Naročnina mesečno 12 Lir, ca inozem* •tvo 20 lir —. nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ca inserat«, Podrufnioai Novo mesto. Izključna pooblaSčenka ca oglaševanje italijanskega in hjeg* izvora: Unione Pubbliciti Italiana & A, Milane. I lakaja vsak dan cjatraj razen ponedeljka in dneva p« prazniku. S Uradnlilre In apravai Kopitarjeva t, Ljubljana. | Redazlone, Ammlnlstrazlonm Kopitarjeva 6, Lubiana. i Tslelon <001—4005. Dnevno povelje maršala Mannerheima zmagoviti finski vojski per la pubblicltS di Pubblicltik Italiana Abbonamentl: Met* 12 Lire; Estero, meta 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C, C Pj Lubiana 10.650 per j£li abbonamentl: 10.349 pet. le inserzioni. Filiale t Novo mesto. provenienza italiana S. A., Milano. Helsinki, 4. sept. AS. Maršal Mannerheim je naslovil na svoje zmagovite čete naslednje dnevno povelje: Dosegli smo staro mejo na Karelijski ožini. Finsko ozemlje, ki nam je bilo krivično iztrgano v moskovskem miru, je zopet vrnjeno materi domovini. To se je zgodilo z vašo hrabrostjo in junaštvom finske vojske. Naša zastava plapola na gradu v Viipuriju. Karelija je zopet prosta, pa čeprav so bile požgane hiše, tovarne in gozdovi. To uničenje bo še za dolgo časa dokazovalo pravi značaj boljševiškega duha. Vojaki! Zahvaljujem se vam vsem za vaše odlično in junaško vojskovan je. Naj Previdnost blagoslovi našo vojsko, ki se je že drugič v poldrugem letu borila, trpela in se žrtvovala za svobodo domovine. Zaenkrat je treba še trdne vztrajnosti. Trenutek, ko bomo puško zamenjali za plug, še ni prišel. Bodočnost se nam zdi vse bolj jasna in nam daje moči, da pričakujemo prehod iz sedanjega viharja v trajni niir. Finsko vojno poročilo Helsinki, 4. sept. AS. Na Karelski ožini je sovražnik, potem ko se je boril z veliko silovitostjo, popolnoma poražen. Dosežena je stara meja na vseh točkah. Naš vojni plen je obširen. V teku zadnjih operacij smo zasegli več sto avtomobilov, nad 2000 konj, nekaj ducatov napadalnih voz in več kot tri sto topov ter mnogo lahkega in težkega orožja za pehoto, Bollettino No 457 Audaci ed efficaci azioni deiraviazione neirAfrica settentrionale 18 velivoli nemici abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: La R. Aeronautica ha proseguito nella gior-nata di ieri le sue ardite ed efficaci azioni, ar-recando al nemi'co daniti e perdite rilevanti. Apparecchi da bombardamento hanno col-pito con bombe di grosso calibro opere portuali di Tobruk nonche apprestamenti automezzi e batterie della zona di Marsa Matruch. Formazioni da caccia hanno attaccato a vo-lo radente nei pressi di Sidi Barani, forti con-centramenti meccanizzati e depositi. Sono stati incendiati molti automezzi di va-rio tipo e provocato diverse esplosioni. SulPaeroporto di Sidi Barrani i nostri cac-ciatori hano mitragliato al suolo numerosi velivoli britannici; successivamente ingaggiato combattimenti con le forze aeree nemiche, i nostri valorosi aviatori hanno abbattuto in fiam-me 18 apparecchi avversari. In questa brillante azione si e particolar-istinto il gruppo caccia comandato dal Te' " - mente di tenente colonnello pilota Mario Benzano. Altri reparti aerei da bombardamento e da attacco in picchiata hanno agito nella scorsa notte contro le basi nemiche di Malta. Sono stati colpiti importanti obiettivi; a La Valletta un piroscafo, centrato in pieno da una bomba di grosso calibro, ha preso fuoco. Tre velivoli non hanno fatto ritorno dalle missioni citate. A Tobruk, sul fronte terrestre, vivace atti-vita delle artiglierie. L'avversario ha compiuto nn'incursione aerea su Derna; alcune vittime tra la popolazione mussulmana e qualche danno agli edifici privati. NelPAffrica orientale nulla di notevole da aegnalare. Vojno poročilo št. 457 Drzno in uspešno delovanje letalstva v severni Afriki Sestreljenih |e bilo 18 sovražnih letal Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil pe-roča: Kraljeve zračne sile so včerajšnji dan z drznim in uspešnim delovanjem povzročile sovražniku občutno škodo in izgube. Bombniki so z bombami velikega obsega zadeli pristaniške naprave v Tobruku, kakor tudi zbirališča vozil in baterij v odseku pri Marsa M a t r u -h u. Oddelki lovskih letal so v nizkem poletu pri Sidi el Baraniju napadli močne koncentracije mehaniziranih čet in skladišča. Bilo je zažganih mnogo vozil raznega tipa in so bile povzročene številne eksplozije. Na letališču Sidi el Baranija so naši lovci s strojnicami obsuli! številna sovražna letala. V bojih, ki so se vneli s sovražnimi silami, so naš} pogumni letalci sestrelil 18 1 e t a L V teh pogumnih dejanjih se je posebno odlikovala letalska lovska skupina pod poveljstvom podpolkovnika Maria Bon-zana. Drugi oddelki bombnikov in strmoglavcev so preteklo noč napadli sovražno oporišče Malto, kjer so bili zadeti važni predmeti. V La V a I e 11 i je bila zadeta ladja s težko bombo in se je vnela. S teh poletov se niso vrnila tri naša letala. V odseku pri Tobruku topniško delovanje. Sovražnik je poletel nad Derno. Nekaj žrtev je bilo med muslimanskim prebivalstvom in nekaj škode na zasebnih poslopjih. V Vzhodni Afriki nič posebnega. Operacijska zona, 4. sept. AS. Vojni dopisnik Štefanija poroča, da je preteklo noč delovanje italijanskega letalstva proti pomorskim bazam na Malti bilo posebno živahno in uspešno. Naša letala so ponovno bombardirala važne vojaške naprave. Ti napadi so trajali celo noč od desete zvečer do Japonce skrbi usoda Afganistana Tokio, 4. sept. AS. Japonsko časopisje se z vedno večjo zaskrbljenostjo peča z usodo azijskih narodov, ki jih ogroža angleška politika. Posebno jih skrbi usoda Afganistana. Listi poudarjajo, da pričenja angleška propaganda v Afganistanu z isto taktiko, kakor je bila uvod za zasedbo Irana. Drzne se namreč govoriti o nemški peti koloni v Afganistanu. Listi poudarjajo, da v Afganistanu biva azijatsko pleme, ki se dobro počuti in ki je blizu vzhodnoazijskih narodov. Japonska je dolžna pazno zasledovati angleško-ameriško delavnost v osrednji Aziji. Japonska se ne sme pustiti uspavati, ako Koosevelt v svojem zadnjem govoru ni omenjal Japonske. Treba je pazno zasledovati sleherno gesto anglosasov. pol pete zmjtraj. Bombniki so iz nizke višine napadli nek parnik, ki je skušal ubežati iz pristanišča. Ta trgovski parnik s težo 8000 ton je bil zadet s težko bombo, ki je povzročila močno eksplozijo na ladji. Ladja se je pričela potapljati. Na pristaniških napravah je bila storjena velika škoda in ravno tako na letališču Miccaba in Hal Far. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča Junaštvo italijanskih študentov Bukarešta, 4. sept. AS. Romunski list »Cu-rentuk v članku z naslovom »Heroizem italijanskih študentov« poveličuje odločnost in pripravljenost italijanskega dijaštva od Curtatone do Montanare in Reke, ki so se tudi v tej vojni tako številno odzvali ter se z velikim navdušenjem pridružili vrstam prostovoljcev v borbi za novo Evropo, predpostavljajoč koristi domovine svojim osebnim koristim. Ko člankar navaja podatke tajnika PFN, vsebujoče velike številke med študen-tovskimi izgubami, podčrtuje, da je Duce v svojem govoru dne 10. junija izkazal čast požrtvovalnosti in junaštvu teh prostovoljcev in nadaljuje, da se je Duce poklonil globoko v grobove prostovoljcem, ki so padli za fašistično domovino in da je svest, da so študenti razumeli poslanstvo fašistične revolucija Japonci izpraznjujejo Fučav Šangaj, 4. sept. AS. Zastopniki japonske vojske in mornarice so izjavili, da pričenjajo japonske vojne sile izpraznjevati Fučav, važno pristanišče v kitajski provinci Fukijen, ker so izpolnile svojo nalogo. Japonske sile se bodo odpravile na drug kraj, ki pa se ne omenja. Sovjetska vohunska postaja v Varni Sofija, 4. sept. s. Bolgarska policija je v Varni odkrila skrivno radijsko sprejemno in oddajno postajo, ki je delala za Sovjete. Prostore, kjer je bila urejena postaja, so stražili moški, oboroženi s strojnicami. Ko so policisti sedmim osebam, ki so bile v omenjenem prostoru, zaklicali, naj se udajo, so se ti močno upirali. Zaradi tega so bili stražniki prisiljeni streljati. Tri osebe so prijeli, štirim se je posrečilo uiti. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 4. septembra: Na vzhodu šc dalje potekajo boji uspešno. Preteklo noč so naša letala v predelu The Wansh potopila dve britanski tovorni ladji s skupno 10.000 tonami. Druga letala so bombardirala pristaniške naprave na vzhodni angleški obali. Neko nemško letalo je v noči na 4. september bilo posebno uspešno na letališču Abu Sueir oh Sueškem prekopu. Zadeta so bila zaklonišča in municljska skladišča. Sovražnik ni poletel nad Nemčijo ne podnevi ne ponoči. V avgustu je bilo od nemške mornarice in letalstva potopljenega 537.200 ton sovražnega prevoznega ladjevja. Berlin, 4. sept. AS. Pri nekem izvidniškem poletu nad črnim morjem je neki nemški bombnik z bombami potopil sovjetsko podmornico. Clodius potuje v Turčijo Istambul, 4. sept. AS. Dr. Clodius, vodja nemškega trgovskega odposlanstva, ki se bo pogajalo za novo trgovsko pogodbo s Turčijo, je preteklo soboto prišel v Carigrad z letalom. Spremlja ga več strokovnjakov. Veliki admiral Raeder v Bolgariji Solija, 4. sept. s. Bolgarski kralj Boris je priredil kosilo na čast nemškemu admiralu Raederju, vrhovnemu poveljniku nemške vojne mornarice, ki je prišel na kratek obisk v Sofijo. Admiral Raeder se je sešel tudi e predsednikom bolg^^e vlade in z bolgarskim zunanjim ministrom. Nemški notranji minister na Slovaškem Bratislava, 4. sept. Nemški notranji minister dr. Frick je včeraj prišel na študijsko potovanje po slovaški državi. Pri prihodu ga je [»ozdravil slovaški notranji minister Mach ter nemški poslanik v Bratislavi Pri Leningradu se bore na nož Bern, 4. sept. AS. Iz sovjetskih virov poročajo, da je bitka za Leningrad stopila v najodločilnejšo fazo. Od včeraj popoldne dalje se na mnogih krajih bore z bajoneti prsa ob prsa. Nemci pošiljajo v boj vedno sveže čete. Stanje sovjetskih čet v Leningradu, ki stoje pod posebnim poveljstvom maršala Vorošilova, povzroča hudo zaskrbljenost v Londonu. Vojaški strokovnjaki v londonskih krogih sodijo, da je nemški maršal von Loeb, ki vodi nemške operacije na severu, osredotočil okrog Leningrada izredno število nemških udarnih divizij. Budimpešta, 4. sept. AS. Vesti iz madžarskega glavnega stana kažejo, da so zavezniške čete v zadnjih 24 urah še povečale U9peh, ki je bil dosežen v torek ob dolnjem Dn jepru. Sovražne čete skušajo na svojem umiku rešiti svoje težko topništvo, oklopne vozove in tanke. Sovjetski protinapadi, ki so bili prve dni tega tedna še zelo pogosti, so včeraj popustili. Madžarske čete so mnogo prispevale k uspešni dovršitvi operacij in so odbile vse sovražne protinapade ter očistile ozemlje od razpršenih sovjetskih čet. Madžarsko protiletalsko topništvo je v torek sestrelilo tri sovjetske bombnike. Berlin, 4. sept. AS. Nemške letalske sile se včeraj v Finskem zalivu in na Ladoškem jezeru učinkovito napadle sovjetske ladje ter poškodovale, deloma pa zažgale tri ruske tovorne ladje. Pozneje so nemški bombniki hudo razdejali železniške naprave in postojanke protiletalskega topništva severno od Krasnovardjejska. Zelo hudi so bili napadi tudi na železniško progo Volohovstroj-Tikvin, kjer je bila železnica na 16 krajih razrušena. Trije tovorni vlaki so bili od bomb zadeti in razdejani. Angleške namere z DardaneSami Turin, 4. sept. AS. Ameriški interesi, ki gredo za tem, da se odpro Dardanelske ožine angleškemu brodovju, ki naj bi hitele na pomoč sovjetskemu v Črnem morju, dajejo »Stampi« priliko, da o|>ozarja na namere Angležev, ki hočejo iz Turčije napraviti isto, kar so storili z Iranom, Sirijo in Irakom. — List opozarja, da je bil Churchill tisti, ki je v zadnji svetovni vojni najbolj zagovarjal osvojitev Dardanel in da se danes za Angleže postavlja isti problem, gre namreč za hitro zvezo med Anglijo in Rusijo. Je pa treba podčrtati — pravi »Stampa« — da je turški radio že reagiral na takšne težnje in je ameriško pobudo, ki gre v prilog Angležev, imenoval nespametno in temelječo na neznanju. Ankara, 4. sept. AS. Turški listi še nadalje z veliko nejevoljo obravnavajo članke v ameriškem listu »Washington Star« in pa izjave admirala Stirlinga. Turški list »Ikdains izraža svoj srd nad dejstvom, da govori človek, ki je zavzemal najvišje mesto šefa generalnega štaba ameriške mornarice, kakor je govoril Stirling o vprašanju turških ožin, ko omenja, da so te ožine zaprte za vojne ladje, odprte pa za trgovske ladje in nadaljuje, da pravi turški prijatelji sploh ne bi smeli omenjali morskih ožin in Carigrada. List »Cas-vari Efkar« izraža upanje, da vlada Zedinjenih držav ne bo odobrila trditev »Washington Stara« in admirala Stirlinga. List »Baki« dodaje, da je admiral Stirling zagrešil pravcati atentat, ko skuša razširiti vojno in pripraviti Angleže do napadalnosti. »Asahan« piše, da ne more razumeti takega pisanja osebnosti, ki ie zavzemala tako visoko mesto v Ameriki, Fronta nisen; Prenarazionn Hal larrann nap 1'avsn™?" delle colsnne motorizzate italiane. — Ruska fronta: Pripravljanje terena za napredovanje italijanskih motoriziranih čet Schema geografico del campi di hattaglia intomo a Leni nerado*. Zemljevid bojišča pri Lenincradu. Zunanji in notranji položaj Bolgarije po poročilu bolgarskih ministrov Smrtna kazen za nedovoljeno propagando Sofija, sept. AS. Nn včerajšnji seji večinskega parlamentarnega kluba, ki jo trajala do popoldne, so predsednik vlade l'i!ov, zunanji minister Popov in notranji minister Gabrovski podali obširna politična poročila o zunanjem in notranjem položaju Bolgarije v sedanjem trenutku. Predsednik Filov je poudarjal, da je vlada vse potrebno ukrenila, du čuva koristi dežele v tej zgodovinski uri, ko se države Osi in njuni zavezniki bore proti plutokraeiji in komunizmu. Povedal je, da se staliiče Bolgarije v ničemer ni spremenilo. Bolgarija bo ostala Osnih držav in bo z njimi sodelovala pri zgradnji nove Evrope in novega evropskega reda. Notranji minister Gabrovski jc z veliko odločnostjo izjavil, da se sedanja vlada ne lx> umaknila pred komerkoli in tudi pred nobenim notranjim problemom. V tej zvezi so tudi novi zakoni, ki so v narodnem interesu bili predloženi Sobranju. Gabrovski je izjavil, da bo vlada segla tudi po izrednih sredstvih, ako bi sc prevratni elementi hoteli kakorkoli uveljaviti. Vsako podobno dejanje bo preprečeno. Rekel je tudi, da so bili glavni nemirneži, pristaši komunizma. plačani iz Moskve in da so že pod ključem. Potem je govoril še minister" Popov, ki je v glavnem izvajal iste misli, kakor predsednik vlude. V nadaljnji seji je bil sprejet zakon, ki izboljšuje dosedanji zakon za zaščito države. Kdor bo zaloten pri komunistični propagandi, bo kaznovan od tO let do obsodbe na smrt. Kdor posluša sovražni radio, bo kaznovan s 25-letno ječo in denarno kaznijo 50.000 levov. Bolgari, k i v zamejstvu delajo propagando po sovražnem radiu, so obsojeni nu smrt in kontu-mncijo. Prav tako se določa smrtna kazen za tiste, ki bi ranili bolgarske vojake ali vojake prijateljskih osišetiih držav, ki se gibljejo na bolgarskem ozemlju. Prav tako so določene zelo stroge kazni za vse tiste, ki bi storili karkoli, kar bi v sedanjih okoliščinah moglo škodovati Bolgariji. Samouprava Besarabije in Bukovine Ureditev državljanstva — Popolna razlastitev Judov Bukarešta, 4. sept. AS. S posebnim zakonom je odrejena upravna organizacije Besarabi.je in Bukovine. Obe deželi bosta imeli upravno avtonomijo. Podrejeni bosla neposredno maršalu Anto-nescu, ki bo za vsako imenoval guvernerja. Guverner bo nadziral delovanje uprave, izdajal odredbe ter bo odgovoren za red v deželi. Na razpolago bo imel vojaštvo in policijo. Obe deželi bosta imeli tudi samostojen proračun. Bukovina bo razdeljena na šest, Besarabija na deset pokrajin. Glavni mesti obeh dežel bosla Čemovice in Kišinjev. Pokrajinam bodo načelovali prefekti. Tudi župane bo imenoval Antonescu. Imeli bodo položaj državnih uradnikov. BukareSka vlada se bo mesečno na posebni seji pečala z besarabskimi in hukovinskimi zadevami. Teh sej se bosta udeleževala tudi oba guvernerja. Vsak minister bo moral enkrat na mesec v spremstvu guvernerja obiskati obe' deželi ter proučiti ukrepe, ki bi jih bilo treba izdati za gospodarski in socialni razvoj v obeh deželah. Bukarešta, 4. sept. AS. S posebnim zakonom je odrejeno romunsko državljanstvo v Besarabiji in Bukovini. Romunsko državljanstvo se prizna vsem tistim, ki so ga 28. junija 1SM0 imeli, kakor tudi tistim, ki so kasneje bili rojeni od romunskih staršev ali nepoznanih roditeljev, pa so bili zatečeni na ozemlju obeh pokrajin ob sedanji ponovni osvojitvi. Ne morejo pa biti romunski državljani: 1. tisti, ki so po 28. juniju 1940, čeprav so bivali v drugih pokrajinah deželo, zaprosili za preselitev v ti dve pokrajini, ko so jih tfKZ EIAR-Radio Ljubljana PARLIAMO LTTALIAN01 Schema della XV lezione che verd tenuta dal prof. dott. Stanko Leben venerdi 5 settembre 1941-XIX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vselej ob 19. LEZIONE QUINDICESIMA Imperfetto delPindicativo aseolt - are aseolt - avo aseolt - avi aseolt - ava aseolt - avamo aseolt - avate aseolt - avano aseoltavamo rispond - ere rispond - evo rispond - evi rispond - eva rispond - evamo rispond - evate rispond - evano ; si aseoltava — noi part - ire part - ivo part - ivi part - iva part - ivamo part - ivate part - ivano si aseoltava. av - ere av - evo av - evi av - eva av . evamo av - evate av -evano essere ero eri era eravamo eravate erano avevamo = si a veva = noi si aveva; eravamo = si era = noi si era. La lettera aveva 1' indirizzo falso. — Avevo con me un portamonete che conteneva quaranta lire. — Passeggiava e leggeva il giornale. — La marcia era lunga e faticosa, ma ogni due o tre ore ci riposavamo un poro. — A Roma noi si al-zava tutte le mattine alle sei, poi si andava in giro fino alle dieci, alle sedici si usciva di nuovo e alla sera non si ritornava mai a časa prima delle ventitre. — Era brutto ma era anehe molto simpatico; soprattutto poi aveva un ottimo cuore. — I chicchi di grandine erano cosi grossi che pa-revano piccole uova. — Quando mio fratello era in guerra, seriveva quasi ogni giorno a časa. — I soldati si avvicinavano sempre piu alla cittft fortificata. — Credevano di far quattrini e in-vece sono pifl poveri di prima. — Era un uonio simpatico. ma se attaocava diseorso, non vi la-sciava piu. — In quel negozio la merce si ven-deva a prezzo fisso. — Dietro la časa si sten-deva un prato immenso, davanti un piccolo giar-dino; ricordo che anehe d' inverno noi si era sempre fuori a giocare. — Leggeva la lettera e grosse lacrime le solravano le guance. — Gridava come un ossesso. — Si viveva alla giornata. — Eravamo quattro gatti. — Bestemmiavano come turchi. Esercizi 1. Coniugate aH'imperfetto: Mangiare e dor-mire. — Non avere nč farne nč sete. — Rispon-dere sempre puntualmente alle lettere ricevute. — Sperare di far presto e bene. — Sentire che dovere arrendersi. — Essere a letto da due gior-ni. — Avere gran voglia di dormire. — Calmarsi e lasciarsi convincere. 2. Mettete 1'imperfetto al pošto del presente: Sono tardi d'ingcgno. — Aborrisce la luce della veritft. — L'aria č frizzante. — Le siepi gron-dano di puazza. — Asooltiamo con molta atten-zione. — Perche avete tanla paura? — Mi accor-go delTerrore. — Si riflettono nelle acque le ombre delle grige montagne. — Non digerite bene, perrhč mangiate troppo presto. — Sei rosso come un gambero. — Non ho niente da fare. — Parlate come un libro stampato. — Versa torrenti di lacrime. — Sono coee molto interessanti | zasedli boljševiki; 2. tisti, ki so zapustili ozemlje Bukovine ali Besarabije ob prihodu romunskih čet; 3. vsi tisti, ki so zagrešili sovražna dejanja nad vojaki in nad romunskim prebivalstvom, ko so Romuni ti dve pokrajini izpraznili junija 1910. Bukarešta, 4. sept. AS. S posebnim zakonom se uvaja v Besarabiji in Bukovini romunska zakonodaja. S posebno odredbo se popolnoma razlasti vsa imovina, premična in nepremična, ki pripada Judom. Uprava njih premoženja bo začasno izročena posebnemu upravnemu oddelku. Italiran! na zagrebškem velese mu Zagreb, 4. sept. AS. Italijanska udeležba na zagrebškem velesejmu vzbuja veliko pozornost hrvatskega tiska, ki izraža nad tem svoje polno zadovoljstvo. Hrvati bodo imeli priliko spoznati veliko tehnično in industrijsko napredovanje in nove iznajdbe, ki omogočajo italijansko gospodarsko avtarkijo. »Novi liste piše, da morejo italijanski proizvodi dobiti trg na Hrvatskem, bodisi poljski stroji, kakor tudi farmacevtični proizvodi, tekstilno blago, glasbeni instrumenti in drugo. Kongres tekstilcev v Benetkah Benetke, 4. sept. AS. Dva tisoč industrijcev, (rgovrev, obrtnikov in delavcev se udeleži prvega narodnega kongresa italijanske tekstilne industrije, ki bo 5. in 6. septembra v Benetkah. Navzoči bodo tudi nemški, švicarski, madžarski in hrvatski delegati. Razgovori bodo o uporabi surovin v avtarkiji. Konference treh sil v Wa-hingtonu ne bo Newyork, 4. sept. DNB. Roosevelt ni hotel dati časnikarjem nobenih pojasnil, čemu je prišlo 47 sovjetskih diplomatov v Ameriko. Označil pa je kot nesmisel, da je nameravana konferenca Anglije, Amerike in Sovjetije v Moskvi za sredo septembra sedaj preložena v Washington. V poučenih krogih pa mislijo, da z letali niso prispeli diplomati, ampak ruski letalski inženirji in piloti, ki se morajo v rabi ameriških letal šele izvežbati. Glede svojega govora ni hotel dati nobenih pojasnil, tudi ni povedal, kako misli boljše zaščititi amerikanske prevoze materiala v Evropo. Ko so ga vprašali, kako bo zvišal proizvodnjo vojnega materiala, je rekel, da to pomenja, da bodo izdali več denarja, in zato tudi več proizvajali. Zve se pa vendar, da je bil načrt v toliko spremenjen, da se ne misli zidati toliko novih tovarn, kakor pa obstoječe izboljšati. Amerika ne misli podaljšati delovnega časa, pač pa do kraja izvesti delo v treh izmenah. Ko so ga vprašali, kaj pomenja njegova izjava: »Storiti moramo vse, kar je v naši moči,« je odvrnil, da ta stavek ne potrebuje nobenega komentarja. Tudi Eden pojde v Moskvo Nevv.vork, 4. sept. DNB »Newyork Times« poroča iz Londona, da se bo britansko-ameriških-ruskih razgovorov v Moskvi verjetno udeležil tudi Eden. Ameriško odposlanstvo bo v Moskvo potovalo preko Londona. Zanimiva razstava v Budimpešti Budimpešta, 4. sept. AS. V Budimpešti so odprli jesenski velesejem. Na razstavnem prostoru pa je tudi paviljon, kjer so številni predmeti, ki so jih madžarske čete nabrale v Sovjetski Rusiji. V srednji dvorani je opaziti rdeče zastave, boljševiške propagandne knjige in številne mučilne priprave, ki se jih poslužuje GPU, da izsili priznanje aretirancev. Obsodbe komunistov v Franciji Lyon, 4. sept. AS. Posebno vojaško sodišče v Lyonu za zatiranje komunistične propagande je imelo prvo sejo in je obsodilo dva obtoženca na 10 let ječe, tri na 5 let prisilnega dela. Vsi so obsojeni tudi na izgubo častnih pravic, njihovo premoženje pa je zaplenjeno. Razen tega so bili štirje obsojeni na 5 let ječe. Važna italijanska iznajdba za zdravljenje slaboumnih Livorno, 4. sept. AS. Iz Kopenhagna prihaja l>oročilo, da so pričeli zdraviti na umu obolele z elektriko. Zdravnik Clemensen ima baje pri tem odlične uspehe, ko bolnike podvrže posebnemu liačinu električnih tresljajev. List »Telegrafo« pa ob tem poročilu podčrtava, da gre dejansko za italijansko iznajdbo, in sicer dr. Cerlettija in Di-nija. To italijansko iznajdbo je danski zdravnik le izpopolnil. Profesor Cerletti je ravnatelj klinike za živčno in umsko bolne na univerzi v Rimu, a njegov pomočnik je dr. Dini. Ta dva sta že 1. 1938. uporabljala omenjeno metodo. Gre torej za čisto italijansko iznajdbo in italijanska zdravstvena veda je ponosna, da njene iznajdbe postajajo last vsega človeštva. Avvertimento ai maestri artigiani L'Alto Commissariato per la Provincia di Lubiana invita tutti i maestri artigiani che hanno degli apprendisti, i quali non souo stati finora inscritti alle scuole di perefezionamento per apprendisti, di inscriverli nel loro proprio interesse incondizionatamente e al piu tardi fino al 4 settembre a. c. In caso diverso verrano prese contro di loro delle sanzioni a sensi del § 298, capo le § 398, punto 11 delle legge sull'artigianato. Modificazioni d orario sulle linea della Carniola inferiore A commlnciare dal 31. agosto p. v. nel giorni festivi od alle donižniche 6 sospeso sulla linea Metlika-Lubiana il treuo 9222 in partenza da Metlika alla ore 18.30 e in arrivo a Lubiana alle ore 22,30. In sua vece sulla stessa linea e nei medesiini giorni si effeltuer^ il treno accelerato 9218 in partenza da Metlika alle ore 16.28. Ad evilare 1'eccessivo affollamento del treno 9218 sulla linea Trebnje-Lubiana, dal 31 agosto il treno 9218 sarft seguito da Trebnje na Dol. a Lubiana da treno 9218 bis. II treno 9218 partira da Trebnje alle ore 18.33, e il treno 9218, pro-veniente da Karlovac, rispetivamente da Metlika, proseguiri da Trebnje come seconda parte fino Lubiana. Cominciando da pari data la composizione da Kočevje alle doineniche ed ai giorni festivi non verrž attaccata a Grosuplje al Ireno 9218 da Novo mesto, ma proseguirik la sua corsa da Grosuplje a Lubiana separatamento eolla partenza da Grosuplje alle ore 19.30, Berlin, 4. sept. AS Ker je Guatemala izgnala nemške konzule, je nasprotno nemška vlada prepovedala guatemalskim konzulom delovati v Nemčiji. CjjOApO-dOiMtVJO Italijanski proizvodi na ljubljanskem velesejmu Samo še mesec dni nas loči od ljubljanskega velesejma, ki se bo začel dne 4. oktobra. Že v prvih dneh po zasedbi je Visoki komisar Emilio Grazioli sporočil vodstvu ljubljanskega velesejma v imenu Duceja, da naj se vrši velesejemska prireditev vkljub težavam. Priprave za velesejem so sedaj v polnem teku in bo novi velesejem brez primere v primeri z dosedanjimi sejmi. Velesejem ne bo samo veliko tržišče za proizvode domačega trga, zlasti za kmetijstvo vseh panog, pa tudi za industrije, ki delajo v Ljubljanski pokrajini. Nova prireditev bo obdržala nekatere dobre značilnosti pretekle dobe, imela pa bo tudi drugo poslanstvo v tem, da' 'bo napravila za Ljubljano propagando v trgovskem in industrijskem svetu v ostali Italiji. V Ljubljani se bo sestala velika italijanska industrija in tehnične ter trgovske iniciative, ki so bile dosežene. Prireditev bo prilika za direktne stike nove pokrajine z ostalo Italijo. Velesejem pa se bo predstavil tudi v novih paviljonih, ker je zahvaljujoč se takojšnji intervenciji Eksc. Graziolija bilo mogoče zidavo paviljonov pospešiti in dovršiti. Novo sejmišče bo imelo celo vrsto dolgih dvoran, kjer bo lahko nameščeno veliko število razstavljalcev. Drugi razstavljale! pa bodo lahko razstavljali ob paviljonih pod velikimi peroni, kar bo dalo sejmišču živahen izgled. Velik interes vzbuja sklep velike italijanske tvrdke Fiat, ki je sklenila zgraditi na velesejmu na svoj račun j>oseben paviljon, ki bo služil za njene razstavne namene tudi v bodočih letih. To je velikega pomena, ne samo za velesejem, temveč tudi za Ljubljansko pokrajino. S tem priznava velika italijanska tvrdka Fiat zmožnost in nadaljevanje velesejmskih prireditev in daje mestu Ljubljani privilegij, katerega nimajo številna druga mesta. Poleg paviljona tvrdke Fiat se gradi hišica tvrdke Moutecatini. To veliko industrijsko podjetje bo tako tudi s svoje strani prispevalo k povečanju vrednosti ljubljanskega velesejma. Tvrdka Montecatini, velika kemična industrija si je dala kot Fiat, zgraditi svoj paviljon in bo v njem razstavila proizvode svoje mnogovrstne delavnosti. FiatOv paviljon je bil zgrajen v zelo hitrem času. Zgradba je bila pod streho v 20 dneh, kar je pripisovati gradbeni industriji v Ljubljani. Delo se izredno hitro nadaljuje Delavci delajo noč in dan. V bližini paviljona Fiata se bo razvrstila italijanska produkcija motornih vozil s svojimi proizvodi: avtomobili, motocikli, letali in ladjami in bo prikazala v seriji grafikonov in slik javnosti, kakšna je njena proizvodnja, katero je ceniti na 220.000 ton letno. Še mesec dni nas loči od ljubljanskega vele* sejma, pa se že vendar vidijo vsi obrisi nove prireditve, ki bo zelo raznolika. Ljudje, ki jih je Visoki Komisar postavil na vodstvo ljubljanskega velesejma, znajo delati in ni dvomiti, da bodo uspeli. Čes mesec dni bodo prišli do konca svojega dela in mesto, ki bo na ta dan izreklo svojo zahvalo Duceju in izreklo tudi Visokemu Komisarju svoj priznalni predlog za nadaljevanje delovne prizadevnosti, se bo spomnilo tudi teh delavcev v teh dneh. To so podatki, katere posnemamo iz članka, ki. ga je napisal comm. Carlo Tigoli v tržaškem »Piccolu«. Prepoved trgovanja z dragocenimi kovinami in kamni V rimskem »Uradnem listu« je izšel zakon z veljavnostjo od 3. septembra, ki ureja trgovino z žlahtnimi kovinami. Zakon se glasi: 1. Prepovedana sta nakup in prodaja in na splošno vsako dejanje odtujitve platine, zlata, srebra, biserov in dragocenih kamnov in izdelanih predmetov, ki vsebujejo del naštetih snovi. Poleg tega je prepovedan izvoz navedenih predmetov brez dovoljenja ministrstva za izmenjavo in valute. Ostanejo v veljavi določila čl. 6, točka zakona z dne 14. novembra 1935-XIV. 2. Kdor krši prepovedi, se kaznuje z ječo od 2 do 10 let in denarno kazni jo 5.000 do 10.000 lir. Če se prekršek zgodi v trgovinskem ali industrijskem obratu ali sploh obrtnem obratu, je ječa od 3 do 15 let, denarna kazen pa od 10.000 do 100.000 lir. V vseh primerih je določena tudi konfiskacija v smislu čl. 240 kazenskega zakonika. Ta konfiskacija je obvezna tudi v domnevah glede prve točke prvega člena. Prekršek je v kom-petenci sodišč tudi v primeru po drugem stavku 1. člena. 3. Kdor ima predmete v čl. 1 za izvajanje svoje trgovske, industrijske in obrtne delavnosti, mora napraviti inventar in ga v dveh izvodih predložiti v 5 dneh po uveljavljenju tega zakona lokalni oblasti javne varnosti, ki lahko pošlje svojega odj>oslanca, da prisostvuje sestavi inventarja. Kvestor lahko podaljša rok za predložitev inventarja in more tudi odrediti, da bi se za-garantirala izvedba prepovedi, določene v čl. 1, tudi začasno zaprtje lokalov, ki so namenjeni trgovini s temi predmeti. 4. Kdor ne predloži inventarja v določenem ali podaljšanem roku, bo kaznovan z zaporom od 3 mesecev do 3 let in kaznovan z globo od 1000 do 30.000 lir. Kdor predloži v celoti ali delno neresničen inventar, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 6 let, in denarno globo 5000 do 50.000 lir. Če je dejanje po drugem stavku zagrešeno po pomoti, je kazen v globi od 500 do 20.000 lir. 5. S Kr. zakonom na osnovi čl. 3 št. 1 zakona z dne 31. januarja 1826 bodo na predlog ministra za korporacije v sporazumu z zunanjim ministrom, notranjim, ministrom za Italijansko Afriko, pomilostitve in pravde, za finance ter za Velike povodnji na Madžarskem Budimpešta, 4. sept. AS. Poročila, ki prihajajo iz Transilvanije govore o silni povodnji, ki se vedno hujše razvija po deželi. V Kološvaru so nižje ležeči deli mesta pod vodo. Veliko poslopij je poškodovanih ali uničenih. Več kot 60 let Kološvar ni doživel povodnji, a še nikdar ne tako velike, kot je sedanja. Število utopljencev še ni znano, škoda je zelo velika. Vlada je organizirala pomoč, medtem ko vojaške čete rešujejo prebivalstvo. Pa tudi v veliki madžarski planjavi so reke zaradi deževja zadnjih dni močno narasle. Reka Koros je tudi preplavila bregove, tako, da je mesto Des deloma pod vodo, reka Szapo je odnesla veliko mostov. Zaradi poplav je tudi trpelo mesto Szeged. Več delov mesta je pod vodo. Reševalna dela so zelo otežkočenn. Va-lovje odnaša iz hiš pohištvo, trga telefonske žice in iiničujn drugo javne naprave. Budimpešta, 4. sept. AS. Že nekaj dni vlada izredno slabo vreme po celi Madžarski. Strašni nalivi in siloviti vetrovi so povzročili veliko škode. Po celi Bačkl je toča sklatila turščico in vse sadeže, ki so še na polju. V mestu Sarospatak, je celo zadnjo noč divjal strašni orkan, ki je podrl mnogo hiš, izdrl številna drevesa in telefonske drogove. Škoda je velika. Poplave v Transilvaniji še nič nd pojemajo. Iz prestolnice odhajajo cele kolone avtomobilov v prizadete pokrajine in prinašajo pomoč prebivalstvu. Posebno velika škoda je nastala v kraju Szilagysomylo, kjer je 80 hiš popolnoma podrtih, kakih 100 poslopij pa je poškodovanih. Na stotine družin je brez strehe. Cele pokrajine okoli mesta so pod vodo. Mnogo žiivne poginilo. Mesto je bilo zadnjo noč v temi, ker je bila poškodovana tudi električna centrala, škoda znaša več milijonov pengov. Število žrtev še si točno usrotovljesv- izmenjavo in valute uveljavljene podrobne norme tega zakona. S temi se lahko uvedejo tudi izjeme glede prepovedi po čl. 1 in podrobnosti za njih uveljavljenje ter pogoji. 6. Navedeni zakon stopi v veljavo z dnem, ki sledi po objavi v Uradnem listu v Rimu. Velja pa tudi v Ljubljanski pokrajini. Kajti zakon predpisuje, da stopi v Ljubljanski pokrajini v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« te pokrajine. Nabava premoga In drv V sedanjem letnem času je treba misliti na nabavo premoga in drv za potrebe hišne kurjave ter ihdustrije. Ta problem ni aktualen le pri nas, temveč tudi v vseh državah, ki so v vojni. Zaloge lesa za kurjavo so v naši pokrajini zelo velike ter so obenem z naprej gledajočimi ukrepi Visokega koniisariata za red v trgovini z lesom in premogom povzročile, da ljubljansko prebivalstvo doslej ni čutilo in ne čuti nobene krize v nabavi premoga in drv, ki sta tako važna predmeta. Toda upoštevati je treba, da se bliža zimska doba, ki že v normalnih časih povzroča, da se povečajo prometne težave za prevoz lesa in opaža se v tej dobi tudi znatno naraščanje cen premoga in drv. Zato bi bilo dobro, če bi se vsaka družina preskrbela s premogom in drvmi za mrzlo dobo, tako da bi lahko shajala z zalogami toliko časa, dokler se spomladi zopet ne začne doba iz-sekavanja. To bi omogočilo prebivalstvu, da se izogne vsaki morebitnosti, ki lahko nastopi zaradi nakupov lesa za potrebe drugih pokrajin. Poleg tega bi lo omogočilo pristojnim uradom, da disponi-rajo v največjem miru s preostalimi količinami losa, kolikor ga je nad domačo potrošnjo. Zaradi tega je torei koristno za prebivalstvo, da si čimprej nabavi potrebne količine premoga in zlasti lesa še pred začetkom zime. * Trgovina med Romunijo in Hrvatsko. Nedavno je bila sklenjena med Hrvatsko in Romunijo nova trgovinska pogodba. Po tej pogodbi bo Hrvatska dobavila Romuniji letno 60.000 ton železne rude, 100.000 železniških pragov, nadalje večje količine strojilnih snovi, magnezita in ferosilicija. V zameno bo Romunija dobavila Hrvatski 60.000 ton nafte, petroleja in drugih proizvodov petrolej-ske industrije. Osrednji urad za tekstilije na Hrvatskem- Te dni je bil v Zagrebu ustanovljen poseben osrednji urad za tekstilije, katerega vodi državni komisar, ki ga je imenoval minister za narodno go-sjiodarstvo. Vsi tekstilni industrljci in veletrgovci prodajajo svoje proizvode trgovcem na drobno, osebam in vojaškim ustanovam samo s posredovanjem tega urada. Tudi nakup vseh surovin in jiolsurovin se vrši sauio potom tega urada. Vsi producenti in veletrgovci s tekstilijami se morajo obvezno včlaniti v Zvezi tekstilne industrije. Maksimalne cene za konopljo na Hrvaškem. Ne Hrvaškem so bile pred nedavnim določene naslednje maksimalne cene za konopljo: 1. razred 200 kun, 2. razred 140 kun, 3. razred 75 kun za iu0 Kilogramov Palača Moderne galerije bo res lepa Ze dalj časa oblagajo delavci kamnoseškega podjetja Fr. Kunovar zunanje zidove Moderne galerije z učinkovitimi ploščami iz marmorja. Sedaj so že obložili dve stranici in sicer oba spodnja podpritlična pasova ob Bleiweisovi cesti in ob glavnem drevoredu, ki vodi v Tivoli. Na drugih dveh straneh vlagajo plošče v zid sedaj. Ko bo zaključen podpritlični pas okrog in okrog stavbe, bodo začeli oblagati zidove naprej v višino. Za oblogo Moderne galerije je bil izbran izredno lep in najbolj trden dalmatinski marmor z otoka Brača. Ker naj bi podjetje v Ljubljani obdelalo kamen, je bil kupljen na Brafu marmor v velikih blokih, ki so jih nato prepeljali z ladjami do najbližje železniške postaje. Odtod so jih prepeljali v Ljubljano. Ves velikanski tovor marmorja, potreben za oblogo Moderne galerije, je obsegal cel vlak, saj je bilo nekako pred enim letom odposlanih v Ljubljano vsega skupaj 40 de-settonskih vagonov marmorja. Že surovi marmor je veljal tedaj precejšnjo vsoto, namreč nekaj nad 100.000 lir. Vso lansko jesen, zimo in pomlad je v delavnicah pri Sv. Križu obdelovalo marmor- mkm Pogled na ie obloženi podpritlični pas Moderne galerije nate kvadre okrog 30 delavcev. Pripravljali so večje in manjše marmornate plošče za oblogo palače. Velike bloke so najprej razžagali na tanjše plošče, ki so jih nato podrobneje obdelali. Po načrtu naj bi bila Moderna galerija obložena s ploščami različne velikosti. Prav to dejstvo omogoča, da se ustvari v oblogi živahen vzorec, ki ga pa še v mnogo večji meri poživljajo na različen način obdelane marmornate plošče. Medtem, ko so nekatere plošče gladko brušene, druge fino oklesa^e, so nekatere le grobo obdelane. Pri sestavljanju kamnitne obloge povzro.a raznolikost plošč na stavbi sami pester vzorec. Poseben poudarek pa dajejo steni le malo oklesa-ne plošče, ki so nekoliko debelejše od drugih, tako da štrle za nekaj centimetrov iz zidu. Ze sedaj obiskovalec, ko gre mimo Moderne galerije, lahko vidi, da bo Moderna galerija v svoji zunanjosti prav gotovo najlepša palača v "Ljubljani. Tega ne bo povzročil dragoceni kamen, ampak še bolj njegova svojevrstna obdelava. Posebno zanimiva so v podpritličnem pasu nekatera kletna okna, ki so pokrita z eno samo veliko in debelo marmornato ploščo, v katero je navrtana cela mreža okroglih lukenj, ki imajo v premeru 10 cm. Le kletno okno v podpritličnem pasu na Bleiweisovi cesti bo izdelano drugače. Svojevrstna bo tudi izvedba okenskih okvirov pri velikih oknih palače. Doslej so v Ljubljani tudi pri stavbah, pri katerih je prišel kamen do polne veljave, za okenske okvire uporabili umetni kamen. To je deloma razumljivo, saj bi bili okenski okviri iz kamna zelo dragi, včasih pa bi bili celo neizvedljivi. Moderna galerija bo tudi okenske okvire imela iz marmorja, tako da bo na zunaj popolnoma enotna. Ko bo končano oblaganje pasu v podpritličju krog in krog stavbe, se bodo najprej lotili velike stene, ki gleda na Bleiweisovo cesto in ki nima nobenih oken. Oblaganje zidov je sicer zamudno Okrogli stebri, ki bodo krasili glavni vhod Moderne Galerije, so že pripravljeni 1 delo, saj je treha vsak kamen pritrditi z železnimi vezmi na zgrajeni betonski ali opečni zid, poleg tega pa je z železnimi vezmi povezana vsaka plošča s sosednjo. Špranjo med zidom in marmornato ploščo pa sproti zalivajo z betonom. Ko bo prišla na vrsto vsa stena, ki gleda proti Bleiwei-sovi cesti, bo šele videti, kako učinkovita bo vsa palača. Najlepša bo pa Moderna galerija ob glavnem drevoredu v Tivoli, kjer je tudi mogočen vhodni portal palače. Do vhoda vodi položno stopnišče, ki bo prav tako deloma obloženo s kamnom, portal sam pa bodo krasili štirje visoki, okrogli stebri iz marmorja. Segali bodo do strehe palače. Tudi te stebre imajo v delavnicah že pripravljene. Ostružili so jih na velikih kamnoseških stružnicah. Posamezni kosi so dolgi po tri metre in bo sestavljanje stebrov posebna zanimivost, ki si jo bo splačalo ogledati. Ker je vse gradivo pripravljeno in marmor ves že obdelan, računajo, da bo palača do zime v celoti obložena. Preskrba Ljubljane s krompirjem Naznanite mestnemu preskrbovalnemu uradu, koliko krompirja potrebujete za zimo Ljubljana, 4. septembra. Ze 600.000 kg dobrega krompirja je prehranjevalni odbor doslej Ljubljančanom pre-skrbel ter ga je preskrbovalni urad oddal prebivalstvu po najnižjih cenah in s tem zadržal draginjo tega najvažnejšega živila. Da bo pa Ljubljana tudi prihodnjo zimo in do nove letine dobro založena z zdravim in poceni krompirjem, bo ta akcija še razširjena s preskrbo še večje količine krompirja, ki naj bi skušala kriti vso potrebo ljubljanskega prebivalstva. Ker je pa treba založiti vse prebivalstvo s krompirjem do konec meseca maja in je za to množino krompirja na razpolago premalo primernih skladišč in kleti, namerava mestni pre* Tudi športniki naj častno zastopajo Ljubljansko pokrajino Napori predstavnika CONI-ja za napredek našega športa S priključkom Ljubljanske pokrajine Kralje- vini Italiji je nastopilo za vse naše športne organizacije važno in pomembno vprašanje športnega sodelovanja v vseh panogah, ki jih goje športniki pri nas. Za ureditev potrebnih zvez in načinov sodelovanja je prispel v Ljubljano predstavnik OONI-ja comm. Burratti, ki je v kratkem času svojega bivanja pri nas navezal stike z vsemi športnimi organizacijami v Ljubljani in si podrobno ogledal naš podeželski šport. Sedaj je priseli čas, da 6e tudi v Ljubljanski pokrajini reorganizira vse športno delovanje tako, da bo možno sodelovanje s športnimi zvezami drugih pokrajin. To je nujno potrebno, saj ima Ljubljanska pokrajina lepo število dobrih športnikov, ki bi marsikdaj lahko odlično zastopali svojo pokrajino na tekmah z drugimi predstavniki italijan. športa. Seveda so zaradi razmer v marsikateri panogi Športa pri nas nastopile težave. Mnogo zvez je zelo okrnjenih, druge zopet zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev ne morejo izpolniti zastavljenih si nalog. Vse to naj se uredi v sodelovanju s predstavnikom CONI-ja, ki bo zastopal in zagovarjal vse potrebe in želje naših športnih organizacij napram oblastem. Preko predstavnika CONI. ja bo mogoče organizirati tudi vsa tekmovanja na drugih prireditvah v Kraljevini. Da bo čim prej mogoče izpeljati tako koristno in potrebno sodelovanje, bo v kratkem osnovan pokrajinski odbor CONI-ja za Ljubljansko pokrajino. V tem odboru bodo v glavnem zastopniki slovenskih športnih zvez, ki bodo imeli nalogo voditi in urejati vse športno življenje v Pokrajini. Ustanovljeni bodo posebni pokrajinski odbori za nogomet, lahko atletiko, kolesarstvo in za Rimski šport, v katerem je vključeno smučanje, drsanje in ho-ckey. Za vse druge panoge športa v Pokrajini bodo izbrani posebni komisarji, ki bodo uravnavali športno delovanje v njim podrejenih disciplinah. Pokrajinski športni odbori in športni komisarji bodo urejali vse tehnično podrobno delo v Pokrajini in se bodo ravnali po navodilih Državne Zveze. Pokrajinski športni odbori in komesarji bodo začeli z delom takoj, kakor hitro bodo imenovani. Začasno pa bo to delo v zvezi s predstavniki slovenskega Športa uravnaval predstavnik CONI-ja. Da se uredi Športno delo in omogoči pri nastopih čim večja udeležba občinstva, od katere zavisi tudi gmotni položaj športnih klubov, je nujno potrebno, da se posamezni nastopi zvrste v smiselnem redu. Zato mora vsak nastop biti odobren od Kr. Kvesture. Prošnjo za odobritev je treba vložiti preko predstavništva CONI-ja, ki bo začasno urejal športno življenje tako, da ne bo prišlo preveč prireditev na en dan. V kratkem bodo določeni tudi zaupniki CONI-ja v vseh okrajih pokrajine. Njim bo pripadala naloga, da se posvete razvoju športa v podeželskih krajih in mestih. Važno vprašanje za naše športne organizacije je tudi prestopanje naših najboljših športnikov v druge športne organizacije izven območja Ljubljanske pokrajine. Pokazala se je že tendenca, da bi nekateri športni klubi izven območja Ljubljanske pokrajine radi pridobili naše najboljše šport- nike. To bi bilo v veliko škodo vsemu športu Ljubljanske pokrajine, ki bi utegnila izgubiti svoje najboljše moči ter bi tako na velikih tekmah mnogo slabše predstavljala svoj šport. Na predlog predstavnika CONI-ja comm. Burattija je zato Eksc. Visoki Komisar, ki kaže za vse športne probleme naše Pokrajine izredno zanimanje in naklonjenost, odločil, da bodo vsi športniki, ki bi želeli študirati kjer koli v italijanskih mestih, lahko dobili dovoljenje za študij pod enim samim pogojem: ostati morajo namreč začasno včlanjeni v dosedanjem klubu odnosno zvezi Ljubljanske pokrajine in morajo nastopati zanjo. Ta odlok bo veljal vsaj do leta 1942. Comm. Buratti je navezal tudi že vse potrebne stike, da bi se športniki Ljubljanske pokrajine lahko predstavili na tekmah v drugih pokrajinah. Septembra bodo tekme v tenisu v Va-rese, ki leži nekako v sredi med tremi gornje-italijanskimi jezeri. — Na te tekme bodo odšli Smerdu, Sernec, Mairova, Perles in Lukman. — Veliko lahkoatletsko tekmovanje bo 21. septembra v Milanu. Na teh tekmah bodo zastopali Ljubljansko pokrajino naši lahkoatleti Stepišnik, Košir in Milanovič. Tudi ilirijanski plavači bi v tekmah z italijanskimi športnimi tovariši lahko dobro zastopali Ljubljansko pokrajino. Comm. Buratti je zato ukrenil že vse potrebno, da bi Ilirijani mogli nastopiti na zimskih plavalnih tekmah, ki bodo v zaprtih in pokritih kopališčih v Milanu in Genovi. Ce ne na obeh mestih, tedaj bodo gotovo nastopili vsaj v Milanu. Zaradi reda v športnem udejstvovanju v naši pokrajini in zlasti zato, ker se športne moči ne bi po nepotrebnem cepile in da se ne bi ustvarjali novi življenja nesposobni klubi, velja v bodoče, da se nove športne organizacije smejo ustanoviti samo z dovoljenjem predstavništva CO-M-ja. Dalje je v Ljubljanski pokrajini tudi še večje število klubov, ki niso organizirani pri nobeni zvezi. Da bo mogoče nadzirati njihovo delo, se morajo vpisati v pristojnih zvezah. Dokler tega ne bodo storili, jim športno udejstvovanje ne bo omogočeno. Vse te koristne novosti imajo le ta namen, da čim bolj posplošijo in razširijo slovenski šport in da mu pribore tisto mesto, ki mu gre. Ker je vse športno udejstvovanje prostovoljno, smo prepričani, da bodo vse športne organizacije sprejele vse te ukrepe z zadovoljstvom, saj bodo v korist njihovemu delu. • SK Planina poziva vse naslednj« svoje atlete. ki niso v Ljubljani, da se sigurno udeležijo prvenstva moštev in poedincev dne 7. in 8. t. m. na stadionu: Černe Milan, Gunde Milan, Kra-ner Martin, Rigler Franc, Smole j Jože, Doga-noc Nande, Kompare Anton, Remec Jakob, Ske-be Ciril in Urbančič Anton. Lahkoatletski tečaj za juniorje bo na stadionu tudi ves ta mesec. Obveščamo zato vse tiste, ki so se že ali se še nanovo želijo udeležiti tečaja, da prihajajo ob torkih, četrtkih in sobotah ob pol 6 na stadion (vhod z Vodovodne ceste). Vsak naj prinese s seboi vedno tudi potrebno opremo skrbovalni urad razdeliti interesentom krompir s posredovanjem za to določenih trgovcev ie jeseni, da bodo sami spravili krompir v svoje kleti. Da pa preskrbovalni urad lahko o pravem času nabavi dosti krompirja, je treba takoj zbrati podatke, koliko krompirja prebivalstvo potrebuje. Zalo mestni preskrbovalni urad vabi vse one družinske glavarje, ki niso sami pridelali dosti krompirja ali si ga pa niso že zagotovili, naj naznanijo pri svojem trgovcu, kjer dobivajo živilske karte, koliko krompirja bodo potrebovali, da bodo z njim založeni do nove letine. Na četrtinko pole papirja naj napišejo ime in priimek ter stanovanje družinskega glavarja, število družinskih članov in potrebo krompirja. Zaradi pravične in pravilne razdelitve naj pa naznanijo resnično potrebo krompirja. Prijav naj ne vlagajo oni, ki sami pridelajo krompir, in tudi ne oni, ki se bodo lahko sami založili s krompirjem. Da pa množina krompirja, ki naj jo nabavi mestni preskrbovalni urad, ne bo prevelika ter jo bo mogoče tudi v resnici preskrbeti, naj si vsak sam skuša zagotoviti vsaj večji del potrebnega krompir ja. Samo, če mu to ne bi uspelo, naj vloži prijavo s prošnjo za dodelitev krompirja do 11. septembra pri tistem trgovcu, kjer je dobil živilsko nakaznico. Civilne zavodne družine in gostinski obrati naj pa vlože prijave tudi do 11. septembra neposredno na mestnem preskrbovalnein uradu v II. nadstropju Mestnega doma v sobi št. 3. Opozarjamo vse prebivalstvo, naj se — kolikor je mogoče — vsak sam o pravem času založi s krompirjem za vso zimo, edino tisti, ki si ne morejo drugače pomagati, naj pa pri svojih trgovcih vlože prošnjo, da ga jim poceni preskrbi mestni preskrbovalni urad. Naš vsakdanji kruh Tisočdevetsto let jc že tega, ko vre prošnja »daj nam danes naš vsakdanji kruli«, ki nas jo je naučil sam božji sin, iz src človeških otrok k nebeškemu očetu. Za kruh, za dobro letino prosi kmet jeseni ali spomladi ob setvi, ob točo in razdejanje prinašajoči nevihti v vročili poletnih dneh iu ob žetvi. Takrat se ti zdi. kakor da se tesna kinetska hišica razširi v sretlo, posvečeno svetišče in da kmetu vre molitev iz srca, kakor da bi mu zlato, težko zrnje lilo iz ust v pobožno sklenjene roke, iz njih pa na vse ljudi, kajti vsi smo potrebni tega blagoslova zemlje. Tudi stari, iz pra-davnine izvirajoči modri izreki se nam zde kakor molitev in blagoslov, kadar govoro o kruhu: »V kruhu je Bog«; »Bog nam daj kruha«; »Dober je kakor kruli«; »Ce pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga« itd. Kmet, v času stisko pa tudi meščan, govori le s spoštovanjem o kruhu. Ko gospodinja zainesi testo, ga prekriža; isto stori hišni gospodar, preden načne hleb kruha. Kakor uživa ljubi in dobri kruh spoštovanje pri kmetu, tako je skozi tisočletja veljal in velja pri vseh narodih kot simbol življenja in rodovitnosti. Kruh živi v narodnih pesmih in pripovedkah. V krušni peči morajo trpeti grešne duše, ki so v življenju zaničevale kruh. Trdosrčneži so v pravljicah in pripovedkah kaznovani tako, da se jini kruh spremeni v kamen. Poleg krvi velja pri neštetih narodih kruh in žito kot posvečena žrtev božanstvu, po naši katoliški veri živi Bog v zakramentu svetega Rešnjoga Telesa v podobi bele, pšenične I10-stije. Kruh jo tudi vez gostoljubja. Ce te obišče prijatelj, mu ponudiš kruha. Kruh in sol sta pri Slovanih zunanji izraz gostoljubja. Pri očonaševi prošnji »daj nam danes naš vsakdanji kruh« pa se tudi spominjamo groznih besed, ki so spremljale prvega človeka iz raja: »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh« in nas opominjajo, da nas zemlja poplačuje s svojim blagoslovom, s kruhom, le za ceno grenkih potnih srag, telesnih trudov in naporov. Tako usodo je Bog po padcu prvega človeka namenil človeštvu kot kazen za greh, ki se ji ne more izogniti. V dobroto in izobilja polnih časih je človeštvo večkrat pozabilo na to. zametovalo je kruli, ni ga vedelo ceniti, belega kruha se je perohjedlo, zato pa so potem prihajale kazni. So prihajale, prihajajo in bodo prihajale. Tako je tudi v naših časih. Komaj smo pribredli iz hude gospodarske krize, ki je zajela ves svet in ga dolgo tiščala k tlom. je že prišla druga svetovna vojna z vsemi spremljajočimi jo posledicami, s krušnimi kartami in nakaznicami za življenjske potrebščine. Naj bi nam ti časi, ki smo se že naučili spoznavati vrednost in skrb za vsakdanji kruh, pripomogli, da bi smisel pehanja za kruh pravilno razumeli, da bi se Bogu za njegove zemeljske darove zahvaljevali in da bi doumeli vso globino prošnje .Jezusa Kristusa: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«! Praznični dnevi v Ljubljanski pokraiinl Ljubljana, 4. septembra. Z današnjo odredbo je Visoki Komisar določil praznične dneve, ki ve'jajo za Ljubljansko pokrajino. Ti dnevi so sledeči: vse nedelje, novo leto, 6. januar — Sv. Trije Rrarn, 19. marec — praznik Sv. Jožefa, Velika noč, Vnebohod, Sv. Rešnje Telo, 29. junij — Sv. Peter in Pavel, 15. avgust — Vnebovzetje, 1. november — Vsi svetniki, 8. december — Br. Sp. Marije Device, 25. december — Božič, Bojstvo Gospodovo. Razen zgoraj omenjenih dni ne pridejo v poštev drugi prazniki. Rdeči križ poroča Pošto naj dvignejo: Dagarin Peter, Glavna carinarnica, Funtek Mici (doma iz Mengša), Glavna bratovska skladnica, Vrtača, Hribar dr. Leo, Čuk Tončka, Tvršova cesta, Hvalic Joško, žel. uradnik, Mravljak Marija, Fin. direkcija. Italijanščina brez učitelja 78 O prenočišču. Naš »hotel« ostaja tujka tudi v italijanščini. Italijan rabi rajši besedo »1'albergo« m., ki je sicer tudi neitalijanskega izvora. Če hočemo v današnjih časih dobiti sobo (tro-vire camera), jo je treba vsaj pri nas marsikje vnaprej naročiti (prenotžre camera). Soba z eno posteljo (z dvema posteljama) — una cdmera a un letto (a due letti), s kopalnico — con bžgno. Ni več prostih sob — non s6no piu cSmere disponl-bili. Vse sobe so zasedene — tutte le c&mere sono impegndte. Soba z balkonom — tina cSmera con balečne, soba na cestni (vrtni) strani — lina cimera che dia sulla strida (sul giardino), soba na dvoriščni strani — tina cdmera interna. Ivolite v dvigalo — favorite prfinder pčsto nell'aacens6re. Hotelski sluga — il fattorino, sobarica — la cameriera, natakar — il cameriere, plačilni natakar — il capo (ali: il prfmo) cameriere. Naj mi nese sluga prtljago v sobo — che il fattorino mi p6rti il bagaglio in camera. Cena — il prezzo. Takse in postrežba so vračunane — tisse e servizio comprčso. Napitnina — la m&ncia. Napitnine so odpravljene — le mance s6no abolite. Popust — la riduzione. Rad bi plačal — vorrži pagare il cčnto. Berilo. Le mance. Le risčrse dži camerieri e del personile di albirgo in genere, per assicurarsi la mancia, prima1 che1 Ičsse stata abolita, erano inlintte e tutti i giorni s« ne potčva raccontare una di nuova. La seguinte ž stata constatata dal mio amtco Telaini, alcuni Anni fa, in un albergo di Milano dove žgli ovžva lissdto l'all6gio per qualche gičrno. PagAto' il cčnto, soddisfatti" i legittimi appe-tlti del person&le, čgli era partito su una automd-bile quando, fatti quAlche centinžio di mžtri, si accdrse* che avčva dimenticdto su un tivolo dell'albergo un bigličtto di cinquecčnto lire che avčva levato dal portalogli per fArlo cambižrc alla cdssa. Da* ordine all'autfsta di" tornire" allalbergo, domanda del7 cameriere che era addčtto al siio servizio e gli chiede se non avesse trovžto il foglio di banca. — Si, signčre, l'ho ritirdto lo, pensdndo che ve ne sarčste11 accorto. ficcovelo. L'amico mio tira un sospir6ne di sollievo e gužrda con occhio riconoscente 1'ončsto lavora-tore8 della® mensa" che, mčsso mano al tasehino, con un bel sorriso gli porge" cinquanta fogli da dieci lire. — Scusate, osserva 1'amico mfo, ma il mto era un bigličtto da cinquecento lire. — Perfettamente, signčre, ma lo l'ho fatto cambidre nella10 previsione10 che sarčste11 stato generoso con me! Pripomba. 1 preden. — 1 ko je bil... (pesiv!) — 3 ko so bili... (pasivl). — 4 nedoločnik: accorgersi. — 5 glagol; nedoločnik: dare. — * prevedite s stranskim stavkom: naj... — 7 po (vpraša po nata-. karju). — 8 prav za prav: mizni delavec, šaljiva oznaka natakarja. — 9 nedoločnik: porgere. — 10 prevedite: v upanju, v prepričanju, domnevajoč, da... i. pod. — 11 prevedite: da boste... Ključ k vajam v 77. nadaljevanju. Jaz bi kupil to uro, ko bi ne bila tako draga. Ko bi bili vsi ljudje krepostni, bi bil ta svet raj. Ko bi vedel za gotovo, da bo prišel, bi ga čakal. Ko bi mi bilo mogoče, bi ti posodil znesek, za katerega me prosiš. Njegovo delo bi se ne končalo tako hitro, ko bi mu ne bil pomagal jaz. Nikoli ne bi bil pričakoval takega dejanja od njega! Kdo bi bil rekel, da se bodo stvari v tako kratkem času spremenile? Ne morem trpeti tistih, ki govorijo zmeraj slabo o drugih: storili b' bolje, če bi gledali sami sebe (opozarjam: pogojni odvisnik se skriva v nedoločniku s predlogom »a« ozir. ad!). Ali bi mi vedeli povedati, kie je umetniška razstava? Se fčssi stato piu attčnto, non avrčsti fatto tinti err6ri. Se fossero partiti ieri, arčbbero aviita belllssimo tempo. Non avržbbe bisčgno di tanto danaro, se fosse piu eefinomo. Egli non sarebbe conlento, quando pure po6edčsse tutto l'6ro del m6ndo. Non finiržmmo mii, se volčssimo raccon- tarvi tuHn Nnn (ar&KVtA ~ A —--- ru - ----— ■ — . — i.. — pred 8. Vstop v cerkev bo samo pri glavnih vratih. Izhod pa na vseli treh mestih. Predprodaja vstopnic je tekom dneva v Knjigarni Glasbene Matice, od pol 8 dalje pa pred glavnim vhodom v frančiškansko cerkev. Koncertni spored bodo izvajali: altistka Golo-bovn, violinist prof. Jan Šlais in mojster na orglali prof. Pavel Rančigaj. O koncertnem sporedu smo že govorili, obsega predvsem dela iz klasične, pa tudi iz sodobne literature. I Gospodinjska šola »Mladika« v Ljubljani. Vpisovanje bo 5. in 6. septembra od 10—12 pri upraviteljstvu gospodinjske šole v Mladiki, šubičeva ulica 9, kjer dobite nadaljnje informacije. — Upraviteijstvo. 1 Namesto venca na grob svojega bratranca g. Emila Tiinniesa je darovala ga. Hedvika Malovrh, učiteljica v pok.. Društvu slepih v Ljubljani 50 lir, za kar se ji društvo najtopleje za-hval.j 11 je. i Na obrtno nadaljevalnih šolah v Ljubljani bo naknadno vpisovanje onih vajencev, ki se niso vpisali v nedeljo, 31. avgusta, že v soboto, 6. septembra dopoldne pri upraviteljstvih posameznih šol. Opozarjamo mojstre na predpise zakona, da je službodajalec dolžan vpisati v šolo vse učence, ki so zavezani obiskovati strokovno nadaljevalne šole, ter naj zato mojstri zanesljivo store svojo dolžnost. I Kozolec je pogorel. V noči od srede na četrtek so bili okrog polnoči obveščeni poklicni gasilci, da je začel goreti na travniku ob Dolenjski cesti velik kozolec. V kozolcu je imel mesar Jesih z Dolenjske ceste spravljene okrog 40 voz krme. Suho seno in otava sta se seveda v nekaj trenutkih razgoreli tako, da so poklicni gasilci, ki so hiteli takoj na pomoč, našli kozolec že v polnem plamenu. Lotili so se ognja in ga udušili po napornem triurnem gašenju. Velikanske množice krme so morali razkopati, da so tako preprečili nadaljnje širjenje ognja. Čez noč je ostala na pogorišču straža, ki je dušila ogenj, če je v razkopanih ostankih zopet hotel začeti. V četrtek zjutraj so se gasilci spet vrnili na kraj požara, kjer so dokončno razmetali krmo, ki ie seveda, čeprav ni zgorela, vsa pokvarjena. Kako je ogenj nastal, se ni dalo ugotoviti, oblast pa je uvedla preiskavo. Škoda je precejšnja, saj je poleg krme zgorel tudi ves kozolec. Pri napornem delu so ponoči in v četrtek pomagali poklicnim gasilcem ljubljanski prostovoljni gasilci. I Smrtna tramvajska nesreča. Nedaleč od Študentovske ulice je hotela v četrtek opoldne, ko je promet na cestah in na hodnikih najbolj živahen, prekoračiti 80 letna Katarina Kovič cesto. Stara ženica, žena upokojenega železniškega strojevodje, stanujoča na Gradu, najbrž ni slišala svarečega zvonjenja tramva ja. Tramvaj jo je zato zagrabil in podrl na tla. Kovi-čeva se je hudo potolkla po glavi, dobila pa je tudi nevarne notranje poškralbe. Obležala je nezavestna in so jo reševalci takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa je takoj ob prevozu izdihnila, ne da bi se zavedela. Vsem žalujočim naše iskreno sožalje! Gledališče Drama. Sobota, 6.: »Nenavaden človek«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, ".: Zaprto. (Gostovanje na Vrhniki: Via Mala). — Ponedeljek, 8. ob 15: »Via Mala«. Izven. Znižane cene. Ob 19.30: »Okence«. Izven. Znižane cene. Poizvedovanja Zlat prstan je bil naideo ter se dobi v peka-; riji Dolina r. Pred škofijo. NOV PREVOD DANTEJEVE DIVINE KOMEDIJE Na* znani prevajalec literarnih kritik dr. Tine Debeljak je nadvse uspelo prevedel tri najlepše speve Dantejeve .Divine komedije" in sicer 32., 83. in 84. spev. ki opisuje kazni v zadnjem krogu pekla. • Prevod leh soevov z bogatimi ilustracijami ne bo izšel v posebni knjižnici, pač pa v ,SIOtf*ni«v«ni koledarju', ki ga takoj naročite! • Prelep prevod najlepšega deta Divine komedije^ in bogate ilustracije že sami zaslužijo, da si radi njih naročite naš koledar, ki stane le 9 lir In 2 Url za pošiliatvene stroške. • Te dni hodijo inkasentje našth li=tov pobirat naročnino za lis-t; blagovolite njim poravnati tudi naročnino za koledar, kajti le ta meec imate še čas, da si ga naročite. • Radio Ljubljana Petek, 5. septembra. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Lahka glasba. Med odmorom ob 8 na- j poved časa. 8.15 Poročila v italijanščini 12.30 Po- j rotila v slovenščini. 12.45 Simfonična glasba. 13.00 Napoved časa in poročila v italijanščini. 13,15 Uradno vojno poročilo. 13.17 Orkester pod vodstvom mojstra Angelinija. 13.50 Slovenska glasba 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.45 Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: pestra glasba. 19 Tečaj italijanščine, vodi prof. dr, Stanko Leben. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Operna glasba. 20 Napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20 Komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini. 20.30 Prenos iz dvorane Mappamondo v občinski palači v Sieni: slovesen teden Benečanske šole (stoletja XVI—XVIII.): glasba A. E. G. Gabrielija in F. Ca-valija pod vodstvom mojstra Fernanda Previtalija 21.10 Koncert violinista Kajetana Burgerja, pri klavirju Marijan Lipovšek. 21.50 Pogovor v slovenščini. 22 Orkester pod vodstvom mojstra Manna. 22.25 Izbor značilne italijanske glasbe pod vodstvom mojstra Prata. 22,45 Poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovee, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Iz Spodnje Štajerske Smrtni slučaji: V Mariboru so zadnje dni umrli: Marija Slugič. Ljudmila černčee, Andrej PožUh, Mihael Grobeljšek in Franc Horvat od Sv. Martina pri Vurbergu. Razstava spodnještajerskih slikarjev podaljšana. Razstavo spodnještajerskih slikarjev so podaljšali do nedelje, dne 7. t. m. Vaška veselica v Zgornja Polskavi, ki je bila zadnje dni, je prav dobro uspela. Razen tega je bilo še več drugih prireditev na Spodnjem Štajerskem. Tako skupni družinski popoldan v Radencih, več pevskih in koncertnin nastopov v Trbovljah in drugod. Pri sončenju je včeraj zaspal na strešni terasi v Mariboru, pri državni delovni službi zaposleni Friderik lyijz. V spanju je padel s strehe in se težko poškodoval po telesu. Pri graditvi mostu čez Pesnico je padlo težko bruno na nngo tesarju Francu Gradišniku. Težko poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Najstarejši Mariborčan. Te dni Je praznoval 101. obletnico svojega rojstva stari mariborski zdravnik dr. Josef Urbaczek. Vodstvo Štaj. dom. zveze mu je ob tej priliki izročilo voditeljevo sliko in več drugih daril kot priznanje za njegovo vneto delovanje v raznih nemških društvih in organizacijah. V Rogatcu so oni dan pokopali Fini Zumer. Godba državnega delovnega urada je med 22. in 28. avgustom priredila več koncertov v Pesnici, Jarenini, Framu, 1'olskavi, Sv. Duhu, Konjicah in še nekaterih drugih krajih. Tečaj za nego dojenčkov je bil te dni v Rušah. Udeležilo se ga je 60 mater. Tečaj za kmetice v Mozirju. Prehranjevalni urad v Celju je priredil zadnje dni v Mozirju tečaj za kmetice Zgornje Savinjske doline. Na tečaju so jih voditeljice omenjenega urada poučevale o uporabi in shranjevanju sadja, povrtnine in jajc za letošnje in prihodnje leto. Nesrečni slučaji. V tekstilni tovarni na Po-brežju se je težje ponesrečil mizarski pomočnik Franc Petek. Pri skladanju drv z vagona na Teznu pri Mariboru so drva zasula delavca Janeza Turka in ga močno poškodovala. Oba so prepeljali v bolnišnico. Po naročilu šefa civilne uprave so priredili gojenci državne visoke šole za glasbeno vzgolo in deželne glasbene šole v Mariboru kulturni tečaj, ki je bil dobro obiskan. Iz Hrvatske Laži komunistov na Hrvatskem. Poglavnikova pisarna je izdala sporočilo št. 2 o komunističnih izgredih na Hrvatskem. Sporočilo navaja, da so ce v začetku prejšnjega tedna pojavili okoli Do-boja v Bosni oboroženi bi,nd ti in komunisti. Ljudstvo so vznemirjali s streljanjem ter so tudi poškodovali železniško progo, zaradi česar so morali ustaviti železniški promet. Oborožene tolpe so izvršile tudi več nasilij na prebivalstvu in privatni lastnini. Na lice mesta je bilo takoj odposlano pojačanje hrvatske vojske, ki je napadalce razpršilo in vpostavilo rd in mir. Sedaj se pri vojaških poveljstvih javljajo kmetje iz okoliških vasi in pripovedujejo, da so jih oboroženi komunisti s silo odpeljali s seboj v gozdove. Govorili so jim, da so Sovjeti že zmagali na bojišču, da so njihove vojske že na Savi in da bodo v kratkem zasedli državo Oblasti imajo naročilo, da uporabijo vsa sredstva, da iztrebijo komunistično nadlogo, ki se zbira v glavnem v gozdu Krebavac. Ljudje, ki so bili prej z njimi, sedaj so se pa vrnili na svoje domove, morajo dobiti polno za-ičito, da bodo lahka v miru opravljali svoja dela. Železniški most pri Brodu gotov. V nedeljo so izročili prometu obnovljeni železniški most pri Brodu. Pri tej slovesnosti je bil navzoč prometni minister Bešlagič, nemški poslanik von Kasche in general Glaise Horstenau. »Hrvatska Obnova« poroča: »Urugvaiski Hrvati so imeli meseca junija sestanek, na katerem so soglasno sprejeli deklaracijo, s katero pozdravljajo ustanovitev Neodvisne države Hrvatske, izražajo svojo vdanost in zvestobo poglavniku ter svojo zahvalo zavezniškim vojakom Italijanom in Nemcem. V deklaraciji najostreje obsojajo akcijo srbskih agentov, ki delajo na vpostavitvi bivše Jugoslavije. Posebno obsojajo akcijo dr. Krnjeviča. Urugvajski Hrvati se s polnim srcem pridružujejo križarski vojni proti Sovjetski Rusiji.« Dnevnic« zaupnikov pri mlatvi žita. »Katolički Tjednik« poroča: »Po časopisnih novicah bodo zaupniki pri silutvi odnosno odkupu žita po vaseh, največ uradniki in dijaki, dobivali dnevnico 100 do 150 kun. Mislimo, da je ta dnevnica previsoka in bo zelo obremenila režijo tega dela v škodo *>rokim narodnim slojem.« Iz Gorenjsko Obvestilo pooblaščenca za šolstvo na Gorenjskem. Pooblaščenec za šolstvo na Gorenjskem Koschier je izdal naslednje obvestilo: »Vsi učenci in učenke iz občin Bled, Ribno, Gorje, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Srednja vas, Koroška Bela, Jesenice, Dovje-Mojstrana, Kranjska gora in Rateče-Planica v okraju Radovljica, ki so obiskovali gimnazijo ali realno gimnazijo v prejšnjem jugoslovanskem državnem ozemlju in so se prijavili za nadaljevanje študija na gimnaziji (Oberschule) v Kranju, naj se javijo takoj pri ravnateljstvu moške oziroma ženske gimnazije v Beljaku (Villach) »Oberschule fttr .Tungen« in »Mildchenobersrhule«. Sprejem učencev in učenk iz navedenih občin na gimnaziji v Kranju ni mogoč, ker jo zavod preobremenjen. Za potovanje v Beljak v svrho prijave in za poznejši obisk šole izstavlja legitimacije za prestop meje politični komisar v Radovljici. Iz Srbija Po imenovanju nove vlade dobi Srbija svojo vojsko, zastavo in grb. Po imenovanju nove srbske vlade Je imel ministrski predsednik zasedene Srbije general Nedič eovor po radiju, v katerem je razvijal delovni program svoje vlade. Med drugim je napovedal zopetno vpostavitev armade, seveda v zelo zmanjšanem obsegu, in uvedbo prostovoljne delovne službe. Končno je predsednik vlade tudi poudarjal, da je po imenovanju nove vlade dobila Srbija zopet pravico uporabljati svoje nacionalne znake, kakor grb in zastavo. Dvesto kmetov preganja razbojnike. V vasi Grljani v zaječarskem okraju so roparji napadli župana in biv. poslanca Pero Vitanoviča ter mu odnesli 100.000 dinarjev. Sedaj so organizirali 200 kmetov, ki po okoliških planinah stikajo za razbojniki. cJUAjgJ^ POŠTNI Pi LOT * »Torej — pozor I« je dejal Svetožrc in dvignil roko, »ko bom rekel tri, dvigneš dnol Ena, dva in.. .< Medtem pa je Mišek, ki Je na slepo plul skozi črni oblak, bistro gledal, kje bi zagledal zrakoplov. »Tam zgoraj je I« Je za vpil. In zares — na nebesni modrini se je prikazal zrakoplov. »Izvrstno, Mišek!« je vzkliknil kapitan. »Le naprej!« v Mišek je zavil proti orjaškemu zrakoplovu. Prav v tistem hipu je Štrcelj, ki je držal za navor ob deski poda, čakal, kdaj bo Svetožrc izrekel »tri«, da bodo popadali ujeti piloti v morje. »Ena, dve " in tr .. .< Svetožrc n| mogel števila izgovoriti do konca: z naglim žvižgom so začele krogle šklopotati na steno zrakoplova. >Kaj pa Je to?« je zavpil Svetožrc. »Ogenj iz strojne pu«ke!« je ves v strahu vzkliknil Štrcelj. »Napadena sva!« KULTURNI OBZORNIK »Vigred« št. 9 Vigred, ženski list, ki izhaja vsak mesec v Ljubljani že 19. leto, je izšel in prinaša na uvodnem mestu življenjepisni oris znanega italijanskega katoliškega pisatelja Silvia Pellica, kakor ga je napisal dr. Ivo češnik, dober poznavalec italijanskega jezika in slovstva. Silvio 1 ellico je zvezan tudi z Ljubljano po svojem opisu ječ, v katere ga je vrglo sodelovanje s karbonarji, ki so se borili za zedinjene Italijo, kakor jih je opisal v delu Moje ječe (opozarjamo, da je ta knjiga napovedana v novem slovenskem prevodu v zbirki »Slovenčeva knjižnica«!). Franjo Neubauer je prispeval pesmici »Za vse si rojena« (v čast Mariji) ter »Brez-nadna pomlad«. E. A. se spominja praznika Marijinega rojstva pod geslom: Tvoje rojstvo, o deviška Mati. je veselo oznanilo svemu svetu. — J. Kmet niše povest iz kmetskega življenja: Prodana ljubezen rodne grude, kjer v pretresljivih črtali riše muko dekle Anice, ki je zbežala s kmetov v mesto in tam postala žrtev mestnega življenja, dočim bi jo doma čakala sreča. Povest se^ bo nadaljevala, pisana pa je krepko s posebno jezikovno barvo, ter lahko od tega pisatelja, ki stopa sedaj na pot, pričakujemo še mnogo dobrih ljudskih kmetskih stvari. Marica ima pesem »Pismo dragemu v tujino«. Fr. Zupančič opisuje v lahkotni obliki lepe navade pri pojedini. Dr. Ivo česnik, ki je včasih mnogo pisal, se zopet oglaša s kratko zgodbo Njiva, kjer se zopet postavlja zemlja kot tisti predmet kmetskega človeka, ki ga osrečuje in budi skrbi. Povest se bo nadaljevala. Glinškov Janez prinaša sliko z Dolenjske »Ko ajda cvete«, opisujoč navade čebelarjev in njih umno ravnanje. Milica Sivec nadaljuje o prehrani zdravega in bolnega človeka, praktičen članek za naše gospodinje. V rubriki Iz naših krogov piše Fr. Zupančič o spominih ob zo-petnem prihodu v zavod. Materam solskih otrok priporoča Vrtec, ki stopa že v 72. leto. Rubrika V naših domovih je posvečena gospodinjstvu in domačemu ognjišču, v njih je polno nasvetov za delo v določenem času ter kuharskih receptov in navodil, odgovorov na gospodinjska vprašanja, o uporabi nadomestkov za čaj itd. Za pridne roke, ki rade pletejo, pa je nekaj ročnih del celo v sliki (modna stran), ter nudi lepo navodilo zanje. Tako Vigred ustreza našemu ženstvu po svoji zabavni, pa tudi praktični, še bolj pa vzgojni strani ter jo priporočamo (cena 11.50 lire letno). LIOUORE LIKER STRCGK T0NIC0 DIG E S TIV 0 ,,V. JE KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO Na Vremšici Dve šaljivi knjigi pisatelja N. Velikonja V najkrajšem času izideta v nakladi pri vTovi založbi dve knjigi pisatelja N. Velikonje. 'bral je svoje otroške šaljive črtice v »Zbiralno ečo« in »Pod drobnogledom«. Naslovni strani bo opremil akademski slikar Olaf Globočnik. Če potuješ z železnico ali avtobusom iz Ljubljane v Trst, ti bo za Postojno obvisel pogled na mogočnem, skalovitem Nanosu; tako te Nanos prevzame, da sosednjega pogorja, 1027 metrov visoke Vremšice skoraj niti ne opaziš. Tudi potem, ko zavije železnica od Sv. Petra na Krasu proti Divači ter se pelješ ob Vremšici, ne vzbuja gora prav nobene pozornosti. Precej položna, z gozdovi porastla pobočja, na vrhu pa strme senožeti in pašniki in le na skrajnem vrhuncu spet šop zelenega drevja, ki ji pokriva teme. Toda po krivici preziramo Vremšioo, takega razgleda, kakor z njenega vrha, ni na vsem Primorskem. Na Vremšico je za potnika, ki se pelje z vlakom, najprikladnejša hoja s postaj Košana, ali še bolj iz Ležeč, od koder je samo dobro poldrugo uro do vrha. Pot je vseskozi položna, prav nič naporna, Vremci jo uporabljajo kot kolovoz, da spravljajo v dolino les in seno. Iz Vrem do vrha pa je dve uri in pol hoda. Dolgo časa pelje pot med lepimi hrastovimi, borovimi in bukovimi gozdovi. Nekatera pobočja so umetno pogozdena, na drugih pa so gozdovi že iz starih časov. Vrh pa je na južni, vzhodni in zapadni strani ves gol, le na severni se vzpenjajo nanj obširni gozdovi. Na vrhu je velika, I več kilometrov dolga in široka, valovita planota, I iz katere se dvigajo komaj vidno posamezni vr- ' hovi: Čemparov vrh, Brezji vrh, Dinji vrh, Peslji-vec, Kaleč, Soline. Najvišji pa je Vremšica, ki se dviga 1027 metrov nad morjem. Vsa planjava je senožet in pašnik za tropo ovac. Senožeti in pašniki so večji del last vremskih, deloma tudi sosednjih vasi. Najlepše je na Vremšici, kadar je burja razjasnila obzorje ter očistila ozračje. Diven, veličasten razgledi Vsa naša dežela kakor na dlani, ne veš, v katero smer bi se obrnil in občudoval. Na jugu se vidi vsa Istra, za njo pa se spaja modrina Jadranskega morja z ozračjem. Še s prostim očesom se razločijo daleč od Istre na morju parniki. Na visoki Učki se vidi planinska koča. V vzhodni smeri proti Reki se nekaj belega blešči, z daljnogledom vidiš na obzorju kršne stene Velebita in hribovje kvarnerskih otokov. Dalje više na vzhodni strani zapira pogled naprej Snežnik s svojo plešasto glavo. Na drugi strani, na zapadu, prihaja morje v tržaškem zalivu še bliže, skoraj razločno vidiš njegovo valovanje. Trst samo slutiš pod hribi nekje za Bazovico in Opčinami, Tržič je skrit za zadnjimi strminami Krasa, toda takoj za njim se srebrno blešči izliv Soče, nato sledijo gradeške lagune z Gradežem in Barbano, tam daleč v ozadju se vidi v morju izliv Taljamenta. Kakor tenka tem- na črta se vije proti jugu obala na drugi strani Jadrana, z daljnogledom se razloči še stolp sv. Marka v Benetkah. Naprej proti zapadu se izgublja pogled v severoitalijanski in furlanski nižini, ki jo na skrajnem zapadu in severu obrobljajo mogočne, s snegom pokrite Alpe. Prav tako čudovit je razgled na sever. Od Snežnika naprej se ustavi oko na vrhovih Krima, tam za njim nekje leži bela Ljubljana. Za njo pa se vidijo zasnežene stene Kamniških planin. Na Rakitni in Jelovici razločiš prav dobro vasi in cerkve, za Jelovico pa spet zapira obzorje venec Karavank. In tam dalje, preko Nanosa, kaj se ne beli na obzorju mogočno teme našega Triglava? Da, prav dobro se vidijo njegove tri glave in za njimi drugi vrhovi Julijskih velikanov vse tja gori, kjer izvira Soča ter se Julijske Alpe spajajo s svojimi zapadnimi sosedi. Vmes med temi mejniki pa je očarljiva dežela. Na vseh straneh kraške vasi s cerkvami in bela primoreka mesteca. Pod Sveto Goro se vidi koščeft Gorice; Ajdovščina, Postojna, Bistrica-Trnovo, vsa ta mesteca so kar pod teboj. Nad Vipavsko dolino se boči v vsej svoji sili Nanos, ki mu vidiš skoraj na glavo. Ob južni in vzhodni steni gore pa se vije srebrna Reka, ki je nekdaj mejila Kranjsko in Primorsko, ter se izgublja v silnih prepadih okrog fekoc.jana pod zemljo. Dolina Reke — to je pravi čudež te dežele. Kras povsem izgine, zemlja je glo- boka i>n silno rodovitna; tok Reke obrobljajo prelepi sadovnjaki, vmes pa skrbno obdelana polja, prijetni vinogradi, če se pripelješ v njo po cesti od Trsta, preko najhujšega Krasa, ki se razprostira od Bazovico čez Lokve do Skocjaua, se ti zdi tukaj, v teni zelenju in obilju kakor v raju. Kraševci jo po pravici imeuujejo »rajska dolina« ter zavidajo Vremce za rodovitna polja, globoko zemljo, velike gozdove in hladno, šumeči) Reko. Tu je fara Vreme, ki ima župnijsko cerkev čisto na samoti, na gričku, ki ga skoraj popolnoma obkroža bistra Reka. Za njo pa so pričenja valovita, hribovita, pa zelo rodovitna »brkinska« deželica. Med vrhovi gričev leže lepe vasi in farna središča. Na vzhodni strani sega do pobočja Vremšice bahata in bogata košanska fara s svojimi »kaplanijanii« — Suhorje, kjer fantje doma tako pridno študirajo, da še za ženitev nimajo časa, v zgodovini pa so tako podkovani, da uženejo vsakega strokovnjaka! Potem Sniihel s svojim krasnim poljem. Sama Košana s faro se skriva za hrib-cem, pač pa se vidijo številne druge njene vasi. Za Šmihelotu pa se dviga strmi Prem s svojo veličastno romarsko cerkvijo in starodavnim gradom. Na drugi strani spet Škocjan, pa Divača, Lokve, Bazovica, Opčine, Repentabor, Tomaj, Sežana! Kdo bi naštel vse te krajo in vasi, vse tako lepe in domače! Pa spodaj Istra s svojimi mesti, s svojimi gorami in polji! Dovolj tega, vseh lepot in bogastva, ki ga nudi razgled z Vremšice, ni mogoče opisati. To si je treba ogledati, potem šele človek spozna in ceni prelepo primorsko zemljo. Na Vremšici sami so zanimive razvaline cerkvice sv. Urbana. Nekdaj so hodili sem Vremci in Košanci prosit svetnika da bi jim obvaroval živino, posebno ovce, katere so takrat v velikem številu redili, še bolj pa vinograde, ki so obkrožali vsa podnožja Vremšice. Koliko časa se cerkvica nahaja v razvalinah, pa so danes nihče več ne spominja. Vremšica zasluži, da bi jo turisti bolj cenili in obiskovali. Kakor sem že omenil, je pristop zelo lahak, pravi izprehod brez vsakega napora. Morda bo prišel čas, ko bo dobila Vremšica svojo planinsko postojanko ter bo postala ena najbolj obiskovanih gora na Primorskem. Zgodovina cigare Rockfellerjeva brigada Kaj je Roekefellerjeva brigada in kakšen je njen namen? V Evropi je ne poznamo. Če pa prideš v latinsko Ameriko, boš tu in tam že kaj 6lišal o delu te armade, ki je začela obdelovati prebivalce španske in portugalske krvi v latinski Ameriki in jim vznemirjati živce. To brigado sestavlja trop mladeničev, ki niso prišli v latinsko Ameriko iz pripravljenosti, prelivati kri za svojo domovino. Njihovo orožje so denarnice, polne dolarjev, zato pa so dobili ime po znanem ameriškem milijarderju Rockefellerju. S svojim orožjem — denarjem — pridobivajo, oziroma hočejo pridobivati ljudi, da bi delali javno mnenje za Rooseveltovo napadalno in militaristično politiko. Delajo zelo previdno. Bilo bi jim zelo neljubo, če bi jih smatrali za politične agente. •Skoraj z vsakim letalom, ki prileti iz Zedinjenih držav v Južno Ameriko, pride nekaj mladih ljudi ia Zedinjenih držav, pripadajočih najbogatejšim krogom v Washingtonu ali Newyorku. Ne da bi jih kaj vprašal, ti bodo začeli pripovedovati, da so zelo na-vdušeni za brazilijansko glasbo ali da jih zanima, kako se je že razvil v Argentimiji ljudski tango. Prišli so malo na oddih ali pa študirat bra-»ilijansko, oziroma argentinsko življenje. Ker so zelo bogati, Amerikanci iz Južne Amerike pa ze-Io gostoljubni, se kmalu zbere okoli njih širši krog ljudi. Sedaj se prične njihovo pravo delo. Naravno je, da so vsi navdušeni pristaši panamerikanske ideje. Slepo verujejo, da bo Roosevelt povedel celo ameriško celino v navdušeni boj proti hudobnim nacistom in diktatorjem kot mož, ki bo rešil svobodo in civilizacijo. Za razširjenje teh idej radi trosijo denar in so pripravljeni mnogo »žrtvovati« za razširjenje njihovih misli. Ustanavljajo velika podjetja in ponujajo nove trge v Zedinjenih državah vsem tistim, ki so zaradi blokade zgubili evropski trg in so zato želo nejevoljni. Ker uživajo ti mladi ljudje vso podporo amerikanskih poslaništev in konzulatov, ne ostane delo Rockefellerjeve brigade brez uspehov, če pa nalete v svojih prizadevanjih na odpor, pride vsak, ki se jim upira, na črno Listo ameriških poslaništev in ta ga potem z vsemi silami skušajo gospodarsko uničiti. V južnoameriških krajih so že spoznali ozadje Rockefellerjeve brigade in so se ji začeli upirati. Neka veleameriška revija je že predlagala, naj bi se dalo na razpolago še več zlata za propagando po Južni Ameriki. Nemški list »Neues Wiener Tagblatt«, ki o tem piše, dostavlja, da se torej v Ameriki tako kupuje tuja kri za angleške koristi. Kadilci vedo, da so znali kaditi že stari rimski vojaki. Kadili niso cigaret, temveč pipo, katero so namesto s tobakom polnili s travo ali pa konopljo. Prav tako, kakor delajo še danes siromašnejši sloji. Po odkritju Amerike se je tobak tudi v Evropi hitro širil. To je bilo leta 1497. Amerikanci so kadili tobak prav tako v pipah, ki je imela dve cevi, ki so si jih kadilci vtikali v nosnici in tako vlekli vase dim. Cigara je pa bila znana že pred odkritjem Amerike. To je razvidno iz stebra v nekdanjem meksi-kanskem mestu Paiengue. Na stebru je neki bog Mava, ki drži v ustih veliko cigaro, iz katere se dviga velik oblak dima. Na Filipinih imajo še danes ogromne družinske cigare, ki jih kade vsi od otroka do najstarejšega družinskega člana. To družinsko cigaro ponudijo tudi vsakemu gostu, ki pride v hišo. V Evropi se je cigara pojavila precej pozno. Prvi so jo prinesli Nizozemci. Prvič jo omenja neki besednjak iz leta 1735., ki o njej pravi: »da se to listje zvije in uporablja ali za pipo ali pa samo za kajenje.« Petdeset let pozneje je bil v nekaterih ameriških mestih vsak kaznovan, ki si je javno prižgal cigareto ali pa kadil cigaro ali pipo. . V Nemčiji je leta 1788. odprl tovarno za izdelovanje cigar neki Schottmann, ki je prej živel v Španiji. Podjetje je pa tako slabo uspevalo, da je moral tovarnar zastonj deliti cigare, da so jih ljudje sploh spoznali. Šele pozneje, ko so cigare pripeljali v velikih količinah iz Amerike in so jih ljudje pričeli kupovati, je podietie prišlo na zeleno vejo. Hamburžani so 10 pričeli n. pr. kaditi leta 1796. Kako malo so cigaro poznali še pred sto leti, najbolje dokazuje prva izdaja Brockhauso-vega leksikona, ki o njej pravi: »Cigara je listje, ki ie zvito za prst debelo in ki ga na enem koncu deva jo v usta, drugi konec pa prižgo in se tako kadi.« Pesem na grobu oboževanhe Pred kratkim se je odigrala na milanskem pokopališču naslednja pretesljiva scena kot odmev davne težke življenjske drame. Mir, ki se je razlival po pokopališču, so nenadoma raztrgali zvoki gosel. Ljudje, ki so prišli obiskat svoje rajne, so obstali in poslušali, nakar so se podali proti grobu, od katerega so prihajali zvoki lepih ljubavnih napevov. Ob grobu, na katerem je stal spomenik z napisom »A. M. bitje sanjave lepote, s 23 leti iztrgano življenju in umetnosti«, je slonel še mlad človek s spačenim obrazom in topim pogledom, ki se je ostro zapičil v beli kamen. Ves se je tresel in je igral dalje ter je strunam izvabljal prelepe akorde. Kar naenkrat so vsi ljudje zavpili »Nesrečnik«. In že se je na igralca zapodil drug človek, ga podrl na tla in mu razbil gosli. Oba sta se valjala po tleh, dokler ju niso rešili pokopališki čuvaji. Stvar je dobila svoj konec zopet pred sodiščem, pred katerim sta se pojavila oba s svojima zagovornikoma. Sodišče je moralo znova razpravljati že staro, težko življenjsko dramo. Umetniški tovariš umrle umetnice se je bil pred leti vanjo smrtno zaljubil. Ko ga je umetnica zavrnila, se je nad njo maščeval b tem, da jo je umoril. Porotno sodišče je zločinca oprostilo, ker je ugotovilo, da je popolnoma neuračunljiv. Zločinec je pozneje prišel v norišnico, kjer so ga zdravili več let. Nekaj dni pred omenjenim dogodkom so ga izpustili kot zdravega. Ko je igralec prišel na svobodo, se je najprej spomnil svoje žrtve. Odšel je na njen grob in je na njem igral svoje najlepšo pesmi. Slučajno je prišel na grob obiskat svojo umrlo ženo tudi njen mož, ki je zločinca pograbil lh ga treščil ob tla ter mu razbil gosli. Na so-discu se je državnemu tožilcu posrečilo obe nasprotni strani nekako sprijazniti. Poudarjal je, da je igralec svoj zločin drago plačal in se je zanj ze dovolj pokoril. Njegov zločin je bila tudi posledica blaznosti in njegova ljubezen je prav tako bila samo oboževanje. Vdovec je končno pristal na pomiritev ter je umaknil tožbo. Isto je storil tudi igralec in sta odšla zopet vsak na svojo pot Oglase za Italijanske Časopise sprejema uprava „Sloveitca" B o g o s t a v Kucsyrtski: 10 RIM »Zdi se mi, da spominja takole delo na oskrunstvo,« mi je pripomnil nekdo, prijatelj rimske zgodovine. Oni namreč ne podirajo samo starega zidu, temveč zabijajo kline tudi v večno živo skalo ter jo razvaljujejo v prah. Po kosih podirajo skalo za skalo, trdo močno, odporno. In odkrivajo se stari loki, oboki, hodniki. Že nekoliko metrov so delavci zašli pod zemljo, in pod skalo, počistili so pobočje Kapitola in prišli tako pod najbolj zgodovinski grič v Rimu. Iz podzemskih .jam mečejo ven stvari, ki so bile tu že pred tisočletji, še pred rimsko zgodovino. Ogel kamenite skrinje je videti na dnu jame. Trije delavci in dva arheologa odstranjujeta nanos tisočletij, čistijo kamen ter z vedno večjo pozornostjo ogledujejo novo najdbo. Čudno je danes sosedstvo Vie sacre, Svete ulice. Jame in hodniki so izkopani ob njej v skalo, vedno več se jih odkriva pod podrtimi zgradbami na račun rimske zgodovine, na dan prihaja njena starejša legenda, toliko bolj strašna in važna, ker je na samih tleh rimske zgodovine. Tu, kjer sedaj delavci rijejo po hribu, ki je tisoč let pozneje dobil ime Capitolinum, so že v pradavnim živeli ljudje, nad reko, ki teže med Pala-tinom in Kapitolinom, in ti so rili v deviško skalo ter je za njimi ostala ta sedaj iz zemlje izkopana jama. Po skali, ki je obofc teh jam, gre dalje Sveta ulica. Šli smo pd slavolokom Septimija Severa, odkoder pade ulica naravnost na Forum Roma-num. Na drugi strani pa zavije na desno, se vije kot serpentina na grič ter vodi k davnemu sveti-Sču Jupitra. Pelje naravnost k njemu, ne da bi se še kaj zavila, ter ga doseže že po dvesto metrih. Ogel temeljev je ostal po tem svetišču. Od njih zavije cesta v stran na desno preko dola, kajti tempelj je stal nekoč na najvišjem mestu, na trg do templja Jupitrove žene. Na mestu tega templja stoji sedaj cerkev. Sonce osvetljuje njeno zidovje in vse hiše, ki VBmmmsmamiasmmmmm mm Via del Trionfo s slavolokom S. Severa ob paradi tankov. stoje nn trgu. Slišati je cvrkutanje rimskih vrabcev, od časa do časa pa pridrvi iz dolinice, s trga Venecije, avto pred palačo gubernatorja. Mladi policist hiti odpret vrata. Prav tako pa pride tu mimo od časa do časa tudi kdo v modri bluzi — mestni pometač — in očisti ulico. Mnogo stvari je na tem trgu, ki se imenuje Campidoglio. Na eni strani je muzej, na drugi pa gubernatorska palača, na tretji konsefvatofška palača, četrti pa stopnice, ki vodijo navzdol na trg Venezia. Te stopnice so s čelom proti Kapitolu. V to stran je obrnjen Mark Avrelij, na 110 pa dva naga in lepa fantiča, sestavljena iz koščkov marmorja, namreč Kastor in Poluks. V isto stran sta obrnjena tudi dva konja, prav tako zložena Iz starih izkopanin, toda ločena od Kastorja in Po-luksa. Sonce visi globoko nad trgom, nad Kastor-jem in Poluksom, nad Markom Avrelijem in Ju-itfOm, stoječim na vrhu gubernatorske paiače.. 6enci velikega spomenika je majhen polžek, Pv krijoč se pred soncem, srečno prilezel do konjske podkve. _ Ženske gredo v cerkev svete Marije Aracoeli, ki stoji namesto davnega templja Junone. Za gu-bernatorstvo kopira tukaj mlada umetnica mozaike, arhitekt pa riše ostanke, ki so ostali po starem svetišču. Ženske hodijo od ene slike do druge, hodijo po ladji ter zavijajo h stranski kapeli. Tukaj rujavi menihi stražijo pri kipu svetega Deteta (ss Bambino), ki stoji na oltarju, izrezano v les. Na nogah ima zlate copatke, na sebi pa bisere in zlatnino, lepo oblačilo, pa tudi ročice, ki so pritisnjene do telesa, so polne biserov in zlata. Gleda predvse nad ljudmi, obraz ima zelo miren. Pri oltarju stoji koš s pismi, ki prihajajo k njemu iz vsega sveta. »Verificato per censur«, je odtisnjeno na prvem pismu. »Oberkom-mando der VVehrmacht«, na drugem »Controle Postale Militare« na tretjem. Ljudje strme v svetinjo Rima in vsak bi ga rad imel samo zase. Pravijo, da si ga je nekoč prilastila neka ženska in odnesla domov. Toda majhno Dete je na svojih lesenih nožicah preromalo ves Rim, pa tudi velike stopnice pred cerkvijo in potrkalo s svojimi drobnimi prstki na vrata samostana ter prebudilo menihe. »Jaz sem,« je odgovorilo na vprašanje in menihi so se Čudili, kako da je mogoče napraviti tak ropot s tako majhnimi prstki. Majhne stopnice vodijo s cerkve na teraso. Odtod se vidi Kvirinalska palača, kjer visi zastava italijanskega kraljestva: trije pasovi navzgor zeleni-beli-rdeči. V sredi je ščit s križem. Spodaj hodijo ljudje preko via del Impero. Ob njej stoje stari ostanki svetišč, palač in razvalin Foruma Augusta in Cesarja. Ljudje gledajo navzdol na Forum in ha Via del Impero, ki jo nagloma zakrije velika množica ljudi. Čez ulico dečki korakajo z godbo na čelu, široko razvrščeni, več tisoč jih je, nosijo zastave, zlate prapore. Za njimi korakajo že starejši fantje prav tako v veliki množini, pa že v vojnih vojaških oblekah, mladi fantje, dvajsetletni fantje, ki odhajajo kot v davnih rimskih časih na afrikansko, balkansko in vzhodno fronto. Spremlja jih mestno prebivalci«« z navdušenim vzklikanjem. Dolarske hijene »Ta je pa res dobra!« zine Grill in obstane. Zopet okleva, notranji glas ga kliče k pameti. Toda žganje je močnejše, pa tudi strab pred jutrom žene Grilla. Po prstih gre Grill v vežo, prav tako tiho pride k vežnim vratom. Charley sedaj prav gotovo epi. Grill je odklenil vežna vrata. Kakor senca odhiti skozi v rtič do železnih vrtnih vrat. 2e je na cesti. Sveži zrak ga še bolj prevzame. Silno je zmučen, vedno huje se ziblje. Komaj nekaj korakov napravi, ko 6e pojavi ob njem vitka postava. »Ne razumem te, Palmerl Saj to je blaznost, kar počenjaš,« zašepeta Maud Uppertovvn. Grill spozna Maud. To ga zbode, 6pet se misli obrniti in postati zopet Jones Grill. »Kaj še, če ne bi sedaj prišel, ne bi mogli vsi ekupaj prov nič...« »Rackley ni prav nič izbirčen!« mu skoči Maud v besedo. »Celo jaz se moram paziti. Tebe bi pa že ukrotil...« »Toda Grill ve sedaj vse! Klical me bo za pričo!« oprezuje Grill. »Mu ne bo nič pomagalo!« se zasmeje zanič, ljivo Maud. ».Jaz bom prisegla, da sem bila tisto noč ves čas z Grillom skupaj. Pa ne samo to, Rackley bo privlekel cel ducat drugih prič, ki bodo isto prisegle. Kdo bo verjel potem takemu angleškemu potepinu, kot si ti.« Grill zopet vidi, da je tako zapleten v mrežo, da mu ni rešitve. »Torej ne!« godrnja sam zase. Ne da bi se pomišljal, prime Maud pod roko. Ta ga hitro odpelje k avtomobilu in pravi: »Pojdiva torej na ladjo!« Avto hitro odpelje in vozi skozi velike new-yorške ulice proti pristanišču. Grilla prevzema t LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16.. 18. In 20. nrl Najnovejši ln najlepši Giglijev velefilm MATI V glavnih vlogah_BENJAMINO GIGLT, Emma Gramatica, Ugo Cesari, Carola Hohn. KINO MATICA ■ TEL. 22-41 Dva filma dramatičnih pnstolovSčin, romantične ljubezni in krasnih pesmi: Hotni jezdeci :: Na mejah zapada KINO SLOGA. TEL. 27-30 Senzaeijonaien film napete vsebine KAPITAN FURIA VICTOIt Mo LAGLEN, BRIAN AHERNE, JUNE LANG, — Film o heroju, neustrašenem borcu za Dravieo in svobodo. Film poln zabave, komičnih prizorov in krasnih posnetkov. KINO UNION - T C L. 22-21 za O tvorile« sezone dva odlična sporeda Ettore Fieramosca Pesem ljubezni med žvenketom orožja Gino Cervi — Elisa Česani JOHN WAYNE v pustolovnem filmu Jahači Tesasa Predstave ob pol 3., 5. in ob pol 8. uri KINO KODELJEVO - TEL. 41-64 Iz Trsta - Razstava likovne umetnosti Julijske Benečije. Likovni umetniki, ki bivajo v vseh provincah Julijske Benečije, so se nedavno na sestanku v Trstu sporazumeli, da se bo vršila letošnja medprovin-cijska umetniška razstava na Reki, ki je poleg Trsta drugo največje in najživahnejše središče slikarstva in kiparstva. Pod vodstvom Antonija Marainija in Cornilija di Marža so se pričele na Reki velike priprave za to razstavo, ki se bo odprla 14. septembra. Med likovnimi umetniki v Julijski Benečiji vlada za razstavo izredno zanimanje ter se jih je dosedaj priglasilo 85, ki bodo poslali svoja dela na Reko. Umetniško razsodišče za prevzem del za razstavo je že pričelo delovati. Akademski slikar Josip Moro je razstavil svoja najnovejša dela v treh dvoranah v »Galleria Trieste«. Razstava je bila odprta v nedeljo, 31. avgusta zvečer. Odlikovani vseučiliš. profesor iz Trsta. Z bronasto medaljo za vojaške vrline je bil odlikovan vseuč. profesor Eksc. Renato Trevisani iz Trsta za svoje uspešno sodelovanje na področju apro-vizacije in gospodarske organizacije vojne v Libiji. Tržaški duhovnik na ruskem bojišču. Prostovoljno se je javil kot vojni kurat za rusko bojišče duhovnik tržaške škofije don Riccardo Pradella, dosedaj kaplan v Miljah. Don Pradella, ki je rodom iz Trevisa v Italiji, je že prispel s četami na bojiče v Ukrajini. Tečaj za občinske tajnike pripravlja Prefek-tura v Trstu v svoji organizaciji. Prošnje za sprejem v tečaj se morajo izročiti pri prefekturi. Otvoritev novega denarnega zavoda. V soboto, 30. avgusta, je bila slovesno otvorjena z blagoslovitvijo svojih preurejenih prostorov Ljudska banka Julijske Benečije (Banca popolare giulia-na) v Trstu, v Via Cassa di Risparmio št. 5. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki vseh oblastev in zastopniki centralnih denarnih organizacij in zavodov iz Rima. Novi bančni prostori so krasno in najmodernejše urejeni s sodelovanjem domačih tržaških strokovnjakov in tvrdk. Strela udarila v električni vlak. V soboto dopoldne ob priliki hude nevihte je udarila strela v elektromotorni vlak, ki je peljal iz Trsta v Videm. Dogodek se je pripetil v Krminu ter ga je videlo veliko potnikov. Zaradi strele so nastale poškodbe na strojih vlaka, obenem pa manjši požar, katerega pa je vlakospremno osebje kmalu pogasilo. Dogodek, kakor se je pripetil sedaj, je silno redek primer. Nihče od potnikov in od osebja ni bil poškodovan. V katedrali sv. Justa so sedaj končana dela na preureditvi ladje Najsvetejšega Zakramenta, pod katero so, kakor smo že poročali, izkopali mnoge ostanke starorimskih poganskih svetišč, ki izpričujejo, da se je na mestu sedanje katedrale v starem Trstu nahajal poganski Kapitol s templji. .Sloventeva* podružnica LlaDljana, TurSeva cesta (palača Poštni dom) pijanost tudi vedno bolj in bolj. Sam zase se smeje, včasih celo zakrohota. Sam s seboj godrnja in večkrat ponovi: »Pa sta se vendar nall-mala. Ti in tvoj Rackley!« Maud Uppertovvn 60 pijanemu Palmerju le sem in tja pomilovalno nasmehne. Misli ei, da govori iz njega samo žganje. Hkrati je vesela, da prav v tem odločilnem trenutku Palmer ni trezen. V. poglavje. Stara in nova vloga. Približno ob isti uri, ko vozi skozi newyorško pristanišče veliki parnik »Vinetia«, na katerem je bila tudi znanstvena odprava, namenjena v Avstralijo, zabrni v spalnici hišnega upravitelja in Grillovega osebnega sluge Charleya budilka. Že trideset let vstaja Cbarley vsak dan okrog šestih. Toda niti en dan v teh tridesetih letih Charley ni vstal s tako hudimi in težkimi skrbmi ter s takim obupom, kakor danes. Okrog pol sedmih pride Charley že v pritličje, kjer hoče urediti sobe v stanovanju svojega gospodarja. Že prvi pogled mu pove, da obeta ta dan slab začetek. Komaj je malce odprl vrata delovne sobe, ko je pogledal Grilla. Najprej je mislil, da se je Grill ustrelil. Le na pol je sedel v stolu, glava pa mu je ležala na pisalni mizi. Šele počasno in globoko dihanje spečega pove Charleyu, da se mu ni treba bati za gospodarjevo življenje. »Gospod Grill!« zopet je Charlejev glas očetovski in očitajoč. Saj ima tudi res rad svojega gospodarja, ki ga je še kot majhnega otroka tolikokrat zibal v naročju. Grill se ne zbudi. Char-ley ga začne tresti. »Gospod Grill... poslušajte vendar!« Palmer je trdno zaspal. Zato zagodrnja le nekaj nerazumljivih besedi. Tudi oči odpre za trenutek, vendar se mu vse vrti v glavi. Takoj jih zapre. Glava ga strašno boli. Spati!... si misli Palmer. Charley vidi, da gospodarja ne bo mogel tako hitro zbuditi. Lepo previdno ga spravi MaUogiast V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. na noge in ga potiska in vleče s pritličja v prvo nadstropje — v spalnico. Charleya je kar groza. Saj je res, da Grill ni bil nikdar abstinent. Včasih si ga je rad privoščil kozarček, toda tako po živinsko pa se doslej še nikdar ni napil. Razdor z Gizelo, gospodarski polom, vse to mu je moralo iti zelo k srcu. S posebno pazljivostjo in potrpežljivostjo položi Charley skoraj kakor v nezavesti spečega Grilla na posteljo. Sezuje mu čevlje, odpre ovratnik in telovnik. Tako, pa naj Grill najprej prespi svojo pijanost. Nato se vrne v pritličje, v Gril-lovo delovno sobo Ko vidi, da je ponoči izpraznil kar dve steklenic) whiskyja, razume, da je še sedaj popolnoma omamljen. Jutranji časopisi so že dostavljeni. Charley jih prelista in zve iz njih, da je Grill odbil ponudbo, naj se združi z Južno unijo. Dalje zve, da so delnice Grillove družbe in rudnikov padle na eno šestino svoje vrednosti. Vse kaže, da danes ojioldne že ne bo več teh delnic na borznem seznamu. Neki drugi poročevalec ve povedati, da je Grill zaman fioskušal priti zopet v stik z Mor-tonom. Niti njega, niti njegove hčerke ni mogel doseči po telefonu. V vsej Mortonovi hiši ve le en sam, stari, zvesti sluga, kam sta se odpeljala Harley Morton in njegova hčerka. Ta pa zna molčati. Charley se loti pospravljanja in od časa do časa pohiti pogledat v spalnico, če se ni morda njegov gospodar že zavedel. Toda Grill spi trdno in mirno. Okrog desetih dojx>ldne se ustavi pred okovanimi železnimi vrati palače avtomobil. Električni zvonec zrzvoni in ne neha. Charley pohiti in odpre Willmerju, prvemu ravnatelju Grillove družbe. »Takoj moram govoriti z gospodom Grillom!« Charley pokima: »Poskusil ga bom zbuditi... Gospoda Grilla je morala nesreča popolnoma potreti. Ponoči se je strašno napil!« Willmer skomigne z rameni. Saj ne more nič pomagati! Sicer pa ga bodočnost ne 6krbi po- sebno. Južna unija bo vendar prevzela Grlllovo družbo in z njo vse osebje od prvega ravnatelja do zadnjega tekača. »Le pohitite,« pravi in stopa nestrpno po veliki veži 6em in tja. Charley se trudi na vse kriplje, da bi spravil svojega gosjjodarja k zavesti. Debele pol ure se muči z njim. Prigovarja mu, kliče mu na ušesa, trese ga in moči. Končno se Grill zbudi. Najprej le fKimežikuje in sd mane oči. Nato ogleduje strop, stene in zopet obstane. Na ušesa mu doni: »Gospod Grill, gosjjod Grill, spodaj čaka prvi ravnatelj! Zelo nujno je, vstati morate I« Te besede Palmer že doume. Sunkovito se zravna na postelji in začuden bulji v Charleya: »Kaj pravite?« Charley bi se najrajši zjokal. Se nikdar ga ni Grill vikal, vedno ga Je tikal kot prijatelja. Sedaj pa ga gleda in govori z njim tako, kakor da ga sploh ne bi poznal. Pa se mu morda ni kaj v glavi... »Gospod Grill vf ste bolni, zelo bolni in...« Palmer plane s postelje in se zaleti po sobi. Pred velikim ogledalom se ustavi in se pogleda vanj. Prav ničesar se ne more spomniti f Kako je to, da je po vsem videzu v Grillovem stanovanju? Še manj more razumeti, zakaj ga sluga zamenjava z Grillom Spominja se le, da sta pila z Grillom pozno v noč. Vse je razložil Grillu. Grill ga je razumel in mu tudi odpustil. Nekaj v hiši ni v redu, sicer ga sluga ne bi mogel zamenjati z gospodarjem. Še naprej stoji pred ogledalom. Tiho vpraša: »Torej, kaj pa je prav za prav?« Charley vije roke: »Gospod Grill, kaj pa vam je? Kaj me sploh ne poznate?« »Seveda!« zagodrnja Grill v ogledalo. »Zakaj ste me pa vikali?...« | Službe B Dobe: Poslovodja-kinjo za špecerijsko trgovino -s kavcijo sprejmem. Ponudbe pod »Prima reference« št. 10.878 na upr. »Slovenca«. b B Služile B Jitejo: Pridno, pošteno dekle, zna nekoliko kuhati ln opravljati vsa hišna dela, išče službo. Ponudbe pod »Poštena« 10.891 upravi. NORNA". steklenice «i za vkuhavanje sadja in sočivja Steklarna KLEIN, Wolfova ulica 4 Sprejem gojencev na kmetijsko šolo na Grmu Na Pokrajinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto v začetku novembra 1941. Šola ima dva oddelka: Letno i« zimsko šolo. Letna šola traja nepretrgoma eno leto, zimska pa dve zimi po pet mesecev. Celoletna šola je primerna za vse vrste in tipe naših kmetij, najbolj pa za vinorodne kraje, kakor so v novomeškem, črnomeljskem in krškem okraju. Na celoletni šoli se namreč poleg vseh drugih panog izčrpno poučuje tudi vinogradništvo in opravlja vsa s tem zvezana praksa. — Zimska šola pa je bolj primerna za sinove posestnikov iz nevinorodnih krajev, kakor so v kočevskem, logaškem, ljubljanskem in drugih okrajih. V zimski šoli se vinogradništvo ne poučuje, zaradi česar odpade tudi praksa iz njega. Druge kmetijske panoge pa se poučujejo vse, a poseben ozir se posveča še živinoreji in travništvu. To zi.mo, ki pride, bo I. tečaj zimske šole, zalo se letos sprejemajo učenci v celoletno in zimsko šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno spisane prošnje, kolkovane z ba-novinskim kolekom za 3.80 lir, je poslati ravnateljstvu Pokrajinske kmetijske šole na Grmu čimprej, najdalje pa do 30. septembra t. L Prošnji je priložiti: 1. Krstni list. 2. Domovnico. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole. 5. Izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za 1.52 lir), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino). Zavezati se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega vzroka predčasno zapustil zavod. 6. Tisti, ki reflektirajo na pokrajinsko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banovinski kolek za 1.52 lir) staršev ali varuha, da bo njih sin odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnib sredstev. 7. Uradno potrdilo občine, ki naj obsega: a) Velikost posestva v hektarjih, b) Predpis direkt. davkov v lirah, c) Število družine, posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter event. druge družinske razmere, č) Koliko redi konj, goveje živine in prašičev. Kjer se koleki ne dobijo, je treba položiti odgovarjajoči znesek v lirah za priloge pod 1., 2., 3., 4. in 7. pri uradih, ki jih izdajo, kolkovine za prošnjo ter za prilogi pod 5. in 6., okroglo 7 lir pa je treba poslati ravnateljstvu obenem s prošnjo in prilogami. Starost prosilca najmanj 16 let ter vsaj uspešno dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od 175 lir do 50 lir po premoženjskih In družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno v naprej. Prosilci za pokrajinsko znižano mesto morajo priložiti pod 6. navedeno obvezno izjavo in pod 7. navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višino letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. t Sobe Oddalo: Prazno sobo oddam. Dolenjska c. 48. Efflffl lite jo: Dvosobno stanovanje v Ljubljani ali okolici, išče dvočlanska družina. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Inženir« št. 10.874. c jg Kupimo B Kupujem vse vrste cunj, šiviljske, krojaške odrezke, vrečo po najvišjih cenah. Alojz Grebene, Vošnjakova ulica fit. 4, telefon 84-26. Lutz-peči stare, razne velikosti — kupim. Pire Zlatko, Ljubljana - Šiška, Medvedova c. 8. Ponudbe pismeno. -Osebno od 19. do 20. ure. Pristna oranžada v originalnih steklenicah in mineralna voda na debelo se dobi v glavni zalogi Kolodvorska ul. 8. M. Gerovao. Poceni prodam fotoaparat 6.5 X 9, na plošče, ln filmpack. Na ogled v trgovini »Kroko«, Tavčarjeva 3, Ljubljana. 1 Globok voziček ter nov športni - prodam. Naslov: trafika Zaloška cesta (pri lesenem mo-stičku). 1 Izložbene omare pripravne za vzldavo ali vežo, proda C. J. Ha-mann, Ljubljana, Mestni trg št. 8. 1 trgovsko aH stanovanjsko, obstoječo iz najmanj 20 do 30 prostorov, ki se lahko rabijo za trgovske ali pisarniške svrhe, vzamem takoj v najem ev. tudi kupim. Ponudbe pod »Velepromet« štev. 10.875 upravi »Slovenca«. p 12" EKSPORTNI LEŽAK Budjefoviško pivo TOČI SE V AVTOMATIČNEM BIFEJU DAJ-DAM M00- "^jS* * la tnaccbina P®* ^ odotto E le, aualita ae.,* -Uetro uno 90 PRENOSU^ ©SKžSii-S označujejo ^ Danes je dotrpela gospa Marija Lamplč roj. Nagode soproga tiskarniškega faktorja v pokoju. Pogreb bo v petek, dne 5. septembra 1941, ob 5. uri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. V L j u b 1 j a n i, dne 3. septembra 1941. 2 a 1 n j o č i ostali. la Ljudsko tiskarno 9 tiublianl: Jože Kramar« Izdajatelj: Inž. Jo2e Sodia Urednik: Viktor Gen?«