnejše koncesije, tam postajajo podjetniki avtomatično veliki prijatelji delavcev — v tujih deželah. Če morajo sami draže producirati, privoščijo to dobroto svojim konkurentom iz vsega srca. Pripravljeni so tudi prisiliti kapitaliste drugih deželna enake stroške, kakor jih imajo sami, zato da ne bo prihajalo tuje blago ceneje na svetovni trg, kakor njihovo. Nekateri optimisti prihajajo do zaključka, da spelje tako internacionalizirano delavsko za-konodajstvo vso konkurenco v gladke vode in odpravi nevarne spore. Take nade so lepe sanje, ki se razblinejo v resničnisti. Nevarnost ostrih trgovskih konfliktov in v zvezi s tem krvavih vojn se ne zmanjša s temi ukrepi v toliki meri, da bi se mogli smatrati za resnično garancijo miru. Ves načft za delavsko zakonodaj stvo ima prav malo trdne podlage. Že se slišijo glasovi, da bo vse skupaj bolj priporočilo kakor obvezen zakon. Če se ustanovi liga narodov, ki bo pravzaprav le alianca nekaterih držav, je nerazumljivo, kako bi se mogli taki mednarodni zakoni vsiliti deželam, ki ne pripadajo ligi. In če bodo mogli kapitalisti takih dežel neovirano izkoriščati delo, ni verjetno, da si bodo kapitalisti ligi pripadajočih držav dali vezati roke. Ugovori se že slišijo iz podjetniških vrst in neoficijelno se jim odgovarja, da se bodo vpoštevale razmere v posameznih deželah, kar se lahko tolmači (tako, da bodo "mednarodni" pogoji le na papirju. Vrednost mednarodnih ukrepov pa bi tudi tedaj ostala omejena, če bi postali res mednarodni, to se pravi, da bi veljali za vse dežele in da bi se moglo izsiliti njih izvrševanje. Njih vpliv na življenje delavcev bi bil le relativen-Življenski pogoji ostanejo tudi ob takem zako-nodajstvu neenaki. V Parizu izdelan načrt je namenjen le industrijskemu delavstvu, ne pa poljedelskemu. Agrikultura in njena produkcija je v različnih deželah različna. Vsled tega so tudi cene živil različne; plača v kraju, kjer je meso, mleko i. t. d. drago, ne zaleže toliko, kolikor enaka plača v deželi cenenih živil. A tudi cene industrijalnih produktov se ne izravnajo s samim izenačenjem delovnih pogojev. Tudi v drugih ozirih se razlikujejo industrijelne razmere. Železo se ne najde prav tam ,kjer bi ga človek rad kopal; premog je na zemlji neenako razdeljen; železnice v gorskih krajih so dražje kakor na obširnih ravninah. Carine se bodo diktirale še nadalje in vsi taki momenti bodo vplivali, da bodo cene vsakovrstnih potrebščin neenake. Če bi bila v teh razmerah mezda po vsem svetu enaka, bi bila vendar praktično neenaka. Zaradi tega tudi najlepši mednarodni zakoni ne bodo mogli ustaviti stremljenja delavcev, da si izboljšajo položaj. Razlike industrijskih pogojev pa ne bodo vplivale le na delavsko gibanje, ampak tudi na svetovni trg in na konkurenco kapitalistov. Slej-koprej bo ta tekma obstajala, njeni pogoji bodo neenaki in to mora nujno voditi do novih sporov. Kdor zasleduje delo v Parizu, lahko opaža, kako skuša vsaka država spraviti čim več gospodarskih ugodnosti na svojo stran. Kapitalistični svet je pa tak, da pomeni profit enega izgubo drugega. Dokler se ne najde rešitev te dileme, so vse sanje o svetovnem miru in o trajnem miru prazne. Že doslej so se v vsaki vojni lahko opažali gospodarski motivi. Lahko so vplivali tudi drugi razlogi, toda ekonomična konkurenca je vedno igrala svojo veliko vlogo. V zadnji vojni je bila naj očitnejša tekma med Nemčijo in Anglijo. Sedaj je Nemčija močno potlačena, interesi Anglije so se pa na drugi strani izredno pospešili. Angleški kapitalizem bo ugodnosti novega položaja izrabljal do skrajnosti — kakor bi jih bil nemški, če bi bila Nemčija zmagala. Čim uspešnejši pa bo kapitalizem Velike Britanije, tem ljubosumnejši postanejo njeni konkurenti e. Nobena sila ne more ustaviti te tekme, dokler obstaja kapitalistični sistem; nobena sila ne more preprečiti sporov, ki nastanejo iz nje. In nihče ne more garantirati, da se ne bodo baš njeni sedanji zavezniki najprej čutili ugrožene in da splava vsled tega današnje prijateljstvo po vodi. Internacionaliziranje delavskega zakonodaj-stva bi lahko imelo velik pomen, če bi se ustanovila gospodarska Internacionala sploh. Če bi liga narodov obsegala res vse narode, pa napravila enotno gospodarsko' področje iz vseh dežel, ki bi bile kljub temu lahko politično suverene, bi se kapitalizem lahko tako internacionaliziral, da bi minili nacionalni spori iz gospodarskih vzrokov. Na taki podlagi bi se življenski pogoji proletariata lahko zelo izenačili, trgovska konkurenca bi se ob internacionalni koncentraciji kapitala blažila, število povodov za mednarodne konflikte bi se skrčilo, možnost, da se ohrani internacionalni mir, bi se znatno povečala. To ne bi bila rešitev vseh vprašanj, zlasti ne rešitev socialnega vprašanja. Vendar pa bi bila velika pridobitev. Ali obzorje pariških diplomatov ne sega tako daleč. S papirnatimi ukrepi slepe sami sebe. Z obljubo mednarodnega delavskega zakonodajstva mislijo zazibati delavstvo v sanje. Danes so ponosni na svoj papirnati rezultat; če se življenje ne bo dalo stlačiti na pot, ki mu jo hočejo predpisovati, bodo majali z glavami, in če izbruhnejo iz njih nameravanega socialnega miru poostreni socialni boji, iz umetno fabriciranega internacionalnega miru pa nove internacionalne vojne, se bodo čudili, kako je to mogoče in protestirali proti dogodokm, ki jih nočejo ubogati. Dogodki se pa ne bodo ozirali na njih presenečenje. Italijanski imperialisti so še vedno dolžni odgovor na vprašanje ,kdaj so Slovenci Italiji kaj vzeli, kdaj so ji napravili kakšno škodo, da bi ji sedaj morali plačevati odškodnino s svojo zemljo. Orlandisti tudi nikdar ne bodo odgovorili na -to, ker je nemogoče. Njihove zahteve pomenijo prosto osvajanje, ki bi se v privatnopravnem življenju imenovalo rop. Komur je ležeče na napredku socijalizma med Slovenci, bo vsak dan mislil na to, da pridobi Prole-tarcu kakšnega novega naročnika. Trajen mir. Strahote zadnje vojne, v vsakem oziru mnogo večje od vseh, kar jih pozna dotedanja zgodovina, so bile tako peklenske, da bi bila že zaradi njih želja po trajnem miru razumljiva. Iz želje se radi porajajo upi, in upu sledi špekulacija za petami. Pacifizem gre vsled tega zopet bujno v klasje in marsifkdo je že prepričan, da je iznašel čudežno sredstvo za utrditev večnega miru. Liga narodov je na primer institucija, ki naj bi preprečila vsako novo vojno. Liga narodov je sijajna ideja. D asi tudi v njej ni absolutne garancije za trajen mir, bi vendar lahko neizmerno veliko storila za preprečenje ali pa vsaj mirno izravnanje sporov, ki bi lahko postali nevarni. Toda nobena ideja ni tako lepa, da je ne bi bilo mogoče pokvariti in liga narodov je doživela tako skazo, da si je komaj moči misliti še večjo. Ideja lige narodov je tako popačena, kakor vsa načela, ki jih je predsednik razglašal kot bistvena za sklenitev miru. Da bi mogla liga biti uspešna, bi morala v prvi vrsti uživati zaupanje narodov in v ta namen bi bilo potrebno, da bi bila sklenjena in ustanovljena sporazumno od vseh narodov. 0 tem pa ni bilo ne sluha ne duha. Nikomur ni prišlo na misel, da bi vprašal narode sploh. Tudi zavezniški narodi niso prišli do besede, kajti nihče ne more trditi, da so diplomatje na pariški konferenci mandatorji svojih narodov za tako zadevo. Liga narodov je popolnoma nova stvar za ves svet; noben parlament se še ni bavil z njo; v nobeni deželi še ni bila ob času volitev ta ideja na dnevnem redu, da bi bili volilci mogli izreči svoje mnenje o njej. Državniki na pariški konferenci izražajo vsled tega le svoje osebne nazore, o katerih ne more nihče povedati, koliko se strinjajo z nazori in volj narodov. Medtem ko je zavezniška diplomacija brez pomislekov postavila sebe za zastopnico svojih narodov, pa ni ostalim deželam, bodisi sovražnim ali nevtralnim, priznala niti toliko pravice, da bi mogli njih državniki sodelovati pri snovanju lige. Statut je sestavljen v najožjem krogu nekaterih oficielnih oseb iz zmagovitih dežel, pa se predlaga zastopnikom ostalih narodov v brezpogojni obliki. Še več: Nekatere dežele so iz lige vsaj začasno sploh izključene. Kdor ji pa hoče in sme pristopiti, mora to storiti na podlagi pravil, pri katerih sestavi ni imel nobene odločilne besede, niti posvetovalnega glasu ne. Vsa liga narodov se pa sploh ne more ločiti od mirovnih pogajanj, kajti ustanoviti se more le na podlagi in v okvirju takega sveta, kakor ga preustvari mir. Da bi bila liga narodov zdrava, bi morala biti plod splošnega pogajanja; tak bi moral biti tudi mir. Ali tudi tukaj ni govora o kakšnem resničnem pogajanju. Mir je enostaven diktat zmagovitih zaveznikov. Nasprotnim strankam ni dovoljeno nič druzega, kakor pod- pisati, kar jim je predloženo, ali pa se podvreči posledicam, o katerih se ne ve povsem natančno, kakšne bi bile v praksi, ki pa bi jih zopet zavezniki svojevoljno diktirali. Še ni gotovo, kako se konča igra v Versail-lesu. Vesti, da riskira Nemčija rajša zavezniško skupino, kakor da podpiše pogoje miru, se ponavljajo. Ali tudi če se nemška vlada še premisli in podvrže, ostane od lige narodov le kupček pepela, pod katerim bo v najboljšem slučaju nemara nekoliko žerjavice. Zanimivo bi bilo vprašanje, ali so staroko-pitneži na pariški konferenci kdaj razumeli idejo lige. Stvar je v resnici zelo enostavna in vsak normalen človek, ki zna svoje misli vsaj za nekaj časa koncentrirati na en predmet, jo lahko razume brez vsega napenjanja. Toda bolj-inbolj se kaže, da je med diplomati in normalnimi ljudmi velika razlika. Sami si pač domišljajo, da stoje visoko nad zadnjimi; v resnici so jim diplomatični triki tako napolnili glave, da ni v njih več prostora za normalne misli. Vse je postalo mehanično v teh možganih in človeku bi se smilile te mašine, če ne bi bil položaj tak, da s svojo duševno omejenostjo lahko v največji meri vplivajo na bližnjo bodočnost sveta in zvarijo neizrečno gorje za vse narode. Vzpričo pariških dogodkov ima pacifizem slabšo podlago, nego jo je imel sploh kdaj. Kar se tam pripravlja, ni nič druzega, kakor nove vojne, najbrže spojene z novimi revolucijami, sploh krvave katastrofe, proti katerim je bila zadnja vojna le velika vojaška vaja. Kajti ukrepi momentanih mogotcev v Parizu ne morejo poroditi nič druzega, in človek ne ve, ali bi občudoval samozavestne konferenčnike, ali bi se jim smejal, kadar govore o mirovnih garancijah, medtem ko kupijo cele hribe novih vojnih povodov in revolucionarnih provokacij. Ljudje Clemenceaujeve sorte se zanašajo na silo. To bi bilo morda prav, če bi se jutri ustavil ves zgodovinski razvoj in bi ostale razmere neizpremenjene do konca dni. Toda če je materijalna sila zaveznikov danes tako velika, da izsilijo z njo svoje pogoje, se položaj v kratkem lahko izpremeni in se mora izpremeniti, kar se seje že na konferenci sami seme za izpre-membe. Predstavimo si položaj, če Nemčija res ne podpiše miru in jo zavezniki tedaj okupirajo. Ker operirajo še vedno proti Rusiji in Ogrski, ker imajo svoje čete še v nekaterih drugih, bi bilo za vse te naloge treba precej izdatne vojaške sile. Največji del Evrope bi praktično ostal v vojnem stanju. Nadvse je verjetno, da bi vpričo tega nastale nove komplikacije, katerih ne bi zavezniške vlade mogle ignorirati, če bi ho-tele konsekventno zasledovati svojo politiko. Mejnih sporov je že danes vse polno po Evropi. Mirovni pogoji puste skoraj v vsakem slučaju eno ali drugo stran nezadovoljno. Samo po sebi ne bi bila taka nezadovoljnost s stališča svetov- nih interesov preveč tragična; če pa ostanejo po večjem delu Evrope razpostavljeni kanoni, ni nič verjetnejša, kakor da bodo nezadovoljne stranke skušala tudi svoje ambicije naglašati z orožjem. To nam obljubuje splošen kaos, v katerem bo liga narodov enostavno brezmočna in ne pride niti do tega, da bi kdaj resnično funkcionirala, če se sploh kdaj ustanovi. Okupacijska in operacijske armade bodo nujno skrčile domače garnizije. V takem obsegu kakor tekom vojne, se armade ne bodo mogle trajno vzdrževati. Nobena dežela ni tako bogata in nobena ne more riskirati, da služi njena industrija le vojnim namenom. Kasarne torej ne bodo mogle biti prenapolnjene. A kaj, če izbruhnejo v takih razmerah domači resni nemiri? Šovinistični reakcionarji kriče takoj o izdajstvu, če se govori o tem; večje izdajstvo pa je zakrivati nevarnost. Ves svet pleše danes na vulkanu. Tudi zavezniškim vladam ni postlano na rožicah. V Italiji je dvajsetkrat več socialne in političke opozicije, nego priznava signor Orlando; po severni, srednji in južni Italiji so vojaki tekom vojne in izza premirja potlačevali nemire in prave revolte. Proti Clemenceauju stoji vsa socialistična stranka in vsa federacija dela. Anglija ima irsko- egiptovsko, indijsko vprašanje. Bolečih točk je na evropskem telesu več, nego jih je v naglici mogoče prešteti, in če ne bi bili konferenčni diplomatje preveč trmasti in pijani zmage, bi lahko spoznali, da utegne njih današnja sila pojutršnjem skopneti kakor aprilski sneg. In kaj bo tedaj s slogo zaveznikov? Japonci in Kitajci so zavezniki — nasprotja med njimi pa zakriva komaj pajčevina. Več ali manj nesporazumov imajo Japonci z vsemi zavezniki. Italija sumniči vse vlade. Francija je ljubosumna na Anglijo in Ameriko. Pri tem se ne sme pozabiti, da govore danes le zavezniške vlade, in vsaka izmed njih lahko pade čez noč in zavede politiko v povsem drugo strujo. Na takih temeljih se ne snuje trajen mir. Nič druzega kakor pravičnost ne more biti njegova podlaga. V Wilsonovih načelih je bil vsaj dober kos pravičnosti. Toda pariške pogodbe so kričeča parodija teh načel in zaradi tega nimajo pacifisti nobenega upanja. Vojna, ki jo "končujejo" v Parizu, ni bila zadnja vojna. Tista, ki ji bo sledila, pa utegne biti strašnejša od nje. In na konferenčne diplomate pade velik del odgovornosti. Če hočete, da se kdaj uresničijo zahteve socializma, pomagajte ustvarjati socialiste. Pridobivajte delavce za socialistične klube, razširjajte socialistične časopise in sploh socialistično literaturo, in kadar bo masa znala socialistično misliti, se ne bojte, da ne bi znala tudi socialistično ravnati. Dokler nima socializma v glavi, pa tudi njena dejanja ne morejo biti socialistična. Za Kolčakovo vlado. Francoska vlada sili na to, da bi zavezniki in Amerika priznali Kolčakovo vlado. Eden izmed argumentov, ki jih navaja Clemenceam je dober. Pravi namreč, da je treba nekoga na Ruskem priznati, preden se sklene mir. To se pravi, da bo mir malo vreden, če ne bo obsegal Rusije. Lahko bi se reklo še nekoliko več. Miru sploh ne bo, če ga ne bo tudi z Rusijo. Ampak da bi bilo zaradi tega treba priznati ravno Kolčakovo vlado, je zelo konfuzna ideja; zanimiva je le zaradi tega, ker kaže, kje so simpatije gospoda Clemenceauja. Izmed vseh številnih vlad, kar jih je v raznih delih Rusije, ni nobena tako reakcionarna ,kakor je Kolčakova. In prav ta je gospodu Clemenceauju najbolj pri srcu. Iz tega se marsikaj lahko sklepa. Nikakor pa ne to, da je zaradi takih simpatij umestno priznanje admirala Kol-čaka. Če se vzamejo stvari, kakršne so, se ne more o nobeni vladi na Ruskem reči, da je ruska vlada. Kajti oblast nobene ne obsega vse Rusije. Doslej se nobeni ni posrečilo, da bi premagala vse ostale> in tudi v bližnji bodočnosti ne izgleda, da se zgodi tako. Toda če naj Rusija ostane, oziroma zopet postane cela, je le dvoje potov, ki držita do tega cilja: Zmaga ene stranke nad vsemi drugimi, ali pa sporazum. Zavezniki bi lahko največ pomagali, da se doseže zadnje. Enkrat so v tej smeri storili poizkus, ko so predlagali konferenco na Prinčevem otoku. Ali ta korak je bil storjen brez vsake eneržije in menda tudi brez prave volje. Kakor je znano, je ostal brez uspeha. In vendar bi se v tej smeri še najlože prišlo do cilja. Mnogo poizkusov, ki se niso posrečili prvi hip, se je ponovilo, in prav nobenega razloga ni, zakaj da se ni to storilo v ruskem slučaju, razun če je bil razlog ta, da niso vplivne sile med zavezniki same želele sporazuma. Očitno prevladuje zlasti v francoskih vladnih krogih druga ideja, namreč da naj bi ena stranka premagala vse druge. Katera stranka je to, je razvidno iz pritiska za priznanje Kolčakove vlade. Toda če pustimo tudi vse simpatije in antipatije na strani, vidimo vendar, da niti Kolčak ni premagal boljševikov in tudi nič ne kaže, da jih premaga z lastno silo. Če se to vzame v poštev, ne bi pomenilo priznanje njegove vlade nič druzega, kakor da naj zavezniki vojaško podpro in mu pomagajo spraviti vso Rusijo pod svojo oblast. Reakcionarji, ki jim je verjeti, da imajo take namene, pravijo temu manevru "boj proti boljševizmu". Praktično pa ne bi bilo to nič druzega, kakor resna vojna z Rusijo, kajti kdor šteje do pet, razume, da ne bi bili boljševiki osamljeni v tem boju, temveč bi se okrog njih zbrali vsi protireakcionarni elementi. Pri tem so pa še druga vprašanja, s katerimi starokopitneži v zavezniških kabinetih, kakor se zdi, ne znajo računati. Prvo je to: Kako dolgo bi se vodica vojna s samo Rusijo? V Evropi so nešteta kočljiva vprašanja, ki rujejo javno in na tihem; mnogo jih je, ki žele iz vsega srca, da bi zavezniki prišli v kakšno zadrego. Če se spuste v vojno z Rusijo* se to kaj lahko zgodi in nenadoma imamo lahko namesto ruske novo svetovno vojno. Drugi resnega uvaževanja vredni moment je ta: Nemčija, Ogrska, nemška Avstrija in še nekatere druge dežele so danes polne boljševizma. Odkod so ga dobile? Njih vojaki in vojni vjetniki so ga prinesli iz Rusije. Če ne mara Clemenceau boljševizma na Francoskem, bi najbolje storil, da ne pusti Francozom priti v dotiko z Rusijo. Kajti če je boljševizem nalezljiva bolezen, se je I^ancozi in Italijani prav tako lahko nalezejo, kakor so se je Nemci in Madjari. Pravijo, da sklepajo v Parizu mir. Postopanje proti Rusiji ne kaže tega. Namesto miru lahko dobimo trajno vojno stanje v Evropi in Aziji in nobena Sibila nam ne pove, kakšen utegne tedaj biti konec. Naraščanje bogastva. Da bi človek hitro obogatel, je zelo razširjena želja našega časa, in pravzaprav tudi ni kaj posebno težko razumljiva. Navsezadnje se niti ne more reči, da se je porodila šele v naših dneh. Tako stara je kakor privatna lastnina. Celo sveto pismo, o katerem trdijo agenti božanstva- da ga je narekoval , sam Bog in ki bi že vsled tega moralo biti posvečeno bolj "nadzemeljskim" rečem, nam pripoveduje, \ kako pametno je Jakob speljal Labana na led, da ' je dobil velikansko čredo ovac. Velike bogatine so poznale vse dobe, odkar je minil komunizem. Vendar pa je na drugi strani res, da ni bilo stremljenje po hitri pridobitvi velikega bogastva še nikdar tako strastno kakor v naših časih. Bogastvo ima namreč dandanašnji poseben pomen. Veliko imetje je vedno omogočalo prijetno življenje. Kar je bilo na prodaj, se je vedno lahko kupilo z denarjem. Toda finančno bogastvo ni vedno dajalo take moči, kakor dandanašnji. V fevdalni dobi je bil zemljiški baron za cesarjem največji gospod. Meščan, ki je imel mnogo denarja, je pač lahko dobro jedel in pil, se lepo oblačil in razkošno stanoval, , toda socialno ni nikdar dosegel takega pomena, kakor fevdalni aristokrat, tudi če je ta, kar se tiče premoženja, daleč zaostajal za njim. Danes daje bogastvo ne le vsakovrstne udobnosti, ampak utemeljuje tudi največjo moč v družbi. Ljudje, ki streme po obogatitvi; ne mislijo sicer vedno na to; najdejo se celo kapitalisti, ki se ne zavedajo tega. Marsikdo, ki sanja o miljonih, misli le na to, kakšne delikatese bo užival in kako se bo vozil po svetu. Če se pa kdo na lestvi bogatinov res visoko povzpne, začne navadno prav kmalu rabiti svojo moč; če ne stori tega, afnpak le uživa svoj denar, ' se ga večinoma prav tako hitro iznebi, kakor si ga je pridobil. Pravi kapitalist ne živi od svojega kapitala, temveč od obresti. Te pa ne padajo iz nebes. Nekdo jih mora ustvarjati. To opravlja delo .oziroma delavci. Pri tem se seveda ne smemo držati tistega tesnega pojma, ki prihaja zadnji čas po krivem nekako v modo. Delavec ni le tisti, ki dela s krampom in lopato; produktivno je telesno in duševno delo. Inženirjev načrt je za zgradbo mostu prav tako potreben kakor vse, kar opravijo po tem načrtu vsakovrstni izučeni in neizučeni delavci. Produktivni so tisti, ki delajo s strojem, pa tudi tisti, ki je iz-umel stroj. Eni in drugi pa stoje v službi bogastva, v službi kapitalistov, ki imajo v sedanji družbi edini možnost, da se polaste produktivnih sredstev. S tem postajajo gospodarji dela in najmogočnejši faktorji dražbe. Njih vpliv je enako velik in odločilen na gospodarskem in na političnem polju, Kdor je od njih gospodarsko odvisen, je v vsakem oziru odvisen od njih. V tem je prava moč kapitalizma. Kdor se obogati, postane deležen te moči. Reši se neodvisnosti, pa spravi druge v svojo odvisnost. Če se govori o industrijskih kraljih in baronih, ni to le govorniška figura. Moč modernih industrijskih kapitanov je resnično večja od moči nekdanjih fevdalnih baronov in marsikateri kralj je uboga reva v primeri z Ro-ckefellerjem, čigar oblast je obsežnejša in absolut-nejša od marsikatere kraljevske. Ta moč je glavna gonilna sila v dušah vseh tistih, ki bi radi čez noč dosegli bogastvo. Teh je mnogo, tudi med delavci. Povesti o ljudeh, ki so prišli z ubogo culo v Ameriko, pa so postali veliki tovarnarji, so razširjene, in ne manjka se domišljavih ljudi ki si pravijo: Zakaj ne bi mogel jaz doseči tega, kar je dosegel kdo drugi 1 V dirki, ki jo povzročajo take ideje, pa pride malokdo do cilja. Večina jih obleži na poti in drugi drve preko njih trupel dalje. Le toliko jih doseže smoter, da ostanejo povesti o možnosti obogatitve žive in se z njimi vara na tisoče ljudi, ki pričakujejo čudež za svojo osebo in ovirajo naravni boj svojega razreda. Tak slučaj ogromnega naraščanja bogastva so tekom vojne doživeli magnati bakra. Meseca junija doseže preostanek čistega bakra v Zedinjenih državah 1,500,000 funtov. Ena četrtina tega preostanka odpada na odpovedi vojnih naročil za Anglijo, Francijo in Zedinjene države, ker se je izdelovanje topov, in nabojev ustavilo. Vsled teh odpovedi je padla cena bakra od 26 na 15 centov. To sicer ni voda na mlin profitarjev. Ampak zaradi tega se nikomur ni treba obesiti. Ali se baker danes proda ali ne, je le še postransko vprašanje izza čudežne prosperitete, ki so jo imeli magnati te kovine tekom vojne. Devetindvajset družb se bavi v Ameriki s pridelovanjem bakra. Tekom štirih let so te družbe '' zaslužile" čistega nad eno miljardo in triindvajset miljonov dolarjev. Delničarjem so razdelile 540 miljonov v dividendah. Za popravke in podobno so izdale 229 miljonov. Svojim glavnicam so dodale 223 miljonov. Največje družbe so izplačale sledeče dividende: Calumet & Hecla Co., $26,500,000, ali $265.00 na vsako delnico. Poleg tega je družba izplačala za popravo podjetja $1,500,000. Izven vseh teh izplačil je imela družba 1. januarja 1919 prebitka $10,626,-485.00 proti $6.553,964.00 v letu 1914. Anaconda Copper Mining Co., je izplačala v štirih letih $65,275,000 v gotovini za dividende, ali $26.50 na delnico. Poleg tega je izplačala neke vrste dolg, ki je znašal $15,000,000 in vložila nadaljni kapital za izboljšanje podjetja v znesku $54,466,703.00. Izza vseh teh izdatkov, ki znašajo $134,741,703.00, je imela 1. januarja 1919 čistega prebitka $39,926,029. Ta prebitek primerjaj s $4,688,204.00, ki ga je imela družba 1. januarja 1914. V zadnjih štirih letih je plačala Utah Copper Co. za dividende $63,761,233.00, ali $39.25 na vsako delnico. Istočasno je izdala $17,257,666.00 za popravke podjetja. Po odbitku teh svot, ki znašajo $81,018,899.00, je ostalo družbi čistega dobička še $30,265,957.00. Leta 1914. je imela ta družba le $2,917,573.00 čistega prebitka. Ameriško bogastvo se množi. V teku devetih let "smo" obogateli za 120 miljard dolarjev, tako da "premoremo" danes 260 miljard. Mnogo teh miljard se je steklo v Ameriko vsled svetovne vojne. Bogati smo — ne, bogati so, ampak bogati bi bili lahko vsi skupaj, če bi bili pametni, to je, če bi bila večina ameriških delavcev socialistična in če se ne bi dala premotiti s takimi slučaji hitrega obogatenja, katerih ne bo nikdar mogla posnemati, ampak bi se organizirala, da bi dosegla tisto moč, ki ne tiči v denarju, ampak v delu, ki pa je odločilnejša od denarne, če je dobro organizirana. Mirovni pogoji ruskih boljševikov. The London Daily Herald, delavsko glasilo, ki ga izdaja in urejuje George Lansbury, eden najvne-tejših zagovornikov delavskih interesov v Angliji, prinaša med drugimi važnimi vestmi iz Rusije tudi ponudbo mirovnih pogojev ruske boljševiške vlade. Ti pogoji, ki sta jih prinesla iz Rusije v Pariz dva ameriška odposlanca, William Bullit in Lincoln Stef-fens, poslana v Rusijo od predsednika Wilsona, se glase: 1. Sovjetska vlada preneha s svojo propagando izven Rusije; 2. Amnestija za vse tiste, ki so zagrabili za orožje proti sovjetski vladi; 3. Popolna pravica svobodnega samoodločevanja za vse države in kraje v Rusiji; 4. Konferenca vseh strank naj določi bodočnost Velike Rusije; 5. Izplačilo vseh zunanjih dolgov. Daily Herald vprašuje angleško vlado, zakaj ne sprejme kompromisa boljševikov, na katerega jih sili pritisk razmer. Dalje zahteva Daily Herald, da sklene Anglija z boljševiki takoj premirje. Na drugem mestu se nahaja zopet protest angleške Labor party, v katerem zahteva, da se ruska intervencija od strani zaveznikov takoj ustavi. Malo je vredna organizacija, ki ima člane le na papirju. Tudi seje ne pomenijo veliko, če se ba-vijo le z najnujnejšo notranjo upravo. Socialističen klub mora biti politična šola. Socialist, ki ne agitira za svojo organizacijo, je mrtev član. "Appeal to Reason" in'njegov program rekonstrukcije. "Appeal to Reason", ki je stal v vojnem času kakor naša J. S. Z. na stališču, da je treba poraziti militarizem in avtokraeijo centralnih sil, objavlja v eni svojih zadnjih številk program, ki naj bi služil za rekonstrukcijo. Ta program je pač precej oddaljen od tega, o čemer bi morali govoriti socialisti z ozirom na rekonstrukcijo in ne moremo se strinjati z načinom, ki se ga poslužuje Appeal na svojo pest; vendar pa vidimo v programu stvari, ki so s praktičnega stališča, kar se tiče takojšnje akcije množic, in z ozirom na delo, ki je v zvezi s propagando socializma med še nepridobljenimi množicami, instruktiven. Če nič druzega ne, osvetljuje ta program žalostno vlogo, ki jo je igrala socialistična stranka v času vojne* ko je zavrgla s svojim protivojnim stališčem, sprejetim v St. Louisu, vsak mandat za možnost takega dela, ki ga vodijo sedaj na svojo pest listi, kakor je Appeal in A. F. L. po svoje. In to je žalostno. V uvodu k temu programu pravi Appeal med drugim sledeče: "Živimo v taki periodi zgodovine, ki pomeni po splošnem priznanju krizo v napredku človeštva. Kar se zgodi v tej dobi v teku bodočih šestih mesecev, odloči o življenju ljudstva za bodočih petdeset let. Tekom vojne so inteligentni in misleči ljudje spoznali, da bo doba, ki pride izza vojne, bolj pospešila napredek človeštva, kakor katerakoli druga perioda našega časa. Velika Britanija je že leta 1915. organizirala celo vrsto odborov, da študirajo probleme, ki zadenejo deželo, kadar nastane mir. Vlada Zedinjenih držav ni storila ničesar v naprej. Sedaj je že pet mesecev, odkar se je končala vojna na zapadni fronti. Ameriški vojaki so bili poklicani domov, in ameriške mornarice ni več v evropskih vodah. Niti en strel ni padel izza 11 .novembra. Vzlic temu je dejstvo — kar se ameriškega ljudstva tiče — da živimo še vedno v vojnem stanju. Ljudstvo še vedno odirajo profitarji. Delavske in socialistične voditelje še vedno preganjajo vladni organi, ki očividno mislijo, da varujejo Ameriko pred roko odstavljenega pruskega kajzerja. Državljanske svobode, kakor svoboda govora in tiska, se ameriškim državljanom še vedno odrekajo v veliki meri. Reakcija vlada. V splošnem imamo šest velikih problemov, ki jih je povzročila vojna. Ti problemi so: 1. Splošna amnestija političnih jetnikov. Ječe so napolnjene z našimi sodrugi in delavci. Nekateri izmed najplemenitejših elementov delavskega gibanja so zaprti ali prisiljeni delati pod bičem jetniške discipline. In še vedno meljejo mlini pravice in pošiljajo mnogo žrtev v črne kapitalistične luknje. Med temi so Debs in drugi. 2. Povratek državljanske svobode. Meseci potekajo in za povratek državljanskih pravic in demokracije za ameriško ljudstvo se ne stori nič. Dasi se strinjajo vsi vojaški strokovnjaki v tem, da ni od strani Nemčije nobene nevarnosti več, da bi obnovila vojno, živimo v Ameriki, na tisoče milj od stare bojne črte, v takem vojnem stanju in ob takih vojnih odredbah, ki bi povzročile med angleškim ljudstvom sredi vojne takojšnjo revolto*. Kajti vzlic vsem kritičnim izjavam in obsodbam vojne, ki so prihajale iz ust Snovvdena, Ramsay Mac Donalda in drugih dobro znanih protivojnih agitatorjev v angleški javnosti, ni angleška vlada nastopila proti njim. Debs in drugi v Ameriki niso izrekli nič le pol tako radikalnega o svetovni vojni, kakor angleški nasprotniki vojne. Nobena taka cenzura o špionaži ni bila vpeljana, kakor jo imamo v Ameriki. Toda poleg cenzure in špionažne postave so bili vpeljani v Ameriki zakoni, ki so odpravili svobodo ameriških državljanov. Naši zakoni imajo vsepolno vrzeli in kljuk, ki morajo biti odpravljene, ako hočemo, da bo Amerika varna dežela za demokratične ljudi. 3. Vojne cene in profiti. Ti, ki služiš kruh za svojo družino, več toliko o tej stvari, kolikor najboljši ekspert in statist. Naravno. Ti si tisti, ki pla-čuješ račune. Vzlic temu, da so sovražnosti minule meseca novembra, plačujemo še vedno vojne cene za živila. Zakaj ? čemu naj nadaljujemo z dokladami za vojne profitarje ? Niti v vojni ni bilo vzroka za plačevanje takih cen, kakršne zahtevajo monopohsti danes za živila. Mnogo manj vzroka je zanje sedaj, ko ni treba vladi več kupovati pšenice, mesa in drugih živil v tako ogromnih množinah kakor prej. Plače padajo ali pa pritiskajo delodajalci, da se znižajo. Toda cene živil so sedaj tako visoke, kakor na dan premirja. Kaj je vzrok? Kaj naj se stori? 4. Konspiracija proti vojaštvu. Naši zakoni govore mnogo o kakovosti literature, ki jo smejo dobivati in čitati vojaki. Toda nobenega zakona ni. ki bi ščitil vojake pred političnimi sleparji, brezvestnimi izkoriščevalci in sebičneži. Priznati je treba kapitalistom, da so na delu. V New Yorku je bila organizirana takozvana "Zveza svetovno-vojnih veteranov". To lepo zveneče ime izraža in daje od sebq tudi lepe fraze o svojih ciljih in namenih. Seveda, organizacija je, ki naj pomaga vojakom! Tako vsaj pripovedujejo njeni organizatorji. Toda kdo so ti organizatorji? Ali se spominjate naših prijateljev Augusta Belmonta in Rolph Easleya, predsednika in tajnika zloglasne National Civic Federation — Narodne meščanske zveze? To so gentlemani, ki gladko govore in organizirajo to "Zvezo svetovno-vojnih veteranov". Očividno so zelo zadovoljni s svojim kloroformiranjem, ki ga tako spretno uporabljajo proti strokovnim organizacijam v zadnjih desetih letih. Oni vidijo, da prihajajo na površje nove sile — sile, ki prete ameriški plutokraciji. Vojaki, ki so se vrnili iz zakopov, bodo v bodoči generaciji odločali o politiki dežele! Ali naj vojak s svojo bridko izkušnjo, ko se vrne, prevzame v roke vlado in napravi v deželi mir in prosperiteto, ali naj ga občara božanje in hipnotizirajo medeni glasovi, da postane le orodje v rokah gotovih agentov Wall streeta? Bel-mont in Easley imata v teh zadevah ideje. Ali jih imajo delavci? 5. Železnice, telefon in brzojav. Ako se ljudstvo ne zdrami kmalu in ne zave dejstev, doživimo v naslednjih par letih največjo zaroto proti blagajni Zedinjenih 'držav, ki jih je kdaj poznala dežela. Razvidno je sedaj, da je tajna namera kapitalističnih kohort izrabiti davkoplačevalce, da se na njih račun okoristijo z imetjem železnic, telefona in telegrafa. Njih načrt je, da popravi in izboljša Stric Sam ta — vsled mastnih dividend izčrpana in razdejana podjetja in jim za nekaj časa zajamči dividende in obresti na vodeni kapital (kapital, ki v resnici ni bil nikdar vložen ,ampak imenovan, da je bilo mogoče vleči večje dividende) z zveriženimi hipotekami in pogodbami. Ko izvrši stric Sam to delo, hočejo interesenti izposlovati, da se vrnejo železnice in vse javne naprave, ki so sedaj pod vodstvom vlade, prvotnim lastnikom in izkoriščevalcem. Obenem so na delu nalašč zato najeti časnikarski agentje, ki delajo javno mnenje z napačnimi izjavami o državni upravi teh podjetij. Ko se jim bo zdelo, da so to obreko-valno delo opravili dodobra in ko bodo izpraznili državno blagajno do take mere, da ne bo več mogoče iti dalje, se bomo nekega dne prebudili in našli na krmilu stari režim v vsi svoji moči. Jasno je torej, da je edina remedura zato popolno podržavljenje vseh javnih naprav. To je gotovo delavski nazor — nazor nas vseh. Vprašanje zdaj nastane, koga posluša ljudstvo: ali posluša nas, ali kapitalistične ko-horte? 6. Resnica o socialističnih vladah v Rusiji in Nemčiji. Kar smo učili leta in leta, poskušajo sedaj v Rusiji in Nemčiji izvajati v praksi. Revolucije, povzročene v vojni, so dale socialistom priliko, ki so jo iskali pol stoletja. V Rusiji je na površju "levo krilo," takozvani boljševiki. V Nemčiji je na površju takozvano "desno krilo". Socialisti vladajo. Oboji delajo za ene in iste cilje. Rusi so revolucionarji. Nemci verujejo v korak za korakom. Čudovit napredek se je izvršil v obeh deželah in še večje stvari so na dnevnem redu in jih bodo poskušali izvesti v kratkem času. Ameriški socialisti bi morali poznati resnico o ondotnem delu. Na kapitalistične liste in magazine se ni mogoče zanašati, ker se lažejo. Poslužujejo se starih fabrikacij in izmišljotin, o katerih mislijo, da bodo najbolj učinkovale proti nam in najbolj vlekle pri ljudstvu. Poročila o nemoral-nosti in nasilju imajo okrog in okrog stare umetne obroče. Toda kakršnakoli je že resnica, za ameriško delavstvo je potrebno, da jo dobi direktno in ne po ovinkih. Kako bi mogli dobiti ta fakta ? To je v glavnem šest velikih točk v programu politične in družabne rekonstrukcije ,s katerimi se je treba pečati. Program je družabne važnosti in narekuje ga enostavni človeški razum. Velik program je to, ampak čas zahteva, da se na temelju tega programa kaj ukrene. Majhne misli in majhni načrti ne pomenijo mnogo v teh resnih in velevažnih časih. Nobena zadeva ni za nas predobra ali prevelika. Samo vprašanje dobre volje ljudstva je. Mi smo v večini, ampak volja manjšine vlada. Začnimo vladati sami in kot čvrsto stoječi možj ki je hotel povedati le svoje mnenje. Taktiko takih sodrugov je treba kar najostreje obsojati. Mi zahtevamo svobodo govora ne samo za druge, nego tudi zase. Vsakdo naj ima pravico povedati svoje argumente in tisti, ki se z njimi ne strinjajo, imajo pravico dokazovati nasprotno. Na konferenci sem kmalu prišel do spoznanja, da je bila vsa vprizoritev hitra, nepremišljena akcija, ki je imela to slabo lastnost, da je bila uspešnješa za razdiranje, kakor za zidanje. Zastopanih je bilo tuki več neaktivnih klubov. Če nočejo biti aktivni v J. S. Z. zato, ker se ne strinjajo z njeno taktiko, čemu se ne pridružijo ameriški Socialist Party in v njenem ožjem delokrogu pokažejo, koliko dela morejo opraviti za socializem ? Vsak klub, ki hoče delati, najde polje za aktivnost, če člani le hočejo. Ampak stvar je ta, da iščejo ljudje tako radi izgovore le zato, da dobe pretveze za izognenje delu. Zabavljati, pa nič delati je slaba taktika in za socialiste prav nič priporočljiva. Jaz ne mislim trditi; da so nameravali sodrugi na lavvrenški konferenci namenoma škodovati J. S. Z. Naredili so nepremišljene napake in s tem so socialističnemu gibanju med našim delavstvom škodovali, ne pa koristili. Ker nisem bil navzoč na tej konferenci ves čas zborovanja, mi tudi ni znan ves natančen potek seje. Izvoljen sem bil tudi v izvrševalni odbor; mandat tega odbora sem sprejel zato, da mi bo s tem dana prilika nastopati proti kakšnim korakom odbora, ki bi imeli za cilj pennsylvanske slov. klube še bolj oddaljiti od JSZ. Imel bi s tem priliko povedati svoje argumente, če bi jih hoteli vpoštevati. O funkcioniranju tega odbora pa mi ni sedaj nič znano in radi tega odstopam kot njegov član, ker me menda ni treba v tem odboru. Tudi mislim, da pripada naš klub št. 167 v Southvievv še vedno v JSZ., dokler se ne store kakšni nadaljnji koraki, kam da se zveza pridruži. Za nas je potrebno, da zasledujemo situacijo v socialističnem gibanju. Ameriško razredno zavedno delavstvo bo moralo samo iskati pota za združenje sedaj razkosanih elementov v socialističnem gibanju. Kadar pride tak čas, tedaj tudi naša zveza ne ostane osamljena, ker se v polni meri zaveda moči, ki jo imajo združene delavske sile, zgrajene v ogrodju močne organizacije. Tudi jaz sem za ■združenje s socialistično stranko, kjer nam bo dana prilika delati na političnem polju ob volitvah. Jaz sem še vedno prepričan, da je bilo stališče JSZ. za časa vojne pravo. Razmere so bile take; da je bilo treba konstruktivnega dela, ne pa samo fra-zariranja. Ameriška socialistična stranka pa je s svojo taktiko in stališčem, ki ga je zavzemala tekom ■zadnje vojne, silno grešila v škodo socializma v Židinj enih državah in tudi izven mej te republike. Še vedno je resničen izrek, da butanje z glavo ne podira zidov. V stranki je primanjkovalo vplivnih sodrugov, ki znajo razsojati položaj in ki razumejo socializem. Tako pa je vsled nesposobnega vodstva stranka prišla pod popolno oblast demagogov. Sadovi takega dela se že kažejo in na stranko imajo katastrofalne vplive. Jaz nisem za to, da se podpira kak konservati-zem na kvar delavskim slojem. Sem za radikalizem, ki pa naj ne bo tak, da bi butal z glavo ob zid. Nam je treba napeti vse moči za vzgajanje ameriškega delavstva v socialističnem duhu. Navajati jih moramo zapristop v organizacijo. Stranko je treba zgraditi na trdni podlagi znanstvenega socializma. Kadar bomo imeli organizirano zmožno silo, ki bo sposobna prevzeti vajeti vlade v svoje roke, bomo lahko govorili o "diktaturi proletariata". Mi imamo sedaj lahko v naših programih tisočkrat zapisano točko "zahtevamo diktaturo proletariata", toda te diktature v takem smislu, kot si jo nekateri sodrugi zamišljajo, ne bo, ker nimamo moči, niti sposobnosti v sedanji "desorganizaeiji" za uvedbo diktature. Vsakdo bi bil rad diktator in nihče tisti, nad katerim bi se izvajalo diktatorstvo. Kako brezmočno je ameriško delavsko gibanje; nam dokazuje to, da prihaja reakcija do vedno večje moči. Nazadnjaški, protisocialistični elementi organizirajo vse, kar bi utegnilo ovirati razvoj socializma, odnosno socialističnih organizacij. Ako bi bilo med ameriškimi sodrugi manj nepremišljenega kričanja, pač več stvarnega dela, bi imeli danes organizacijo, preko katere reakcionarni elementi ne bi mogli kar takole delati nedemokratičnih naredb. Z grožnjami in frazami se ne pripravlja pot v socialistično družbo in prepad kapitalizma. Socialistične stranke čakajo v bodočnosti velike naloge. Mirovna konferenca marljivo seje seme, ki bo pognalo kali za nove vojne. Medvojne obljube za demokratiziranje družbe vedno bolj blede. Imperializem in militarizem še vedno slavita svoje orgije. Delitev plena je mnogim diplomatom mnogo važnejše opravilo, kakor pa uveljavljenje 14 točk Wil-sonovega mirovnega programa. Liga narodov, kakor se da soditi iz poročil iz Pariza, bo bolj alianca držav, ki so bile v vojni proti Nemčiji, kakor pa liga narodov, kakršno je zamišljal demokratični svet. Socialistična Internacionala bo morala utrjevati svoje vrste, če bo hotela preprečiti katastrofo, ki bi jo prinesla nova svetovna vojna. ^ Za nas je dovolj dela, če skušamo organizirati slovensko delavstvo v Ameriki za socializem. Kdor je resničen radikalec* pojde na delo za pridobivanje članstva v socialistične klube in razširjanje našega časopisja in druge literature. Internacionala bo močna le tedaj, če bodo stranke in organizacije, ki ji pripadajo, močne in dobro organizirane. Kaj hočete biti: Radikalci v frazah, ali radikalci v delu za socializem 1 Anton Zalar. Nokomis, 111. — Pred izbruhom svetovne vojne je obstojal tu soc. klub, spadajoč k JSZ., ki pa je pričel nazadovati, ker se 'članstvo kluba ni strinjalo s stališčem eksekutive JSZ., ki ga je zavzela ob vstopu Amerike v vojno in že preje. Člani so pričeli iz-ostajati od klubovih sej; le tuintam je še kdo plačal mesečne prispevke. Ko pa je springfieldska konferenca zaključila, da izstopi zveza iz Socialistične stranke, je klub popolnoma zaspal. Na poziv nekaterih članov starega kluba je bila sklicana seja za ustanovitev novega kluba. Seja se je vršila in ustanovil se je klub z dvajsetimi člani. Ko je prišlo na dnevni red vprašanje, kam naj se klub pridruži, ali k JSZ. ali k ASP., je bil soglasno sprejet predlog, da se združimo s Socialistično stranko. Mogoče pojde klub nazaj v JSZ., če se slednja zopet združi s stranko. Seje tega kluba se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne. Zadnje čase se precej razpravlja o željah nekaterih klubov za združenje JSZ. s stranko in priporo- čajo iniciativo, oziroma referendum, potom katerega naj članstvo izreče, ali je za ali proti združenju. Po mojem mnenju bi se lahko vprašali tisti delegati, ki so bili navzoči na springfieldski konferenci, če so še vedno za to, da je zveza izven strankine jurisdikcije, ali so za to, da se sedaj vrnemo v stranko. Ker se ni dal članstvu na glasovanje prvi zaključek konference za odstop, bi tudi tega ne bilo treba, če ga sklene. Pred par leti se je delovalo za združenje Socialist Party s So&ialist Labor Party in kaj se je doseglo? Mesto, da bi se združili, sta nastali iz same Socialistične stranke dve, v teh pa zopet razne frakcije. Mesto združenja smo dobili razdruženje. Lahko se vesele tisti, v katerih interesu je, da se v ameriškem socialističnem gibanju pojavlja taka razkosa-nost. Napake se delajo povsod in čiste popolnosti ni. Toda tako razkosavanje in desorganiziranje je že greh proti delavskim interesom. Kako naj sploh zgradimo močno časopisje, če ne bo trdnejše organizacijske vezi? Ker sem že pri časopisju, naj še nekoliko kritiziram čudno navado med nami Slovenci. Ako upravništvo list ustavi >se prizadeti jeze, češ, sedaj se pa ne naročim več, ker mi upravništvo ne zaupa pošiljati list nekaj tednov na dolg. Če jim pa list pošilja nekaj tednov na dolg, se pa zopet izgovarjajo: "Čemu bom naročeval list, saj mi ga zastonj pošiljajo. Če jim ni kaj po godu, naj mi ga pa ustavijo, saj ga tako ne čitam dosti." Rojaki, to bolezen je treba iztrebiti. Kar se tiče Proletarca, bi moral vsakdo vedeti, da se ne more pošiljati zastonj. Proletarec ni kapitalistično podjetje, ampak je last JSZ. Ako ne plačamo zaostale naročnine, oškodujemo delavce in ne kapitalistov. Lukas Groser. Čitanje proletarca bi delavcem veliko več zaleglo, če bi čitali mirno in prevdarili vse, kar čitajo, pa prečitali kakšen članek tudi po večkrat. Površno čitanje daje čitatelju napačne vtiske. Za jugoslovanske socialiste v Ameriki je prva naloga, da napravijo Jugoslovansko Socialistično Zvezo močno. Če to store, bo njih organizacija im-ponirala in vprašanje kakršnegakoli nadaljnega združenja bo tedaj lahko. NAROČNIKOM KOLEDARJA. Naznanjamo, da nam je zalogu Ameriškega družinskega koledarja pošla. Tiste naročnike, ki so prejeli večja naročila koledarjev za razprodajo, prosimo, naj nam jih vrnejo, kolikor jih ne bodo prodali. Nekateri se še vedno pritožujejo, da niso prejeli koledarjev. Razposlani so bili vsem, ki so jih naročili. Kdor jih še vedno ni prejel, leži zato krivda pri ekspresnih družbah, ki jih zadržujejo, ali pa so lahko tudi kaki drugi neznani vzroki za neredno dostavo. Potrudili se bomo poizvedeti, kje so vzroki. Prizadeti pa naj nas takoj obveste, kadar prejmejo koledarje in ravno tako, če jih ne prejmejo, da stvar uredimo. Italijanski imperialisti se strastno branijo očitanja, da so imperialisti. Njih razdraženost pa je pravzaprav že potrdilo, da so, kar taje. Toda če se že ne oziramo na ton njihovih besed, vendar nismo danes prišli na svet, pa nismo popolni ignoranti, kar se tiče sedanje italijanske politike. Treba bo na primer iskati velike otroke, katerim se bo moglo praviti, da ni bila vojna v Tripolitaniji imperialistična. Pa tudi vse, kar išče Italija na vzhodni obali Jadranskega morja, ima imperialistične motive in imperialistične cilje. Kaj pa je imela na primer italijanska propaganda vsa leta opraviti v Albaniji? Doma je imela Italija tisoč in tisoč skrbi, iz katerih ni našla izhoda. Ogromno število izseljencev zlasti iz južne Italije priča o kolosalni bedi, ki vlada tam. Kdorkoli se je pečal z notranjimi gospodarskimi problemi Italije, pozna žalostno pesem o stradanju, za katero ni rimska vlada imela nobenega zdravila. Vedno pa je imela denar za propagando v Albaniji, o kateri niti z bujno domišljijo nadarjeni snob D'Annunzio ne more trditi, da je italijanska. Tudi bogata ni. Saj nima niti prave agrikulture, kaj še industrijo! Ampak Albanija je na Balkanu, in kdor hoče tam prodirati, mora tam vsaj stati. Albanija naj bi bila prva postaja, odkoder bi se oči mogle obračati dalje proti Carigradu. Lepi in bogati jugoslovanski kraji pa so seveda primernejši nego Albanija in imperia-listom se ni čuditi, da jih zahtevajo. Ali le zato jih zahtevajo, ker so res imperialisti. Dočim docirajo, da jim je treba strategičnili meja proti Jugoslovanom, kar je smešno, iščejo strategičnih pozicij za agresivne namene. Imperialisti gledajo vedno v bodočnost. Gotovo ne nameravajo napasti Jugoslovanov "brez razloga." Hvalabogu, da se "razlogi" vedno lahko najdejo, bodisi za porušenje belgijske nevtralnosti ali pa za aneksijo Kjavčava, Podjarmljeni Slovenci v Vipavi ali Ajdovščini, v Idriji ali Rakeku ne bodo molili očenašev za ljubljeno savojsko dinastijo. Za vsak nemir med njimi bo pa italijanska vlada iskala vire v Jugoslaviji, kakor je Avstrija ob svojih vele-izdajniških procesih zasledovala zarote v Srbijo. Volk, ki mu je ovca kalila vodo, še ni izumrl. Italija prevzema vlogo nekdanje Avstrije. Ta je bila ekspanzivna in Italija misli na ekspanzivnost. Torišče Avstrije je bil Balkan; zdaj se misli Italija tam etablirati. Njenim imperialistom ne gre nacionalna združitev po glavi, temveč nekdanje rimsko cesarstvo. No, niti Cezar ni dosegel ■>kar je hotel. Orlando pa ne dosega Cezarja in Vittorio Emmanuele tudi ne. • Rimski imperij se je porušil. Italijanskemu imperiju ne bo treba tega, ker se sploh nikdar ne ustanovi. Za to bo skrbela že ljubosumnost drugih držav, ne glede na sile, o katerih ima sedanja italijanska vlada še zelo meglene pojme. Na Ogrskem se je baje ustanovila nova vlada s sedežem v Aradu. Kakor pravi poročilo iz Bazla v Švici, je na čelu te vlade grof Julius Karolyi, sinovee Mihajla Karolyija, zadnjega ministrskega predsednika pred nastopom sedanje "komunistične" vlade. Daleč pač ne more segati moč tega režima, če se usta- navlja v Aradu, takorekoč na meji sedanje Ogrske. V malem je to kopija dogodkov v Rusiji, kjer so se tudi na vseh koncih in krajih ustanavljale separatne vlade, od katerih je vsaka hotela veljati za "pravo rusko vlado". Očividno računa mladi grof Karolyi na 'zavezniško pomoč, kajti naznanil je ustanovitev svoje vlade takoj zaveznikom. Obenem je izdal manifest, v katerem pripoveduje, da je prvi namen te vlade obnoviti zakon in red, potenj pa oddati upravo tisti vladi, ki bo uživala zaupanje vseh strank. Ne moremo vedeti, ali se res bliža konec ogrskega boljševizma, ki se temeljito razlikuje od ruskega. Da ga porazi Karolyi sam, ni zelo verjetno; ali dobi od zaveznikov toliko pomoči, kolikor je potrebuje v ta namen, je drugo vprašanje. S stališča trezne sodbe pa ima njegov manifest, vsaj kolikor je mogoče posneti po telegramu, prav majhen pomen. O Mihajlu Karolyiju smo slišali, da je velik demokrat. Gotovo ni dvoma, da se razlikuje od mnogih drugih madjarskih grofov, brez katerih se doslej ni moglo niti misliti na politiko na Ogrskem. Več demokratičnega čuta je v njem pač,kakor v kakšnem Zichyiju ali Apponyiju. Ampak tudi njegova demokratičnost ima meje. Demokratičnost novega "prezidenta" bo imela še nekaj tesnejše. Vsi ti gospodje se ne morejo privaditi niti demokr^t.vrnim oblikam in se še vedno imenujejo grofje. Če jim je že demokratična forma tako težka> kaj naj se potem pričakuje stvarnega od njihove "demokratičnosti?'. Kaj naj se pričakuje šele od državniške modrosti grofa Mihajla? Zakon hoče obnoviti. Vpraša se pa, kateri zakon? Ogrska je imela mnogo zakonov, največ ničvrednih. Ali hoče gospod grof poseči po njih'? Tudi red namerava ustanoviti — in tudi tukaj nastaja vprašanje, kakšen red? S to besedo se zakriva vsakovrsten despotizem in vsakovrstna anarhija. Ogrska ima tudi brez Karolyija svojo vlado in nekakšno državno organizacijo. Kjer je to, tam je red. Seveda je red lahko dober ali pa slab. Kakšen je sedaj na Ogrskem, vemo le površno. Na vsak način pa bi moral Karolyi povedati, kakšen naj bo njegov red. Veliko upanja ne daje. Kajti njegov cilj je baje taka vlada, ki bo uživala zaupanje vseh strank. To pomeni, da bi aradski diktator rad spravil krog v četve-rokot, kar se že mnogo boljšim matematičarjem ni posrečilo. V izjemnih razmerah se v deželi lahko ustanovi koalicijska vlada, v kateri so zastopane razne stranke, da se opravijo gotovi nujni posli. Ampak stranke pomenijo vedno razlike in nasprotja. Pustiti stranke, to se pravi pustiti nasprotja, da obstajajo, pa napraviti iz njih popolno harmonijo, ki omogoči zaupanje vseh, je pa tako nemogoče, kakor odstraniti zakon teže iz narave. Republika j« le polovična, dokler je le politična oblika republičanska. Šele z gospodarsko republiko postane cela. . ; V Berlinu se vrši sodnijska razprava proti onim, ki so obtoženi zaradi umora Karla Liebknechta in Roze Luxemburgove. Proces še ni končan. ADVERTISEMENT Slov. delavska Ustanovljena dne 26. avgusta 1908. podporna zveza Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Bos 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstovra, Pa. 1. Pom. tajnik: PRANK PAVLOVCIč, 634 Main St., John- stown, Pa. 2. Pom. taj. ANDREJ VIDRICH, R. F. D. box 4, Johnstovm, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. 1. nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1128 Fabyan St., City View, N. S. Pittsburgh, Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland, O. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Banonza, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno pro-8eni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Eipresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust and Guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki ipri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. IZ URADA GL. PREDSEDNIKA S. D. P. Z. Cleveland, O. — Dobra, premišljena reklama prinese vselej uspeh, včasih več, včasih manj. Reklama pa mora biti vsaj do gotove mere poštena, kajti če ni, morajo biti le premnogokrat razočarani tisti; ki mislijo z nepošteno taktiko škodovati neljubim osebam. Tako neuspešno oglašanej se je zadnje čase v veliki meri opažalo tudi v krogih naše organizacije. List G. N. je prinašal po cele strani prekucij-skega oglašanja proti gl. odbornikom in napadov ni bilo ne konca ne kraja. Uredništvu pa so pomagali še razni člani in društva, da je bilo "oglašnje" popolnejše. Gl. odbornike so prispodbljali evropskim kraljem in cesarjem in ne vem komu še vse. Pametnemu človeku se zdi, da bi moralo uredništvo imeti vseeno nekoliko več dostojnosti pri takih polemikah, vredne sedanjega časa in naše kulture. Toda na žalost moramo konštatirati, da uredništvo ni poznalo nobene časnikarske dostojnosti, kolikor se tiče te organizacije. Kdor je trezno zasledoval vse nepremišljene napade in "proteste" proti gl. odboru, je moral občudovati tisto članstvo, ki se je dalo zapeljati od par izjav in "stvarnih argumentov", toda prizadeti na stvarna vprašanja še vedno niso dali stvarnih odgovorov. Ljudje radi povdarjajo pravilo, da se morajo tisti, ki hočejo z obrekovanji, ki nimajo nobene stvarne podlage, škodovati ljudem, ali organizaciji, ki so njim neljube, kaznovati s temi da se pokažejo javnosti taki kakršni so. Taka je bila stvar s prejšnjim glasilom naše organizacije, ki je s svojo taktiko hotelo ustrahovati gl. odbor in ga imeti pod kontrolo. Ker pa pravila nikjer ne omenjajo, da bi gl. odbor moral biti za tarčo glasilu, se je potem bivše glasilo obrnilo na članstvo, češ, "poskusimo, morda dosežemo, kar želimo". Toda stvar ni šla tako gladko in ne članstvo in ne druga sredstva jih niso dovedla do zaželjenega cilja. Par društev je šlo tako daleč, da je zahtevalo izredno konvencijo radi odstavljenega glasila. Ali je sploh kaj treznega premisleka pri društvih, oziroma članih, ki prihajajo s takimi zahtevami? Bratje in sestre, ali naj žrtvujemo tisočake iz blagajne za prazen nič? Že tako je blagajna prikrajšana radi mnogih žrtev zadnje epidemije influence, sedaj pa še neumestni stroški za izredno konvencijo! Če bi ti člani uspeli s svojo zahtevo za sklicanje izredne konvencije, bi bilo treba izrednega asesmenta za pokritje stroškov konvenicje in prepričan sem, da bi proti temu protestirali najpreje tisti, ki jo zahtevajo. Nekatera društva so priporočala gl. odboru, naj nastopi proti obrekovanju G. N. napram gl. odbornikom na sodiščih. Pri tem so pa potežkoče. List izhaja v drugi državi; kot na je sedež naše organizacije in tožbe v takih okoliščinah so v zvezi z velikimi stroški, ki si jih glavni odborniki, ki so v finančnem oziru "suhači", ne morejo dovoliti; trositi denar iz zvezine blagajne za take stvari, je pa nepotrebno. To seveda ne pomeni, da bi 'za nas obstajala nevarnost izgubiti tožbo, kajti odvetniki so nas zagotovili, da lahko izsilimo zadoščenje brez velikih sodnijskih procesov. Prepiral se vsled zadnjih napadov ne bom več, ker ne čutim potreb zagovarjanja proti popolnoma neosnovanim napadom. Lahko bomo seveda govorili o tej aferi tam, kjer je mesto za take stvari. Bojazni, da se ne bi mogel uspešno zagovarjati, nimam, kajti svoj urad upravljam popolnoma v smislu pravil S. D. P. Z. Kadar jih bom pa kršil, ima članstvo prosto pot izreči svojo kazen in jaz se ne bom zagovarjal; toda danes mi ne more nihče dokazati, da sem kršil pravila. Kdor trdi nasprotno, ne pozna pravil ali pa jih noče razumeti. Prepira v škodo organizaciji je bilo dovolj. Čes bi bil, da bi pričeli s stvarnim, koristnim delom, ki bi bilo v prid organizaciji. V par stavki hhočem povedati še željo, ki sem jo mislil objaviti že prej, toda sem čakal, da se ploha razburjenja v naši organizaciji nekoliko umiri. Lahko se še spominjate, da sem na zadnji konvenciji leta 1916 v Pittsburghu, kjer sem bil izvoljen za predsednika, delegatom in članstvu obljubil, da bom skušal preprečiti našo prihodnjo konvencijo, to je, da se ne bo vršila samo kot sedaj, nego da se vrši kot konvencija združene organizacije. Od onega časa smo z delom za združenje slov. podpornih organizacij dosegli že precej uspehov. Združili smo se z dvema organizacijama, toda to nas ne sme zadovoljiti, ampak moramo iti z delom naprej, da združimo v eno podporno organizacijo vse, kar je zrelega za združenje. Pomislimo, koliko tisočakov trosimo po nepotrebnem samo za konvencije. Ti, za naše razmere ogromni stroški se bodo znižali v veliki meri, kadar bomo nastopali kot združena orgainzacija. Do tega pa mora priti. Čim vztrajnejše bomo delovali za ta cilj, tem prej ga bomo dosegli. Na članstvo apeliram, naj posveti svojo energijo delu za združenje. Ako ga izvršimo do časa, ko se ima vršiti naša redna konvencija, prihranimo veliko tisočaokv sebi in organizaciji. Danes ni več nobene potrebe za naše razkosanje na organizacijskem polju. Desetletne izkušnje nas morajo privesti do uverjenja, da potrebujemo ene močne, združene podporne organizacije. Poročano mi je, da skliče pripravljalni odbor SNPJ. za združenje v kratkem sestanek zastopnikov vseh slovenskih podpornih organizacij, ki so za združenje. Upam, da nas ta sestanek zelo približa cilju združenja. Odstranimo v prilog združenja vsak egoizem, vse premostljive ovire, da bomo tako čim prej dokončali delo, ki je življenskega pomena za bodočnost slovenskih podpornih organizacij. John Prostor. Apeliramo na društva, naj vzamejo ta protest v pretres. — John Kranjc, predsednik; John Žontar, tajnik; G. Kokalj, blagajnik. Bridgeport, Ohio. — Naznanjam članstvu društva št. 38, SDPZ., sklep zadnje redne seje, ki se glasi. da mora meseca junija vsak član društva prispevati 25c v pokritje društvenih stroškov. Oddaljeni člani in tisti, ki niso bili navzoči na seji meseca maja, naj to vpoštevajo. — Opozarjam članstvo, naj red-neje plačuje mesečne prispevke. Pravila morajo biti v tem oziru vsakemu jasna. Ravno tako bi moral vsakdo vedeti, da za časa suspenzije ni nihče opravičen do podpore, ki jo izplačuje zveza dobrostoječim članom(icam). Vpoštevajte točnost in s tem tudi olajšujete delo društvenemu tajniku in osobju v gl. uradu. — Martin Koss, tajnik, RFD. 2, Box F, Bridgeport, Ohio. PROTEST. Alix, Ark. — Pri našem društvu so člani na seji dne 11. maja protestirali proti gl. odboru radi glasila SDPZ., ker se glavni odbor ne ozira na želje večine članstva. Po našem mnenju je gl. odbor postopal nepravilno in proti volji članstva, kar dokazujejo številni protesti društev SDPZ. proti gl. odboru. FINANČNO POROČILO O POSLOVANJU MED KRAJEVNIMI DRUŠTVI IN GLAVNIM URADOM za mesec marc in april 1919. Dr. Društvo vplačalo Društvu izplačalo St. marc april marc april i $ 391:56 $ 218.16 $ 97.00 $ 229.00 2 244.48 117.77 48.00 46.00 3 289.78 146.43 152.00 576.00 4 210.74 98.38 28.00 277.00 5 313.87 172.44 106.00 178.00 6 29.68 14.84 —._ __ 7 2142.96 127.212 ' 152.00 87^00 8 26.44 13.47 —._ _._ 9 147.49 80.51 834.00 — — 10 260:26 147.91 69.00 34.00 11- 200.36 101.86 65.00 206.00 1)2 50.16 45.43 —.— _.— 13 287.17 154.77 167!00 i7o!oo 14 189.03 108.12 115.00 —.— 15 192.38 95.90 161.00 73.00 16 57.11 35.50 —.— — — 17 20.08 10.04 —...— —.— 18 268.92 151.81 52.00 41.00 20 87.30 52.08 27.00 174.00 21 175.52 87.67 62.50 38.00 22 367.21 180.03 810.00 337.50 23 569.47 281.77 370.00 —.— 24 149.62 80.88 164.00 79.00 25 370.66 179.84 78.00 —.— j 26 135.69 70.96 50.00 ' —.— 27 72.31 33.34 47.00 ■ J 29 168.06 86.44 70.00 67.50 j 30 358.91 176.53 266.00 —.—1 31 31.88 15.99 —.— —i 32 54.84 52.75 48.00 76.00 33 208.18 102.32 60:00 136.00 34 172.44 94.32 —.— —.— 35 275.98 134.64 45.50 455.70 36 186-33 101.65 248.00 27.00 37 95.24 61.72 —.— 12.00 38 197.14 189.73 101.50 86.00 39 87.20 39.93 69.00 46.00 40 136.70 66.79 28.00 —.— 41 478.43 336:86 191.00 129.00 42 219.69 111.32 66.00 8.00 43 63.14 28.31 23.50 —.— 44 118.80 64:23 —.— —.— 45 188.42 135.15 54.00 124.00 46 52.10 26.24 —.— —.— 47 103.78 69.36 35.00 —.— 48 59.34 33.42 23.00 37.00 50 419.46 208.23 620.00 397.00 51 521.00 287.72 383.00 194.00 52 12.94 6.47 —.— —.— 53 38.22 19.41 62.00 72.00 55 44.84 16.16 —.— —.— , 56 459.48 247.60 633.00 670.00 57 36.70 17.16 —.— 11.00 58 61.26 32.09 77.00 525.00 5§ 108.96 64.52 26.00 45.00 60 502.28 263.62 163.00 127.00 61 89.68 60.68 200.00 62 278.73 112.76 87.00 s!oo 63 18.86 9.23 —.— —.— 64 293.08 174.48 140.00 -- 65 128.78 63.63 177.00 99.00 66 243.93 1:24.91 379.00 124.00 67 83.00 27.88 76.00 124.00 68 184.77 86.47 112.00 41.00 i; 69 106.50 54.81 —.— —.— 70 85.01 35.00 —.— —.— 71 105.24 49.84 53.00 53.00 72 99.98 49.99 49.00 —.— 73 101.92 52.52 46.00 —.— 74 55.96 26.84 —.— —.— 75 16.44 8.22 32.00 —.— 76 9.52 4.81 —.— -- 77 15.34 11.86 16.00 78 40.78 25.98 10.00 — PROLE 79 247.00 120.26 —.— 100.00 80 55.08 25,34 —.— —.—• 81 139.03 •65.53 155.00 —.— 82 222.71 119.02 52.00 >3.00 83 65.12 41.29 —.— —.— 84 66,27 36.98 58.00 —.— 85 74.7-2 <36.46 48.00 10.00 86 98.30 45.96 60.00 41.00 87 40.62 18.86 30.00 —.— 88 104.88 • 5il.00 12.00 —.— 89 65.90 41.50 —.— » —.— 90 92.70 45.75 29.00 12.00 91 147.12 71.08 39.00 67.00 92 146.66 120.05 112.00 —.— 93 58.26 28.36 16.00 —.— 95 110.24 ' 71.35 153.00 38.00 96 75.07 44.39 —.— —.—• 97 50.74 45,73 250.00 —.— 98 52.40 47.4« ~ 26.00 —.— 99 104.54 43.68. —.— —.— 100 466.00 268.40 213.00 675.00 101 88.11 40.76 —.— —.— 102 99.38 62.69 —.— 41.00 103 26.51 13.42 —.— —.— 104 98.40 46.43 500.00 —.— 105 143.12 76.24 35.00 71.00 106 98.49 46.82 28.00i —.— 107 100.39 112.71 50.00 14.00 108 206.04 104.62 2190.00 • 25.00 109 87.70 47.94 47.00 23.00 110 39.20 19.60 —-.— —.— 111 143.67 141.06 43.00 —.— 112 140.32 73.67 —— -v- 114 33.56 17.13 13.00 —.— 116 260.84 127.16 104.00 72.00 117 608.44 296.92 169.00 52,00 118 72.04 69.30 —.— 37.00 119 76.50 76.50 176.00 51.00 120 139.16 68.59 54.00 49.00 T A R E C 15 121 158.22 91.75 97.00 126.00 122 68.64 35.92 48.00 35.00 123 18:2.94 98.79 548.00 47.00 124 57.25 35.76 —.— —.— 125 130.24 68.07 —.— 26.00 126 548,87 267.31 72.00 107.00 127 67.24 39.35 —.— 15.00 128 195.18 08.13 28.00 65.00 129 50.54 27.09 19.00 —.— 130 206.40 149.82 170.50 62.00 131 187.91 107.86 28.00 23.00 132 73.14 39.53 —.— —.— 133 95,23 37.51 260.00 289.00 134 110.78 55.26 39.00 100.00 135 46.26 23.25 72.00 110.00 136 42.42 19.92 30.00 —.— 188 53.52 30.10 —.— 61.00 139 177.55 95,88 88.00 ■—.— 140 59.02 29.61 5.00 —.— 141 125.94 63.47 " 90.00 135.00 142 106.78 63.96 —.— 138.00 143 125.96 65.54 304.50 46.50 144 146.27 58.52 10.00 —.— 145 235,55 151.70 7.00 20.00 146 79.62 48.17 —.— —.— 147/ 118.02 61,61 409.00 —.— 148 86.83 42.74 1312.00 —.— 149 101.30 63,60 51.00 16.00 150 121.06 69.74 250.00 68.00 151 101.00 46.65 29.00 •—.— 152, 144.70 92.53 46.00 * —.— 15» 74.62 37,96 119.00 250.00 154 —.— 34.11 —•— -• $21,883.79 $11,915.85 $14,118.00 $ 9,437.20 Med potrebne lastnosti vsakega socialista spada vztrajnost. 4*4*4*4*4 ♦> 4 ❖ 4 ❖ 4 ❖ o ❖ o ❖ ❖ «o» ♦> o ❖ 4 ❖ o ❖ 4 ❖ «o» o ♦> o o ♦> 4 * » . -r * Toaletne potrebščine Lepota las v A. 4 ❖ ❖ 4 ❖ ❖ ❖ 4 ❖ ❖ 4 ❖ ❖ 4 je odvisna veliko od vaše pažnje. Ne smete biti prftveč zmedeni ako vaši lasje niso tako lepi kot si jih želite. Obvarujte jih pred spadanjem, pre-skrbite jim dovolj hrane, da bodo lahko rastli, očistite si prahljaj in držite čisto kožo na glavi s tem, da rabite Severovo Toniko za lase (SEVERA'S HAIR TONIC) kot eno najboljših sredstev za ohranitev las. Posledice te tonike zadovolje vsakogar kdor jo uporablja. To je glavno sredstvo obvarovati se pred prah-ljajem. ženske in možki so zelo zadovoljni s tem čistilom in lepšalnim sredstvom. Torej se priporoča za uporabo vsem. Cena je 65 centov in 3c davek. česanje las je mnogokrat nemogoče ker lasje nimajo svojega življenja, vsled tega nadrgnite malo Severovo Mazilo za lase (Severa's Hair Pomade) vsaki večer ali vsaj vsaki drugi večer in opazili bodete posledice. To mazilo naredi lase lepe in polne življenja, mehke in krasne. Cena je 25 centov in lc davka. zmivanje glave zahteva dobrega mila katero je prijazno in antiseptično v svojem sestavu. Poskusite Severovo Zdravilno Milo za kožo (Severa's Medicated Skin Soap). To milo je zelo priljubljeno pri zmivanju za vso družino. Je idejalno pri otročji kopeli. Možki ga visoko ceno za briti. Cena je 25 centov in lc davka. kot naprimer Severov Antiseptični toaletni prašek (Severa's Anti-septic Toilet Powder) bi se moralo imeti doma pri vsaki družini. Je zelo priporočljiv za u-porabo pri malih otrocih, vsebuje krasen duh in zelo priljubljen pri ženskah za ohranitev lepote in tudi prijazen za možke potem ko so se obrili. Cena je 25c in lc davka. Masiranje obraza olepša kožno barvo, še posebno ako se rabi dober krim, ki pomaga naravi vzdržati mlado kožo, krasno in obvaruje pred izgubo lepote. Severov Creme (Severa^ FaceCream) je vrlo poznan za to svrho. Rabite to vsaj enkrat ali dvakrat v tednu. Cena je 35c in 2c davka. 4 ❖ ❖ ❖ O 4 ❖ 4 ❖ 4 ❖ O ❖ 4 ❖ 4 ❖ 4 ❖ ❖ G Severova zdravila se prodavajo povsod v vseh lekarnah. Vedno zahtevajte Severova zdravila, od- ^ recite se ponaredbam. Ako vam ni mogoče dobiti teh pri vašem lekarnarju, tedaj jih naročite od nas, «$► jl pošljite z naročilom dovoljno svoto z vojnim davkom. a W. F. SEVERA CO.f Cedar Rapids, lowa * ❖ 4 ❖ 4 ❖ 4 ❖ 4 ♦> 4 ❖ ❖ 4 ❖ 4 ❖ 4 ❖ 4 ❖ 4 ❖ 4 ❖ 4 ❖ 4 ❖ 4 ❖ 4 Med knjige, katero bi moral prečitati vsakdo, ki hoče pridobiti nekoliko vpogleda v razna verstva, spada vsekakor The Profits of Religion. Spisal jo je znani socialistični pisatelj Upton Sinclair. Ta knjiga pomenja petnajst let njegovega dela in je edina te vrste v angleški književnosti. Knjiga (mehko vezana) stane 60c. Kdor je zmožen čitanja angleščine, naj jo naroči v upravništvu Proletarca. NAPRAVITE VAŠO PIVO DOMA ZA 22c GALON. To ni mehko pivo ali near beer, temveč pravo močno okusno in penasto pivo. Mi vam preskrbimo eks-trakt hmelja in malta "Victoria", s katerega si potem izdelate po našem navodilu izvrstno pivo. Cena ekstrak-tu z?t 14 galonov Lager pive je $3.00, za Porter pivo $1.00 več. Delati pivo doma in pošiljanje ekstrakta je dovoljeno. Pošljite denar in mi vam pošljemo poštine prosto blago. VICTORIA SUPPLY CO., 656 Morton Bldg., New York, N. Y. (Advertis.) Ali si moram nabaviti? You bet!! Prohibicijske postave so občinstvo precej iznemirile. Mnogo ljudi, ki znajo, da edino zdravilo, ki je zanesljivo v slučaju slabe prebave, influeiLce, i^abasanosti, glavobola in raznih želodčnih neredov je Trinerjevo Grenko Vino, pišejo nam sledeče: Ali bode prohibicija prizadela tudi to zdravilo? Ali ga dobimo po 1. juliju? Gotovo da ga dobite nadalje, kajti Trinerjevo Grenko Vino je legitimirano zdravilo, katerega formula je bila zopet potrjena 2. maja 1919 od U. S. In-ternal Revenue Departmenta v Washingtonu, D. C., da se strinja z vsemi nameni prohibicijske postave. Tudi Trenerjev Angelica Grenčec je bil zopet odobren. A-li poznate to čudovito zdravilo? Ono povspeši moč in eneržijo in naredi težka dela lahka kakor pero, kar je gotovo velikega pomena za farmerje sedaj, ko se bliža žetev. Omislite si zalogo sedaj in imejte ta zdravila pri rokah na vašem domu. Na prodaj v vsih lekarnah. — Jos. Triner Company, 1333-1343 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah. j Zdravje družine je najdragocennejši zaklad in bi ga bilo vsled tega treba varovati zelo oprezno napram vsem izpostavljenim boleznim. Po prvih znakih oslabelosti naj si bo želodca, jeter aU drobja, vzemite Severa's Balsam of Life (Severov Življenski Balzam), ki je dobro poznan tonic za prebavo in gre naravnost za vzroki, ki provzro-čajo sitnosti in odstranijo komplikacije. Deluje na jetra, omogočuje njih delovanje in konča neprebav-ljanje, zaprtje in dišpepsijo. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena 85c. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE Z V ANE "CLEARING HOUSE". Kaj to pomeni za ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clearing Housa". Vse banke, ki imajo zvezo s Chicago Clearing House, so podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje tačunov in imetja se mora vršiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preštejejo, pregledajo vse note, varščine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne štejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah, če banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House. Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno. Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chic&gu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je šlo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspešen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt. American State Banka je v zvezi i tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov. American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanja Banking Departmenta države Illinois. Napravite NAŠO banko za VAŠO banko in Vaš denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite, Vprašajte za seznam naših First Gold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov. predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE Blue Island Ay\ vogal Loomis in 18. JoimPlhak &Co. 1151-1153 W. ISth Street Chicago, ILLINOIS. Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih in otroških oblek, izdelanih po najmodernejšem kro-ju.Cene nizke.