11. številka.
Ljubljana, v soboto 14. januarja 1905.
XXXVIII. leto.
Irhaja vaak da* zvečer, isimSi nedtlje in prazaik«, ter verja po pošti prejemaš ta svstro-ogrske dežele ea vse lete 26 K, sa pol leta 13 K, ea fcetrt leta 6 K 50 k, sa en mesee 2 K 30 k. Za LJubljano • poiUjanjem na dom sa vse ktt *4 K, sa pel leta 12 K, sa četrt leto s K, sa en meuec t K. Kdor kodi tam ponj, plača sa vse leto 32 K, sa pol leto 11 K, sa četrt leto 6 K bfi k, sa en mete« 1 K 90 k. — Za tuje debele toliko več, kolikor soa&a poštnina. — Ka naroeke bres istodobne vpošiljatve naročnine le ne ozira. — Za oznanila se plačuje ed peterostopne petit-vrst« po 12 k, če se so oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se ti»ka trikrat ali večkrat. — Dopis« naj se isvolč irankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprevnletvo je v Knaflovik ulicah št.      iu sicer uredniStr« v I. nadstropja, npravaiitve pa v priUičju. — Upravništvo naj se blagovolijo poimati naročnine, reklamacijo,
osnanito, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
„Pozitivno delo".
in zdaj čutijo klerikalci potrebo, da 86 javno pohvalijo s svojim »pozitivnim delom« za slovensko ljudstvo. Č*8ih ja to res j*ko potrebno. Tudi naše dobro ljudstvo ima nsmrtč trene tke, ko se strezni iz po litične pijanosti, ko mirno in bres predsodkov razmetriva o pozitivnem delu svoje duho*šč>ne — in taki tre-notki so za klerikalce silno nevarni. V tak h trenotkih stiska namreč čase dobro ljudstvo pesti in bi najraje s poleni in sekirami dalo duška svojim čuvstvom.
Na sredo za klerikalce so taki trenotki jako redki. Politična pijanost je žal pri nss že permanentna. Naše preprosto ljudstvo se mora ves božji d«n pehati za kruh, kadar je dtlopust pa ima že dubovoika na vratu. V cerkvi in izven cerkve pesti duhovnik liudstvo, je obdtlava iz-lepa in iigrda, je zapeljuje z zvijačami in s hudobijami, Uko da ne mora priti do s-pe, da ne more dobiti mirnega trenotka za samostalno raim sijevanje. Povrh pa bo to bedno ljudstvo Se na thod:h in po česopisib in v društvih sleptri in vara na vse nsfgoče n^Čne. K>kor pajek svojo žrtev, tako so duhovoski zapredli nsse hudstvo v 8*?cje mreže.
Ia kasor   pajek   sapredeoi žrtvi
tako pijejo t> liuiski osrečeva'ci slovenskemu narodu srftno kri.
Minulo soboto smo v škofovem ! slu čitali patetično samohvalo o pozitivnem de u krsnjskfh klerikalcev za sloven^o ljudstvo. Ko smo pre-čitali to čvekanj©, se nam je kar ailo storilo. Ubogi ner« d, pri katerem je tako sleparjenja de mogoče.
Klerikalci se hvahjo, da so delali sa colitično in duševno is cb.-azb » nareda. N* kak nač n ? S svoj mi nad vse umazanimi, nad vse podl.ai in iažnjivimi listi, s svojimi shodi, na katerih ni *1 sati drugega, kakor n»jp dbjše š£u*an|a in a n»o-
jimi nepolitičnimi društvi, kjer duhovniki nerazsodno množco preparirajo za svoje namene.
Tudi z% gospodarsko blagostanje skrbe klerikalci in sicer s svojo g »-spodarsko oraran začno. Kar je dobrih nsjr«v na Kraniakem, posojilnic in produktivnih zadrug, vse so osnovali liberalci. Dve tretjini klerikalnih zadrug sta že sramotno prr padli in provzročili narodu ogromne škode. Ostale zadruge klerikalne barve večinoma le vegetirajo in se priorav-Ijajo z malimi iejemami na smrt. 1 i to sleparsko organizacijo, ki je prav kmetskenau ljudstvu provzroč la že ogromno škodo, se upajo klerikalci proglašati za pozitivno delo Menda zato, ker so različni duhovniki pri teh zadrugah ooiganili kmetsko ljud stvo za pozitivne tisočake.
Končno se klerikalci tudi hvalijo, da so delavstvo organizirali. K* j je pa to že delavsUu koristilo ? V ljubljanski tabaćni tovarni m na Je-semofh se je pokazalo, da je ta ka toliŠka orffanizacja delavstvu le na škodo. Duhovnikom seveda ugaj« ta organizacija, ker jim n~se. Ia denar je bil vedno prva stv&r pri teh ljudskih prijateljih.
Kadar se klerikalci hvalijo, tedaj nikdar ne pozabijo napadati in sramotiti svojih političnih nasproti) k>v, aaj se v okviru teh natolcevanj toliko sijejnejše sv*t jo nj'h z»s'uire.
Vajeni smo takih napadov in mirno rečemo, da ne dosežejo niti našega za nieevaoja. Kar je kmet v gospodarskem, v kulturnem in v političnem oziru, vse j sc mu izvojevali liberalci. Klerikalci so vedno igrali samo vlogo hijen na bojišču.
Klerikalci so našteli različna svoja „pozitivna dela", na eoo pa so pozabili, na svoje najpozttivnejše delo, s a koliko olajšajo ljudstvu vsako leto denarni raošnjiček. Da se spozna vrednost klerikalnega pozitivnega dela, se mora vender vedeti, ko liko  ljudstvo   svojim  delavcem plača.
Pri vsakem dela mora biti delo vender v nekem razmerja s plačilom.
V tem ozira smo prejeli ed dnhov-ske strani nekaj podatkov, ki stegnejo tudi širše kroge zanimati in ki nam kažejo, da je delo prečastite duhovščine proklete drag nšpasM. Dotični duhovnik nam je pevedal:
Izdatki našega ljudstva za cerkev is za duhovščino se tako veliki, kakor nikjer drugje. Še na Tirolskem aiina ljadstvo tolike stroškov.
Povprek se lahke račina, da je na Kranjskem ia dan plačanih t i s e 5 maš. Časih jih je seveda manj, a dosti jih je, ki so jako dobre plačane, po 5 do 10 kron. Za 2 kroni že nihče ne mara maševati. Lahke se terej povprek računa 1000 maš po 2 K na daa na leto torej 700.0 00 kron za maše.
Tudi stolnica nese jake mnoge, zlasti ker ljudje dostikrat prostovoljne več plačajo, kakor je treba. Pri Ženit vab in krstih ima duhovnik navadne vesel dan, pa tadi pogrebi pri imovi-tejšib ljudeh nise zanj žalostni dogodki. Malo računano nese štolnina na Kranjskem 250.000 kron na leto.
Bera še vedno ni odpravljena. Kaj bo letina dobra ali slaba, na bero to nič ne vpliva. Duhovniki jo dobe, iu mežnarji tudi. V najslabšem slučaju nese na Kranjskem getovo 100.000 kron na leto.
Koliko je pa še postranskih dohodkov: od mastnih ustanov, za oče naše, za blagoslove itd. itd., koliko nesejo „ofria, koliko cerkvene pnšice. Slabo računane je iz teh virov tudi lOO.OOo kron a a 1 e to do b o d k o v.
Skopaj velja sama duhovščina vsake leto 1,200.000 kron. Pri tem pa niso nič všteti dohodki iz cerkven h posestev, dohodki škofa in kanonikov, niti dohodki iz kongrae. Računano je le to, kar dobe duhovniki v najslabšem slučaja vsako leto iz ljudstva v denarju ali v nataralijah kot plačilo za njihovo „pozitivno delo*.
1,200.000 kron plača ljudstvo duhovščini.    Koliko  pozitivne ko-
risti pa ima od duhovskega „dela", te prepuščamo v razsodbo Čitateljem samim. Če gre kmet k trgovcu ali obrtnika, dobi za svoj denar blago, Če gre k advokatu ali k Botarjn, mu ta nekaj pozitivnega naredi. Duhovnik mu bere le mašo ali podeli blagoslov — to zna imeti za tega ali enega idealen pomen, praktičnega pomena to nima.
Gotovo pa je, da je „pozitivno dele* duhovščine cesarsko bogato plačane in da je katoliška konfesija neznansko  draga stvar.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Vhod Japoncev v Port Artur.
Berolinskemu »L kalanzeiffenu« se poroča iz Tokija: V petek 13. t. m. bodo Japonci formalno zas^d i Port Artur. Za vojake, ki so padli med obleganjem, bo prirede zadušnice. General N gi se osebno udtltžt te svečanosti in bo govoril v spomin padlih junakov. Vsak dan odpluje iz Daljnega več transportnih lad j, ki imajo na krovu ruske ujetuike. Japonsko prebivalstvo j h povsodi sprejema z veliko prijaznostjo in jim nudi vse mogoče udobnosti. General Ste-aelj je v četrU k s svojo rodbino, ko se je pr*»je prijateljsko poslovil od generala Ndgija, odpotoval iz Dalj ne/a v Nagataki, odtnder se takoj odpravi v Evropo. S di se, da bo potoval na kakem francoskem parmku in »e izkrcal v M*rzetja le M *r«eiia se odpelje naravnost v Pntrograd, da poroča osebno carju o vzrokih kapi tu sc ;e Na Francoskem nameravajo S;esl)a »prejet  kar najelo veaneje.
Razgovor i generalom Fokom.
Dopisnik londonskega lista »Ti ibf8« je imel baje z generalom F -kom v Daljnem razgovor o vzrokih, ki so bili v nasprotju s Stesljem odločilni, da je raje Gdšsl v japonsko ujetništvo, kakor da bi se vrnil v domovino   G<»n*ral je baje iziavil, da
po njegovem mnenju sploh noben vojak ne more drugače ravnati. On in mnogo njegovih tovariš- v smatrajo za nezdružljivo z vojaškimi dolžnostmi, da bi dali sovražniku svojo častno besedo, da se ne udeleže več vojne. Fok se je baje jako nepovoljno izrazil o nekaterih osebah ruske armade in mornarice ter hvalil blesteče lastnosti generala Kondratenka, ki si je stekel največ zaslug, da se je Port Artur mogel toliko časa uspešno braniti. O poveljniku trdnjave, Steslju, je odklonil vsako izpoved.
General Fok je na koncu raigovora naglašal, daje vsak * g* častnika dolžnost, da se podvrže isti used1, ki zadene njegovo moštvo.
On in njegovi častniki bodo porab H čas, ki ga jim bode prebiti v japonsk m ujetništvu, v to, da čim-bolje izvežbajo svoje moštvo.
Z mandžurskega bojišča
Reuterjev urad poroča iz taborišča Okujeve armade z dne 12 t. m.: Mali oddelek ruske konjenice je poskusil železniško progo v bližini H*jčeoga razdejati, toda naše straže so Ruse prepodile. Podrobnosti do niso znane. Tj je prvič, da so Ruii ob železniški progi rabili konjenico.
Ie Huansana se javlja: Oddelek artiljtriatov kozakov se je Odpravil na resognofciranje V bližini nekega sela so opazili pred hišo stati vač konj. Priplazili so se bliže Ur se prepričali, da se Japonci nahajajo, pu*t>vši konje na cesti, v dotični hiši. Rusi so brez odlaganja naskočili hišo; vnel se je ljut boj, v katerem je padlo več Japoncev. Kj je p*del tudi po-vtljujoči častnik, bo se Japorc, kar jih je ie ostale živih, vdali in izročili Ruacm svoje orožje. Zvesali so jim roke in jih privedli z zaplenjenimi konji vred v tabor.
Artiljeristi, ki so izvršili ta junaški črn, spadajo k Gavrilovski ba teriji.
LISTEK.
Čarovnica.
»Alenfee, še enkrat ti svetu am, da rr.o eo»l\iS*4!« je d*oat stari j«tau)t, p*trr F lp miade.nu, k >m*j raaove-leiru rfefclttu.
»G >*p >d, ne smem, greh bi bilo! Pusti** mene, ubogo siroto!«
»B idi moja, ali pa se bol ke-Bs!a!a je siknit jezuit in upiral svoje vroć>, pc.žaljive oči v dr*žestnc Alenko. Prestrašena je stopila par korek .v nrzaj in, ko s*» ji je pribli Žal tih", po mač^e, ga je pahnila cd Sfcbe, da je odh-tei v zid.
»N-uonnc !« je zarenčal. »To ti naj bo ž i! Ti oe veš, kiko daleč Bega m o, a roka!«
Treitofta s*, na. vs'h ulih je z"*»e-Zftla A!« r»^a iz p.^roo Ucnfce pristave i DotgO  £.*S»  je   trepetala v
ali h j in vsa sh^gaoa pričakovala, »aj ji etor; p-t-r Filip v maičevanje.
P'/.er F 1 p je bil sicer tako pobožen svetnik! da se jo morala cu <*iri. kako ji je mogel govoriti toli-kokrat m t*teo nesramne besede. Vm lo Ted^li, da hodi vsak petrk k ob kajilu in da je prebral svtto pismo
n*joi*nj tridesetkrat! N*«ar t ;h počil glas, da je jezuit Pip odpotoval iz samostana nek-m daleč. Glo boko si je oddebmla A'enka.
Ni pa se pret> k*l dober mesee, ko so pniii ponjo rabljevi hlapoi in jo vlekli s seboj v zapor, in sicer zato, »ker je čarovnice«.
Alenka je od pred o Že mnogo aiiš#ia, kako neusmiljeno ravnajo »sodniki« s ženskami, ki so ovadene za »cop^rnice«. K«tera je, priseljena po groznih ma»ah, priznala, da je copernica, tista so sežgali; katera pa m hotela priznati, tisto so mufttli do smrti 01 strahu vsa omamljena, se je stukala v vlažnem kotu globoke kleti in kleče molila s trepetajočimi UfttnMVti za rečtev.
Opolnoči so se odprla vrata njene ieče.
Tih'N k*kor divja zver, se »e pri-bižaU A enki temna p fiast ifi odkrila zagrnjeno g*5**0.
«P*ter Fiiip!« je zaječu!* A^nka in §t g"ila sklenjene roke pred sebe.
• Revica moja, pričel s* m te r Č t!« ji je dejal sladko in ji položil roko na buino ramo. »Ti ne več, k k j te imam rad!« Nrgr>v glan je rudno odmeval od črnih zidm.
»Proč od m^ne, črna poea*t!« je krikmlo de^le in se  vzdignilo na
noge.
»Ali te ai škoda, Alenka?« je deja! jeiuit Pazil je, da ne bi izdajal glas njegove silne razburjenosti, gledal pa je v tU in le včaa h
iČiuil d kie.; s pogled, m, da ji je pretrrs*! mraz r|*-no deviško te'o. »Alt te ni škoda? C* boč^fl bui moja, le reiios j^če in smrti! s. je ča»! Zmaj stoji voji^k, ki b'd« k steni k spoveii in mi je vdan. Đ »di pa* j metna! C* pa noč-*fl hit moji*, bodo ' v par trenutkih r h \, in hlapoi trgali tvoje lepe ud- ! H Č š?«
»N če«*! Rt-jša umrlem,« je za ječala Alenka.
Jesni! je z»čkrip%l z zobmi in odšel tako oprezno in t;ho, kakor je prej pričel.
N kaj trenutkov poznejo j^ stala Ah "iku pred sodniki. O^rotr črno pre-k'ioj- n« mize so t<» d L s od m ki, p »-r, uradni sel, dva poretuka in sodni Mutfa 0«e;. na svetilk« je le medlo r* z Vot jevala ozek prostor j zadaj je bilo nakcp.Č' nih več čudnih orodi;. Na mili pred pisar j ena je bila ura s penkom, zvonec io raspelo. Z dovi so bili atrtčno debeh, v«i Čr» i od eve tilk in pl&meuic. Vrata is braatovine
in ieie*a so zadrte»ala vsak gias. A'enka se je tresla na vsem ž vou; če b Ij pa bi jo b lo groza, ako bi bila vedela, da je eden izmed preoblečenih porotn kov — jezuit F.np.
Sodnik je pozvonil in vsi so se vzdignili za mno.
»Alenke,« je iaprrgnvcril sodnik, znano ti je, da si isprta zaradi čarovništva. Priposnaj, kak^ si se dala satanu lapeljati in kaj si vse doprinesla slabega! Povej nam vse, da reš'š svojo dušo večnega pogubljenja in da SH vrneš v zvezo, ki si jo sklenila z J zna m Krstusom!«
»S<j nisem nič naredila, gospod sodni*!«
»Nikar se ne laži! V tvojem nedriju so naš i bel lutek s vgtko vrntaimi križi in p* prah, ki je bil bel, rdeč sn Črn.«
•O vsem tem no vem nič « se je ssčudila Al**nka.
»Tiho, nesrečn o! Pri tebi doma so našli tri lonce s kuhanimi selišči, vrtnrs pa vel'ko pisani kroto, ai je odprla gibse in potlej isg nila. N hče n- more misliti, da bi b la ti nedolžna. A"'*o nvjčeŠ pr z tati, da ai čarovnic«, t** b^roo mučili. Smihš se o m, ker si se dala še tako mlada zapeljati t uiiču v njegove peki nske
zanse B .01 oi krtoarčna! N Sar no zaupaj satanu, ki ti morda šepeta na ubo, da lahko vse zatajiš in ti bo že pom>g«l on sam. Toref, ali si bila dolgo čarovnica?«
»Nikdar nisem bila kaj takega.«
Sodnik je zopet zazvonil. Skozi majhna vrata jo prišel rabelj in deset njegovih pomsgsčer.
»Nssp»matna dekle«,« ji je zagrozil sodnik, »ker trd »vatoo tajiš, te prepuščam rabl.u, da se te loti s vijaki m lestvami, z vrvmi in ognjem, kakor se sazli meni prav v tem krvavem vprašanju Mojster Martin! Ta svojeglavna dr klica n>če uricnati, da obsuje s hud čem. Vrši svojo doižnoat!«
»Alenka « jo je nagovoril rabelj Martin s bripavim glasom, »priznalo j h je že mnogo. Z božjo pomočjo že pp inamo, sli si res čista alt si v sveti s hud čem.«
Hlapci so prtr nili mučilni stol prpravili vijake za p»loj in razvozlavali vrvi nalaš) z mnog«ra šun-drem Vsa bleda ie gUdala Alenka te grozovito priprava. V svesti ai je bila, da je nedolžna.
&jrabila sta jo dva blarei in ji snela ver ge in vrhno t b eko. enkrat jo je opomnil sodnik, naj pri-
Ruski „Rdeči križ".
Upravitelj mukdenskega oddelka »Rdečega križa«, Alekaandrovski, je premeščen v isti lastnosti k fronti. Na njegovo mesto je prišel knez Va-siljčikov.
V lazaretu »Rdečega križi«, na čiflrar če u stoji Vasiljčikov, se nahaja 14000 postelj. V bolnici je 500 zdravnikov, 1800 usmiljenk in 1500 drugega osebja.
Dogodki v Koreji.
Japonsko glavno taborišče v Koreji je dobilo v Četrtek poročilo, da je japonska posadka v H«mhengu premagala v bližini H inemsna oddelek sibirskih kozakov Dan boja se se pove. Rusi so se baje umaknili v velikem neredu in so pustili na bojišču 9 mrtvecev.
Iz Fuzana se poroča, da namerava j i Japonci v najkra šem času v Posjetskem zaliva izkroati močno armado, ki bo imela nalogo s sube strani napas i Vladivostok. Sodi se pa, da se bodo Japonci še premislili, zakaj Viadvostok je tako močno utrjen in ima tako številno posadko, da je izključeno, da bi se Japoncem v drglednem času posrečilo osvojiti Vladivostok.
Z sežen angleški parnik.
Korespondenčni urad poroča iz Tokija: Japonska križarka »Tokiva« je v sredo v Japonskem moriu zajela in zasegla angleški parnik »R >sefcy«, ki je imel na krovu veliko množino premrla in je plut v Vladivostok.
»Takiva« je parnik spravila v Sast-ho, kjer bo o zaplembi sodilo pomorsko sodišče.
Baltiško brodovje.
Zadnji oddelek 2. t:hookeanskega brodovja, obstoječ iz osem vojnih ladij, je včeraj zapustil Suez in odplul proti Džibuti.
»Echo de Pariš« javlja, da se je ruski vladi posrečilo v Indskem oke-anu si pr d b ti pristanišče, kjer bodo ruske ladje dobivale premog. V tem pristanišču se tudi usidra admiral Roždestvenski, da počaka na tretje brodovje.
Rusija in nevtralnost Kitajske.
Rmka vlada je vročila velesilam ckrožn oo, v kateri dolii Kitajsko, da je kršila nevtralnost, in se naglasa, da ni sposobna zadostiti svojim obveznostim. V okrožnici se navaja več slu&ajev, v katerih so Kitajci grešili proti nevtralnosti, in sa izraža boja* zen, da bo kitajska vlada tudi v bodoče tako postopala.
To lahko spravi drŽavo na nevarna pota. Ob koncu komunikeja si Rus'ja pridržuje pravico, da se sme v zadevi nevtralne sti Kitajske ravnati zgolj po svojih koristih.
Štajerski deželni zbor.
Gradec, 13 januarja. V nada jevanju sinočne v^č-rne seje je po
r čal posl. dr. P loj o predlogu dr. Sohacherla in Resi a, naj bi se bolniško zavarovanje razširilo tudi na kmetijske in gozdarske delavce, posle in prometne uradn<ke. Vimenu gospodarskega odseka je predlagal, naj se preide preko soc. demokra tičnega predloga na dnevni red. Proti temu je ugovarjal dr. Soha-cherl. — Posl. dr. P loj je odgovarja, da sooiaina politika ni čuvstvena stvar, temuč zele resna zadeva.
— Na predlog gospodarskega odseka se je sklenilo, da se izpoBluje pri vladi oškodnina cenilcem v komisiji za pridobninski in dohodninski davek.
— O predlogu posl. Ž č kari a in dr. P loja glede regulaotje Sotle je poročal posl Lenko ter se je naročito deželnemu odboru, naj potom namestništva to zadevo pospeši ter skrbi predvsem za to, da se vas Gregovoe, ki je v nevarnosti, čim preie zavaruje. — Predlog JBtih dveh poslance*, naj se dovoli podpora raznim kmetovalcem v rajhenhurškem in sevniškem okraju, ki so jih uime posebno bulo zadele, se je izročil d želnemv i dboru. — Prošnja mesta Gradca za uvedbo davka na avtomobile se je odklonila. — Deželni zbor je nadalje dovolil, da se davčni občini Ploderšnica in Šambert izločita iz skupne občine Sv. Jakob v Slov. goricah ter se združita v novo samostalno občino. — Potem se je v daljši in precej hrupni debati sprejela sprememba nekaterih točk deželnega gasilnega reda. — Predloga posl. dr. Dečka o regui laciji Vogla ine med Tt barji in Zavodno pri Celju ter o naprav-cestne zveze iz Luč skozi podlovleško dolino do kranj ske meje sta se izročila deželnemu odboru v poizvedovanje in poreč »nje.
— Cela vrsta prošenj za podpore se je rešilo en bloo, med njimi tudi prošnja katol. podpornega društva (šolske sestre) v Celju, kateremu se je dovolila letna podpora 1000 K za zdržavanje dekliške Šole toliko časa, da se sadeva ckriške dekliške šole končno reši. — Seja se je zaključila o polnoči.
V današnji seji je odgovarjal namestnik grof Clary na razne interpelacije, med njimi tudi na interpelacijo posl. dr. Dečka zaradi železniškega prevoza čez državno casto v G»brju pri C-l u in na interpelacijo posl. Robiča zaradi prometnih zaprek na koroški železnici (Mar b r-Franzensfeste) — Sprememoo §§ 76 in 85 občinskega reda bo je sprejela. — Nato je poročal posl. dr. Kokosčhinegg o predlogih poslancev dr. HraŠovec, Žičkar in Roš za ustanovitev meščanskih šol s slovenskim učnim jezikom v Žalcu, Sevnici in Trbovljah. Poročevalec je navajal, da meščanske šole na Štajerskem zadnje čase sploh nazadu ejo (ker ao amo nemška!);  vrhutegs «e deluje
ravno sedaj po celi Avstriji za reorganizacijo meščanskega šolstva in za razširjenje učne snovi, zato ne kaže sedaj ustanavljati novih meščanskih šol. Poročilo posebno naglasa, da v višje organizovani Šoli nikakor ne sme biti slovenščina učni jezik, ker se že v ljudskih s »lah uči nemščina. (Aba!) Dvomljivo se mu tudi zdi, da bi bilo dovolj usposobljenih učiteljev za slovenske meščanske šole (o dovolj!) Ia deželnemu zboru štajerskemu je pri tem dobro došla zanikroost na Kranjskem v tem oziru, ker poročilo pravi:»Tudi na Kranjskem se še ni pojavila potreba za meščanske šole. Cela Kranjska ima edino meščansko šolo v Krškem in ta je z nemškim učnim jezikom. Ako tedaj Slovenci po celi Kranjski nimajo potrebe zamešČanske šole z nemškim učnim jezi-komkovendarživev zaključenem ozemlju, ne more biti take potrebe tem manj za štajerske Slovence ki sov doti k,i z Nemci.« Zato predi age, da se zahteva glede Žalca in Sevnice odkloni glede Trbovelj pa vrne deželnemu odboru. — Posl. dr. Hrašovec je znova utemeljeval slovenske zahteve t- r sijajno zavrnil vse izgovore o poročilu naučnega odseka. V istem sm slu je govoril tudi posl. Žičkar. Potem je kvasil še na dolgo dež. odbornik dr. Link, češ, da na Spod. Štajerskem še ljudsko šolstvo ni popolno (po čigavi krivdi?). Ia tudi Stiger se je enkrat oglasil v imenu svojih »slovenskih (?) voliloev«, ki žele vsi nemščino. — Posl. dr. Schaoherl in Resel sta predlagala, naj se prizna odškodnina znanemu uMtelju-organizatorju Horvatku, ki je bil vsled klerikalne gonje krivično discipliniran. Razvnela se je dolga debata. Seveda je bil predlog odklonjen. Končno so prišli nemški klerikalni po sla rc i s svojim vsakoletnim predlogom za skrajšanje šolskega obiska. S svojem predlogom so zopet pogoreli. — Prihodnja seja je bila zvečer.
Volilno gibanje na Ogrskem.
Budapešta, 13 januarja. V Liptov Sc. Miklošu so imeli slovaški zaupniki veliko skupščino, kjer so sklenili, da gredo v volilni boj, toda svoje kandidate postavijo le v tistih okrajih, kjer je zanesljivih 1000 slo vaških glasov.
Budapešta, 13 januarja. Iz provincijalnih mest prihajajo vesti o običajnih prelulijah k vsakokratnim volitvam: kandidatu prireja večina ovacije z bakljadami, nasprotnikom pa se pob >jajo okna. Pol t čne oblasti in orožniški poveljniki po celi deželi imajo že podrobna navodila.
Lvov, 13 januarja. Iz Jaroslava
je odšel ceh 40 polk na Ogrsko za dobo državnozbnrsk'h volitev.
Dogodki v Macedoiji.
Carigrad, 13. januarja. BI garski diplomatični agent Načović je s svojim vztrajnim in odločnim posredovanjem dosegel, da sultan s posebno naredbo ukazuje troje: 1. Vsem begunom ia drinopoljskega okraja se dovoli vrnitev v domovino; begunom se vsi preatopki odpuste brez vsakršnih posledic; 3 b kaznjivimi osebami se mora v bodoče postopati nepristransko in strogo zakonito. Ako se bo irade res izvedel, zbolj-Šalo te bo mnogo glede položaja v omenjenem okraju Načov;cu so pri posredovanju pripomogli mnogi tudi poslan ki velesil.
Gibanje za ustavo na Ruskem.
Petrograd, 12. januarja. V Nižjem Nivgorodu je vdrla policija na sborovališče učiteljskega društva ter razgnala zborovaloe z golimi sabljami Rinjemh je bilo 10 osob, med njimi tudi ženake.
Moskva, 13 januarja. Policijski načelnik Tre po v odide baje na Daljni Vztok. V M >skvi se uvede nova mestna uprava po vzoru Petro-grada.
Petrograd, 13 januarja. Raz širja se vest, da odstopi načelnik tiskovnega  oddelka v ministrstvu notranjih zadev, S ve rev.
Combesovo ministrstvo.
Pariz, 13. januarja. V ministrskem svetu je ministrski predsednik Combes povedal, kako bo odgovarjal v zbornici na interpelacijo za radi vladne politike. Baje je ministrski predsednik odobril dnevni red, ki ga je izdelal J a u r e s , in ki izreka vladi neomajno zaupanje.
Pariz, 13 januarja. Zoornica je bila nenavadno polna. Poslaneo L ' H o p i t e a u je iLterpel.ral o splošni vladni politiki in o izvedenju vladnega programa Z čela se je debata, v kateri je več radikalnih poslancev strastno napadalo vlado. Debata se je odgodila na jutri.
Novo mi istrstvo na Danskem.
Berolin, 13 januarja. Kralj je odobril novo ministrstvo, ki ga je sestavil naučni minister Christen-sen in v katerem je Cbristensen ministrski predsednik, vojni in mor-nariČni minister obenem.
Vstaja v nemški Afriki.
Berolin, 13 januarja V proračunski kom:s |i je izpovedal kolo-nijski minister Stttbei, da je sedat vs^ga vkup na afriškem bojišču: 519 častnikov, 154 uradnikov, 11068 vojakov, 9987 konj in 54 topov. Dj konca decembra se je izdalo za to vojevanje 42 milijonov. Na vprašanje posl. Bebla, kako se postopa z ujetimi domačini, je povedar minister, da je dobil general Trotha brzojavno naročilo, naj prijazno sprejme vsakogar, ki se prostovoljno prijavi. (Kaj pa se zgodi z »neprostovoljno prijavljenimi« r)
Dopisi*
Iz Šmatna   pri  Litiji. Na
notico »V goatiini je zmrznit«, na h»jajočo se v 5. številki letošnjega »Slovenca«, odgovarjam sled* č : C-la notica je od konca do kraja gola izmišljotina in pomilujem dotično blagoslovljeno roko — prepričan sem, ker vem iz verodost« jnega vra, da je to pisala blagoslovljena roka — pomilujem jo. ker je pisal* is sovraštva in zavisti same prde laži in podtikala človeku nečlovekoliubno dejanje, pomilujem jo, ker ta blago slovljena roka bi morala Šinti v svoji župniji le ljubezen, — neti pa sovraštvo C»*la stvar je pa ta 1 : Pokojni Anton Capelari, o katerem se mi predbacva, da je »zmrznil« v mnii gostilni, je prišel v isto Že nekoliko vinjen okoli 1. ure popoldne. Uaedel se je med moje goste ki so samo pošteni šmartinssi posestnik prisedal |e enkrat k temu enkrat k onemu, pil je sam za-se le malr; mogoče pi je, da je pri gostih dobil, — kakor |e ptič v gostilnah navada, semp*tja kuk požirek vina. Preti večeru, ko s**m videl, da je mož 2« precej vinjen, naročil sem avonm I]u1em, naj ga spravijo domov. N« noben način ni hotel iti dt mov in obrnil se je Ur šel sa r, brez kasega prigovarjanja v mojo malo gostilniško sobo. Tam se je u'egei k peči na tla in zaspal. Ta sobica ae je kurila sel dan do pribl žno 8. — 9 ure zvečer. Poleg te male sobe je večja goatilmik* soba, v kateri ima m v liko kmečko peč, ki se c* 1 dan kuri in je bila tudi za to noč zakurjena. Vrata me4 malo ia večjo s« h i 80 vedno cdprta. Ctpetari je ležal v mali sobi poleg peči do jutra in sms ga potem spravili domov. Doma so ga položili v posteljo, kjer je šele proti večeru istega dne umrl. Bil je cel dan brez zdravnišae pomoči. Vem, da ga je zadela kap Ta položaj j--. re«mčen in so lat.ko o tem vsakdo prepriča, kdor c b>šče m gostilno. Vsak log čno misleč Človek, pa saj še tega ni treba —, vsak na-vadt-n kmet mora takoj lz^revideti, da je nem' goče in docela izključene, da bi bil Cipelari pri meni v sobi zmrznil. To kar pisem, je resnica in nesramna ter podla laž je, kar |e pa 1 »S;o*enčev« dopisnik. 3 tem se ne maram opravičevali javnosti, ker razsodna javnost itak d bro pozna mene in poslovanje v moji gostiln; zapisal sem to zgolj zb -g tr«.*, da i ve svet da sme katoii*ki du-hovn k, če tudi vsak dan naisvete b daruje, vsak dan aookrat l»cr»ti
Ivan Robavs.
Z Rake« Ker našega g. kapisna Pavleta pu-itimo seJaj pri miru *q se ne brigamo nič za to, če on t cerkvi in zunaj aje ne dela drugega, kakor »S'ov. Narrd« preganja in »D:>mol|ub*« vailjU.*, ter- ort s?<jb devic s kranceljm m in brez 6r*a> celjna za vsakovrstne n»p trebs kronca pobira in se z njimi na vse čudne nač.ne zabava, je začelo tO Pavleta tako jezit!, da je v »L I ljuba« št. 1 t. 1. spori čil račke no-v:ce. Rad bi ee v tistem poroč iu i nami malo pošalil P še. namreč: Pri nas je sedaj kakor po i uii nevihti; strele so švigale, treskalo je, c treščilo je in udarilo je, zdaj je pa mirno. — Mi pa pravimo tud»: g so švigale in treščilo je v faravško
sapsjr* Dali« «v rar»ilaai. ^9stf
pozna svoje budoDijO, ktr je že skram}i čas za to.
»Jaz sem nedolžna!« je odgovorila mirno.
Zdaj jo je popadel rabelj za roko in jo vlekel k mizi, kjer je ležalo raznotero mučilno orodje, razložil ji je, kaj bo vsa delal z njo, ako noče pripoznati.
»Kako naj rečem, da sem storila to, kar nisem!« jo vzdincila.
H apel so ji slekli še drugo obleko in ji predpas*h bel predpasnik. Potem so jo vlekli v stran, jo šiloma p< sad li na stol, ki je bil Vf-s obit s Spičastimi žeblji. Navzl c hu dim b .-li Č nam je zatrjevala, da je nedoižoa. Pri ve sali s> ji roke na na elonjalo ia ji zavezali oči.
»Ni v '.{.* ji p.iičniki;!«* je za ukazal sodnik
Mojster in hl?pei eo ji j-^li sti -sk ti paloe v vijakih. Alenka je znolčo trpela grozne muke. R»belj je mignil h apeu, da jo jo udaril z b č m po hrbta. Avnka se je stres'a, ker z zavezanimi očmi ni mogla pričakovati udarca. Toda nobene tožbe, nobe:ie*& vzdiha ni b.lo iz njenih Stat, in vsi rabljevi opomini so bili x*>t nj J li so jo b'čati. Vse zastonj. Kri ji je lila iz vtč ran.  Odnesli so
jo  z Oatrtga stola  in  ji namazali mučeno truplo z mazili.
»To je šele začetek!« je dejal sodnik.   »To so igrače!   Nastavite ji
zopet p^lčnike!«
Zopet so ji stisnili palca v vijake in jih b ključi navijali vedno hu p, da je brizgala nedolžnemu dekUtu
kri izza nohtov. Tedaj jo zajokala v strešnih mikih in rotila sodnike, raj ji prizaneso in da ni čarovnici!«
S »dnik je ukaza', naj zopet odvijajo vijake, ker se je bal, da ne bi I A:enka prehitro omedlela od groznih bolečin. Velel je pisarju, naj moli molit* v, fci je o bičana pri mučenju čarovnic Vsi 8'o p b žno molili, najbolj pobožno pa stari jetuit pater Filip.
»Nategnite ji vrvi!« je zapovedal
sodnik.
Vrvi so bila izdelane tako, da so so ozko ovile okoli reke ali noge in so globoko znretalo v zamodrelo premrio meno. Ni vsakim koncu jw vlekel drug h'aptc t-ko da je 2a-gala vrv st min tja pi krvavem mesu. Tu je bli drug* stopnja muk
AUjfika je strašno zavpila.
»Milost! Milost! Ou, kaj n*j iz-povem! L ubi. ljubi B tr, navdihni mi pravo mi*>)! Oh! Oo! Usmilite se me vendar!   Vse vam  povem, kar
Ven.' Gjspod aoduia, zapovejte moj stru, n»j neha! Tega ne morem več prenašati! Ob!
Prenehati so s mukami. Toda Alenka ni priznala ničesar.
»Na lestvo!« je zaukazal sodnik.
Priveiali so jo na lestvo, ki je bila ispravljena tako, da se je dala raztezati. Ob tem se je raztezalo tudi privezano truplo, raztezale so se mišice in kite in pokali so členi v vseh udih.
»OO, ponr»agaite mi!« je kr kniia v neznosnih bolečinah in omedlela.
»To je spanje čarovn c,« je dejal jezuit.
Mojster jo je odvezal Hlapci so prinesli kadila in žvepla in jo kadili, dok!er se ni zdramila.
lanova jo Je opomnil sodnik, naj prisna, da je čarovnica in da občuje s hudičem.
Ia zdaj, napol mrtva, je priznala Al nks vbh »prostovoljno« in sodnik je vse lepo vestno narehaval pisarju za protokol Ko je nekoliko okrevala, so jo B I fali na grm«di.
»Neumnicp!« je mrmral jezuit, ko je gorelo njeno rr»l*do truplo v plamenu »Zikhj ei bila tako svoje-glavna! Skoraj bi se mi ideloškoda tvojega lepega telesa, če bi r. bilo še — toliko drug h« T.
»Primož Trubar".
(Zgodovinska epska pesnitev. Napisal A. A Š k e r c. V LJubljani,  1905.   Založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg)
(Konec.)
Trubar se je bil vrnil v L ubijano na prošnjo deželnih stanov. J*-zuvitje ao takoj začeti boj proli njen u iu malopridni «kcf P. ter Seebach je dobil od oeaarja uuM <'a mor<* Tru barja izprašati glede njegovega vere-izpov. cdaHja.
Aškfto je iz tepa ustvaril krasno sliko. To je pravi Trubar, ko govori ŠKofu S«-ebac^u: Ros, moja vera to ni vaša vera; moj Bog to ni vaš l*<i<?? rnstiti škof! Nh, Jezus moj to ni vnš rimski J«/.us! Moj   Jezus   Kristus   hodi   pes   med ljudstvom —
sam siromak v preprostem oblačilu — p;» poučuje ga in mu svetuje; odpušča njim, ki so zgrešili pot, tolaži jih pa valu zopet k BSbl skesane grešnike ko dober oTo. Vaš Jezus vozi v lepih se. kočijah, z bogatimi se dru/i velikaši — na ljudstvo pa ubogo je po/abil ! k;»j njemu mar, kako tlačani revni svoj pot prelivajo za kruh vsakdanji ! Kaj njemu mar, če v tesnih kočah kmečkih nevednosti kraljuje črni mrak! In trdega srca je, Jezus vaš! Gorje človeku, kdor drugače misli ko on! Preganja besno ga in muči, najrajši pa sežge ga na grmadi.
Vaš Jezus tisti *ni ko v evangelju! Ne, viša cerkev ni več moja cerkev, nazori raci, res, več niso moji I Ponašam se in srečnega se čutim, da dneva novega rodeča zarja posvetila je tudi v mojo dušo. Iu čim dotaknil bil se me je žarek, nastal je v prsih mojih hud raspor. Pa kaj vi veste, kaj je dušni boj! Kaj veste, lenoglavci, kaj je dvom! Dva Trubarja borila sta se v meni, dve svoji glavi imel sem tačas, dve vroči srci bili sta mi v prsik in z jazom vojskoval se drug je js Oh, koliko prebedel sem nočij v  premišljevanja borbah silovitih ! Sedaj je sklenjen v duši moji mir. Ponehal dvomov ljuti je prepir« Pretrgane so vse vezi med n.mii. L" jeden Trubar tu stoji prej vami, zedinjen v samem sebi in jed noten, soglasen v mislih in značaj eeloten. Predsodkom starim vseai sem J.d s! Nazaj se ne ozira več oko. Tam BBŠaostl je dušne črn] mrak, tam vlačijo se megle mojih zmot. Naprej pogled obračam in korak; k resnice luči vodi zdaj me pet. To luč nazivate vi krivo vero . . . Heretik sem, seva, po vaiik mislih, a stokrat boljši sem kristjan ko vil Kar sem, to sera. Sežgite me, gospodi, ko Htlsa stt sežgali na grmadi! . . . A kaj zaleže ves ta vaš napor?
Ej, neprestano     vrti aapesj
jekleno časov o kolo mogočno —
in vi ga ne Ustavile nikoli!
Ne s palicami škofjimi, ne z žezli
cesarskimi ga ne zasučete,
da bi vrtelo se nazaj. Zaman!
1, Priloga „Slovenskomu Narodu11 št 11, dr>6 14. januarja 1905,
deklo iako, da je ila in odpotuje v kratkem v Rim. Zgodilo ea je to go tovo takrat, ko ja Pavle bil ob 11. ari ponoči na Raškena vrhu pri dekletih, svojih devicah valoval Zdaj pa ni mir, ampak vse to najhuje grmi po eeli fari.
Iz Lesec. Dogodki aedanjega časa nam spričujejo, kako vedno dr meje nastopsjo katoliški popja S svojim   političnim   divjanjem, zlorabo verskih predmetov, rasnimi nasilstvi iti. v dosego svojih brezbožnih namenov. Najbolj in v prvi vrsti napadajo napredno časopisje, ker ravno odo bodri in objavlja pohlepne čine teh božjih namestnikov in s tem od pira oči preprostemu ljudatvu. V tem boju se gotovo med prvimi odlikuje iupnik v Lese&h; on je pravi »Narodov« Savel v pravem pomenu besede. Ne mina skoraj nobena pridiga, da bi ne napadal in sumničil taketvanih prepovedanih časnikov in njih somiš ljenikcv. Na dan sv. Štefana pa je v svoji gorečnosti celo pridigo posvetil breiverikim Časopisom ter se pri tsm tako ojačil, da je imenoval »Slovenski Narod«, med tem pa takoj spremenil pomen besede ter dejal: narod slovenski (ljudstvo).   Da je Seiger-gchmid res zagrizen »Narodov« sovražnik, spričuje tudi to-ie: Ko je on kot pomožni duhovnik v svojem času spovedoval šolsko mladino v Radovljici,   je   nekega   lOletnega dečka vprašal, če bere »Slovenski Narod« Deček   mu   odkritosrčno   pove, da je enkrat »Narod« bral, toda le na p i s.  Naduti Seigersohmied mu za renči, da si  boš  zapomnil, kdaj si »Narod« bral, ne dobiš odveze! Lop! Vsled roganja svojih sovrstnikov užaljeni   deček   še   ni obupal, temveč šel k drugi spovednici, a tukaj je šlo gladko. O kolika razlika!  Kadar pa vidi župnik  sebe  upodobljenega v »Narodu«, potem nekoliko časa miruje, nato polagoma zopet prične svoje intrige s tem, ko se hinavsko opra višnje, da dotičnik, ki poroča o slabih lastnostih  duhovnikov   v libe raine časopise, kaže s tem, da ima slabo vest (?)   Na ta načiu bi moral imeti slabo vest ali težko  vest do pisnik za dejanja, ki jih je zakrivilo popče, to bi bilo jako imenitno Da se spozna, kako je to blagoslovljeno čio-veče res satansko navihano, naj sledi nekoliko njegovih izrekov: Če kdo še tako pošteno in pravično živi, in Če ni združen s cerkvijo, ne bo zveličan; in nasprotno: liberalci, ki so zoper cerkev, so vendar toliko hinavski, da še oelo v cerkev pridejo. Dostoj nerru   človeku  mora  vendar tako vedno enako špiksnje prosedati in resnično jih je že mnogo začelo cerkev opuščati. Ali res misli ta Nebo-digstreba v svojem fanatizmu, da bo vsi farani s hribov doma, da hoče vse imeti za pajaceljne? Neupogljivim, naprednomislečim možem grozi, da jih ob zadnji uri ne bo previdel ter odrekel cerkveni pogreb onim. ki cerkvenih zapovedi natanko ne izpolnjujejo. Dobro tedaj; bera pa je župniku ravno tako dobrodošla od liberalcev kot od klerikalcev; tukaj ni bilo razlike Res, da sedanji župnik še nikdar ni bil prisoten pri pobiranju bere, baje ga je sram ali pa je ni vreden, pač pa pošilja dva pod repnika, izmed katerih je bil eden svoječasno župan, in on deli mesto župnika otrokom  male podobice, da sa stvar nekoliko poravna. Pred krat kim 89 ie tudi pričelo isterjavanje prispevkov za popravo cerkve, na podlagi lanskege cerkvenega parlamenta po direktnih davkih, a tudi tukaj  liberalni  posestniki niso bili izključeni. Vsled tega se da sklepati,
da bodo tudi enkrat na podlagi sklepa politična oblasti liberalci cerkveno pokopani. Oglejmo si ie nekoliko cerkveno upravo od znotraj Po sploi nem običaju imenuje župnik naj ne-vednejše, prepokorne csabe za cer kvene ključarje, ki se pred njim niti dihati ne upajo, za nedogledni čas.
0 cerkvenih računih ni ne duha ne sluh*, najbrže jih nikđar ni, ako pa jih dobri župnik napravi in ča jih še ključarja   podkrešeta, je   ta trojica mnenja, da je vse v redu. O — ne! Ta trojica je le k temu pooblaščena in ako sta ključarja zastopnika fara-nov, bi morala tudi od njih izvoljena biti ter jim dajati pojasnilo. Navodilo ia oskrbovanje premoženja ljubljanske Škofije § 8 se glasi: Cork vem predstojnik in ključarji bo za redno oskr bovanje cerkvenega premoženja koi pravi in neposreaui činitelji (sutiuI tt solidum) odgovorni.  Kaj pravite k temu, prizadeti gospodje? O svojem Času je neki faran vprašal ključarje, kaj je s cerkvenimi računi, a ta mu je prav na kratko zabrusil: kaj to tebi mar, in pogovor je bil končan. PO  smrti  nekega tukajšnjega  k jo carja je bila bližnja oseba poklicana, da naj prinese ključ od cerkvene bia gajne, in to je Btoril, pozneje pa is javil, da od tistega dne, ko je r»n,ki ključ prejel, do dne, ko ga je ta zrpat oddal (mnogo let) ni imel mhče ključa v rokah. To znači dovolj, kako je s cerkvenimi računi! In na ta način se gospodari sploh po o li deželi. Koliko premoženja se po tej poti radi nepoštenosti narodu  odvzame.   Ali je to katoliško, ali je to pravično? Kmet plačuj in molči, tak je njih program Vzlic temu pa ljudstvo zahteva: Ako nas veže dolžnost cerkev vzdržavati, zahtevamo tudi odločno pravioe, ka tere nam gredo! Od škof.i ni zahtevati kake spremembe, ker  ga poznamo; dolžnost pa bi bila in slednji čas je, da oesarska vada preti cerkvi, daslravno njeni intimni zaveznici, v tem zmislu potrebno ukrene, in to že radi pravice in usmiljenja do is-sesanega   preproste g* ljudstva. Vsi uradi, zavodi in pred*tojmštva raznih skupin itd. so zavezani  podajati natančne  račune in nekateri so pod prav strogo kontrolo do zadnjega vinarja nadzorovani;  edino duhovnik pa pečenja kar hoče. Spominjamo se še  nekega drugega mogočnega ve-
\ Ijaka, kranjskega veljaka in mojstra
1 nujnih volilnih reform, poslanca dr. j Janeza SusteršiČa, na ksterega ape
! lujemo, da naj takoj pri prvem za-! sedanju deželnega zbora stavi nujni predlog ter izposluje pri poslancih in vladi, katera naj v sporazumljenju a škcfijstvom zaukaže, da se morajo pri vseh cerkvah nemudoma izvoliti novi ključarji, in s:cer od dotične ga prebivalstva. S tem bi on narodu več koristil, nego z vsemi nujnimi predlogi.
Strelice iz selške doline.
Kravam peli podoknioo. Selški orgaoist Jaka se strašno žene za petjem Kadar je kje god kakega duhovnega gospoda, vleče Jaka svoje »device in devičnike«, da zapojeio »miloglasne« pesmice. Komaj je opravil Rožnikovo pedoknico. že je o vrsta zapeti dr. Janezu Evangelistu Kreku Dr Krek pa menda ne »ebrajt « preveč Jakovega prepevanja, ker ga je že pri maši sit, zato mu je ušel iz bale J tka je izvedel, da je šel dr. Krek proti Češnjici. Hajdi za njim z »devicam;«! Brez vsakega popraše-vanja  so   urezali  pred  hlevom pri
A kdor poskuša drzno to storiti, Zolo ga časovo ubije, stere! . . , Jaz žanjem, koder ste sejali vi ? Resnica je! Jaz žanjem ljuliko, ki vi ste zasejali jo med žito. Zakaj pa ves slovenski narod naš prisega danes na zastavo mojo? Ker vidi, da njegov sem pravi »in, ker govorim v jeziku mu domačem,
spisal prve knjige sem slovenske. Jaz sam prebudil sem si ljudstvo svoje. Učil sem ga doslej jaz sam. In vi ? Vi nemški škof, Vi tujec z mrzlim srcem, taj vi storili ste že zanj? Ničesar! Jaz Kristu sem pokoren — Rimu ne! vaš papež, kaj je? Rimski imperator in cesar vsemogočni z mečem v roki! On vodi vojske in preliva kri — in to naj bil bi Kristusov namestnik?
V palači vam kraljuje presijajni.
V bogastvu valja se. Zlato, srebr6 blešči povsod se, kamor le pogleda. Živi razkošno ko nobeden kralj
Ha svetu. Cele trume hitrig slug z obličja berejo mu željo vsako , . . A kaj je videl že apostol Janez na Patmosu? Pohotno krasno ženo oblečeno v škrlat in težko svilo, posuto z biseri in dijamanti. In čašo zlato je držala v roki. &a čelu njenem pa je stal napis: »Skrivnost, velika Babilonka, mati pregreh in razuzdanosti posvetne." In angel je priplaval iz nebes, Mogočen angel pa zaklical: „ Čujte,
podrl se, pal je Babilon veliki,
ki z vinom grešnim je napajal svet!" . . .
Vi škof pastir ste, pravite, najvišji ?
Pastir ste, res je — zajcev gornjegrajskih !
A  duš  pastir  slovenskih — to sem jaz!
In ljudstvo me poklicalo je samo
iz Nemčije domov, da ga učim
namesto vas, ki ne utegnete!
In vi! Naj cesar Ferdinand umakne
zaščitni meč mogočni svoj od vas —
in kaj ste brez zaslombe dvorske ? Ničla!...
Tudi sedaj ni bilo Trubarja obstanka v domovini. Bigotni nadvojvoda Karol, kruti zatiralec reformacije, je Trubarja zopet pregnal. Komaj je bil Trubar ustvaril protestantsko cerkveno in šolsko organizacijo in je ista začela roditi sadove, je moral zopet v tujino. Gostoljubna protestantska Nemčija je dala slovenskemu heroju kruha.
Aškerc je Trubarjev zadnji odhod iz Ljubljane prekrasno opisal. Koral, ki ga je AŠkrec vpletel v ta spev, spominja živo na krepke cerkvene pesmi Husitov.
Zgodovinska resnica je, da so slovenski protestantje, ko so tiskali hrvatske in srbske knjige, bili prepripričani, da spreobrnejo k novi veri ne samo južnoslovanskc   katoličane   in pravo-
č )ču tri pesmi na čast godu dr. Kraka V biči pri č »ču ao gledali, čigav god je, ker dr. Krek je tudi ušel le poprej v Podlonk. In ker ni bilo v hiii nobenega godovnika, ja Jaka na vsak način pel podoknioo kravam — dr. Kreku na. Sedaj sa pa vse smeje temu Jakatu in podokniai. »Duhovniki prepovedujejo
težko dalo ob nedeljah in prasni k i h«, je rekel nekdo, »čudno je, da Kramarju (tj Jaku orgauiatu) ne prepovedo težkega dela, ker se vsako neseijo tako napenja na koru, da je ves izmučen. Čimvečji praanik je, tembolj se Jaka matra« H g ve, ah ima greh, ker opravila težko delo ob nedeljah in praznikih
V aSlovencu* neka »šcm&a pravi, da nekdo lovi ptiče. Dotičaega mrž »Sarja vprašamo, ali misli na lov tist h ptic, kt h t »j ) ponoči okrog sei-fkega župoišča.
Kakšni možjo so v Marijini družb«? Poleg par poštenih so poveč ni sami taki, ki imajo polno napsk. Eni so babeži, pijano«, obre-kovaici Ako Rožnik ne ve, mu lahko postrežemo s precej imeni. To povemo zato, da se ne bode čudil, zakaj se pošteni možje nočejo zapisati.
Promet s tujci.
Pri nas na Kranjskem so z asta-novitvijo raznih bralnih, pevskih, gasilnih i. dr. društev dosegli že veliko za daševni blagor ljudstva — a treba je tudi takih društev, katera naj ga gmotno po zdignejo. Z vsakoletno uprizoritvijo kake burke pa gotovo še ni vse storjeno. Res je, da se v imenovanih društvih vzbuja narodna zavest a kaj pomaga, Če Človek s svojo rodoljubnostjo lačen gleda, kako se širi tujec na njegovem domu in ima pri tem zavest, da je sam kriv tega. Pri nas se pač strašno malo brigamo za taka društva, ki bi nas tudi gmotno podprla.
Društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu je izdalo pred meseci oklic, naj se vendar v letoviščih ustanove društva, ki bi vabila z raznimi napravami tujce v naše kraje. Gotove je imel ta oklic najlepše namene. Ali kdor meni, da se ie radi tega sklica samo mislilo kje na kako tako ustauo vitev, se jako moti. — Ali so Ljubljana, Loka, Toplice i. dr. taki kraji, kjer ne marajo tujcev? Če bi tujce vabila sama prirodna lepota v naše kraje, bi jih imeli nešteto. A tako gredo tujci rajši v manj romantične kraje in zakaj? Zato ker imajo v tistih krajih vse na razpolago, a pri nas z velikim trudom dobi slabo stanovanje, slabo hrano, kar mora seveda drago plačati. Da bi pa radi tujcev kje kaj napravili, to še rauogim na misel ne pride. Tujec pa tudi ve, kolike je vreden njegov denar in hoče udobnosti ter gre rajši tja kjer ve, da bo z vsem preskrbljen.
V drugih deželah so seveda prišli do tega, da so ustanovili društva, katera so skrbela za udobnosti tujcev. Ta društva preskrbujejo tujcem stanovanja, jim dajejo informacije, urede cene, napravljajo pota, kažipote, izdajajo vodnike in sploh vsestransko skrbe, da z raznimi napravami privabijo kolikor več mogoče tajcev v svoj kraj. Združena v deželne zveze pa dobivajo vsakoletne podpore od vlade.
A pri nas! Razen na Bledu ni nikjer na Kranjskem takega društva. In šc na Bledu so morali večinoma Nemci ustanoviti to prekoristuo društvo. Kdor le malo pozna razmere pri nas se mora čuditi, koliko javnih naprav — cenikov — zemljepisnih kart, vodnikov itd. je napravilo in izdalo to društvo. In to vkljub temu, da se je moralo do lanskega leta ozirati na " -" -i' i i i mi i hmmh ■ asai Tu r slavne, marveč tudi mobamedance. Aškerc je tudi to nvaževal, a porabil je to priliko, da je pokazal, kaj more južne Slovane ne glede na vero zedi-niti. Zato je v posebnem spevu seznanil Trubarja s hrabrim turškim vojskovodjo Uzrajm-begom, ki je bil jetnik grofa Auersperga na Turjaku. Modro pravi Uzrajm-beg
Vsak človek hvali to, kar je njegovo. Ti hvališ svojo, jaz pa svojo vero. Katera pa je boljša — to ve Allah!
A s Svetim pismom ne — z ljubeznijo pomiriš nas in nas zediniš brate.
Kar naju veže, pa ni mrtva črka, ne vera, ne koran, ne evangelje — le srci naju vezeta pošteni.
Trubar je umrl v Nemčiji. V De-
rendingenu so ga položili v grob. V
zadnjem spevu nas popelje Aškerc k
smrtni postelji. Umirajočemu velikanu,
Trubarju pripoveduje, njegov sin Felici-
jan o protireformaciji in njenem delu.
„Ne bojte se!a — globoko vzdihne Trubar in govori s poslednjimi močmi —■ „Verujte v sebe in pa v vzore svoje! O, glejte, jaz verujem. Kakor skala ta vera moja trdna je in stalna 1
želje nemških ali nemško mislečih odbornikov.
Seveda pa potrebuje društvo podpore in sicer obilne podpore. Državna uprava pa je našla za Slovence tudi tn izgovor. Vlada ne da podpore posameznim društvom, ampak le deželnim zvezam takih društev. Ker pa pri nas na Kranjskem niti društev ni, kaj šele zveze, ni upati na kako pomoč od strani države. Naši sosedje za Karavankami si pa z državnim denarjem vabijo v deželo tujce, ki jim nosijo lepe svotice leto na leto — in se smejejo naši malobrižnesti.
In vsemu temu se more odpomoči s tako malini Žrtvami! Če lahko pod piramo v vsaki vasi par društev, zakaj bi vsaj večji kraji ne mogli imeti tudi nekaj članov v društvu za povzdigo prometa s tujci. Zadnji čas je že, da se taka društva ustanove in združijo v deželno zvezo. V to zvezo pa se sprejmejo tudi olepševalna društva. Omeniti je še, da ni število članov merodajno, ampak le društvo kot tako. Informacije in pravila drage volje preskrbi podpisano društvo.
Društvo za pospeševanje prometa tujcev na Bledu (Gorenjsko).
Dnevne vesti
V Ltubijani, 14. januarja.
— Vseučilišči odsek obrača se do vs h s o«. enakih časnikov z najnujnejšo prošnjo, da takoj opuste vsako diskusijo o slovenskem vseučilišču« V Ljubljani, dne 14. januarja 1905. V imenu vseučiliikega odseka: Ivan Hribar, župan.
— G. dr. Ferjančič, načelnik jugoslovanek-ga naprednega klana, odide na povabilo g. ministrikega predsednika jutri na Dunaj.
— Višja dekliška šola. Prejeli smo bledeči dopis: »Uničujoči kritiki v sobotni številki »Slovenskega Naroda« nasproti zatrjuje podpisano ravnateljstvo ie toliko, da prepušča sodbo o vzgoji in o napredku mestne višje dekliške šole in o »nivoju, na katerem se nahaja narodnost in vse drugo« z najmirn-;šj vestjo poklicanim predstojništvom in posebno pa vsem tistim roditeljem, ki so že vzgojili ali pa še vzgajajo svoje hčere na tem zavodu Za uspehe ja porok 20 izbra nih učnih moči, najodličnejši odgovor na vsakojake sovražne napade pa vsako leto hujši naval na to šolo, dasiravno se ne objavljajo nikakina letoa poročila in nedela zanjo principi -alno prav nobena reklama. Vsaki upravičeni pritožbi sta dostopna vedno kuratorij in ravnateljstvo, pavšalna časnikarska obrekovanja pa, naj pri hajajo od katerekoli strani, se bodo prezirala. — Ravnateljstvo Cesarja Franea Jožefa I. mestne višje dekliške šole.« — Ponatisnemo ta dopis radevolje, ali ponatisu ti ga ne moremo brez pripomb. Ostanimo nujpoprej pri izrazu »časnikarsko obrekovanje«. Dasi sa je naša kritika tikala zgolj ženskega vedstva višje dekliške šole, oglasilo se je sedaj moško vodstvo te šole, ter brani nedostatka, koje smo grajali na zavodu. Pri t*h nedostatkih pa je res-
V svobodne misli jaz verujem moč, verujem v božjo luč neugasljivo. Nesmrtni sta resnica in pravica.
Vem, kaj vse pride nad Slovence moje. Odpirajo oči se mi preroške in gledajo v bodočnost našo daljno. In gledam in vse vidim pred seboj. Usodo vidim domovine svoje . . . Grmade bodo zopet plamenele pa pokončavale slovenske knjige. In truda mojega življenskega izbrisan kmalu ho poslednji sled. In kakor poteptajo turški konji s kopiti težkimi slovenske njive, tako nam pomandrajo lepo setev prosvete narodne in evangeljske goreči protireformatorji . . .
V puščavo spremeni se domovina. Mrtvaški mir povsod ko na grobišču 1 In kamor ozre moje se ok<5,
noč kroginkrog. Nikjer nobene luči . . .
Ubit je duh slovenski, pokopan.
Okamenelo ljudstvu je srce.
Sto let in spet sto let bo spal Slovenec
v gomili svoji temni in globoki.
In s vet pozabi nanj, na mrtveca . . ,
A bistre moje oči so preroške
in jasno vidim pred seboj bodočnost.
Nikoli ne umrje duh človeški . . .
Mrtvaški mir po domovini naši
to je le videz za oči površne!
Duševnega življenja sveti ogenj,
ki jaz zanetil bil sem ga nekdaj,
ugasnil ni. O, neki lepi dan
užgo se iskra, tleča na skrivaj —~
niaa, da se s frazo »časnikarsko obrekovanje«,  ali pa le b kako bolj ošabno frazo, odpraviti ne da. V tem pogledu opozarjamo ravnateljstvo na Bledeča dokazana dejstva: Ali murda ni istins, da so pri šmarnieah v letu 1004. višje dekliee, belo oblečene in a svečami v rokah ▼ stolni eerkvi morale stati v Špalirju, in da je ta špalir, s cent težko svečo v rokah komandirala gospioa Wessnerjeva7 Navzočnost gospice voditeljice nsm dokazuje, da se je šlo za tficialni čin naše višjem dekliške šole. Kdo naj nam zameri, če nam take  komedije ne ugajajo! Skliodvanje na roditelje, ki so že vzgojili ali pa še \zgajajo svoje hč.re na zavodu, nam ne imponuje. Ravno iz teh krogov ao nam prihajale pritožb?,  in  ravno radi teh pritožb smo izprožili razgovor o razmerah na višji dekliški šoli! Tako se je pripetilo, da so bile matere poklioane v zavod, kjer jim je voditeljica z vso resnostjo razložila, da nosi hčerka — višja deklica, preveč skravžljane lase in da principi zavoda zahtevajo, da nosijo višje deklice kolikor mogoče gladko počesane lase!  Zopet druga mati je bila citirana k voditeljici zaradi prešopirnega klobuka, češ, da prinoipi zavoda zahtevajo ponižne in neznatne klobučke na glavicah višjih deklic  Na drugo str: n so se klicali očetje, ter so se klicali k redu, čei, da lazijo dijaki za hčerko. Komu naj so všeč take molestacije, posebno na zavodu, ki se je rodil pod napredno zvezdo! In ali je poki c više dekliške šole, da se vodi po tako otročjih principih!   Ko Brno višjo dekliško šolo ustanovili, pač nikdo ni misli na to, da naj postanejo naše deklice s pomočjo omenjene šole kake samostanske gojenke. S a lo ravnateljstvo se sklicuje na »vsako leto hujši naval na to šole«  Ko se je višja dekliška šola ustanavljala, smo imeli pregrešne nade, da postane nekaj vseslovenskega, na pa samo neka- lokalnega. Da se je hotel doseči vseslovenski namen, bi se bila morala delati prin-cipialno prav huia reklama. Po našem ponižnem mnenju bi bila ta reklama eno najkoristnejših del, ki se je kdaj zastavilo? Slavno vodstvo pa ni objavljalo nikaksnih letuih poročil ter ni delalo za svojo šolo prineipialno prav  nobene  reklame.   Vodstvo si šteje ta princip v zaslugo, dočim ga mi cenimo nekako tako visoko, kakor gospice Wessnerjeve princip o gladko počesanih laseh.   R-s   pa  je, da je naval na šolo tu.   Pa- zakaj? Zgolj zategadelj, ker je šela pravzaprav   pripravnica  za ženski oddelek učiteljišč a, in nekaka podpora L i ch tenth urno ve m u zavodu! Komur to dopade, je prav! Nam ne depade.   Ker je samo pripravnica za učiteljišče, potem je naša šola zgolj lokalnega pomena, potem ni višja dtkliška šola v pravem pomenu besede, in zategadelj v resnici ni  potreba niti letnih poročil, niti kaka principialne reklame! Dvomimo, če se bo dal tak položaj dolgo obdržati. Če smo hodili po svetu gledat
in vnovič oživi duh narodovi
Sijalo spet bo solnce domovini,
in na penitih naglih iugovih
spet nova zlata prileti pomlad!
Tedaj pa iz grobov stoletnih svojih
vzbudijo se slovenski protestanti!
In ljudstvo naše vstane spet od mrtvih
pa pojde v boj za staro pravdo svojo , .,
In zopet čislan bo jezik slovenski
in čitale se bodo knjige naše.
In mladih bojevnikov čila četa
bo verovala v svojo svež 3 moč
in pa v Boga svobode in pravice . . .
In ti, Felicijan, enkrat še daj mi
postilo Lutrovo, poslednjo knjigo,
ki skupaj sva prevajala jo rada!
Kaj pravi božji naš spasitelj ? Citaj:
„„0e svet vas bo sovražil, vedite,
da mene je sovražil že poprej!Uu
In „„blagor jim, ki jih preganja sveti"*
In j,„blagor lačnim in pravice žejnim,
ker njihovo kraljestvo je nebeško —•
in njihova velika končna zmaga!"11
In dalje, kaj o sebi piše Pavel?
„ „Pošteno sem se bojeval ves čas
za narod svoj zasužnjeni ubogi;
in vero sem ohranil svojo živo,
ki v temni grob ponesem jo s seboj." "
In dalje: „„Ljubite se med seboj."4
iu ne pozabite na zemlji tuji,
da oče vaš hraber je bil Slovenec! . . .
Ti božje solnce, gledaš tam sedaj na domovine moje daljni kraj.
kako grade drugod stavbe, kolodvore in kanale, morda bi tudi na tem polju ne škodila mala ekskurzija ▼ inozemstvo. Na Francoskem, v S»ioi imajo prav lepe višje dekliške šole, ki so v resnici višje dekliške Šole, dasi se veronauk na njih niti ne poučuje! Vsekako bi bilo umestno, da sklene naš napredni občinski zastop, da naj se prej kot prej skliče primerna enketa, ki naj se posvetuje o apremembah, po katerih naj naša de-kliŠka šola postane resnična višja dekliška šola. To v preudarek in razmišljanje!
— Profesorska mesta v Gorici. Tekom letošnjega zasedanja deželnega zbora goriškega je prišlo radi germanizatoričnega postopanja deželnega Šolskega nadzorn k* pan-germana Swida v Trstu do precej burnih nastopov. Konsekventno se že leta sem vsiljujejo mlade profesorske moči očitno germanskih tendenc iz Sevcročsškega, Sleskega in N žjeavstrijskega. Posledice tega vsiljevanja so se pokazale na gimnaziju in realki v Gorici v tem, da pada večinoma radi težav v nemškem jeziku skoraj do 59*/, dijaštva sloven-ake in italijanske narodnosti, pretežno pa prve. Valed nastopanja takega pangermana suplenta dr. Dursta so vprizorili jeseni 1. 1904. učenci zadnjih dveh letnikov gimnazija štrajk. Te okolščine so provzročile posredovanje deželnega zbor,, ki je energ čao zahteval odstranitev pan germanov in ustanovitev slovenskega gimnazija in realke posebej in italijanskega gimnazija in realke posebej. Dotični sklepi deželnega zbora so bili enoglasni. Vlada se je načelno že izrekla za ustanovitev slo vensko-italijanskega gimnazija in re alse, ukrenilo sa je, da se glasoviti dr. Durat premesti koncem semestra, cbenem pa je razpisana cela vrsta služb. Za 1. 1905.—1906 je popclniti nastopna učna mesta: Mesto pravega učitelja za klasično filologijo kakor glavni predmet, a nemščino kakor stranski predmet; mesto pravega učitelja z zemljepisjem in zgodovino; provizorično učiteljsko mesto za klasično filologijo glavni predmet, a nemščino in italijanščino ali slovenščino kakor stranski predmet. Na državni real&i z nemškim uSnim jezikom pa bo popolniti z začetkom Šolskega leta 1905. —1906 nastopna mesta: mesto učitelja za nemščino kakor glavni predmefrt meato učitelja za zemljepisje in zgodovino; mesto učitelja za matematiko in fiziko; mesto učitelja za kemijo kakor glavni predmet, in za naravoslovje in kateri drugi realistični predmet kaEor stranska predmeta, eventualno za kemijo in naravoslovje kakor glavna predmeta. Predpisano oprem Ijene prošnje na c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je predložiti do 20. februarja c. kr. deželnemu šolskemu svetu za Goriško-Gradiško. Ni pozneje došle prošnje se ne bo oziralo. V deželnem sboru goriškem se je na glasalo, da se mora dajati prednost kompetentom domačinom t. j. Slovencem in Italijanom. Šele
Izroči moj poslednji ji pozdrav! Slov6 ji moje nesi iz daljav ! Pozdravi mi rojake, moje brate, poljube siplji nanje svoje zlate! Odganjaj od Slovencev mrak in noč, v višave svetle k sebi duh jim dvigaj! Ogrevaj srca jim, pogum jim vžigaj in vlivaj v kri jim svojo silno moč! Ti razsvetljuj jim, kaži pot jim jasno iz časovib neviht v bodočnost krasno!
Objemljejo že smrtni me mrakovi . . . Po licu mrzle srage mi teko" , . , Otroci moji, čuvaj vas nebo! . . « O, Bože, ljudstvo moje blagoslovi!"
S tem znamenitim sporočilom konca Aškerc svoje delo.
• Aškrčcv Primož Trubar je este-tiČno dovršen umotvor, poln poleta, lepih slik iz narave. Jezik je krasen. Kakor bi slišal globoke glasove cella, tak utis napravijo ti jedrnati, krepki verzi. Vse pa preveva slovanska na-cijonalna ideja, vse je navdahnjeno z resnično svobodomiselnostjo. Prof. Si-rotinin je imel prav, ko je pisal, da je izza Jaaa Kollarja največji vseslovan-ski pesnik.
kadar ni teh, pridejo v postav sposobni kompetenti od drugod. Opozarjamo torej naše profesorske kandidate in apelujemo na iste, da nemudoma vlože prošnje deželnemu Šolskemu svetu za Goriško • Gradiščanske v Trstu. Apelujemo tudi na nastavljene profesorje, da prosijo za Gorico. Goriška pozioija je izredno važna in ako je bil uspeh deželnega zbora tak, mora slediti tudi dejanje od naše strani in če treba z žrtvami. Opozarjati pa moramo na neko okolnost, ki kaže previdno nastopanje deželnega šolskega nadzornika Swida: prošnje za imenovanje v 1. 1905/00. je predložiti že do SO. februarja t. 1. Slovenskih in italijanskih kandidatov primanjkuje in največ jih je v stanu iskati si služb šele konoem leta ali pa imajo Že nekako OBigurana mesta v domačih krajih, dočim je suplen-tov nemške narodnosti v izobilju na S ^veročeškem, Sleškem, Iforavskem in Nižjeavstrijskem, ki ne le komaj Čakajo razpisov služb kjerkolisibodi, msrveČ se tudi vabijo navadno a posebnimi privatnimi pismi od pangermanske nemške organizacije v Trstu, da kompetirajo na eksponirana mesta, kakor Gorica, Trst inPulj. — Goriška dežela pričakuje od profesorskega razumništva, da stori svojo dolžnost
— Le dosledno! Lansko leto se je dvorni svetnik grof SchafT^otach odkupil od novoletn h voščil z darom za nemški aSehulverein*. Mi smo tedaj grofa Sch*fT^otscha in druge gospode ostro prijeli in to z uspehom. »Slovenec« se je tega dogodka šele letos spomnil. Pred par dnevi je omilil grofu Sjhsff^otsobu, da se je odkupil na korist »Schuivereinut. Prav! Želeti pa bi bilo, da ostane »Slovenec« dosleden. Tudi notar ljubljanskega škofa, ljubljanskih korarjev, dr. ŠusteršiČa in sploh vseh klerikalcev, notar dr. V o k, se ni samo lani, nego tu J i letos na korist »Schulvereinu« odkupil od novoletnih voščil, a »Slovenec« ne najde za to nobene grajalne besede. Kako tudi, ko klerikalci dosledno bojkct;rsjo slovenske notarje in hodijo vsi od škofa pa do zadnjega kaplana k podporniku »Sobulvereina«, dr. Voku Pri tem je pomisliti, da je grof SchafT-gotseh Nemec po rojstvo, dr. Vek pa je rodom Slovenec, je s podporo Slovencev prišel na dobro mesto, je bil predsednik slovenske čitalnice in potem postal odpadnik in podpornik »Schulvereina«. Ali kaj bi zahtevali doslednosti od »Slovenca«, kater na je narodnost le plašč, da laglje slepi slovensko ljudBtvo.
— Rabijaten župnik. Z ob lastvenim dovoljenjem hodi po Kranjskem knjigotrški agent in nabira naročnikov na sveto piimo. Sicer je to izdajo 3v. pisma preskrbela an gleška biblijska družba ali ker je prevod točen in jtzikovno vcoren, rabijo to izdajo tudi katoliški duhovniki. Agent je na svojem potovanju prišel tudi v Gameljne in pridobil tam nekaj naročb. Ko je za to izvedel župnik v Smsrtnem pod Šmarno goro, je bil koj egonj v strehi. Župnik je najprej v šoli naščuval otroke in jim ukazal, da mora knjigo, če jo je kdo kupil, prinssti njemu. Tudi je vpil o krivoveroih toliko, da je bil ves penast. Potem je obdeloval odrasle in jih hujskal, naj agenta pretepajo in ven vržejo, ča hi se zopet prikazal in da bi nič škuda ne bilo, ko bi ga ubili. Agent je res prišel, a je hitro zopet odšel. V Zgornjih Gimeljnih so ga namreč kmetje res napadli in ven metali in mu grozili, da ni vreden, da živi. Kaj ko hi agent malo potrkal pri drž. pravd-niŠtvu, da bi župnika in njegove koštrune nekoliko na ričet povabilo.
— Vzoren duhovnik.. Iz Smartna pri Litiji se nam poroča: Pretečeni torek je prišel kaplan Kralj v šolo pijan kot muha. V šoli je pokazal svojo krščansko ljubezen nad nedolžnimi otročiči i tem, da jih je neusmiljeno pretepaval z ravnilom. S cer se je že večkrat pripetilo, da je otroke pretepal, ali do sedaj
smo vedno molčali. Ker pa prihaja tako pijan v iolo k poduku tar se usede sa mizo, odkoder ne more več va'ati in otroke kliče k mizi na vprašanja in tako avojo klerikalno podivjanost nad otroei kroti, vprašamo: kaj se sploh otroki od njega nauče? Mogofie njegove zelene jeze, surovosti, ali pijanosti? A'i ni to pohujšanje sa mladino? Zato prosimo našega vzornega g. nadačitelja, naj bi v prihodnje take pijane muhe nadziral, kajti drugače sploh ne bo-demo več puščali otrok k poduku kaplana Kralja. Za lažnjive dopise in lumpa rije imajo ti ljudje vedno dosti časa, da bi pa sami sebe krotili in živeli kakor se spodobi, to jim na misel ne pride. Samo da je polna malha, potem se lahko stresa.
Prizadeti.
— Nov volilni boj v Šoštanju. Iz zanesljivega vira amo iavedeli, da je ces. kr. namestnija v Gradcu razveljavila volitve v šoštanj-ski tržki zastop, pri katerih so rre-teklo leto Slovenci po ljute m boju de/segli zmago. Kakor zmeraj, ako )e od razveljavljenja pričakovati kak uspeh za Nemce proti Slovencem, iz-taknila je Nemcem naklonjena vlada v zadnjih volitvah nekakšne formalne hibe — in zato je obsodila Šoštanjsko prebivalstvo v nov boj. Valed zadnjih volitev so še sedaj v Šoštanju razmere med prebivalstvom tako napete, da so naravnost neznosne. Niti dveh sosedov akoro ni več, ki bi ne stala v zadnjem polletju zaradi medseboj mh tožb pred sodnijo. Ia zdaj nove volitve, nova razburjenja! Volitve se bodo vršile na podlagi starega imenika in je težko misliti, da bi mogle biti za Slovence po izidu neugodnejše, nego so bile prve. čemu je bilo torej tega treba? Vi je avstrijski vladi res na tem ležeče, da se narodi med seboj koljejo? No, pa hodi! E io pa mora biti nedvomljivo. Slovenoi morajo vzdržati v slovenskem Šoštanju slovensko zastopstvo*
— Repertoar slovenskega •gledališča. Jutri, v nedeljo dne 15. januarja, sta dve predstavi. Popoldne ob 3. uri predstavlja se kot ljudska predstava ob znižanih cenah veleza-bavna, drastično komična burka „Char-leveva tetka", v kateri igra gosp. Boleška veliko komično vlogo. — Zvečer igra se v tretjič, in sicer na „nepar" izvirna dramatska pripovedka „Martin Krpan". Za to predstavo vlada veliko zanimanje in bode jutri že težko dobiti vstopnice. — V torek je prva repriza novo vprizorjene opere „Migu on". — V četrtek, dne 19. t. m., in v soboto, dne 21. t. m, nastopi kot £ost največji hrvatski dramski umetnik, g. Andrija Fijan, in sicer v Četrtek na „nepar" v vlogi „H a m-leta", v soboto pa na „par* v vlogi Kremeojaka v Ernstovi drami: „Učitelj Lanovec". Slavno občinstvo z dežele blagovoli naj za te predstavi pravočasno naroČiti vstopnice v Sesar-kovi trafiki.
— Umrl je po kratki bolezni deželni blagajnik g. Fran Trtnik. Pokojnik je bil še pred kratkim tako čvrst in krepak ter veder, da bi pač nihče ne bil mislil na njegovo smrt. Gospod Trtnik je bil občečislan v uradniških in meščanskih krogih. Kot predsednik močvirskega odbora si je pridobil pokojnik velikih zaslug. Bodi pokojnemu  vrlemu  narodnjaku pri
j z t* o spomin.
—- Pokojni Franc Fin* je
bil izmed najstarejših članov ljubljanskega, odnosno Južnega Sokola. Taj nikovi zapisniki ga štejejo že od leta 1863, torej celih 41 let članom.
— Peti redni občni zbor „Ženskoga telovadnega dru-Itva v Ljubljaui" se je vršil v četrtek, 12. t. m ob obili udeležbi člania zelo živahno. Starostka gospa Pranja dr. Tavčarjeva je pozdravila z iskrenimi besedami navzoče dame, zahvalila se načelnici gdč. J o s i p i n i Kajzeljevi, ki je takorekoč glavna opora društva in VBemu cd boru za njen trud in marljivo delovanje v tekočem letu. Društvo sme s ponosom zreti v preteklo leto nazaj, v katerem je imelo toliko lepih uspehov. Meseca aprila je priredilo javno telovadbo v prid skladu za vsesokolski shod, ki je v moralnem, kakor tudi gmotnem oziru tako lepo uspela. In pri vassokol-akesn shodu, tei krasni narodni slav-nosti, bilo je »Žensko telovadno društvo«, ki se je pri tem največ tru-
dilo. Aranžiralo je sipanje avetlia pri sprevodu, nastopilo pri telovadbi in sodelovalo pri veselici. Letos se je tudi ustanovil borilni klub. Kolike važnosti je borenje ia telesni razvoj ia gibčnost priznavajo najimenitnejši zdravniki. Tadi ideja sa ustanovitev ortopedičoega zavoda je izšla iz društva, katero je naprosilo gospoia dr. IvanaOražna, nai prevzame vodstvo takega zavoda. Ker ee je pa izkazalo, da bi bilo vzdržavanje takega zavoda preko gmotnih razmer društva, prepustilo je isto ves zavod g. dr. Iv. Oražnu s upanjem, da bode pod njegovimi spretnimi rokami pro-speval in se širil ter uresničil naše nade. Gospa starostka spominjala se je tudi prerano umrle, marljive telo-vadke gdč. Kristine Beningerjeva ter pozvala navzoče dame, da se v znak sožalia dvignejo ras aedežev. Gospa G. Kavčnikova se je potem v imenu odbora zahvalila g. Fr. dr. Tavčarjevi, ki stoji kot starostka vedno marljivo društvu na čelu. Na to ie poročala blagajničariea gospa M Skaletova o gmotnem stanju društva. V preteklem letu je imelo društvo 11U K OS h dohodkov in 1107 K 43 h stroškov, torej prebitka 6 K 65 h. O telivadskih razmerah i« poročala načelnica gdč. J o s i p i n a K a j t e 1 j t v a. — Najprvo se je zahval.Ia v imenu odbora in telovadk načelniku ljubljanskega »Sokola« g. dr. Viktor M urniku za ljubeznivo pomoč pri javn h nastopih in poaebno za sestavo vaj s kiji o priliki vsesokolskega shoda. Z obialo vanjem je pot m naznanila siabaii obisk telovadk članic proti koncu leta, iz česar je razvidno, da naše ženstvo še sedaj ne pojmi pravega pomena telovadbe, ker zanje telovadba brez javnega nastopa nima smisla. Nato se je vršila volitev od bora. Ievohene so bile: starostka g. Fr. dr. Tavčarjeva, starottke namestnica g. Ana župnekova, nač lnica: gdč. J o u i p i n a Kajze Ijeva, tajnica: gdč. Mila Vdovi č e v a, blagajničario"*: g. Marija Skaletova, odhornioe: gospe M i-iica Hribarjeva, Ana i I u d c -▼ ernikova, Minka JebaČi-nova, AaaJuvančičeva,Ce-oilija Kavčnikova, Marija dr. K o k a i j o ▼ a , Marioa P e -ruiekova, Minka dr. Pirčeva in Berta dr. Trillerjeva.
— Splošno slov. žensko društvo namerava otvoriti tečaj za knjigovodstvo, ako se oglasi vsaj 10 učenk. Vse one p. n. Članice, ki se nameravajo udeleževati tega tečaja, naj se oglasijo čimpreje pri dru štveni blagajničarki, gdč. A. Kadivec, Prešernove ulice. — Hkratu javlja društveni odbor, da se je knjižnica zopet izdatno pomnožila, nekaj je nakupilo društvo samo, lepo število knjig pa sta podarila knjižnica »Splošnega slov. žen. društva" tudi kot novoletno darilo g. M. T r n k o c z y pl. Zaszkall ter g. dr. Jos. Stare, obč. svetovalec itd. — V četrtek, 19. t. m. priredi društvo tretje predavanje te sezone ; predava g. prof. V. K o r u n,
— Zabavni večer „G!as-bene Matice" v nedeljo, dne 15 t. m. obeta biti velezanimiv in zabaven. Pevski zbor »Glasbene Matice« je upošteval želje, izražene na
I. zabavnem večeru v »Areni« in ?sled tega sklenil prirediti svoj H zabavni večer v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma«, kjer se bo ples in zabava splch veliko ugodneje razvila. Pevske točke so ene najlepših iz »Novih Akordov«, ki bodo trotovo slavnemu občinstvu ugajale. Zabavni del sporeda bo nudil obilo ameba. Vrbuttga pripravlja se slavnemu občinstvu nekaj, česar se sedaj se sme izdat*; samo toliko, da so neke kapljice za liubljanaki »frker« Kaj še le pies, katerega bo vodil izvrsten aranžer! Torej prijatelji »Glasbene Matice«, v nedeljo v »Narodni dom«. Umerjeni smo, da slavno občinstvo iirazi s sv j m poietom svojo naklonjenost pevskemu zboru »Glasbene Matice«, ki jo v polni meri za-služi, upoštevajoč njegovo zailugo pri prireditvah velikih koncertov.
— »Glasbena Matica" v Ljubljani. Pevski zbor priredi s sodelovanjem si. „Ljubljanske društvene godbe" v nedeljo, dne 15. t. m. v zgornji veliki dvorani „Narod, doma" zabavni večer. Spored: 1. Suppe: „Vragova koračnica". Svira Društvena godba. 2. Jos. Procbazka: „Vabilou. Poje moški oktet. 3. Nikolaj: „Vesele Žene Wiudzorskettt ouvertura. Svira društ. godba. 4. E. Adamič: „Dekletce podaj mi roko" . . . Poje mešan oktet. 5. Straus8: „Mož ni več", mazurka. Svira Društ. godba. t>. Jakec pripoveduje o svoji ženitvi". 7. Flotovf: „Marta", ouvertura. Svira Društvena godba. S. Mesalina, burka v enem dejanju. 9. Strauss-Reiterer : „Pomladna sapica", potpourri. Godba. 10. K isto Savia: „Zori rumena rž".  Poje moški oktet.
II. Mahr: a) Liliputanska straža." b) nBilo je nekdaj". Za godala na lok. It. »Zanikrna deteljioa«, komičen pevski prizor s spremljevanjem gla-
sovirja. 13. Kubiita: »Slovanska pesmi«, nntpourri. Svira društveaa godba. 14 Ples. Začetek točno ob pol 8 uri avečer. Vstopnina: Za člane pevskega zbora »Glasbene M«tiee« in dijake 30 kr., z% nečlane 60 kr. Ker je Či-ti dohodek namenjen pevskemu fondu pevskega zbora »Glas bene Mat oe«, se preplaČila hvaležno sprejemaio.
— Trgovski ples. Vabila sa ta ples, ki se vrši v soboto, 21. t. m., sO razposlana. Ker je prav lahko mogoče, da smo ob pisanju vabil koga prezrli, opozarjamo opetovano do tičnike, ki niso dobili vabil, da jih pri društvu, ali pri odboru društva zahtevajo. Tako prvi, kakor posebno drugi trgovski ples, sta krasno Uipela, zato upamo, da bo ta ples tem lepše uspel, ker sta pr«-j§nja plesa obiskovalcem gotovo v najlepšem spominu. Nekaj posebno lepega sa ta ples bo damska darila. Vstopuioe se dobe proti izkazu vabil pri tvrdki Gričar in Mejač v Prešernovih ulicah in I. Lozar na Mestnem tr.-u
— Zveza tobačtiib delavk in     delavcev Avstrijskih krajna    skupina Ljubljane pnrtdi   prihodnjo   soboto,   dne 21 prosinca ob 8  uri  zvečer  v steklenem  salonu   kazine   pleani vanček, pri   kojem   tode   svirata društvena j/odba l,ub)janska.  V«topnise, kater© se dobe v trafiki g. Sošarka v Selen burgovih ulicah  ter v glavni trafiki na  Mostnem   trgu,   kakor   tudi pri društvu, stanejo v pretprodaji sa go spode 80 h, za  dame  60  h,  na večer vesel ca pri blagajni sa gospode
1 K, sa dame 80 h; člani plačajo 50 h. Ker se ima društvo boriti i raznimi težkočami ia je Čisti dobo dek namenjen v podporo bolnih članov, odbor vljudno vabi delavce ia njih prijatelje na poset te veselice.
— Delovanje ljubljanskega reševalnega društva. Maseca dteembra 1904 je interveniralo to društvo v 36 slučajih, namreč: pri 17 moških in 19 ženskah. Nezgrde so bile naslednje: 11 transportov bolnikov, 10 obolelosti in oslaheloati, 1 slomljenje nog, 4 ranitve valed pad..
2 ranitvi valed udareev, 1 ranitev TiUd opeklin. 1 kap, 1 krvotik, S težki porodi, 2 umobolnosti. V mino-lem četrtletju je bilo društvo poklicano v 127 slučajih nesgod — pri 67 moških in 70 ženskah. Število inter venci j ▼ m i n o 1 e m letu snaŠa5 21, pri 304 moških in SI 7 ženska Druitvo deluje sedaj tretje leto. — Občinski av6t je vsled nujne potrebe sklenil nabavo še enega rešilnega voza s potrebno opravo. Covekoljubno delovanje tega društva zasluži vsekako popolno priznanje in javno pohvalo. Io smeter njegov je v ist ni plemenit! N*j bi našlo torej društvo v vseh krogih tudi — potrebno podporo! . . .
— Telovadno društvo »Sokol1 v šiski opozarja še enkrit svoje člane, da se vrši celoletni občni zbor v nedeljo dne 15. januarja v drn štveni telovadnici ob 3. ari popoldne i sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav staroste; 2 Poročilo tajnika; 3. I1 Čilo blagajnika; 4 Poročile načelnika ;
5. Poročilo  računskih  pregledovalcev;
6. Velitev odbora; 7. Raznoterosti. K se posebna vabila ne bodo razda prosi odbor, da se ga Člani polnošte-viiuo udeleže Odbor.
— Bogoslužni razbojniki. V St. Vidu pri Planini na Štajerskem je rodbina, katere e.ani so tako pobožni in sveti, da bi vsem svetnikom po cerkvi pete oblizali. Vedno jo molek v rokah in ustnice v gibanju, kakor bi prežvekovali. A čim sve-tejši se kažejo, tem surovejŠi so proti lastni rodni krvi. Stara dva sta v pre-užitku in imata pri sebi odr*s;o hfier; sin pa je prevzel posestvo in se oža-nil — eden pa je šel med »gospode« Starima dvema ni po godu, da je hčer pri njih, čeravno si je morala o-lo leto služiti kruh z dnino pri tujih ljudeh. Ko je prihajala zvečer domu, je niso pustili v hišo, temveč jo zagnali v slamo spat. Ako se je cglasil ženin, niso hoteli šteti krajcarja. Tako se je pripetilo, da je prinesla k hiši nezakonskega otroki. Stara in mlada dva pa po njej Prt tepavali so siroto, zaklepali vse prtd njo in delali z njo hujše kakor * živino. Ker je dekle močno in se je branilo, bo jo pa zvezali večkrat, da so jo lažje pretepali. Tako so jo tudi pred kratkim pograbili, ji svezali roke na hrbtu, vrgli jo na lice ia mlatili po njaj kot po ajdovem snopu. Da bi pa ne mogla kričati, aatakmli so ji usta z blazinico za šivanke Komaj jim je sirota utekla in šla k žandarmeriji na Planino. Med pot,J ji je neka šolska učenka potegnila blazino iz ust. S povezanimi rokami je žandarje prosila, naj jo rešijo, da io domače svetohlinske zveri ne po* bijejo do smrti. Tako je prišla eela zadeva pred državno pravdništvo-Ko so farovški to iavedeli, so začel', namesto da bi se zavzeli za siroto,
Dalja v prilogi-
2. Priloga „Slovens^emu Narodu" št II, dne 14 januarja 1905.
pisali prosme in bte»tt-ča hmmUhii )l(.r retkla na obUstmje, d» bi rešili Ji,ene   b**los>ne   kazni.    »S -n« je p e^r i+ prej ponevf r 1 noLOgo brez-p »en h   Irt  sa   #»*ntvi-ke vinograd niš*', a ker lami vedno okoli cerkve in f rovi«, sato te vseak iz moralen člo*» k — seveda  na katoliški pod hgi  A-o p* s* kakemu poštenjaku, ki ne drži s duhovniki, kaj nerort« r-eir* pripeti,  ga   pa  ti  tako črnijo *)iri*no*t( o  in  oč'to  pri oblsstvih, kaaor da  bi  bil  b< gre  kak hudo-&?\tc. — Mislimo pa, da bo šla pra-▼ ca  »vnjo  pol in  bo »»»me katoli gfc  . r: a o|n;Le  po  zasiutenju k»z povalaVi
— Svarilo delavcem. Pri
jatelj našega lista, bivajoč v Hii^o na Vrstf -skuti, nam pid*: Štejem si v >n- s*, opozoriti rojake v domovini, ki bi nameravali iti n* Vest fnlako na delo, da na| tega nikar ne Store. Razmere so sedaj take, da nikdar p »prej. Draginja je velikp, a ker primanjkuje odjemalcev ia premog, je p iloiaj delavstva zelo s»»b D la«ei so pros?h sboljšanja svojega poloiajs, a so d< bi i same surovosti sa odgovor. Vsled sega smo bili delavci primorani ustaviti delo in smo načeli dne 9 janturja štrajkati. Brez dvoma se začne generalni štrajk, prvi dan je š rajk*ln 1800 moi, drogi dan že nad 10 000 in gotovo poide tako naprei (Oj. or»d.: Po ds-našniih vpsteh štrajka te 50000 mo*) p> V- tf l*kem in R-nakani je kakih 570000 rudarjev in vse se pripravlja na štr. jk Nemška policija postopa romansko kruto in surovo, posebno kruto p-o»i nam Slovanom. Nas je kakih 10000, a dasi smo dobri in mirni ljudje nas zdaj policija posebno budo preganja. Vzpr čo temu post -u policije je lahko mr-goše, da pride do velikih iigredov. Bičaa bo moralo mnogo Slovencev zapustiti te kraje in b^do romali na Slovensko. Zato opoiarjamo rojake, naj zdaj rjifcar «    h d jo na V-*ifalsko.
— človeftko čeljuet je našel neki drv©r v Bron. v k«moiških planinah čeljust je še precej dobro obranjena in se {e drži ia en scb. D mneva se, da je to č*l|ust pošt tej« asist-nta H^nsa L'ct t*n-ekerta \7 Gradca, ki se pogreša od 18 arpt. 1900 in ki je gredoč na Ojatnco konec ■toril.
— Kamniško kopališče. Dosedanji v i^ja kamniškega fc( pali-iJa g dr R n a b e, je pretzel večj' panatrr«} v Rumburgu na severnem Češkem Vsied U g* 89 oddaja, kakor si [ 1 letos kamniš<o iopahŠče za S JeU v najem    K pslišoe je sedaj
In oma moderna opremljeno in z ss^mi potretŠčinami modernega zdravilstva oekroheno. Opozarjamo donrače g spode ziravn ke ca to ko-pahš'e in naznanjamo, da se vse rj^tarčneiše in pogoji cdd*i* ivvedo d rektno pri Sfosp dr. Rudolfa Raa-beju na Dunsju VI 1 Thetbaidgasae N*r. 7.
— Gradec z dvema županoma — brez župana- < 'n-lne
spletke se morajo goditi za kulisami graškega občinskega sveta. Kakor znano, je bil pri novih volitvah izvoljen za župana dosedanji podžupan dr. Poscbachcr. Ker pa njegova izvo litev še ni potrjena, županaje faktično se vedno stari župan dr. Graf, ki pa je bil pred dnevi izvoljen — za I. podžupana. Da postane zmešnjava popolna, naznanilo se je v sinoćnji seji občin «kega sveta, da odložijo svoje mandate vsi člani nemške občinske zveze, 11 po števila, med njimi pa je tudi novoizvoljeni župan dr. Poschacber. Med odstopivšo enajstorico je nadalje tudi dr. 6 o i i s c b. Izstopivši Člani so najbrže hoteli izsiliti nove občinske volitve in novo volitev župana in podžu-panov. Vsekakor pa je nemška „Ge aieibiiurg*cbaftu med mestnimi očeti ^najbolj nemškega mesta"   precej —
— Nov odvetnik. Gosp. dr. Rud - lf Gruntar je otvonl v Tol-mim svo»o r»dw**tn'ško p»«arno.
_ —   Občinam*   selitve v
Pulju se oodo vršile pr hodnji te-čVn m v, t" g neto biti jako zanimive. Hrvatska stranka je postavila svoje k*i.d date m je rasvila zanje ži-vahco »(r:t»ojn.
— Propadla tvrdka. To varna za it-uiroiDe* v Trs*u G'ovan Rjja   Loreuict t»ia  ie propada. Pa  va znaiajn 300 000 K
— D%e dami iz Port Ar. iur»ja w Opati|f. Iz Opatije se nam piSe: Nedavno tega ste dospeli semkaj dve Rusinji in se nastanili v enem izmed prvib hotelov. Ker dohajajo v naše letovišče zlasti pozimi Ijndje vseh na-toduosti, se sprva ni za tujki brigal nihee. Sele ko se je izvedelo, da Hte ausinji bili v Port Arturjn, ste puntali predmet splošni radovednosti. Rusinji se Pišeta SČerbutina in Prospirin ,a *te obe otuoženi. Njiju moža sta *astmka iu sta bila od začelka rusko-J'pcnske vojne prideljena posadki v *°rt Arlnrju. Obe gospe ste živeli pri lv°jh možeh v Port Arturja in ste iz trdnjave šele utekli, ko so jo začeli že
Japonci oblegati. Rusinji vzbujata sedaj povsodi splošuo pozornost. Vsakdo bi se rad ž njima seznanil in govoril. Do-pisuiki raznih listov so se te trudili, da bi jim dovolili kratek razgovor, a vse zaman. Rusinji se izogibljeta vsaki dru zbi in ne občujeta z nikomur zato tudi ni bilo dosedaj mogoče o njih ničesar natančnega poizvedeti.
— Afera barona Handla. Znani  bogataš De metri o je Zapu-
t I 2 miii|ona kron, da se u«tanovi v Zadru velik dekl ški zavod Uprava tepa kapital« se je izrrčita odboru, v k»t-rrm so namestnik H a n d I, metropolit Dvornik, župan Zi hotto in ćl n uro»poske zborn»c-gr i f Bornelli.   Oi bor pa ne m re
meti nobene sklepčna seje, ker D >r neili in Zihotti nočeta priti s baronom Handlom v n beno dutiko.
— Zaelalo se je v mestni klavn'cv v L uD<iani od 2 ianuar|a do vUetetra 7 januarja t l 84 volov, 1 kra^a, 2 h k a, 1 konj, 302 prašiča, 109 t» let, 7 koštrunov in aoziov ter 8 atzličev, vp^*|ala se je pa 1 krava, 13 prašičev, 33 trlet, 2 kozliča in 457 kg m*>8a
— Kaj bi   bila   rea potrebno   O j sedanjem »unem z m skem času   *lada  po L ubijani grozovit prah.   To občutno mea*r|i, ko-1 m se meso prašt do kvare. Škropiti uhe ni mogcč<», ker bi  nastala pole d li.   Uoogi  konsumeati,  kojim je usojeno uiivati zaprašeno meso. Po trebne ro bile pač trlne lope!
— Tatvine. Smoči je dosedaj neioam tat vlom l okno pri Jakopičevi baraki na M rjo in utradel aod črk kislega zelja, vrednega 10 K — Ivanu L > par ju, hlapcu, je danes z utraj ukradel njrg »v tovariš is s talne sobna Rimski cesti par št fl-tov in po pustivši službo neznano k«m odšrl - Nria Lavnčeva s Viča št. 30 je prišla včeraj popoldne na Stal trg k neki prodajalki cboval in ji izmaknila nočne črevlje ter odšla Prodajalka t. g a ni opazila, pač pa šivilja Marija K .privnikariev*, ki )e šla sa tatioo do Fiorijsmk h uio, kjer je Lavnčeva neki lonearici črevlje ie prodajala. Koprivntkarjeva jo je pokazala stražniku, ki jo je odpeljal v zapor.
— Aretovana je bila včeraj sluškinja Man|a tieverjeva s J i ker je pred nekaj čaBom ponevrnla gostilničarju g. Petru Stupicu 14 K, katere ji je bil dal za meso in potem pobegnila <z siuib*.
— Moćne prikazni. Mrstna
pol'Clja je včeraj pnpla Štiri osebe, ki so brez dela ponoči pohajkovale po mestu. Vse štiri imam prepovedan oovrAtek za mesto in so morali danes dve oddati v deieni bolnišnico, drugi dve bodeta pa šli pa rdgonu d mov. Dve sta komaj pršil iz za oora. Lena četvorica sr imenuir Janez Žjtbjek, Marija V rani, Pavla Kalič in Frančiška Rust. Vsi so ie mnogokrat v aprat k «.
— Delavako gibanje. Včeraj se je cd^njaio i K 12 rlrvafoT, ki so šli na delo v Hrušio —4 S;c-venoi eo pr'fili iz Amer-ke.
— Izgubljene in najdene reči« I^faies g. Danilo jo našel o -n»SM mošnjiček s malo vsoto denarja. Oglasiti s«» je pri g Danilu, Gosposke U'ice št. 6, I nad«tropje. — Oiilija Vef>c»j»ov» je izguoila črno denarnic , v kateri je imela 3 K denarjs, kole darček in nek^i druff h "pfenv
— Citraeki koncert« Sloveči virtu ia na eitrah, štajerski S o venec Omulec ki je ie igral pred nemško Oesarico in raznimi člani naše naše eeearsBe rodovine, priredi V nedelm »Pri Aloeu« ko^c»»rt.
— Domača veeeliea je no
coj cb 8 uri »»eCer v revtavraei ji • N ivi svet« na Marije Teresi|e cesti. DomaČa godds, domaČ plesni venček. Vatopnin« prosta.
— „Zeeland"j poštni parnik »R^d St»r Lme« v A' trerpnu j**, k' k >r brzojavlJKio. ar~Ano dospel 9 januarja t. 1. v N-w York.
*  Najnovejše   novice. —
Mirovno rassodišče se je sklenilo med Avstro-Ogrsko in Anglijo.
— Zarota proti kitajski o e s a r i c i. Francoski litti por»-čajo, da namerava   kitajska  trtjna druiba s privoljenjem  Japonske  na dan bi t-jskega   novega  leta  odat«vitt ce narioo.
— Farška bisaya.   N» Dunaju  um ii  prelat  dr. D 6 r i 1 e r je zapustil   pol   milijona   kron premo ienja.
— Legar vsled gladu se razšma v nekaterih gorskih vas^h nemške ćeške.
— Za razstavo vMilanu Wi bo drogo leto  povodom otvoritve S mplonskfg* p^-d m, je podaril ita-lijanaki kr^ii 100.000 hr.
— Polkovnik Mašinje izvoljen za predsednika b; Ig^i :s -g-* častniškega kaz na.
— Obravnava oroti znanemu morilcu M o r r i j u se začne v Turu.u 21. februarja.
— Zaradi ščuvanja na Žide |e bi v 6-rohnu obsojen anani a nt semit grof P dokler V šestmesečno ječo.
— Splošni delavski štrajk je nastal v Valenoiji.
— Zvonik- se je podrl v Privoei pri Turi n u med mašo Padel je na cerkev, crebil strop ter podaul vern ke D »seda) so izkopali tri mrtve in Štiri težko ranjene.
— Propadla banka Pasiva v Genovi propadle banke aR o u a in Ghiavari« znašajo 16 milijonov 1 r.
— Grofica L u j i t a Mod-t i g n o s o isjavlja v zasebnem p smu, da ne prestopi več sasainske meje in da bo spoštovala kraljevo prepovedi url* d« svojih otrok.
* 50letni Jubilej neizpolnjene obljube. Jutri dne 15. t. m. bo 50 let, ko je izšel cesarski patent, s katerim se je potrdil novi vojaški kazenski zakonik. S tem zakonom je bilo odpravljene barbarsko bičanje (Spiessratenlaufen). In član XII. tega patenta je obljubil 15. januarja 1855: »Kazensko postopanje pri vojnih sodiščih se mredi s posebnim zakonom." Toda dandanes še vedno obstoji v popolni veljavi te rezijanski kazensko pravdni red iz leta 1768, vkljnb temu, da je bilo izdelanih ie 16 načrtov, vkljnb tema, da je ie deset ministrov s svoje saož besedo spremembo obljubilo, vkljnb tema, da se je sprememba ie v dveh prcstolnih nagovorih slovesno napovedala. In to bi naj bila moderna država, naša Avstrija. Vse države, tudi absolutistične kakor Turčija in Kaiija, iaajo vo jaško kazensko postopanje, ki temelji na modernih pravnih načelih,
* Oder»u«ki agenti. V Bnda-pcŠti so zasačili nevarno drmibo agentov, ki so častnikom in enoletnim pro stovoljcem priskrbovali denar sa velikanske obresti. Agentje so risbi rali od svojih labkomišl enih irter pismena potrdila, da so jim posodili denar na postavne obresti, dočim so v resnici bile obresti \ečjc ket glavnica. Ker se je nedavno zopet hotel smrtih neki enoletni prostovoljec, ker ni mogel izpolniti agentom danih obveznosti, izdala se je cela sleparska druiba. Z agenti je bilo v zvezi tadi 12 peštanskih zlatarjev. Zaprli pa so samo agente.
* Uredništvo Novega Kraja11 v Port Arturju. I P<--irofcrrada javljajo, da je g<ascm ve«ti iz Port Artur.a v kapitulacijo vzet) todi uredništvo in sUvei dnevnika »N >vi Krsj«, ki je izhajal tamkaj do tidoje^r. Uredništvo jo d bilo svoboden ishod. Osobje o^ston iz glavnega uredn ka polkovnika Artennj»va, pomoinega urednik* Berevk>nat uredniškega tajnika L*s*mana, m terja Mibajlova, mašimst* Tomarov •* in sedem t's»cev.
9 Prihodnineki davek v Berelinu. Največj davkoplačevalec v LW unu j*4 izkaiai za minoio davčno leto 2 970000 mark prihodka, od ka-tereira piaCa prih jdninskega davka 118600 mark. Z+ tm pride dru,ri davkoplačevalec z 2 28ri000 markami prhodka, tretji a 2190000 Djvet davkoplačevalcev ima prhodka od do dva milijona, irideset nd 5^)0000 dn 1 miliona, 615 cd 100 slo 500000 N«d 3 t«o*e mark pri hodkov j^ im-io 54 466 oseb, a izpod tri tianA pa 414 839 »#eb
* 2letni otrok valed gladu umrl. V oc m H^ciiorea huu Prage je> -v.-d lo oro£<nšt7o, da je 2 » t ii sin irodca Schmila umrl na »uviljiv način. Sidna korniatja je vsled trga tftkoj šla na Sobmidov dom. Tu se ji je nudil strašen priior Zrak V lumnatt je bit tako okuien. da so morali naglo odpreti okno, sicer bi se bili Člani kt misijo onesvestili. Ia vendar te iivelo v čumnati čvetero otrok. Matere niso imeli več, oče pa je vs k dan kje drugie gode!, ?a* u ieni denar pa npr h zapil Otroke je prepustil r.j-h lastni u«odi. Otroci so imelt za leiišče gni'0 slamo, po kateri so se valjali v lastnem b a tu. Starejši so si še včas h na kak način priberačlli al< ukraili ka| iiveia proti na hu firmu gladu, najmia š>, 2 etni deCek pa je umrl gladu. T/Upeloe je b Io podobno okostnjaku, polno ran, ki jih je ti ve mu ot ki: priredja I mrčes. Očeta seveda k ,mis>ja ni videla, ker j« kje v beznioi popiva', vendar za-slui^ni ka/.ni ne od de
* Na kraljev dovtip. Kralj Lo sv a I se je r«d k« a ku6«sil s robat m a dovtipnim kon;s*im prekup-c-m Fftikl m v M >n*fcovem. Vtč-krat ga |e k -al, dražil ter se notem smejal kosmatim odgovorr»m N '*» i?a dne u u je rekel kraij: »F<ft »ke', tako l^po rdeč nr>a imate, gotovo j« is pnatnega bikra. I Hte ga ponu-dt k t erju, *o t vo d« h't" lepo svo tivo d n»rja tao,!. — p a »k^ 1 pa je hr ziritoo odg« v ril: ePri k lhr,u sem še b I, ki pa m- |e> rekel, da j*» bil liUi, ki ani je dal t h svet, pravi osel'«
* Japonske in ruske žene.
Kalroi p ronafO nekateri utin*->i I si ia M ;skve,  stopile  so   mnog«, brojne
darne moukovskrga pVmstva v svezo s damami prvih krogov v Toktv, da ustanove ligo ruskih io jsponaktb frospe. Taka zvez- bi imela na!i../■■•, da ukrene vse potrebno, kako bi se š-mpreie sklenil mir med Rnojo in Japonsko.
* Cena živine na Dunaju.
Z Duoaia javljajo, da so te d n c- -■■** goveje itvine poskočile za 2 do 4 K na kvintalu. Vzrok je. ker je bilo priernano na trg malo i-vine.
Telefonska is brzojavna poročila.
Maribor 14 januarja. Danes je tu*aj umrl odvetnik dr Jernej Glančnik Pogreb bo jutri cb polu 4. popoldne.
Dunaj 14 januarja. S irlikat avntri.sk h časnikarjev - korespon-dentov je imel včeraj shod, na katerem 8e je izrekel proti raz sodbi najvišjega sodišča glede dolžnosti pričevan a fiasD karjev in pozval drž. zbor, naj v tem smislu uredi tiskovni zaken.
Rusko-japonska vojna,
London 14. januarja. Velikansko senzacijo vzbuja vest, da so ae kar naenkrat pojavili ruski k o za ki pod vodstvom generala MišČenka južno od Ljaojanga. Morali so napraviti velik ovinek, da jih japonske patrulje niso opazile Čim so naleteli na večje japonske oddelke, so se umaknili. Razdrli so železnice med Ančan-Čengom in HajČengom, a Japonci so provzročeno škodo že popravili.
London 14 januarja. Kuski kozaki so v sredo razdrli železnico pri lakavu in pri Ančaočanu 2000 Kozakov je potem naskočilo Japonce pri Njučvangu. Japonci so se mrrali najprej umakniti, a ko so dobili p mo<\ so Ruse pregnali. 500 kozakov je na drugam kraju pri Njučvangu uničilo vse vojne potrebščine in živila, kar so jih imeli Japonci shranjeaih.
London 14. januarja Soii se, da ima general Mišćeako m>logo, vzeti velike japonske topove, ki so j'h bli izpred P^rt Arturja poslali v Liarjarg
London 14 januarja. I<s Tokio se poroča, da so blizu Ljaojanga ruski kozaki, spadajoči k oddelku generala Mščenka, naskočili Japonce a so b li odbiti in so iz-gubi'i 80 mož.
London 14 januarja. „Daily Mail" peroča: Včeraj ob 10 uri doD je bil slovesni vhod Japoncev v Port Artur Japonci so prišli v širokih kolonah od severa, z godbo in s svoimi razstreljenimi in krvavimi zastavami na čelu. ŠM so po starem in po novem mesta
London 14 januarja General Nogi he je brzojavno v imenu svoje armada zahvalil angleškim časnikom za nj'h poroč nje o japonskem cb'egjn u Purt Arturja
Gospodarstvo.
Tržno ponovilo.
Mizerije Žitnega trga to leto ne le ni samo podedovalo od preteklega, temveč jo je če poostrilo. Stugoacja v kupčiji je tako temeljita, da bi si jo bilo težko predstavljati idealnejše. Z nestrpnostjo smo pričakovali prazui-kov, meneči, da bodo le-ti oživili kupčijo — prevarani pa, smo še z večjim hrepenenjem pričakovali novega leta, Čed, Če se ni v*a kupčija prenehala — po preteku domalega dvamesečne, ta-korekoč brezkupčijske dobe se mora vsaj z novim letom stvar obruiti na bolje Toda ne! Z veliko težavo so vz-državali hosisti terminski knrz nad K 10.— za 50 kg., ali K 20 — za 100 kg ter hkrati zabranjevali efektiv-nej robi odnehati v ceni. — Ker pa se jim up tndi letos če niso hoteli nrerfuičiti, so omagali ter prepustili komando besistom — vsaj začasno. Najvažnejše dejstvo za toli neživahuo kupčijo je, da je konzura sila rezerviran, kouzumu pa se je priklopila 6e trgovina — tako, da producentom ne dostaje slehrni odjemalec. Sicer je v Časih zdivjaue hos, kakršno smo imeti lani — pričakovati udušujoče reakcije, to pa vsled tega ker se takrat kouzum io trgovina omtjita na naipotrebueje ter med tem na najceneje. I", tega mi no sledi, da zastajajo ter se  grmadijo po
*g inih in skladiščih bele moke itev. 0, 1 in 2 in to navadno do neke rano-iiDC, ki utegne postati za iuetelja ieiče osodepolna. OdporooČi si iičejo mlini najpred v skrčenem tedenskem proizvajanju, če to ne basni, reducirajo cene belim mokam tadi pod pari t. j. da cene niti več ne odgovarjajo tisto-dnevnim cenam lita, ali de bolje, ska-iajo se tega bremena iznebiti z izgubami, saj imajo tudi izgubo, če blage leti v skladiščih in to na obrestih, ka terib jim ta materijalni kapital ne doneča. Da pri takih razmerah pride volja do večjih nakupov surovine — je ob sebi umevno. Ia vse to se je in se dogaja lani in letos. Da danes ni teh velikanskih zalog moke belib vrst, razvijala bi se kupčija Da žitnem trga vse drugače. Tuja tržišča, kakor Ncw York, Liwerpo»l, Berlin. Hamburg i. dr. zaznamujejo ta teden, posebno pri pšenici, ugodnejše cene, kajti pričakovana letina v Argentiniji, Avstraliji in Indiji ni dosegla prejšnjih statističnih številk, moment, ki more samo na povišek cen vplivati. Toda pri nas ostajajo ta poročila — glas vpijočega v pnščavi. Nimamo se bati avozov inozemske pše mce, tudi najbližje romanske ne — notirajo jih previsoko — toda Ogrska stoka pod pezo zalog moke, vsled tega kupuje za razmere neverjetno majhne množine pšenice.
Pšenica je v očigled temu končno vendarle naznanila za točno oddajo v celem 30 vin. pri 100 kg. ali po prejšnjem: 15 vin. pri 50 kg To se je sicer zgodilo na borzi, a v resnici je ta popust še teiko doseči, ker v imeteljik blaga ie vedno tli upanje, da se bo mesece zaželjeui normalni — vsaj normalni — konzum vendar enkrat pojavil ter provzročil malo Živahnejšo ter do-bičkonosnejšo kupčijo. Več, nego efektivno blago, pa je odnehal aprilov knrz, ki notira včeraj 19 40 proti pred-teuskemu 19.96. Sedanje lepo vreme je temu vzrok. Če pa je to zadostno utemeljena premisa, o tem smemo danes, proti sredini januarja, opravičeno dvomiti. Današnje lepo vreme nam pač še ne more biti zadostni porok, da bo prvič cela zima ugodno vplivala na ozimino, drugič, da ne bo morda spomlad deževna in pozna — mogočih je še mnogo presenečenj.
Koruza je najdalje vztrajala na kurzu, ki konzumentu ne more biti v basen — končuo se je vendar uklonila ter odnehava za april od  dne do dne.
Oves se giblje mirneje; točno blago je raje dražje, saj nekatere vrste so naznanile doka|šnje poviake, aprilov kurz pa je odnehal od 14 20 na 14 02.
Madkor je v surovini v tek« zadnjih dni naznanil znatne poviške. Sieer je zdrav položaj sladkorja žs dolgo znan, pridružile pa so se tema momenta Še druge okolščine, ki so sladkorni trg Še bolj ojačile. Dognano je, da so zaloge surovine v vseh deželah kar najskromnejše. Nemčija n. pr razpolaga danes z zalogo 1 milijona metrskih stotov proti istočasnim 5 milijonom lani.
Na male številke smo bili sicer pripravljeni, toda zadnja konštatovanja so vzbudila — presenečenje. Niti realizacije koncem leta, ki so bile le precejšne, niso mogle učinkovati na nižje cene. Zaloge v „Združenih državah* so se v zadnjem tednu skrčile za 300 vagonov, Hamburg pa brealvomno nima pričakovati prirastka, ker je plovba rek povsodi prekinjena.
Kupčija je bila zbog tega v preteklem tednu kar Dajživahnejša — male partije surovine, s katerimi je trg razpolagal, prešle so po najvišjih cenah na raf neiije. Kupčija z ratinado je bilo samo vsled tega nekam mirna, ker so ostale rafinerije g svojimi malimi zalogami rezervirane, nedostajalo je doma-lega slehernih ponudb prve roke, draga roka pa je docela razprodana.
Po zadnjih poročilih tuzemstva in inozemstva so se cene za ratinado dvignile na 82 kron franko tovarna, dvigniti pa bodo morali ceno bržčas v kratkem še kajti pri pravilnem kalkaln nimajo rafinerije pri zgornji ceni ni-kake koristi in bi morale že danes zahtevati 83 84 kron, kar pa moramo s precejšnjo gotovostjo v prihodujih dnevih pričakovati.
Omeniti nam je na tem mesta še sladkorja kot predmeta za diferencijalno igro na borzi. Izza nekaj Časa prodaja namreč neki novi tukajšaji agent sladkor za novo kam-pauijo proti izplačila razlike, vsied česar smatramo za potrebno, da to kupčijo podrobneje razjasnimo:
Mi, ki smo od svetovnega tržišča zelo oddaljeni ter vsled tega ne mo remo biti o vseh mogoč b io nemogočih nijansab dejanskih razmer pončeui — izročeni smo na milost in nemilost informacijam agenta, ki bo, Če mu je do prodaje ob sebi umevno zastopal svojo korist. Zato naj bi se previdno nikdar ne spuščali v take drzne špekulacije, to tem manj, ker je sleherna taka kupčija od vsega začetka — gotova zguba. Vzemimo, da bi takoj po sklepu take , kupčije kupljeuo partijo prodali dalje I — zgubimo že takoj naslednje: Naj-: poprej pro vizijo za nakup, dalje provizijo prodaje, konečno še razliko med
denarjem in blagom. To pa le t najugodnejših slučajih. Treba si je ogledati samo poslovanje borze in takoj «vidimor da se prodajalec na različne načine lahko znebi blaga. Tukajšnjemu Špekulantu pošlje samo prodajni list, ki obsega lahko nižjo nego dnevno ceno, i ti slednja je le nekako sred stvo za dnevne prodaje. Pri teh kupčijah niso le prevari vrata na steŽaj odprta, povemo na tem mestu tudi, Če se je morda v resnici komu zgodila krivica, da prizna borzno sodišče samo pismene pogodbe, nstmenih pa in dogovorov ne prizna — so neve. javni. Pri današnji ceni in Če je*po godba pravilna, bi se moral sladkor za špekulanta že danes za 2 do 3 K podražiti, ako hi hotel kupljeno mno lino takoj zopet prodati — brez zgube — to pa je pri navadnih razmerah prav redka prikazen. Izvanrednost letošnje kampanije naj bi nikogar ne privedla do prepričanja, da se bo sladkorna kupčija vedno tako razvijala in razmo-tavala. Igra za razliko je vedno le Škoda za kupca, ki pa postaja toliko obČutneja, ker trpi pri takem špekulantu — kredit. Če bi se tedaj res pričelo v Ljubljani s to igro, smemo biti nverjeni, da bo naš dober ugled, ki ga uživamo — Šel rakom žvižgat. V lastnem in v interesu realnega trgovstva hi bilo, da zavrnete agente, ki bi vam take Špekulacije priporočali, zadosti slabo je namreč, Če si*agent z realnimi kupčijami ne more pomagati.
Kava. iz direktnih brazilskih poročil smeli bi z gotovostjo raČuniti z nadaljoimi poviŠki. LetoŠne zaloge kave so po veČini v posesti Amerikancev, in sedanje znane zaloge v Santos in Rio je tudi Že baje Amerika pokupila. Isto tako sta zaloge notranje Brazilije baje pokupila „Arbuckleu in nGrossmanntt iz Ntw Jorka ter pod svojo kontrolo spravila že do 2 milijona bal. Nasprotno pa zaloge v Havru in drugih pristaniščih komaj zadoščajo za pokritje vsakokratnih termin — engagementov, nvoz iz Brazilije pa skoraj ni, da bi ga upoštevali. Prihodnjo letino cenijo na približno 11 milijonov, ker pa kon-xum potrebuje do 13 milijonov, izkaže se primankljaj, katerega bo moral pač konzum z višjo ceno plačati. Neviduih zalog pa menda ne bo več mnogo, ker so bržčas že prešle v konzum, kajti nikdo ni bil voljan plačevati visokih cen, katere so zahtevali. Iz teh razlo gov se imamo tedaj gotovih poviškov nadejati.
Špirit. Surovina tendira trdno, kar bo gotovo tudi na Čiščeni Špirit učinkovalo.
Riž nove letine se že oferira, toda po zelo visokih cenah. Japonska sku-puje večje množine po Indiji, kar na trdnost cene močno vpliva.
Petrolej notira nespremenjeno. Kartel se je ojačil, ker se mu je posrečilo sporazumljenje z nevarno konkurenco „Standart Oil Compagnie" — vsled tega tudi ni upanja na redukcijo
«eD- §2    « I____
Poslano.*)
Onega brezvestnega klerikalnega dopisuna, ki je v 8. številki „Slovenea" po znanem receptu: „Calumniare au-dacter . . .* jasno namignil, da ni bilo v litijski šoli pretečeni ponedeljek šolskega pouka zaraditega, ker se je baje vodja šole na „Pošti1* med inteligentnimi* celo noč zabaval, pa da je zato moral prespati mačka, imenujem javno najpodlejšega in najnesramnejšega laž njivca in obrekovalca, dokler ne prekliče svojih nesramnih besedi.
Izjavljam, da plačam takoj 1000 kron za „Učiteljski konvikt", če mi kdo dokaže, da me je videl pretečeno nedeljo po 10. uri zvečer sploh kje v gostilni, bedaj pa le na noge, Vi veliki sicer pa mali ohrekljivec, m dokažite svojo trditev! Gospod Jak. Dimnik v Ljubljani potrebuje denarja za konvikt. Ta bo za 1000 krone gotovo hvaležen
Uredništvo „Slovenca", ki je bilo tako grdo misliiikovano, pa prosim, da popravi krivico, ki mi jo je z omenjeno notico napravilo.
V Litiji, 12. januarja 1905. Bernard Andolj^ett, nadučitelj.
*i Za vsebino tega Bpi-sa je uredništvo edfjovorno le ton Ko  kolikor določa zakon
noč?
„SLAVČEVA"
<§> maskarada.
Razširjano domača zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-overa francoskem žurniju m soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila slasti koristnega kot bolesti u te6uj oče, dobro snano an ti rev matično mazilo. V steklenicah po K \ 00. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. &IOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ 1 Tuchlauben 9. V saiogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, «a-znamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 7—1
Želodec prebsvljs In čisti. Da pa sa-more zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smerne niti ▼ enem niti v dragem oairn preveč" napenjati, temveč skrheti, da se ni te dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dra. Rose balzam za lelodec is lekarne B. Fragneija, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospeSuje prehavUarsje ia povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se tndi v tukajšnjih lekarnah. k
čistiti In polirati obenem moremo samo z univerzaln m čistilnim kamnom „opičja znamka* ilf >nkey Brand). Kamen je angleškega izvora in se obnala izvrstno Ne smelo bi ga manjkati v nobenem gospodinjstvu in postane neutrpljiv, C' m ga rabimo le enkrat Naprodaj po vseh boljSih zadevnih trgovinah Vzorce pošilja zastonj in zaloge prijavlja gl vni zastop Henrik Stdssler, Dunaj, I, Fre>ung. 5.
Kdor bi rad hranil, pa ne na stroške dobrote hlaga naj rabi doma v kuhinji samo KUNEROL", zajamče io čisto, izvrstno, prirodno rastlinsko mast, ki jo izdelujejo s skrbno natančnostjo Ta isdelek se je udomačil že oo vseh boljših rodovi-nah, po hotel h, res*a*/rac jah in zavodih, izkratka povsod kjer polagajo vrednost na dobro kuhanje. Pred malovrednimi, slepilno podobmmi posnetki nuina svarimo.
„Le Delice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice
Dobiva se povsod. 671-45 Glavna zaloga': DtmaJ, L, Praolgorgasa i.
Henneberg-svila
samo direktno! — črna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. 11*35 per meter za bluze in obleke. Franko in že orarlnjrno se pošlje na dom. Bogata izb. ra vzorcev se posije s prvo posto Tovarna za m% llo H ril ne bera;, Ziirleti. 1 61—1
Oblastveno konces.
vzgajališče
jsvna reslka, pripravljalni razred, državno-veljavna Izpričevala
Artur Speneder
DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36-
Ustanovljeno 1849. 219-52
Zahtevajte
v
ilustrovani cenovnik
a za žarnice
„Ideal" 29
H naru Pollak
DUNAJ, VI., Wallgasse Si
Cena lepa svetloba brez i nS talac je
in nevarosti. Poraba IV« kr na 1 aro.
Zdravilski
konjak
zajamčeno \ istni v j u s k i destilat pod stalnim krmiškim
nadzorst vodj. De stilen j a
(kmis l hi
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica K 5'—, V« ste klenice K 2 60. - Ra prodaj v boljšib trgovinah. 10
Proti zoboholu in gnilobi zori
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
SHelusine ustna in zobna voda
"catera vstrcfll illt-»«sto in odrtlrutijuj* lir|»rljetno HSpti \m, tint.
1 Mttj'lilt-iftlet* z iiaa«»«!«»««» I K.
Nlelusine zobni prašek
I »UmiIJIcm «4» vlaa.
EtazpoAilja «e vsak dan z obratno poŠto. ■ KiiltiM zašlo««*. ■
Zaloga vseh prelzkudtmih zdravil , medic, tuli, nit diclnalmh vin, Specijalitet, uajfiae.j&ih parfumov, kirurgldnlh obvez, svežih miueraiulli vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
i Ljubljani, Resijeva cassa it. 1
n i lug novozgrajenega Pran Jožoiovega
lubit. moato s-2
Pelinpetdesetletni uspehi Anatherina.
Slabi sabje lahko prorsročtje stravanjo organizma, gnoj i tre, aastruptjenja krvi, ki jim celo iledi »mrt, dalje živčne komplikacije s maki otrpaeloati in vobče ao votli sobje velika nevarnoat vaakemn Človeka. Izkušnja naa uči, da ima izmed loo ljudi 80 gnile zobe; med njimi imajo nekateri sobe kakor razvaline, zobno meso vneto, nalahko krvaveče in polno mehurjev, ki teče ia ajih gnoj, ki jim ie na razdaljo difti gnusno ia uat. Po izrrku učenjakov povzročnja ln pospešuje navedene nedostatke ponajveč raba kiilinaatih is penečih ae aobnih sredstev. Pio-rVsbrji in zdravniki torej priporočalo zaradi zanesljivosti za ohranitev zdra ih ust, sob in zobnega mesa kakor tudi proti takim bolečinam sedaj zanesljivo učinkuiočo pristno AuHtheriuovo zobno in nstno vodo ces. in kr. dvornega zdravnika dr. J. G. Poppa na Dunaju XIII/6 tudi proti disanju is ust v steklenicah po K 2*80, K 2* — in K 1*— s modro francosko etiketo v zlatem tisku ln s firmo Anatherinov zobni creme v lončkih po 60 h, ki zobe temeljito na neškodljiv način čisti in desinfieira. — Na prodaj povsod in v glavni zalogi pri gosp. lekarnarju J. Ma) i ju v Ljubljani. 2 3516—2
Na tisoče zahval-
«8k
nih pisem iz vsega sveta ob<*ega pojasnevalna in ix d očna knjiga kot domači svetovaloo o lekar-nana A. Ti»i*rr;j« balzamu In cenilf. ■••m'Itft k> t nenado-mestnem sredstvu Po sprejetju 35 vin (tudi v znamkah se knjga posije franku Naročniki balzama dobe k o. igo zastonj. 12 malih ali H dve joatih steklenic balzama stane K 5, PO malih ali 3"* d vojn. steklenic K lrV franko a a a bo c kom itd 2 lončka centifo-lijskega maaila franko z zabojčkom K 3'bO.
Lekarnar A. THIERRT i Pregradi
pri Roarafikl Slatini.
Naznanite mi ponarejalce in prodajalce po-naredb mojih ei no pristnih izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-11
R117111
iz nemščine v slovenščino ter
sestave inseratov
oskrbuje po  zmerni ceni  v tej stroki izvežbaa nradnik.
Kdo, pove upravni*tvo „Slov. Naroda". 3265—4
Zahvala.
Dna 11. vinotoka 1904 asm si podp:sani il-»mil nogo na dveh krajih, »n aicar ta'<o, da so kosti iiven noge gledale, sla o upu ja sem imel, da bi bila noga le kedaj zdrava. Pa vnled požrtvovalnega ozdravljenja g< spoda dr. V. Ka&perjM na Vran-ki se Imam zahvaliti, da sem sedaj že skoro popolnoma zdrav.
Toplo priporočam vsakema v zdravniških zadevah gosp. dr. V. Kaiperja na Vranski.
M o t si k, dae 10. januarja 1905.
Franc Kogej
posestnik.
19«
Zahva'a.
Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem onim, ki so prihiteli na pomoč pri požaru mojega poslopja v noči 8. na 9. t. m. Posebno pa aa zahvaljujem svojim sosedom iz Rašice in slavni požarni brambi iz Vel. Lašč, katerim ae je s velikim trudom poarečilo odvrniti ogenj od hleva, ki je od pogorelega poslopja oddaljen samo 3 metre, dalje c. kr. poročniku gosp. Šuflaju iz Vel. Lašč, ki je našel med gorečimi razvalinami ogoreli mrtvi trupli mojega sina in hlapca in c kr. orožnikom is Vel. Lašč, ki so z besedo in dejanjem pripomogli omejiti ogenj.
Rašica, dne 13. januarja 1905.
Martin Drobnlč
posestnik in trgovec.
19.r>
Zahvata.
I a dan Novega leta grozil mi ie požar uničiti hiso z goHpodarskimi pos opji vred.
Da se to ni zg-»dilot se moram sahvaliti si. polarni bramni lukovski, ki je prihitela kmalu na kraj požara, ter po truda-polnem de'u ogenj omejila da se ni razftiril na vsa posiopja Posebna zahvala gre tudi me vrlemu i»aC Iniku g. Jazbecu, ki je vzl o silnemu mrazu istega dne ves čas nejm'»rno deloval Estotaio se zahvaljujem tudi narelniku motni&ke požarne bramoe g. A u bel ju, ki je med prvimi dospel k p žaru, ter mnogo pripomogel, da se je ogtnj ur?nitl«
Zahvaljujem Fe tudi vsem Bosedom in drugim, ki so pomagali pii gašenju in reševanju p« bistva.
Tu li «e zahvaljujem g crožnikom, ki so prihiteli iz Lukovice, ter s svoj > navzočnostjo mnogo pripomogli k redu in gašenju.
Blagovica, 10. januarja 1905. 157
Franjo Benkovič.
ffleteorologično poročilo.
Vi(<hi» nad moriem -foti v.
BuduM »r;.i'Tii tlnk TS**4 ■«(■<»
u ca p c rt •-5	Čan •pazo vanj a	Stanje r»aro-metra v ssm	rt V (_ □ £	Vetrovi	Robe
13.	M. zv.	78H 9		moč. szah	j;umo
14.	i.	v: 9 9	- OH	r s?afi*»o	ismuo
	2 pop	740 i	14	01 oč svzb	del. ublač
Srednja rajftnja temperatura: — 15' normale: — 26°.      Padavina 0 0 mm.
Dne 14. Januarja Trrmln.
PSenica za april .... za Pšenica , oktober . . . „ Ki n  april   .    .   .   . a
Korana 9 maj . . . . B Ovea      p april   .   .  .   . .
Efekti v. Vzdrlav.
100 kg. ioo n 100 „ 100 , 100 .
1953 17 16 15 36 14 90 14 06
Zahvala.
Vsem f'ras::m prijateljem, ki so nam v iridkih urah ob izgubi naSe nepozabno
Oltre
d^nasali tclaShe, izrekamo svojo iskreno zahvalo. Zlasti zahvaluiemo plemenite dtrovalce prekrasnega cvetja in lepih vencev. H - alo sm i dolžni r. dbinama K. Gregončevi in J Petkovi za ljubeznivo pod-p-ro v zari. u službi predragi ramci Hvalež. i smo vsem mnogi brojajm spr* mljevalcem na potu k večaemu počitku.  Bog povrni!
Sv. ma^e zadušn ce se bod i služile v cerkvi Mar j nega 0'.nanenja v p ndeljek, 16. t. m., cb 9. uri dopoldne.
182       Rodbina Starle-tova.
Umrli so v Ljubljani:
V deialni bolnici:
Dne 7. Jansarja: Ana Oovejšek, delavka, 14 let, Scrophulose.
Dne 8. januarja: Alojzij* Peterka, delavka, 17 let, Paralvsis cordis.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kuni dan. bone 13. januarja 1905.
SttUibrul |m*j»tjrjl 0*a»r Blago
4*/, majeva renta..... 10025 100*45
4*/9 srebrna renta..... 100 V6 100*46
4*/0 avstr. kronska renta    .   . 100*30 100*50
4* ,     „    zlata        „       .   . 11^ 45 119 65
4« 0 ogrska kronska .... 9S*80 99' -
4*/«      ■    zlata      .... 118 76 11895
4«/9 posojilo deiele Kranl ke . 99-50 101'—
41    # posojilo mesta 8p><t   . 100— 101-—
4»/t'/t      m        n     Zadar   . 100 - 100 —
4Va% bos.-herc. šel. pos. 1902 101 10 102*05
4*/, ceika dei. banka k. o.    . 10o* - 100 40
4%     ,       „       „     i. o.    . 100- 10O40
4'/./ „ sat pisma gal. d. hip. b. 101*40 102*40 41 »v . P^it.   kom.   k.   o. s.
10«/0 pr....... 107*40 108*40
4'/,•/• saat pisma Innerat. hr. 100*10 101 —
•VsVa    »      •     o«"1^6 cen'
dei. hr....... 100*50 101*20
4 Vi*/, s- Pia- ogr- hiP- ban-   • 100*— 100 60 4 V, /B obl.  ogr.  lokalnih železnic d. dr..... 100*— 101*— f
4» ,•/« obl. Čefike ind. banke . 100*75 101'76
4°/# prior Trat-Poreč lok. žel. 99' —
4*/t prior. doL žel..... 99*50 10O-—
3o/§     „    Jož. Žel. kap. V,1/, . 313 50 316 50
41/,''/, avst. pos. za žel. p. o. . luo 60 101 50
Srečk«.
SreSke od L 1860''s .... 186 50 188 50
.      „   „ 1864 ..... 274- - 279 50
„     tizske...... lftS* - 165 50
m    sem. kred. I. emiaiJs . 306 — 316 —
„   H.      ,     . 2»8-— 308 80
„    ogr. hip. banke .   .   . 274 — 279* —
n     srbske k trm. 100*—    . Sg-— 102 —
tarfike...... 135 15 136*15
Budilka        arečke.  ... 20*75 2175
Kreditne ..... 473 — 483 —
laomoike »    .   .   .   . 78 — 82*—
Krakovske B    .... 86* — 92*—
Ljubljauake ..... 67*— 71 60
Avst rad. križa   ..... 53 60 66 50
Ogr.    m    m      .    .   .   .   • 28 95 29 95
Kndolfove B    .   .   .   . 65"— 69* —
8alcbarške „    .   .   .   . 74*— 77 —
Dunajske kom.   ..... 623 — 633 —
Delale«.
Južne železnice.....J 89 40 90 40
Državne železnice .... 64860 64950 avstr.-ograke bančne delnice .  I9tit—IlOil -
Avstr. kreditne banke   .   .   . 679 50 680*50
Ogrske      .        ,       ... 797 — 798 —
Živnostenake        a       ... 250*— 260 75
Premogokop v Mosta (Brui) . 664 — 670 —
A.Jpinake motan..... 520 75 621 75
Praske žel. indr. dr.....2500 - 2508 —
EUma-Muranyi...... 636 25 637*25
TrbovljSke prem. družbe    .   . 309*— Sli*—
a.vstr. orožne tovr. družbe .   . 635*— 537 —
Češke sladkorne družbe .   .   . 188'—-1 1*0'-
VaJate.
C. kr. cekin....... 11*34 11*38
tO franki........ 19 11 10*13
20 marke........ 23*60 23*68
Sovereigna....... 23*921 24 —
Marka......... 117*47, 11767
Laiki bankovci...... 95 60 95 70
Kublji......... 263 50 25425
Dolarji.........|    4*84| 6*—
Žitna cene v Budimpešti.
1905.
Ljubljansko prostovoljno gaslno In reševalno društvo potrtim srcem nazuanja svojim ndom prijateljem in snancem pretužno v st da je preljubljeni, Čislani in spoitovan* triintri jesetletni druStveni zdravnik gospod 174
Fran Ks. Finz,
deželni okrožni zdravnik ltd.(
danes po dolgi, muCni bo'ezni ob 1. uri ponoči mirno v OospoJu zaspal.
Truplo blagega pokojnika se bode v 1 isi žalosti, Stari trg fit. 2, blagoslovilo in odtod v nedeljo, dne (5 januarja 19(»5 ob Štirih popoldne na pokopahftče k Sv. K-i&tofu prepe'jalo.
Pokojnik bodi priporočen v blag spomini
V Ljubljani, 13. januarja 1905.
Odbor.
Zahvala.
i
Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti mojega preljubega soproga, gospoda
Ivana Briceljna
stavb, risarja 185
kakor tudi za časteče spremstvo k zadnjemu počitku, izrtkam V8*m sorod okom, primate1 jem in snancem svojo najiskrsnejio zahvalo.
Posebej pa se zahval ujem gg uradnikom kr. stavbenske družne, del. društvu te družbe ter darovateljem lepih vencev.
V Ljubljani, 14. januarja 1905.
Žalujoči soproga.
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezui in smrt naSt-ga ifkreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Valentina Mizjcni
pozamentirarja in mehčana glavnega mesta Ljubljane
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega rajnkega k večnemu pečitku izrekamo tem pot< m vnem svo o iskreno zahvalo. I*tt tako 8« zahvalujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Zlasti se zahvalujemo cenjenim gospodom petcem G asb ne Matice* za ganljive žalostinke pred hilo, kakor tudi na grobu.
V Ljabl jani, 13. januarja 1905 181 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti na-firga nap sabn ga soproga, < siroma očeta, sica m brata, gospođa
J. N. Legata
tajnika posojilnice
izrekamo vsem, ki so ss spominjali rajneega ter mu izfcaaai v mnogobrojnim številu sadnjo čast, našo naj skrenejso zahvalo O« »b lo pa se zahvaljujemo g dr JYU.v3»u na izva* redn«» požrtvovalnem trudu ob bolezni. Čast g kaplanu sa to* lažiloe obiske. Siav ravnateljstvu ozir. odboru posojiluice za kra<n* ven c in spromstvo. vsem g^ uradnike m ter slav. p vskem i in bral neinu druStvu „Trga?" sa v-m krasno petie. posebno pa načelniku g V ngarju
Radovljica, 13 januarja 19 5.
167 Žalujoči ostali.
Deželni odbor kranjski žalujoč oznanja, da je za služoi deželni blagajuik, gospod
FRAN TRTNIK
dne IS. januarja 1907) ob polu 10. uri zvečer po kratki mučui bolezni umrl.
Pogreb bo v nedeljo, dne l.r>. januarja t.l ob 3. uri popoldne ia hiše Žalosti, Cerkveue ulice št. 1, na pokopali* e pri Sv. Krištofu.
Blagi rajnik bodi priporočen v prijazen spomini
V Ljubljani, dne 14. jauuarja 1905.
151
Pazite na
tvorniško znamko.
šivalni stroji.
Go, del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
71 2
ALBIN WALLAND
specialist modernih sobnih
in dekoraeijskih slikarij v £jubljani ———   Privoz štev. 3
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
so a
9
I
Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena
popolna razprodaja ur
I zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih,
nr na nihalo in budilk zm_„
pod tvorniško ceno.
Pnni-OUlI O ■* »prJ'Jenmjo in Izrau-rUjJI dVIlct   Jejo dobro   in najceneje.
FRIDERIK HOFFMANN
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12.
ANDR0P0G0N
1
■
(IziiaJililelJ P. Hcrrmaim, /gornja PoUkava)
*        -^»"^»jr^je najboljše, vsa pričakovanja preka&a-^      j lv. \^ ^ ji če Nredttlvo za rat* t Ihm, katero ni *X ^\\ 1 nikako sleparstvo, ampak skozi leta z BBr^--.,'. r.er.avaunimi vspebi izkuSena in zajamčena neškodljiva tekočina. In zatirani Izpadanje Ia*« In odstrani pra-liaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrash lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja   Cena steklenice 3 14.
Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
f*lavna zaloga In razpoMilJatev \- IJ uhlja n I pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V zaloirl imata tudi gg. V« pl. Trn lto«*zy, A. Hmic. C >»rl* % I4Jubijani  in g  A.   Kant   v Kranju. Dobiva se tudi v \otciii  nie«tu % lekarni pri    A itvelju **•
Preprodajalci popust. 16—1
P*
Zdravje je največje bogastvo!
I
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Ma ka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nog* in rr ki ter (zdravijo vsafc glavobol Učink* jejo redoaeglj vo  in spasonosno pri želodčnih boleznih katar, urej lieio Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče Dospe-zbolisujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike In male gliste
od glist izhajaj če i) l^zni.   Delujejo izborno  proti hripavosti in prehia-jenju. Lečijo v<-e bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Od pravijo vsako mrzlico  in vne iz nje izhajajoče bolezni.   Te kapljico sj najbolje i-ry.       ti bolezni ia maternici in madronn ter ne bi smele radit*gx manikati b ni meščanski alr kmečki hiSi. D< i^vajo se samo: Utestna lekarna, Ba-:c«**-l». zato naj se naročujejo točno pod nastovora : 24 7 iž)
estna lekarna, Zagreb, Ma kov trg št 36« poleg cerkvB sv. Marka,
Derar ne pofiilja naprej ali pa povzame.   Manj kot ena dvanajstorica se ne Bilja.     Cena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako p »Sto:
i dueat   <i? kii ki« nir)  4 li.|4 doeate   (tH stekleni«) ia«OK.
** dneata (£4 Ht«-1* len le)  H ducatov <«0 ateHJenle) 14.
•S ducata        i»t«*i*fll 14.]
Imam ra tisoče priznalnib pisem, da jih ni mog »če tu tiskat!, zato navajam amo imena nekaterh gg., ki so s posebnim u«pehom rabili kapljice sv. Marka ter I i orna ozdravili. Ivan Baretinčič,  učitelj; Janko Kisur kr. nadogar; Stjepan ič, župnk; Lija Mamic, opankar; Z .rija Vukelič, šivilja; Josip Soljanič, seijak it l.
tai;Qt Sjena I. I3GO,
Mestna lekarna, Zabreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
Največja zaiuga nmndi»ih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
fleznanln naročnikom M polilia s povzetjaa.
l lHll -=*SjK=- -=*$»==-
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
[svojo bogato zalogo
sin
vozmh koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
-CX$)C=-    -0®C»-    -c*3>c=-    -a@>o-    -o^ica- j
prašno izbero
l^onfel^eijc
za dame i> deklice
X
kakor tudi
manufakturno blago
perilo
vsakovrstne preproge
1. t. ČL. p rlporofR
kisa Schnster
Ljubljana
Špitalrfke ulice štev. 7.
x
X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X
x Solidno blago, v  Nizke cene. x
xx"xxxxxxxxxyxxyxxxxxxxxxxxx
Veliko zalogo (
i
I*0lC*IVlC gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Porsche
Ljubljana
Pred Nkofijo &t. 21.
6
C
o i
N
OHPS UBA|
vooiodud 8 I iJ©qz| i*»i9A h j ui qeuo5ej q!§[oAOufeu a
m ojpuiii;)
N
a-
o 3
o
0?
<
3
C ■ 3
y 0
<
Dobiva se povsod! J.BUZZOLINI
S— delikatesna trgovina v l.juhjanl.
2r
tđ.šL£i£.ii££.i.ii
Franc Dolenc t Ljubljani na Starem trp l\ L
]fo»a trgovina I    Pod tranČO.    Jfo^a trgovina!
Priporočam slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakturnoga, suknenega, modnega perilnega in platnenega blaga tndi za rjuhe; najboljše cvilhe za mat'sce, odeje, koce; dalje srajce, vseh vrst, ovratnike iti kravate, potrebščine za krojače in šivilje, vse po najnižjih cenah. Blago je zanesljivo dobro. Postrežba solidna.
143—3 S spoštovanjem Franc Dolenc.
Dne 19. Januarja 1905 ob 9. nri dopoldne se bode potom dražbe ter proti takojšnjemu gotovemu plačila v graščini Raka pri Krškem
HgmW  proda j h o
35 glav lepe goveje živine, med temi 6 volov, 1 bik, 10 *rav, 7 telic, po 2 leti starih, 3 junci in nekaj telet
ter 1 par konj.
Razun tega se bode prodalo 3871—5
gospodarsko orodje, 2 kočiji, sanke itd., nekaj čistilnic za žito, razne stroje, več sto centov sena in poljskih pridelkov ter 50 hI jabolčnika.
Kupci se prijazno vabijo.
Hamburg-= Amerika
iz Ljubljane
v New-York
z dobro,   prosto hmno.
Olhod iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. 11—2
Zastopnik; -
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven
šrange
Izvrstna   sigurna  vožnja z brzoparniki
samo S dni samo
Pojasnila se dajopovečkrat brezplačno.
PO SLA JENE
odvajalne kroglice.
(Imenovani1   i»r* |   Kllzabeinf   UrnipljIrei
že več let preizkušene in od mnogih ođl.ćnih zdravnikov priporočene kot
lahko odvajajoče razkrojevalno sredstvo,
ki prebavljanja ne motijo m so popo noma neškodljive. Ker so kruglice
po8laiene, jih už vajo radi tudi utroci Skatljica r 15 kroglicami stane 0 vin , zvitek z 8 Skatlitcami, torej 120 kroglic samo 2 K Kdor pošlje K 2 4=» naprej, dubi poštnine prosto zvitek škatljic. y.Mlit»-\mJir F-lipa „Neuetema odvajajoče kroglice". Pristne samo, č^ ima vsaka skatluca na zadnji strani v rdečem tisku obl. prot. varst znamko „sv Leopild**. Na§e registrirane Skatljice, navodila in embalaža morajo nositi podpis BPb*hpp Neustein, Apotheker"
Filipa Netisteina lekarna pri „Sv. Leopoldu", Dunaj, L, Plankengasse 0.
Di b.va se v v«eh lekarnah. i?981—'4
' OB
Nov?)!
Novo!
Amerikanske avtomatične
78 9
= samotasalne puš-^e na šibre
------- -Istotako imam veliko zalogo — -—   ■ —
puške in revolverje
= najnovejših sistemov po najnižjih cenah. Se vlMoo pripori FRANC ŠEVĆ1K
puškar, Židovske ulice 7
Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
51
Razglas.
Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje
ofertno obravnavo
glede oddaje graditve železnega mostu v Družinski vasi.
Dotične ponndbe se bodo sprejemale do 28. februarja t. I. do
12« ure opoldne.  — Ponudba mora obsegati : ime, priimek in stanovanje
ponudnika, ponudbo v Številkah in besedah, 5 % varščino in izjavo, da so ponudniku znani stavbni pogo|i in načrti ter da se jim brezpogojno podvrže
Vse delo je proračunjeoo na 7f>00 K. — Pogoji, načrti in stroškovnik bo vsakemu na razpolago v uradnih urah pri podpisanem odboru.
Okrajni cestni odbor Rudolfovo
dne 6. januarja 1905. 90 3 Načelnik : Jon. /ure.
(s
Vodaj Voda!
5) (3
Voda!
g) (9
"3>
Prva inedina domača tvr_dka_za vse vodovodneingm.
Inzoiii r* in rodili telitiii*
stavbeni pod|etnlk
Fan Josipova cesta! 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4
prevzema  sestave načrtov in proračunov za vodao preskrbitev
kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po 7 mirnih cenah..
*  Tehnične izjave so brezplačne. =
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe po v eri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdks, so vsakočasno
na razpolago. 3366-in
Stanovanje
i 2 sobama in kuhinjo se odda za februvar. 4h 3
Povpraša naj se Florjanske ulice štev. 24 I. nadstr.
Najcenejša pot za zdaj!!
deča zvezda #
]} 3ii)erirte!
fintuicrpen
Hitra in varna vožnja z nsoderno opravlje-n mi novimi braoparniki le solidne
družbe pn J icsteni in I razni po-
areFlj^ \ gur nI T D"0 G CIP D,G
* e^a^re listke po '
Vam. zidinu. Sidro.
Liniment. Caps ci comp.
nadomestilo za   3'J48—16
Pain-Expeller
priznano Izborno, bolečino lola« žeće mazilo; po suh., K 1*40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupa tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj so jemljejo le originalne atefcleoice v fikatljicah 2 nafto varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je doba originalni izielt>k.
—<šri H.l«*ht«*rje% Irkarnapri ^ I** % u * Pragi
., Eliaćina o. b. Ra*po4iljary« vu*k dan.
lan. Kili
i>OVO!
"i
Jvan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zan malo tem bolj ker nekako že v ooventi sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kr'tiko o svojem delu , Hisa Manje Pcmočcice' in hrant »v je umetniško staJi&fe. Izza PreSeroove .Nove pisanje' ni bila pozneje več nauisana nor ena bnljfta in ostrejša satira Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jezika, ni ~reba poudarjati. Knjga jr» izšla v eltgantm opremi, z izv rao risbo na naslovnem listu. ž3—o
Cena: broš 2 K; po posti 2 K 10 v ; eleg. vez. 3 K 2»< v ; po pošti 3 K 30 v.
Založništvo
£• Schvjenfner
v Liublfani ^^Prešer^
100 gld.
zo železnico in berite
dobite v 978- 35
kolodvorskih ulicah £t. 41
_j cd Južnega kolodvora na desno — Za aastofBtvo »RDEČE ZVEZDE"
Ivan Nep. Resman.
V našo'pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno Da  barko  V  soboto   zjutraj.  Naši  parn ki — Fmland, Kronlaud, Vaderlaud, Zeeland — vozijo do New Yorka osem dni. To je pribito  VI udnost, snega in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Kosak
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veiiKo zalogo
line in srebrnine, briljantov in diamantov
in drugih v njego /o stroko ua   spadaj ćihstvarj 3
kavarne pri „ZAJCU"!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v prostorih svoje restavracije 37X) G
pri ,Zčjcu' na Riimki cesti 24
(t. j. na vogalu Rimske, Blešvvelsove in Tržaške ceste)
O
kjer mi bode mogoče postrezati z najboljšo kavo, z raznimi gnrkirui in mrzlimi osvežujočimi pijačami, kakor tudi z raznimi svetovnoznanimi likerji in drugimi finimi in pristnimi domačimi žganimi p'jaćami.
V zabavo so vse dovoljene igre, poaebno pa se odlikuje moderni biljard. — Na razpolago je mnogo časopisov, ki se oddajo v drugo roko proti nizki odškodnini.
Obenem opozarjam slavno občinstvo, da imam kakor vedno, najbogatejšo izber raznih pristnih namiznih, stekle ičroh ter tHzern^kib in inozemskih desertnih in medicinalnih vin. Točim tudi vedno sveže in najbolj priljubljeno pivo, ter postrezam ob vsakem ča*u i raznimi gorkinii in mrziimi jedili po zmernih cenah
gflf"   Oddajam tud> vse p jače in jedila če2 ulico. "91
Sprejemajo le itaeati na hrano, hbr tudi naročila u mM zosiije po poljubnih ionih.
Za vsestransko blagonaklonjeno^t in obisk moj^ restavracije in kavarno se najudariKje priporočam A*guAtifi Zaiec.
ŽELODCA
tiri uajva« ▼ ohranltri, p-.sj^Aev^ina ia r uravnavi pr»b»vlj*uj» ter odatrmiitvi nadleinrfra prtja Pr«'iKt»#wio, ik iat>r;ui>h najboljših in uiprš-Bih »dr*Tilnih aeli skrbno napravljeno, tek ab»-jajuče in pr*b»«vlj«>u}e poapfiujuA« In Uhko od-dooiHC« adravilo, ki ubiaši in »>i iTr..u i >n>«ue nasledke naamamosti, ah.be diet«, prehla-jenja ia aoprnrtra z.prt n. pr. »or.cioo, napenjanja, nearanrne Ivuritve kial a ter krč« je tir.    Roju-      ■!-•-■• ■ n    t"    irtftstt~r   i*   lekarne B-
FKAONKKJA ▼ i'KAGl.
VARILO!
Vsi deli embalaže
rilo    le- ""'TK'^ ?
imajo postavi
ponovano varstveno znamko
<L*a3 *Z
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
O. in kr. dTornetfa dobavitelja
—   ..5»i*J   rrticm   orlu*' =
B
B
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice 201
Po poiti r&*-.'0ii'lia   «»   rs/*!; aah. Proti vpo&iljatri K 2 58 se po Sije velika steklenica in za K 1*811 mala ste klenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V LJubljani se dobiva pri pg lekariih: G. Plccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr.      2h7* t*
.i
" Tovarna pohištva J. J. NAGLAS 1
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
T~iZj   za »Paine In Jedilne sobe, ealone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, llmnatl modrocl, otroški vozički Itd.
145-2
IV  *V a J n I žj    cene. !VmJmoI MatJ blago.
Stanje vlog:
K 6,485.28217
Rez. zaklad:
K 98.238-41
KmeMa m |
______Hl i MU1«
DOSOUi
H f.tflr"i
■M
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hi*i
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestnje hranilne vloge po 4I(20|0
breg eiibltk» rrntne^ davku^   knicre^a filitrnj I»««oJiliiira «h m a       irložnilke« u j
Posojila po 5%, in po 5f|4%
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE: raznn nedelj in praznikov vsak dan od nre dopoldne in od 3.-4. ure popoldne.
8.-12
Telefon Si. ISA.
Poštnega hranilni^naga urada št. 828 408
% X
x ■
Pozor gostilničarji
na Kranjskem, Južno štajerskem, Koroškem, Prime skem, Gorskem, v Trsta in okolici.
Reklamno podjetje
W. K, NDČIČ v Ljubljani
===== Dunajska cesta itev, 1 1 i
IzidLst tt Is: rst tise rao.
vsirli^m^l/iim za tr§OYSke potnike,
W<aUC?Illt#l^ Ulll kolesarje in hnbolazce.
V tem kažipotu bodo popisana vsa pota, njih stanje, daljav* ter bode navedena priporočena gostilna.
Gostilničarji vseh krajev gori navedenih dežel naj pošljejo svoje natančne naslove do konca januarja 1905.
Priobditev njih imena v knjigi ne velja nič, pač pa se obve-žeje kupiti kažipot, da ga imajo v svoji gostilni na razpolago gostom.
knjiga bode veljala samo 2 kroni.
Vsaka priporočena gostilna dobi brezplačno tudi tablo z napisom : Tukaj jo p. n.  gostom na raze cago  kažipot po slovenskih aeželah za trg. potn'ke, kolesarje in hnbolazce Naročila na knjigo in naslove gostilničarjev sprejema
reklamno podjetje W. K. NUČIč
v laj ubij a u i, Dunajska cesta št 11.       is 3
Udajatelj in odgovorni PredciJ*:f D r. Ivan T.v4»r.