H\H t*
VETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
U red »liki la apravallkl pr«.
■tolli H8T U. Lawuiial« a«. - *
Otfloa sf pekli iaHib > ms? So. Lawa4ale iti.
■ Lamidalt MM.
LETO—YEAK XV.	^TCt^rr tt^SJSJTSli Chk.r>. 01, irfruk. «.

marca (Marek 2) 19X2.
Sukicriplit« $6 00 Vaaflf.
STEV.—NUMBER 81.
se nntuvLMJo
ZA OBRAMBD.
ZDAJ NABIRAJO SKtAD , $2,000,000.
pripraviti so hočejo, ako položaj
v Chicagu in drugje postane kritifen.
New York, M. Y. (Federated Press). — Krojaški delavci, or janizirani v Araalgamated Cloth-inn Workers' of America, so sklenili, da ae ustanovi rezervni sklad dveh miljonov dolarjev. Ta sklad jim bo služil, ako ae razmere v ('hic«fcu in Rocbestrn razvijejo tako, da postanejo kritične. Lahko pride do obrambne stavke ali pa do izj>ora.
V teh Nrediieih krojaške industrije ae mora »delati nov sporazum do maja. Podjetniki zahtevajo, da se zopet osem in štiride-Ket ur dela, do lahko najemajo in odpuščsjo delavce po svoji volji, odprava principa, da se delo enako razdeli, pomnožitev produkcije in da se mezda za delo od kosa zniža za pet in dvajset odstotkov.
Zahteve ao skoraj take, kot so bile v New Yorku v letn 1920, katere so pa morali podjetniki v New Yorku opustiti, ker so krojaški delavci izvojevali odločilno rrnaffo.
Abraham Shipjakoff izjavlja, da je rezerni sklad živa potrebo. Del tega sklada ae vporabi za »ploini sklad, deloma pa da se krije deficit, ki jc naatal v teku rad njega šestmesečnega izpora.
Newyoriki delavci, nadaljnje Slnplakoff, bodo podpri, delavce v Chieafru in Roehestru, ki so nam tudi ženeroeno pomagali, dn smo lahko prenesli zadnji hudi boj.
Uvodnik v strokovnem listu krojaških delavcev pravi, ako se priznajo zahteve podjetnikov v Chicagu, tedaj pomeni, da se je organizacija podala. V New Yor-ku so podjetniki iakali boj z organizacijo, nadaljuje Članek, toda podati so se morali in priznati mirovne pogoje. V Chicagu nkušata obe stranki doseči sporazum, mesto da pride do boja. Podajanja se nadaljujejo. Industri-jalna demokracija,. v kolikor se je razvila pri nas, je zdaj podvržena preizkušnji v Chicagu. To prva velika preizkušnja brez fttavke,
Olpnek zaključuje, da članstvo organizacije neomajno podpira nkupni odbor organizacije. Članovo je pri volji podpirati ga mo: ralno in finančno.
NOVI GLASOVI O PONESRE CENI ZRAČITI LADIJ!
Langley Fiold, Vn. — Preiska-v«, ki je bila uvedena, je dognala. dn sta dva motorja šc delala. •«> je zračna ladija "Roma" udarila nb tla. Pravijo, da bi bila ne-»reča mogoče odvrnjena, ako b: bili stroje odrezali, ko je dal pilot I* T. Burt znamenje, da ac mo »'•rji odrežejo in tako olajša ladija. da se zopet dvigne kviško.
Zdaj govore, da je ladija "Ro-bila lažja kot zrak in zarsdi t^pn bi ae bila dvignila, čeprav je "nHa smolo a krmilom.
Vsi strojniki, ki ao bili pri krojih, so ubiti. Preisksvs je do-ds so bili vsi stroji v redu. predno se'je ladije dvignils od tal.
SLABA TAKTIKA LEWI80VIH PRISTAŠEV SE KAŽE V OKLAHOMI
Shaanoe, Okla. ~ (Federated Press.) — John Wilkinaon, pred Hcdnik okrožne organizacije rti darjev v .Oklahomi in goreč pri-*taš Leurisa, je začel pred sodiščem z lmnkrotnim procesom proti delavskemu listu "Oklahoma Len derju". Ta list dosledno zagovarja Howata in izoMene kansaške rudarje in zato se ,je Wilkinson spravil nanj, da ga uniči. List nima drugih dohodkov kakor naroč-nino, kajti oglašujoči trgovci so ga že davno bojkotirali na pritisk trgovske zbornice.
VLAOE V ZAPAOHI EVROPI SO NEČLOVEŠKE.
Tako sc glasi obtožba Nansena, komisarja mednarodnega Rde- ' čega križa sa pomožno akoi-jo t Rusiji.
NOČEJO POMAGATI STRADA-J O ČIM RUSOM.
IZJAVA SOCIALISTOV GLEOE ZAO-NJE KONFERENCE.
Zastopniki stranko ne odobravajo zaključka na dikalki konferenci glede nadstrankarske akcije.
STRANKA BO MOOOČ1 KO-OPERIRALA.
PRVA RITKA V SRNATU OLtDB PAKTOV.
London, 18. febr. — (Pismeno poročilo, Federated Press.) — Dr. Fritjof Nansen, glasoviti norveški raziskovalec in učenjak, ki je zdsj visoki komisar mednarodnega Rdečega križa za pomožno akcijo med stradajoČim prebivalstvom ob Volgi v Sovjetski Rusiji, jc obto. žil vlade v zapadni Evropi, da so nečloveške. Časnikarski poročevalci so sicer že javili v odlomkih, kaj je dr. Nansen povedal o položaju v ruskih gladovnih pokrajinah, iz katerih se je ravnokar vrnil — ampak glavni in najvaž Ttfftt del njegove i^ave Ao i """" stilij tisti del tramreČ, ki pove, sa*, kaj se zapadnoevVopejske vlade ne brigajo za rusko nesrečo, katera grozi uničiti več življenj kakor zadnja vojna.
Ko jc bil dr. Nansen prvič v prizadetih krajih Sovjetske Rusije, to je pred dobrimi pet mcscci, je takoj posetil Berlin, Brusel, Pariz in London in apeliral na vlade, da naj pomagajo dokler je še čas. Nansen jc takrat izračunal, da vsota 80 miljonov, ako se hitro da, lahko prepreči katastrofo, s katero je grozila lakota Rusiji. Privatne dobrodelne organizacije niso v , stanju dati te pomoči, edino vlade lahko pomagajo.	, ,
S tem apelom jc potoval dr. Nansen od mesta do mesta, toda zaman; vlade se niso zmenile za njegov klic. Končno je obiskal Ženevo in predložil prošnjo za pomoč ligi narodov. Liga narodov mu je tudi obrnila hrbet
Razlogi, ki ao jih dale vlade za odklonitev njegove prošnje, ao po izjsvi d rja." Nsnsena sledeči:
1) Bojazen, »la bi vlade z veli kinu krediti za prehrano lačnih ruskih kmetov pomagale utrditi sovjetski sistem; 2) strah, da bi sovjetska vlada porabila poslans živila za nasičenje rdeče armade in komunistov, ne pa lačnih kmetov; 3) slabe gospodarske razmere v dotienih državah, valed katerih ne bi mogle vlade naložiti ljudatvu novega davka, ki bi bil potreben za zadostno pomožno skcijo v Ru-■iji-	. h •
"Vsi trije rszlogi ao ničevi, je izjavil dr. Nsnsen. "Prvi razlog je nečloveški in nizkoten za civilist-rane države. Kar se tiče drugega razloga, sem dobil v Moskvi vse HJtrebne gsrsncije glede varnosti doposlanih živil in drufih potreb ŠČin. predno aem vprašal za cent denarja v zapadni Kvropl. Sovjet
Chieago, IU. — (Feder. Preas.) — Socialisti, ki so ae udeležili sadike konference delavskih in far-msrskih skupin v Chicagu, ao objavili formalno izjavo, v kateri označujejo svoje stališče napram zaključkom te konference. Konferenca jc bila sklicana s namenom, da se naredi poskua združe nja vseh delavskih in farmarskih naprednih organizacij in strank za skupno politično akcijo pri bodočih volitvah. Zaključek je pa bil, da povabljene organizacije in skupine vodijo volilno kampanjo pri letošnjih volitvah v obstoječih političnih strankah, torej tudi v republičanski . in demokrateki stranki.
Izjava, katero so podpisali socialistični, zastopniki na konferenci — Otto Branstetter, Morris Hillrjuit, Daniel W. Hoan, James Oneal in Bertha Hale Wh!te (Victor L. Berger, ki je tudi bil na konferenci, je odšel prej, predno je bila izjava pripravljena) — se deloma glasi:
"Sprejeli smo vabilo na konferenco kot posamezniki v upanju, da se ustvari organizacija kakršna je l>ila omenjena v predloženi re-videli pa amo, da ?e#hra na konferenci ni bila psipravljeua za organisiranje neodviane delav-skorasredne politične akcije.
Odprto izjavljamo, da ne verujemo v nadstrankarsko akcijo in ne bomo priporočali socialistični stranki, da se naj udeleži primarnih volitev starih strank in skuša ujeti kandidate na demokrataki ln republičanski listi.
Na drugi strsni pa pričakujemo, da bo noša stranka pripravljena koopertrati v polni meri z vsemi skupinami, ki so bile zastopane na konferenci in kjerkoli ae tc skupine združijo za neodvisno no-minscijo kandidatov na temelju principa, katerega si je postavila konference, namreč v interesu produktivnega razreda in načel prave demokracije v induatrljah, kmetijstvu in vlsdi.
Upamo, do bodoče konference pripravijo tla zs tesnejše stike in sodelovanje pridruženih elementov na političnem polju."
Washington, D. C. — (Feder Presa.) — Mnoga znamenja kaže jo, da bo ekaekutiva Ameriško delavske fcdcrscije odobrila sklepe čikaške dclavsko-farmarske politične konference za nadatrankar sko politično akeijo. Sklepi ae po vsem vjemsjo s storo Oompersovo taktiko, ki sloni na formuli t kaz nuj svoje sovražnike in nagradi prijatelje , v stsrih političnih strankah.
PAVKA ŽELEZNIČARJEV V NEMČIJI SB MORDA PO-NOVL
London. — (Pismeno poročilo, Federated Preaa.) — "I)aily He ra|d" je prejel braojavko is Ber da je nemška vlada grdo pb ila Železničarje, ko jih je pri vila, da so preklicali sadnjo stavko. Vlada namerava odsloviti 30(000 železničarjev pod pretvezo, da pokrije Železniški proračun. Organizacija železničarjev je za grosil* vladi s ponovno stavko, ako odslovi delavce.
iSiii
ODNEHAJO.
IE
4* VIDNO MISLIJO, DA IBSI-LHO BO PIT MEZDNO ZNIŽA NJI.
Konferenoe i uslužbenci prenehale.
še niso
Itv Tork, N. Y. (Federated Press). — Lacka wanns železniške družba še vedno upa, da pri-ali I železniške strojevodje in kurjače, da sprejmejo tako znižanje mezde, kot ga želi dva in petde-aet vzhodnih Iclezniških drulb. DrnŽha ae je aaradl tega ločil« od konference, na kateri ao nsvzoči saatopniki železniških kurjačev ln atrojevodij.
t<ackawanna 'železniška družba je;bila na konferenei zastopsna oficijefno, ko so bila na dnevoma redu apoma vprašanja med družbo, sprevodniki in aaviraAi. Zdaj ao se pa prometni uradniki umaknili a konference, ko je na dnevni re4 prišla tadeva kurjačev ln strojevodij. Družba je dala seve
dAMijav«, da upa sporazum t direktnim pogoj*
njem, kakor če ostsne na konferenci.
Dozdsj se ns teh konferenesh ni dosegel šc sporszum in voditelji Železniških uslužbencev izjavljajo, ds se zastopniki železniških družb le poigraAkavajo, da tako pridobe na čaau. Ako konference popolnoma ponesrečijo, pride zsdevs pred žMezniški delavski odbor.
Železniški delavski odbor prič-ne z zaslišanjem dne 6. marci. Sto pet in sedemdeset železniških družb je vložilo peticijo, da sc znižsjo delsvske mezde. Družbe zshtevajo, da se znižsjo mezde železničarjem vaeh kategorij, is-vzeti so le strojevodje, kurjači io vlskospremno oaobje. Pennsyl-varmks železniška družbs, ki so je poatavils na atsHšče, da jo železniški delsvski odbor ne more prisiliti, ds se pogsjs kolektivno s svojimi uslužbenci, se ni udeležile te okeije.
CERKVENA OBČINA ČINA.
IZKLJU
Potegnila ja s župnikom, obtoke nlm, d* Je krstil pea.
Washington. D. C. — V torek *ke oblasli ao držale besedo .n od opoldne je bila prva bitka v ae- prvfga trenotka se pošteno trttBV
miH ».» 1.	____I..L«	..-..ki avniih močeh iti mi
"»"i. ki je pokazala elosovi s ozirom na HsHingovlh paktov, ftlo je za »tnendRi«!, fcj M predlagal ae-"«t'»r Pittman in kateri je imel "■»'ti pogodbo ,tikajočo ae otoka ''•■l»a Amendment je bil poražen a " irlasovi proti tU. To snači, da je L^J« večina pri prvem poakusti
kako atojeijo po vaeh avojih moč^h ratifikaei>>
mairajo pH mojem delu. Hovjeti ai niso do danes prilastili niti en-ga sameva zavoja, ki je »41 posli« v Rusijo atradajočim kmetom.^ enem alučaju. ko ae je Irfiib.la majhna p^iljatev živeža, je mlaka a#»vjetska vlada takoj prosla-
^-.m. Fr,	----voljno plačala i*g..U, v
"»•j en glas re#. ko dve trH jini, ikem denarjn
»ts potrebni aa ratifikacijo. I
(l)nlji na 3. al runi.)
DELAVSKA POTKA PROTI
INDUSTRIJALMIMU SO DI*ČU.
Albaoy, M. T. — Ramnel Oom
pera, pre<laednik Ameriške delav ake federacije, bo vodil delegtei jo delavskih zastopnikov, da nastopi proti Duell-Millerjevl prod logi zs uvedbo industrijskega sodišča. kadar bo uvedeno jovno zaališanje o predlogi.
Vae delavake organizacije bodo poalale avoje zaatopnike, kl ima jo avoje lokalae orgaalsaeije v državi. Tako bodo zaatopane vae induetrijake skupine.
V mestu krožijo govorice, da ao podporniki predloge postsli preplašeni, ker opozieijo proti predlogi ailno narašča. Od vseh etrani prihsjsjo protesti. V začet k n ao bili podporniki predlofe se-lo bojeviti, zdsj jih je pričelo ts bojevito* zapušlati.
— Na viharni se ji presbiterijsnccv je bila ickljo čens prvs presblterijsnaka cer« kev v Brooklinu. Obenem so bile njenemu župniku Kdwinu Cnrtl-au vzete vse duhovoiŠke prsviee v preablterijanaki cerkvi.
Olavna obtožba ao je glaailo, da je župnik nekoč krstil psa Več sto fsrsoov brooklinake cerkve je p^devnilo z župnikom, za rodi tega je bila izključena tudi vsa eerkveaa občina.
Senator Ktnff se je oglasil resolucijo,
OPOZICIJI PROTI IME-KOVANJU KAIISKEIIA
SPROtn. JI STVAR SINATOR IS MONTANB
» P*
D. 0. (Federated Press). — Senator Wslah is Mon-tane je s tem, da je bila v senatu sprejeta resolucija, kl poaivlje predsednika Iiardinga, da pojaa-ni, kakšna pooblastils ln ioštruk-cije je dal generalu Joho II. Rus-sellu, dodeljenemu k zboru mornariške pehote, kl postane višji komisar ln aktualni asmodržec na Uaitiju, razstrelil politično mino pod administracijo, katera mogoče poraroči resne imslediee.
Haitisantodomlngska družba ca isvojevanje neodvisnosti je podala lajgvo, v kateri citira is dnevnika "Waahington Poste," ofieijelnega organa predsednika, da bo imel general Russell ple-nsrno oblast nad vaemi ssdevsmi Hsitija, civilnimi in vojaškimi, vštevši mornarski *bor in haltsko orožnlštvo io legsoljo Združenih dršav, kl bo poverjena diploma-Učoemu aastopolku.
Družba prsvl, ds je Uko ime-novanje preoedenčno v zgodovini Amerike.
V protestu navaja drulba, da general Russell še ni bil pred senatni« odsekom, da gs ispraša, čeprav je bil tndi med poveljniki, kl eo bili na Haltijv od leta 1916. Ob Času njegove uprave je bilo n-vodeno prisilno delo na
riiki častniki so »bili
LLOTD OBOROE. BREZ UPANJA NA UftAOO, IO PODAL OSTAVKO.
ie dala aeve. mornarski Aaatnttl so «5111 do-doseči preje tnHn^^M tlfcn 1 tnale obravnave, ^ domačine ao metali v jede Hi jih mušill. Tako protest naštevs še druge stvari.
Ko je bila WaMhova reaolualja sprejeta, da ae uvede preiskava, kakšno pooblastilo je prejel general Rnseell, je senator Klng Ir
London. 1. marca. — "Dally Telegrsph" javlja, da je Lloyd Oeorge selo nezadovoljen in namerava v kratkem podstl ostsv ko. Oeorge ima vedno manj v nižji almrniei; njegova koalicija rsspsds in vsako upanje sedanje vlade ns smago pri liodočlh va* litvah je absolutno zastonj. Kadnji teden je bila vlada trikrat len* pri Isrednlh volitvah. V dt okrožjih je zmagals defm stranka, v enem pa neodvisni lil ralee.
EGIPT JE "SVOBODEN". TOOA ČAKAJTE MALI
Brhek* čete ostanejo v dokler egiptovska vlada ns podpiše pogodbe ekonomaka
BOIPTOVSKA DRtAVA KOI BITI ODPRTA ČUTA 84 BRITSKB ARMADE
Kairo, Kgipt, 1, marca, — Oone-r»l tAUenby, britskl visoki komi v Kgiptu, je dane* obelodanil klamaeijo, s katero reaglaš«, d« britskl protektorat odpravljen Kfipt Je odslej svobodna, ni vlana driava s provlsoričnlm ttisom quo s* toliko č*aa, d* Velik* Brit*nij* potrebne gai eije s« avoje interese.
London, 1, moreš. — Llyt Oeorge je nsmanil v niAJi il nlcl včersj popoldne, da Je te|ito»»t Anglije nad končan hi Kgipt Je st
d rž« ve llt*h predložil resolucijo, ki vprešuje, pod k«kinimi pogoji hoče državni departaent posoditi H*itiju štirinajst miljonov dolarjev. Resolucij* pravi, da Haitfta* ni ne marajo posojil*. Hfnator Pomerene, ki je skušal odsek p oprati Wilson-Hardin-gov režim na Haitiju, Je ugovarjal Kingovi resoluciji. Pomerene Je vztrajal pri tem, da se naj počaka MeCormiekovcgs povratka. Resolucijo je bila odkaaana odseku se zunsnje zadeve, da tam po-č*k«. doklsr MeCormiek-Pome-renov odsek ne Isvrll del*.
V tem Času bo p* predsednik Harding imel pojasniti, kakino pooblastilo je dal generslu Rus-sellu.
k rine hode.
Obenem Je Lloyd Oeorge nA-snanil pogoje a* '!svobodo" egiptovskega IJndstv*.
Vojno stenje v Kgiptu ostane toliko Čas«, ds eglptovsk* vi s posebnim s*konod*Jstvom od*
PREDSEDNIK PRIPOROČA SUBVENOUONIRANJB KOB-
NA STO LIT iTARO DI OMRA-NJBNO TRUPLO SO OESO-PALL
Pg. - Tukaj ao
izkopali aa aekdaojem pokopali šču popolnoma ohraajesa truplo nekega Wilkem voo Rllaoberger ja. ki Je poetal žrtev rumene mre-liee v letu 17fJ. Pokopali ao g* aa pokopališču ca siromake. Ko ao pokopališče eprem#aili v jav ni trg. ao izkopali mrtvece ia pr tem naleteli na popolnoma okra njeno KI len berger jevo truplo.
Njegovo truplo so tdaj izročili Wiarajevemn inštitutu e* anato mijo ia biolagijo. ,
D. 0. — Predaed nik Harding je v avoji adreel na kongrea pripfiročil aitbvetteijoni* ranje ameriškega trgovakeg* bro dovj*. Prvo leto naj hi subvencij* znsšsls najmanj petnajst miljonov dolarjev, končno pa vaako leto trideset miljonov dolarjev.
Opozicije bo skupej zanseljivo nastopila proti subveneijohironju trgovskega brodovje. hI ge pred sedaik prlporoč* a* nasvet plov henega odbora. Opoaieija ima raz loge v tem. da so s subveueijoni reajem podpirojo privatne druž be ia de ee je opustile misel ns ustanovitev vlodnegs trgovskega brodovj*. V A vatrsliji se je po k*c*lo. d* tsko brodovje Ishko nosi dobiček, oko so v vodstvu ljudje, ki rsznmejo ohrstovetl trgovsko brodovj« V A vatrsliji se je mezde mormirjem v Jsnuerju poviš«!«, v Ameriki jo ps trgsjo,
Chlesgo in okolies: V tek jaatui la mrzlo, Zepedal vetrovi Tempersture v zadnjih 14. ursh najvišja tf. najnižja 10, Holnee ob f salde ob i 40
pravi razmere, valed katerih angleške lete potrebne v deželi,
Velik* Brlt*nlJ* mor* imeti odprto In neovirano sveto a svojo kolonijo v Mudknu in druga pot«, ki vodijo v url Jeni.
AngUj« si pridrli pravico obrambe Kgipt« pred vsemi zimo-nJim! n«p*dl In neposrednemu ali posrednemu vtikanju v egiptovske notranje aadeve.
Tujeseniski Interesi v Kgiptu morajo biti zsvarovani kakor Iu di va« narodnostne manjšine,
Kgiptovska vlada mora podpi* sati pogodbo s Veliko Britanijo
v duhu vsajemnlh udobnosti kakor hitro se pokale ugodna prilik*. Dokler nI pogodba podpis*-n*, ostanejo sodsnje brilske obla* sli v Egiptu.
Lloyd Oeorge J« dejsl ob M*-kljtičku, d* je vl*d* le d*vno pri snsle, d* protektorst nI veš sa* dovoljlve forma odm>šeJ«v med Anglijo In Kglptom, smpek gea-grsfski položaj Kgipt* zahtev«, d* se protetkorst odpravi le tedaj, k*d*r bodo popolnoma z*v*rnv*-ni angleški Interesi v Kgiptu. |
To p<imeni, ds so Kgipč«nl dobili toliko svobode, d« smejo imrtl svoj psrUmcnt In svojo vl«ilo, tod« Anglija bo še nadalje goopo-darila s njihovimi lelesnieami in brzojavnimi zvezami ter s indu-stri jami. a pristanišči In plovbo n» Nilu; obdrži abeolutno kontrolo nad Muežkim prekopom, ki tvori morako pot v liulijo In Ifezopo-tamljo, in kontroliral« bo zunanjo politiko Kgipt«.
Kgipt Ima 10 miljonov prebival eev In vrhuteg« okrog 100/100 tujcev. Prej Je bil del ttirtkefs eeaaratva ,tod* le od let* 1 Stf. Je bil pod ekonomsko kontrolo Anglije Neksj let so Atigleli delili kontrolo s JVsrteosi, tod* letn 1MH.1 so ae Francozi umaknili. Pa Izbmhu vojne let* ISI4. Je Angll-ja takorekoč a ne k tirala Kgipt, ko Je uvedla protektorat in okupirala deželo po avojih črtah.
Delavski liet Je sila, s
14102876
ROSVETA
Klin ILOVENIU NARODNE PODPORNE JEDNOTKl_
GLASILO
Wnina: Zedinji mol leta infl «6 s* tri
ll .gg m tri
l Ch1
••lov uTZrč, imm «lik~» IUto»i
"P R O S V E T A"
211749 t*.
MT H E E N LI G
mi
i H T E N

strokovno organiziranega delavstva In delavstva samega.
Vsakdo, ki svetuje v takem boju delavstvu nasilje in ustrahovanje, je slab voditelj ali pa nasprotnik delavstva, delavstvo po svoji večini ni bilo nikdar naklonjeno takim
metodam in zaradi tega se jih ni posluževalo. BI Delavstvo naj podučuje druge Jaktorje, ki ne pripadajo direktno k delavskemu razredu, zakaj gre v tem boju, da tako pridobi simpatije javnosti za sebe. H Dolžnost voditeljev je seveda druga. Treba je, da vodijo delavce premišljeno in trezno in da jih uče, da se morajo organizirati tudi politično, ako hočejo obdržati zvojevane pridobitve in izvojevati nove zmage
Ce bodo voditelji delavstva storili svojo dolžnost in 10 organizirano delavstvo samo skušalo s podukom pridobiti javnost za sebe, tedaj pridejo iz tega boja delavci kot zmagovalci.
NAROČENI IN PROFESJJONA^NI OPJIMISTJ-
Kadar so trdi časi za ljudstvo in miljoni delavcev zastonj iščejo delo, tedaj se oglašajo naročeni in profesi jonalni optimisti, ki zapojejo pesmico, da se dobri in zlati časi že prikazujejo na obzorju.
Od kar je pričela padati cena poljskim produktom ko prehajajo iz rok farmarja v roke živežnega mešetarja špekulanta ali oderuha, se ti optimisti oglašajo perijo-dično. To optimistično petje ima seveda gotov namen in v njem je metoda. S takim optimističnim petjepi tolažijo ljudstvo, da ložje in brez glasnega godrnjanja prenaša svojo trdo usodo in udano čaka, kdaj se zopet prek dežele razlije Usta prosperiteta, ki Jo oznanjajo optimistični pevci. Te optimistične pesmi so različne, ali namen je enak. Tako je neka poroštvena družba v Chicagu dala natisniti v neki velebizniški li*t te k modre stavke o dobrih časih: "Če vam kdo skuša dopovedati, da je pred nami še dolga perijoda finančne depresije, tedaj se spomnite tega: "Dve tretjini vsega zlata na svetu je znotraj naših mej in Evropa nam dolguje deset miljkrd dolarjev.
"Na vse zadnje lahko rečemo, da imamo republikan sko administracijo v Washingtonu."
Se* nekaj mesecev nazaj so pa zagovorniki bančnih interesov v Wall Streetu trdili vprav narobe. Rekli so, da imamo depresijo, ker je preveč zlata v Ameriki in ker je Evropa bankrotna, da ne more kupiti potrebščin, še man, pa plačati svoje dolgove. Brzojavke iz Pariza so celo govorile, da bodo Francozje vrnili izposojene miljarde Ameriki, kadar Rusija plača Francozom svoj dolg. Predsednik te poroštvene družbe, ki prihaja s takimi optimističnim pesmicami v javnost, najbrž živi v domišljiji, da vsi ljudje Vse pozabijo ie prihodnji dan, kar so čitali prejšnji dan v listih.
Neko drugo geslo pripoveduje, da se vrnejo kmalu dobri časi, zaradi tega čitamo v velebizniškem časopisju "Delaj trdo in kupi le to, kar potrebuješ!"
Hlapec privatnih bizniških interesov, ki si je izmisli ta "šlager", da z njim vara ljudstvo, ni pojasnil, kako naj trdo delajo miljoni brezposelnih delavcev in kupijo, kar potrebujejo. Seveda je to velika uganka, ali tisti, ki pišejo sa privatne bizniške interese se ravnajo po principu, da se tem ložje vara ljudstvo, kolikor večja je neumnost, ki jo proglaše za modrost v velebizniškem časopisju.
Kansaški governer Allen tudi noče biti med tistimi, ki ne prispevajo k prosperitcti. V svoji domišljavosti je rekel: "Stavka klavniških delavcev je končana. Vsak človek, ki je bil priča delu sodišča (kansaškega industrijal-nega sodišča), da se je to doseglo zaradi industrijalnega zakona, ki je proti razpostavljenju stavkovnih straž, in da so v klavniških središčih, drugih največjih v deželi, delali nepretrgoma."
$eveda je znano, da v stavki klavniških delavcev ni igralo kansaško industrijalno sodišče najmanjše ulogc. »Sodniki so prišli res v Kansas City in so nekaj dni cincali aem i nt je, ko so jim pa klavniški baroni povedali, da jih ne potrebujejo, ho pa odšli v Topeko. Navzlic temu je pa Zanimivo, kar je Allen povedal v svoji izjavi. Rasodel je odprto, da industrijalno sodišče služi privatnimbizniškim interesom. Allen je to odločno tajil, ko so zastavkali rudarji v Kansasu. Zdaj tega ne more več tajiti, kajti njegova bahavost je odkrila, zakaj je tako vnet za Industrijalno sodišče.
Dobro jc, da taki optimisti in državniki prihajajo s svojimi izjavami v javnost Kolikor več takih izjav pride pred ljudstvo, toliko preje bo ljudstvu padla mrena raz oči, da spozna Kvoje nasprotnike.
SLIKE iZ NASELBIN.
•nblot, WfO. — Naznanjam
vtem znancem in prijateljem, da nam je kruta amrt vzela nedoraslo in priljubljeno hčer Z«tO Fo-lieian, v starosti 13 let, ki smo jo pokopali dne 20. februarja na Kenmore devet milj od tu.
Pogreb je bil veličasten, za kar se zahvaljujem udeležencem pogreba, in onim, ki »o nas tolažili v uri brltkosti. Dasi je pokopali Me precej, oddaljeno in vzlic slabemu vremenu, niso izostali bratje društva 4t. l>67 HNPJ, katerega člspics je bila pokojnica zato jim gre še Izrecna hvala, kakor tudi za darovane vence.
Draga hčer in sestra, tebi pa naj ho lahka žemljica. Žalujoči ostali Joe Fellcisn, oče: Frances, mati t Franca, Anni, Rosi in Mary sestre) Joe in Frank brata. ■ Joo Felician.' »
Warrsn, O. — Delsvske razmere se pe pričele polagoma izbolj sevati. Gospodje podjetniki, so nam milostno dovoliU, da zopet lahko nosimo svo je. kost i v njihov pekel. Trumbull Steel Co. in Trum buli Liborty Steel Co„ ko sta pričeli obratovati s polno psro. Plsče so dokaj rszlične. Neksteri zaslutijo Več, s drugi msnj, ka-korinjo je psč delo. Nsj bi niksr mislil kdo izmed rojakoV, ds se pri nss lshko dobi delo, če amo pričeli s polnim obrstom. Obrst-no; brezposelnih delsveev js pri nss ie vedno veliko Jitovilo, ki ho* dijo od tovarne do tovarne in prosjačijo za delo.	,
Veselice ali kake zabave so pri nss neksj redkegs, s drugače so rojaki v (naselbini naprednega miiljenja in z društvom dobro napredujejo.
pečlsrjev je v naselbini precej, šnje število in se dobro razume varno med seboj, če se ne ogla namo v listih, tedsj ne gre zame ra nam, posebno Se se pri tem u poŠteva naporno delo, ki ga ima mo pečlsrji s kuhsnjem in gospodinjstvom. Hitnosti imamo nebroj h kuhanjem. Pogosto sc kdo opsri
liaHHlBHtt
rsvno zsdnjs čsse je im*l predsednik pečlarskega kluba
smolo, da je prevrnil lonec z vrelo vsebino po nogah. Dobro, da se ta nesreča ni pripetila v pred-pustu, in si noge lahko hladi se-dsj v postu. Mislili smo do zsd-njega, da se to leto ubrsnimo plohov, s ker je obrstno, bomo ves postni čas porabili v prid žani-lev.
Tukajšnje |*člarje poživljam, da se brez'izjeme udeležijo pri hod n je aeje, ki se vrli vsako dru go nedeljo v prostorih pačlarske-ga kluba. Ukrepali bomo o varnih zadevah in ena poglavitnej lih izmed njih je stsrost, ki nss je prifiels dohitevati in prihsjs nevarnost, da bodo zacvetele na naiih trdih glavah bele cvetke. ~ Jac. Jert.
bosje postopajo z delavci popolnoma absolutistično in pri vsčni tem se ne more nikdo kje pritožiti, čeprsv mors takoj po napovedi oditi iz šotorišča. 1
Kje so tisti lepi časi, ki so nam jih obljubljali pri zadnjih volitvah, če bodo izvoljeni sedanji republikanski preejsednik in drug njegovi sovrstniki t Vse skupaj je bilo za nas le pesek v oči, a Se vse eno se zdi, da ljndj^ ne vidi jo, kaj jim je storiti.
Pri nas je -bilo vedno dovolj organizatorjev, ki so agitirali za eno aH drugo unijo in ljudem ve deli povedati o njih toliko lepe ga. Pri zadnji prejpknftnji pa, ki jo je imelo tukajšnje delavstvo ni bilo nobenega. Kim se poskri jejo ob takem času, ko jih ljud stvo v resnici rabit
Brezposelnega delavstva je prii nas le vedno dovolj. -Nekateri morajo v tej hudi simi spati kar na vozovih in ie celo srečne se počutijo, če morejo dobiti prostor. /di sc, da je vsq pravico nad to deželo dobil mogotec Roc-kefeller in z njegovim posredova-vanjem in ie nekaterih drugih večjih trgovcev je bil vpostav-Ijen vojni zakon. Nadejali'so se nekake protekcij? pod takim zakonom, ki jc veljal posebno za delavstvo kot obsedno stanje, se-dsj pa se nekateri že jočejo, da bodo morali plačati to leto velik davek. Da, to je davek, ki bo še\ zs ljudi, ki so strsiili rudarje. Vzdrževanje tako velikega ItevK la čuvajev kot je bilo tu zadnje čase, ne stsne mslo denarja in prizadeti davkoplačevalci bodo morali plačevati lepe vsote,
Dokler delavci n« bomo imeli nikake besede zraven, ko se bodo sklcpsli tski zakoni, se nrkar ne nadejajmo, da bomo kaj dosegli. Na tisoče močnih in zdravih 1 ju di mora trpeti glad in trpeti tu naj na mrazu, ker nimamo delav ci svojih zastopnikov pri sklepa nju zakonov, da bi sc tamsprepo vedalo povzročevanje tolike bede. Po toči zvoniti ne koristi, za to sc pripravijajmo že sedaj in agitirajmo, sicer bomo tudi pri hodnjič delali brez uspeha. -J. O.
gnjati, skušnjave so ga obfcaj»le
gnjati in si ni mogel kaj, ds
bi ai jih ns prisvojil ksfcsga pol ducsts. Pfrsvierf pa kaj takega ne more pregreti hi pripeljali so gs pred sodnika. Zasačenpc mu je tresoč se pojssnjevs), ds ima lačno družino in je bres posla ter je bil primoran storiti tako dejanje. Hodnik ae je usmilil delsvea, le v toliko, da je pri volji kasen mn odpustiti, sko se podvrže mali operaciji, ki mu bo odvzela moštvo. Poljaki defsvec je privo-
Pri tem je veseds odločals prosta volja, toda sodnik je, kshor poroča časopiaje, lob tej priliki povdarjal, da ima taka operacija na moškem velik poboljševalen v pij i v. Rpkel je tudi, da se je v enem izmed prejšnjih slučajev tatvine izvriila ravno-taka operacija nad zločineem. Mogoče bi bilo kaj takega merodajno pri kakih slučajih umobolnosti. Skrajno nemoralno početje pa je, da bi se kaj takega izvrievalo nad ljudmi, ki po vočini niao dru gega kakor žrtve ekonomskih razmer. Nihče ne more jamčiti, daabi se ta kazen prav PO alban-
R udar ji ig okolice, pridite 1. a-prila kplikor mogoče ▼ velikem ntevilu poslušati naša govornika in vzemite si k srcn njune pozive na vztrajanje. — Frank Lauricb
sko ne ražširila in bi se upeljals za male prestopke ter itvrševala celo na stgvkujočih rudarjih.
Namen denarnih mogotcev je ubiti delavstvu ' pognm, njegovo svobodomiselnost in vztrajnost za ciljem, ki ai ga je nadelo in ki dola njim toliko preglavic. Vse to je človek že davno prakticiral in ve, kako pohlevna j* žival ter sa mo gara za svojega gospodarja če kaj takega na nji itirrii. Spre meniti bo torej treba tudi delav ca v pokorno domačo žival in do movina bo potem rešena.—Naročnik.
POJASNUJTE IN UČITE 1
Privatni bizniški interesi so vsilili ameriškemu delavstvu hud boj, kakorftnega menda še ni bilo v zgodovini ameriškega delavskega gibanja. Ti interesi hočejo ameriškemu delavstvu za vsako ceno vsiliti "odprto delavnico", kar toliko pomeni, da se odpravijo vse delavske strokovne organizacije, delavci morajo pa delati po pogojih, ki jih njim diktirajo podjetniki.
V t*m boju mora ena stranka podleči, druga pa zmagati Kompromisa tukaj ni.
Walsoabarg, Oolo. — Predno to tukaj utrgsli premogarjem plače, so kompanij« prigovarja ln ljudem, naj se jmd pile jo sa znižanje mezde in ohljuhovali so jim. da bo potem vse dobro, da *e bo delalo vsak dan.
S*daj vidimo, ksj je nastalo in p<Mljrtniikih obljub in kaj so pmtali delavci v Colorsdu. Ns tisoče jih js tu, ki ne ssslužijo ts vsakdanjo hrano ia stanovanje. Kidaj sam so lahko prepričsli, kaj vse ao zmožne kompanije ob-' ljuhljati, a da so vse obljube samo past. Delavci so se le lahko prepričsli, kak« zvijačno je vse ptMtopanje tnkajlnjih podjetnikov. a vnemo so ss le dali »peljati. Kdo je temu kriv? Delavci samit
, Podjetniki delajo pri na« s fn-
JAVNA GOVORNICA.
Glasov! članov S. N; P. J. In Sitataljev Prosvoto.
Stirllisacija.
Rosljn, Wash. — Gotovo so ss marsikateremu ponižnemu zem Ijanu države Washington utrnile solze hvaležnosti do svojih ' po atavodajeev, ki so baje iznnili uspešno sredstvo za neutralizira nje malih tatov, posebno takih katerim telo diiijo svinjske krače in sprejeli pred letom posta vo, ki dovoljuje ravnateljem v gotovih javnih zsvodih in poholj* levalnieali, tla sc poslužijo stirlli-tac i je. Taka postava jc bila pri nas kakor podobna tudi v Oregonu sprejeta po priporočilu zsvodnegs zdravstvenega odbors.
Niccr je pontava ie problematična in bržkone jo ho najvišje sod i »<V ravnilo tjs, kjer je ta ta-ko živalsko idejo najboljši pro. stor.
Kako hi se taki tskoni lshko vporahljsli ta brezposelne delav-oe, ki so prtmorani včasih tudi krasti, da naaitijo svoje družine, nam precej v jasni luči poja«nju» je sledeči thičaj r
V J akt m i. "VVash, mslem po-IjedeUfcem me«tu je sodnik, ki je vzbudil precej pozor no« t i v rez-*ojanju o sadevi nekena poljske, ga delavca s petimi otroci, ki je bH polen tvojega uhoitva le brez poda To dieer danes ni nič novega. čeprsv lelodee zaktevs vsak dan hrane. V tsko neizpros-
Burgettstoarn, Pa. — Nikakor se ne moremo pohvaliti radi de la iz nale naselbine:'Nekateri rovi so sicer odprti inj/ njih se bratu je i« precej dobro, drugi pn počivajo že cclo leto dni.
Hil sem na pr^iogarski kon venciji v Ihdianapolisu moseca februarja. Ko je bila dne 14. feb pričeta konvencija, je bik) nav zočih že kakih dva tisoč delega tov. SladU sem debatam vseskozi konveeije. Ko je prišel na prec Sodniško mesto Lewis in otvbri Jtonvencijo, ni bflor proti njemu mqd govorom hiti enega ugovo ra, dojim ko je nastopil br. Ho wat in prosil za besedo, te niti ni dobil.' Sele ko ae jc israsila veči na, naj se mu da besedo, je lahko govoril.
Iz njegovega govora ae je videlo njegovo voditeljsko zmožnost in marsikdo, ki je biL napačno njem poučen, se je lahko prepri čal, da ni tak, kot so mu ga ali kali drugi. Govori! sem aam njim in spoznal, kako zelo se po teguje za mdarje, člane svojega distrikta. Uvidel iem, kako vel ko trpe sedaj premogsrji v Kšn sasu, da z njimi podjetniki lahko počenjajo kkkor se jim ljubi, sko sc podajo na delo, pri vsem tem pa so ti linijski" delavci zasto pani na konvenciji po takih dele gatih, ki zanje ne store ničesar in le pritrde, kar se jim narekuje od zgoraj. Ns konvenciji je bilo tudi nekaj Hlovenccv in dobili so se med njimi celo taki, ki so bi nasprotni dobrim voditeljem Prav nelepo je od ljudi, ki pošlje jo ns konvencijo tskft zastopni ke, in boljie je, da na konvencijo IHiiljejo samo pismeno poročilo
Govoril sem s predsednikom 12. difltrikjn, ki sc jc izrazil, da sc le ni zgodila taka krivica kot tedaj, ko jc bil kansaški distrikt s svojimi dobrimi člani izključen pri čemur pa ni kriv nihče drugi kot IiCwis, ki bi bil rsil S udi 12 strikt suspendiral.
Kljub temu je bil Lewi* izvoljen. Delegatje pozabljajo, ali pa aploh ne vejo, po Čegavi zaslugi je med rudarji v Zapadni Vir-uiniji tolika revičina. Naj govori mati *'JoncsH kolikor hoče; plo-Hksjte ji in prircjsjte ovseije \ toliki meri hočete, žrtvujte so irmotno kolikor hočete, pri ru-dsmki organizaciji ne ho napred ka temveč pogin, ako boste tako preairali dobre značaje, volili pa take može, ki bodo delovali za kompanije in ne za vas.
Dne 1. aprila hosts priits v Rurgettstoarn mati MJones" in predsednik 12. premogarskega o-krožja Frank Fsrrington. Pszite rudsrji. ds ne boste samo tskrst navduieni. ko boste slilall lep
jndje, ki bc organizacije.
bodo delsli za proevit
ST. Va. — Dopisnik iz naše naselbine pravi, da dslajo nekateri noč in dan, drugi pa sploh nič. Bilo je ros, da smo neksteri, ki delsmo po dnevu «li zvečgr nazaj po par ur na del., kar pa nikakor ni proti pravilom U. M. W. of A. Zato mislim, če je nekomu dovoljeno tako delo, mori biti tudi drogemn in čo nekdo ne mara delati večernega dela, da tem še ni prepovedano, da ga ne sme opravljati njegov drug.
Precej čaka sem Že član U. M. W. of A., nisem kriil pravil organizacije in jih tndl ne bom. Dva-krat na mesec imsmo sejo pri na-ii podružnici organizacije in oni, ki jim ni znano, ali ki ne marajo razumeti pravil, naj pridejo na sejo, tam je prostor za govorjenje nikakor pa ne po naselbini med zasebniki. Zato jim svetn-. em, nsj vse take zadeve prinege-jo na dan pri seji, s čemur bodo dobili največ ugleda.
Radi dela gre tu nekaj boljie kot prej, s tem ps ie ni rGčcno, da delamo vSak dari. Podjetniki najbržc mislijo, da bi jim nakopali premoga za deset let in potem, da hi lahko na nas pritiskali toKko časa, da bi mi rftaVko izgubili. Res je, da so nas precej izčrpali, a mislim, da so njihovi računi že križani, ker jih delajo brez krčmarjs.
Sliial sem, da ponekod v Zapadni Virginiji obratujejo za plačo $2.95 na dan in nakladajo premog po 35c za tono. Resnično beraika plača je to, če pomisli-mo, da imajo podjetniki po dvaj-setkratni dobiček od akupljenega premoga. Težak boj se nam obeta, ker njim I« tako visoki dobički niso zadostni, in če bomo v svojih zahtevah'podlegli, si lahko mislimo, da bomo nakladali premog po 20c za tono. v
Na kompanijski prodajalni so nsbili letak, ds bo mezda po 1. aprilu s strojem po 40c od tone in dnevno delo po $4.25 ta delavca pri sti^ju, njegovega pomaga-Ča pa $4 na dan. Najvišja mezda bo torej $4.25 in tudi ne bo več "chefc off" sistems. To naj bi bils nekaka kompanijska mezda. Premogarji so se brili norce, ko so videli letak in šeiiato noč ga iztrgali s stene prodajalne. Kompanijski pissr je pošiljsl drugi dsn kletvice proti nedolžni steni in povpraševal, kdo je strgsl, da bo dotičnega takoj od dela odpustil. Premogarji so se tudi na take grožnje smejsli. Še tisti večer je bil nabit nov letsfc, toda drugi dan, v^k, kdor je stopil v kompanijsko.. prodajalno ae je moral držati sa nos. Kazgovarjali smo se drugi dan o letaku in nekdo je celo povedal, ds ds nagrado dotičnemu, ki rna t belega napraviti rumeno.—J. Jardas.
Ehn Orovs, W. Va. — Delavske razmere so pri nas ha isti stopinji kot po mnogih krajih naselbinnh, od koden se pritožujejo rojaki.
Kar se tiče jednotinega dni-itva. v na S i naselbini, precej dobro napreduje. Druitvo je Se mlado, vendar je njega nspeh po-voljen za začetek. Večina smo pii tem društvu samci, bolje rečeno pečlarji, ker tn hi več kot pet slovenskih družin vsega skupaj. Tudi ti še niso dolgo let poročeni. zato se mi samci nikakor ne moremo družiti t njimi.
Ravno tu tiči vzrok, da sem prišel z dopisom pred javnost, ds bi svetu povedsl želje nss ehn-grovskih peČlsrjcv.-— Naveličsli smo se ponfivati piskre in ponve eden bolj od drugOgs, ae diii nam več brissnje peči in gospo-dsrjenje brez ženic. Slovenska deklets naj torej ne zamerijo, da prihsjsmo s tsko vestjo ns dsn ieje sedaj po končanem pustu, tata pa nam jo toliko bližja Ve-^'iksnoč.
Katero torej veseli stopiti pod zskonski jarem, se lahko pripravi do Velike noči in pri nas si vsaka lahko zbere po svojem o-k usti, ker nss jo dovolj. Poleg tega imamo todi vssk neksj pn krsnka ia poh&va, kar pa še ni pri hiši, ae ho lahko knpilo po z-
K.ko boj kon*., je veliko odvi.no od vod^ev^»'S^tlSTJSSl 5&S r^
ne je, ksdsr bo trebs. Ako kstors govor, temveč ds boete vttrsjsll misli n« ksj resnega, nsj ss k med gotovo stsvko. ker sicer vaVnam prijavi ustmeno ali pismeno, vse nsvdnšenje ae pnmsgs. Pri priloži sHko. ksr bomo aa sakte-prihodnjih volitvsk ts vsle la-J vo vrnili. — Loait Stark v imean kale. dhtrikte in povsod, glejte,) vseh pečlarji na Rim Orovs, ds bodo prišli aa vodilno mesto W. Va.,
ZEISKE O90IUEE NAVIHANEM
SLE
KBKO ženo je spravil sko
RAJ ob VSI prihranke
Ta slepar je bil svojeČaano pri-vatni detektiv in stavkokaz.
New York, N. Y. — Alfred E. Lind*ay, ki je osleparil že m \>w Yorku za več ko $600,000, i-,„„ j,, drugo zgodovino za aabo.
produjal je dekleta v belo suž-nost, bil je detektiv ln stavkokaz. Med njegovimi žrtvami je Carlot-ta NillHon, stara gledališku igral ka. Od nje je izvabil akoraj vse njene prihranke pet in dvajset let, h katerimi ae je mislila pre hraniti na stara leta. >Jeka drtiga irtev je 75-letna Adelaide V. Riee. Od nje je izvlekel pet in dvajset tisoS dolarjev. To je bil »karaj ves njen denar. Neka druga žena je vdova s štirimi otroci. Državni pravdnih ne navaja nje nega imena. Ta vdova, ki'je pohabljena, ran je zaupala dvajset tisoč dolarjev. To je zavarovalnina, ki jo je vdova prejela po svojem soprogu. Osmukal jc tudi inr*. Lillian N. Duke, bivžo ženo James B. Duka,' tobačnega mag-nata, za $.'>75,000.
Njegova metoda'je bila zelo e-nostavna. Seznanil ae j* z ženskami v hotelih prve vrste. Oblačil se je fino in tem ženam je pripovedoval, da pripada k notranjemu krožku finančnikov/ ki vladajo deželo.
Izvedelo se je, da ni bil samo detektiv in stavkokaz, ampak da je v letu 1918 oglašal, da potrebuje ženske za detektivsko službo. Takrat mu je bilo igrača natopiti kot višji ameriški tajni agent, ki išče lepe žene, izobražene, brihtne glave, dovtipne, da pomagajo loviti nemške vohune in "nelojalne Američane." Na take oglase jc prejel veliko odgovorov, ali ena žena ga je dala a-retirati. Neki misterijozen vpliv ga je takrat rešil sodnijske obravnave. Zdaj seveda ni mogel loviti več "nelojalnih Američanov" in poprijel se je drugega dela. Pričel je slepariti stare žene, osušil jih je za njih prihranke, s katerimi ao ae hotele pre-hraniti na stara leta.
PftOSVETA
12 DELAVSKEGA SVETA.
(Federated Prees).
Stavka v Rhode Islandu se širi.
Štiri bombažne predilniee v Provi-dencu so zaprle vrsta vsled stav-
INDIJANCI V ANDIH UBIJAJO STARE LJUDI.
Znanstvenik pravi, da pervvanaki Indijanci določajo življeaska lata.
Boston,
— Dr. Joseph
ke tekstilnih delavcev. Zadnjo ne-P?.1;0*' brit*> znanstvenik, je deijo so imeli atavkarii v vseli 5	v ri»okih
mestih shode, na katerih so raz-	k°Uko kkfkt ,e naha-
pravljali o predlogu državnega Ž? * * I"*®1 poaredovalnega odbora Ta le de	*	,V°j *M
lavci takoi vrne^nu i r • A pn,ŽIV<,|a V VMi Cerr0 <*• PasCO,
nvtde. Milica je kil« T^t^^Z^Ti^
nad morsko površino.
Dr. Barcroft je svojim poslušalcem povedal, da visoko gori v Andih živi pleme, ki določi' živ-Ijeneka leta in ubije vsekega, ko doseže določeno šjevilo let. Dole
»draži, kjer ao bili shodi. Brezposelnost v Holandiji. Na
Holandakem se je pojavila velika brezposelnost, katero je povzročila
industrijclna kriza. Pranooski mornarji
kupujejo
mornarioo. Francoska vlada pro- I četi je uradnik, ki konča življenje
dala državno trgovsko brodovjelosebe, ko je dosegla določeno sta-
PREMOGOVNIŠKI PODJETNI-KI NA ANTRAOITNEM POLJU SO ZA ZNIŽANJE MEZDE.
Atlantio Oity, N. J. — Odbor organizacije podjetnikov z antra-eitnega polja, ki že nekaj čaaa tukaj zboruje, izjavlja, da podjetniki nastopijo proti rudarski zahtevi, da se mezda poviša za dvajset odstotkov in obenem bodo podjetniki predlagali, dn ae mezda zniža.
Samuel D. Warriner, predsednik odbora in predsednik Lehigh ('osi in Navigation kompanije, ni hotel poročati o nadaljnih detajlih, dasiravno je znano, da so podjetniki sklepali o bojnem načrtu proti rndarjem. Tudi IIoo-verjeve izjave ni hotel komentirati, po kateri naj se zastopniki podjetnikov snidejo s zastopniki iudarje"v, da se sklene nova pogodba.
Voditelji rudarjev so bili pripravljeni se ndčležiti skupne kon-ference. Podjetniki menijo, da so razmere zanje ugodne, pa naj pri-de do obrambne stavke ali do iz-l"»ra. Oni celo sanjajo, da sc jim mogoče posreči uničiti rudarnko "rtranizacijo U. M. \V. of A.
in Mornarska federacija v FVan riji jc aranžirala nakup 17 najboljših psrnikov.. Federacija- namerava obratovati parnike kooperativno po zgledu italijanskih mornarjev, ki imajo kooperativno trgovsko brodovje.
Stavkajoči jeklarski delavci v Vorkvillu, O., ne smejo več imeti stavkovnih straž okrog jeklarn VVheeling Steel koiporacije. Tako »e glasi prepoved, katero je izdal sodnik Slšter v Columbusu. Dražja bi rada uvedla Odprto delavnico. Mestni župan Cass jc do zdaj pokazal ,da simpatizira z delavci. Družba je zahtevalo policijo, pa je ni dobila.
Poraz rudarjev na Češkem. Z lunaja javljajo, da jo stavka če. hoslovafikih rudarjev končala z velikim porazom za delavce. Rudarji so se vrnili na delo 13. fe-iruarja. Njihova enotna fronta jc razbita in vprašanje znižanja mezd se bo reševalo v vsakem okrožju zosc. Pričakuje se, da K)do rudarji zavrgli mezdne zaključke ,ali ker so njihove vrste razdeljene, nebo mogli nadaljevati boja. Kapitalisti v Čehoslovakiji vodijo veliko ofenziVo proti orga-niziranim delavcem na vsej črti.
Odprta delavnica zaprla rudnik. Pacific Coal kompanija je po 'amčriškem načrtu" izprla unij-akc rudarje in hotela obratovati rove z neunijskimi delavci. Pred nekaj dnevi je pa morala zapreti epega največjih premogovnikov v drŽavi Washlngton zaradi velike izgube na profitu vsled ponianj-canja izurjenih rudarjev. Nekaj čet sto neunijskih rudsgev je bilo vrženih na cesto.
Splošna stavka stavbinskih delavcev v Clevelandu. Okrog 25,000 organiziranih stavbinskih delavcev je zastavkalo v sredo zjutraj, {o so podjetniki naznanili znižanje mezdo 13 do 36 odstotkov. Vse stavbinsko delo v Clevelandu, katerega pogodbe znašajo 23 miljonov dolarjev, počiva.
DBLO NORCA.
Chieago, DI. — Mike Norris [""»lovni odbornik nnije voznikov^ 'a prevaženje cementa, apna in kamna, je rekel, k6 je Sel s doma da mora ubiti štirinajst oseb. 1'redno ga je prijela policija, je streljal na tri osebe in dve sts n pašno ranjeni, da podležete mo-iroče zadobljenim renam. Policija ^»di, da je Norrie umobolan.
rost.
Ne daleč od rudnika, ki daje veliko vanadija, Živi pleme Ko-los. Če v tej vasi kateri prebive-leo postane eter, ga občina ob prireditvi velike slavnoati sne.
V drugih vseeh so zopet druge navade. Ako stara oseba zboli in so znamenja tukaj, da kmalu u-mre, jo puste umreti naravne smrti. Ako star človek ne ksže znamenj bolezni, ga obišče krv» nik, ki ima nalogo, da sprsvi .s sveta stare ljudi.
Komisija, ki jc xštudirala Indijance, pravi, da so andiski Indijanci zelo staresa plemena. Žive v podsemskih luknjah in nikdar ne slečejo svoje obleke. Napram tujcem ao zelo bojazljivi. Domačini so zelo močne rasti, toda ho-dijč počasi. Vse pohištvo gre lahko v eno vročo.
. Drugih navad nimajo kot da žvečijo listo kokos-paln^e, ia katerih se izdeluje kdkain.
UMOR, ALI KAJ?
Hinsdale, HI. — Pol milje severno od llinsdala so našli mrtvega tujea. Truplo, ki je ležalo v grmovju, je bilo še smrsnjeno. Pod desno ramo je ležal eamo-kres 32. kalibra in slabega iadel-ka. Tujeo je star okoli 32 let, visok okoli pet čevljev in osem palcev. Na perilu je znamenje "A. B. G.," na auknji pa "R. C." Po-ieija sodi, da je bil tujec umorjen. Po sodbi policijskega načelnika je bil vsak strel smrten in človek, ki je imel ne strel v sebi, ni imel več moči, da odda še drugi strel.
M rs. H. B. Evans pripoveduje, ds je v soboto popoldne četrt na eno slišala oddati močan atrel v smeri, kjer ao našli mrtvega tujca. Po tej izpovedi aodijo, da je bil tujec uetteljen v avtomobilu, na kar so mrtvo truplo skrili v gorovju.
DVA STA POSTALA ŽRTEV viHARJA V severni minni. ŠOTI.
Ohicago, IU. — Počasi prihajajo vesti o strašnem sneženem vi-jiarju, ki je divjal v Minnrsoti. Ustavljen je bil brzojavni in tele-fonski promet, ponekod pa tudi vlaki niso vozili. Dve osebi sta u-mrli v Minneapolisu. 72-letnegn Ifevrarda so našli mrtvega v ve-likem sneženem zametu. James 8. Bsldwin je podlegel vsled silnega napora in trpljenja srčni napaki.
Dulnth je bil dva dni popoln0 rna odrezan od ostalega svets. Stari ljudje prsvijo, ds še tride-set let ni bilo takega sneženega
viharja.	»
■Vihar jc napravil tudi veliko škodo na sadnem drevju. Padlo je devČt palcev enega.
ZDRUŽENE PEKARNE LAHKO ZNIŽAJO CENO KRUHU.
Kitajska braa vlade v Pekingu
Peking, L marca. — Severno kitajska vlada v Pekingu ne funk-Hjonira. Ministri ao brez predse«! niks, blagajna je prezne in spge ntirsno skladovanje posojil je na-letelo na veliko opozieijo. Pred-•"•dnik republike, kl je politično izoliran, ne more dobiti nikogar, ki bi prevsel ministrsko prcaed-
ništva.
Minneapolis, Minn. — W. A.
Anderson, bivši mlinsr, je prede vsi pred Gospodinjsko zvezo i Hiehmondovi dvorani. Dejsl je, da le zedruge leh^o znižsjo eeuo kruhu. V svojem govoru je nsgls-šsl ds so vladne pekarije proda-jale hleb kruha no. šest eentov v vojnem času. ko/je "tal sod moke od $16 do S17> Privetne pekarne »o pe ob tem času izjavljele. da ne morejo prodajati kruha ceneje kot po petnajst centov.
Zelo važno vprašanje j««. kako je organiairana razdelitev kruha, ki more biti tak« sasnovana. da srroški niao veliki. Po njegovi sodbi bi lehko velika sadraAoa peksrns prodajale hleb kruha |po Ut centov ia še bi imsla debišek.
Japonski liberalci protestirajo proti isključenjn Saugerjeve.
Toki jo, 1. marca. — Japonaki ibcralni elementi so uprisoriH vi-tisr protesta zaradi odloka japou-ske vlade, da se smeriška sgitato-rics za porodno kontrolo Margaret Sanger ne sme izkrcati na Japonskem. Sangerjeva jc zadnji teden odpotovala iz Ban Franeiscs na Japonako. Baron Išimoto, vodja gibanja za kontrolo porodov na Japonskem, je izjavil, da l»o akcija vlade še bolj resširila gibanje. Liberalni listi tudi obsojajo vlado zaradi tega čina In pišejo, da je Čas, da ae na umeten način omeji prebivalstvo Japohake, da ne Isido japonski iroperialistl vedno kričali po ekspanziji v »Aziji.
(Včeraj je Irflo poročeno, da japonska vlada dovolila Kangcrje-vi oblakati Japonsko, toda ne bo smela predavati o kontroli poro dov in uatanovljeti tozadevnih klinik).
NOVA POMOŽNA OROANIZA OLJA SA RUBUO.
Strokovna unije so ustanovile svojo akeijo.
i
Sloieitki Nartfc«
UiUMvliMs S. aprila
Priprt* Jdnti

liho. IV. jaalje 1007 r dršeri liliji«.
Chieago, 111. — (Feder. PresiO Ameriški, strokovno organizirani | GLAVNI STANi tS87 SS SO. LAWNDALK AVE., CHICAOO, ILLINOIS.
dolsvci so ustanovili svojo! lastno orgsnisaoijo v pomoč stradajočim ruskim kmetoni. Poinošna organi sacija se imenuje 4 4 The T rade Union National Coinmittee for Russian Relief in glevni stan bo v New Vorku, Liggett Building, 42ud St. in Madison Ave.
Timoty Healy, predsednik Mednarodne zveae železniških kurja-čev, je predsednik organizacije. V odboru so sastupane brez malega vso strokovne unije, ki spadajo k Ameriški delavski federaciji in mnoge neodVlsne unije. Pomožna aktija bo strogo nepolitična. Jos Manley, ki je tajnik in blagajnik pomožne organizaeije, je dejal po ročevaleu Federated Presna, da sds j ui Čssa sa kritiziranje ruske vlade in sovjetskega sistems, marveč glavna dolžnost vseh delavcev mora biti, da hitro pomagajo stradajočemu ljudstvu v Husiji in ga rešijo amrti.
lavršavalni odbor:
Aadrev VUMeh, R. P. D. T, lajsik MiIUmm t '
KUKLUKSOVOI EO PRBTEPU POTOVALNEOA AOBNTA.
Olaremore, Okla. Jsck llur-lingtona, potovalnega agenta za tvrdko v Kansas Cityju, je cestna drhal vzela iz ječe in ga odvedla is meata. Kuuaj gn ju silno pretepla z bičem in mu ukazala, da naj zapusti inesto in se nikdsr več ne vrne nazaj.
Burlipgton je |ail aretiran ns obtožbo dveh šolario, da ju jc zvabil v avtomobil in da je grdo ravnal z njima.
Lokalni list je prejel pismo, ki je imelo podpis "Kukluksklsn." Pismo pripoveduje, da so Ku-kluksovei pretepli llurlingtona.
Semjonov na potu v Ameriko.
ftangaj, 28. febr. Gcnorai Gregor Semjonov, zloglasni eariat in vodja bclogardistlčnih čet v Sibiriji, je odpotoval s psrnikoui *' Bnipress of Russia" v Združene drŽave. i4emjonov potu jo inkog-nite.
Ford odpre tovarno v Nemčiji.
Berlin, 1. marea. — Tukajšnji "Der Tag" javljaj da ameriški avtomobilski magnet Henty Ford sezlds tovarno za avtomobile v Hamburgu, v kateri bo zepoelenih 40,000 delavcev. List oe huduje, da Ford ngrožs nemško motorno Industrijo. Krajevne oblasti v HamlVurgu so ps zsdovoljne.
Kmatski isgredi v Italiji. Rim, 1. msrce. — V Csmpagno-nu, nedeleč od Iiiina, so nessdo-voljni kmetje včerej napadli javna poslopju, ker niso dobili oblub-Ijenih zemljišč. Karabinjeri so streljsli na kmotc in okrog dvajset je oldežalo ranjenih, eden smrtno.
Oladovni begunci hodili devet
Berlin, 1. marca. Osemindvajset Nemcev, ki so bili naseljeni v nemški komuni ob Volgi v Rusiji, kjer je zdsj veliks lakota, je včeraj prišlo v Berlin. Begune! so potovali devet mesecev, večji-del peš.
UPRAVNI OOSI FrW~4»lk VUn«I Caiakar, r^.«
S«« aa, Ukm»*m*n% Pa., mi. ui.ik MallU« ^ __________„_____
BU. Narak, tl. blagajalk Jaka Vagrick, araSalk glasila JaAa ^avaHalh, aprsailall fUsila FlUp Ga4iaa.
POROTNI ODSSKi
i^T^^.fV	A. VMaVi Baa OfJ, Kly. Mlaa.,
/ufi Tu.	Lawraaw, Pa„ Jaka Oarlah, 4t4 W. Nay Si., Sprla«-
BOLNIŠKI ODSEK i
OSREDNJE OKROSJK. Sla. Naaak, pr^s^alk, SUM* S. Usra4.U ArH Cklaaga, IU.
VZHODNO OKROSJK. Ja.ab AmbroU«, Sa. IM, Maaa Raa. Pa.
^.ia..	Crai^i, aa« K. ISTtk S^GlaMlaaA O.
ZAPADNO OKROŽJE i Aai«a AeUr.Sas 104, (W Kaa^aa ia«eeapad.
Ma« Mar«. Saa ISS. SakT. lllaa., aa sararaaapad. Mik. Zatal, S4S3 S. Wia.ka.iar It., MarrarTutah.
Nadzorni odbori
a	So. Craw#ar4 Ara., Cklaaaa. IU.. Fraak
(ZllijPoMar#M#r	D- WUUa« Slttar, iMf It. Clair St.,
Združitveni odbor:
Pradssdalki Fraak Alal, IIS4 Ss. Crawfard.Av«., Cklaaga, IU. Joik. Oraa, 3S3S W. Sftk tCCk^M, iT J-. Skok, 1101 K. S3r4 St., CUv^ToR*. VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. F. J. K.ra, CSOS St. Clalr Af^, Claralaod, O.
POZOR ^Kmt-pmmdmrnmm m gl. aJbaralkl, Id delajo e glavaaa m v ril takala.
VSA PISMA, ki sa nan.laja aa pasla gl. predsedalka sa Pr«d«*4aUtva S. N. F. J.. 26S7 BS So U^šal! AATckU.M, IU.
u. viEsia1?^vlf!?hnilk.1 ^pr0?* " NASLOVI, Balallha tej. alitva S. N. P, J., SSST-SO Sa. La«a4ala Ave., CkUaga, IIL
Jk	FOilUATVE IN STVARI, kl sa tlšaja gl. Isvrlavelaage
^•rala jUaat. vobj. sa aatlava. TsJaUtva S. N. F. J., SSST-SS Sa. Uss-
VSE ^ ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI M palUJaJa aa ss.lavi Slatajalltva S. N. F. J., SSST-SS Sa. UvZlalaAva.. ObEM^Cl.
V M

Vh prltašba ala4a pa.lar.aja r «i. lavršaaalaam adharo M aaj pešlljeja Fraak Zalta«, pradsadalka aa4saraacs adbara. «iSsr aaalsv ja agaraT
Vsi prialri aa gl' psratal a4sek sa naj palUJaJa aa aadav. Jaka __
waa4, 4IS W. H.y St., SpHatfial4, UI.	M	S"m
Vsi ilapi.1 4a 4ra.l aplal, aa.a.alla, aglasl, aaraialaa la splah vsa ker
Južna Amerika b4 bOa rada za itipsai v fl sos vi.
Pariz. 1. marea. — Argentlnija in Brazilija sU poslali noto Italiji s zahtevo, da se jlms dovoli posla ti delegate na mednarodno eko no m m It o konfereneo v Genovi. Helija je poelala južnoameriško not.) vledem Anglije, Francije, Belgija in Japon.ke. Pričakuje ar, da t*» ententa dovolila predstavništvo južnoameriškima republikama
Amerika dala Avstriji $10,000,000
Dnnaj, 1. marea. — Združene države eo
Nemčija plačuje.
Pariz, 1. marea. — Kapsraeijska komisija je prejela peti desetdnevni plačilni obrok v veotl SI miljonov zlatih mark od Nemčije.
VLADI V ZAPADNI EVROPI 00 *EOLOVE*K?
(Nadaljevanje s prve strani.)
gospodsrske rszmers ne dovoljujejo izdstkov za pomožno skeijo, je rszgelll vso hinevščkio zapad-noevropskih vla«l. Vlade |»otre»Hi jejo velike etalnc armade in Imjne mornarlee — In to je tisi s z^pre. ka, kl izključuje vse drugo. Izdat ki za eno asmo bojno ladljo bi zs dostoveli za pokritje pomožne skeijr v Hti.iji in nasitili miljone ljudi, ne ds bi treba nslsgati ka-kib posebnih davkov. '
Dr. Nsnsen m je jsko puhvelno izrssil n delu rssnih pomožnih o r gsaiaaeij v Kosiji, največ dela je
so pa sovjetl Izvršili čudežno ilolo: založili so kmete v večini krejev i semensko pšcnieo in poskrltcli, ln jo bila osimiua posejana, .
Površina gladovnih provinc jo večja kakor vsa Frnneiju in mm •'13 miljonov prebivalcev. Domneva se, da jo miljon ljudi Žo pomrlo gladu in vsled bolezni in 19 miljonov jo v nevernosti smrti v prihodnjih par meeecih. V več kakor štirih letih rtianatveno organiziranega uničevanja človeških Življenj je bilo izgubljenih nekaj manj ko deset miljonov življenj vsled vojne.
"H herojskim naporom se bi Se dalo rešiti kakih deset mil Jono* ljudi," je nadaljeval dr. Nansen, "medtem ko za druge ni več pomoči. Vsi konji ao izginili ln drugih transportnih sredetav ni za dosego ossmljenih krsjev, ki leže proč od šelczniee. Guliernije ob Volgi, nekoč žitnics Kvropo, se iz-preminjsjo v obširne kose mrtve puščave. Dr. Nansen je zaključil; "Po temeljiti predstavi sem se temeljito prepričal, da je elmolut-no krivično pripisovsti to nesrečo boljševizmu. Lakota je prišla vsled civilnih vojn, ki so zsdržale Kusijo, da se ni mogla opolnoči takoj po svetovni vojni; prišla je zaradi sedemletne blokade; nekoliko je kriv tudi rekvizitom! sistem sovjetskih oblasti, 1(1 pa je bil odpravljen predno bila kakšna znamenja lakote; glavni vzrok pa je —. tako velik, da vse prejšnje lahko izbrišemo — velika suša leta ltt'Jl., uajve*Ja v zgodovini, kstera bi pretresla tudi najmočnejšo državo do njenih temeljev,"
bajonetom sunil v trebuh ln praa ter ji končno še prereza! vrat. Nato je pol trs I vse njene dragocenosti, med njimi 18.000 kron gotovine, jo pokril s snegom ln pobegnil. Deklica, ki je ostala pri vsem tem še šiva, ae jo s nadčloveškim naporom privlekla do eeate, kjer so jo nsšli mimoidoči ljudje, NeeraČnn deklico ao1 prepeljali v bolnico ter jo takoj sssHšali. Vsled slabosti ps je padla med saališanjem v na* zavest. Ksr je komanda mesta od-rodila glede vojaka nemudaaia pogon po meetu, je bil še Isti dan prijet vojak z imenom Dšuro Vlažiš. Ko pa ao ga pripeljali pred dekli-oo, jo ona isjavila, da ta vojak ni pravi hudodaleo. Izkazalo aa je, da je povedal beetialnl vojak deklin! napačno Ime In da bi sk o rs J spravil svojega tovariša v smrt, čs ss bi sam Bog očuvsl življenje mlade deklice. Dskliss je isiavlls, da ja bil njen sapsljiveo doma v Tusll v Bosni. Vojaško oblastvo je odredilo neto, da se primejo vsi vojaki, ki so doma v Tusll. Ko sa je sasna* lo za to povelje oblaatvs, ss ja Is-lal hudodelca s svojim nemirnim obnsšsujem. Preiskali so takoj njegove stvsri ter nsšli med njimi še vse, kar je deklici odvset. Tudi njegov bejonet j« bil še vee okr-vsvljen. Ropsr je doma v resnici v Tuzli, se piše Mshmutovld In je mohsinedsnskc vere. Deklica, ka« tere zdravetveno stsnjs se boljša, je izjavils, ds je prijeti vojsk pravi krivec.
lale Avstriji v oblik, pa isvrftifa sovjetska vlade same;
KOVICE IZ MMIE.
V Knežji lipi pri Kočevju so ze
sledil! velike sklade železne in bakrene rude. Kaj se ne sme IsvaSaM v Italijo?
Italija je prepovedala uvoz vina, žganja, sadnih eokov, pomešanih z alkoholom, pohištva, okvirjev, lgra'-# kožnih iedelkov, svežega sa. dja in grosdja, vžigalic, auhegs mc.a in krompirja. Tobaka se .me uvoziti za osebo do 4 kg. I vsžsli ae smejo pohištvo iz lievmJhege le ae, leaene pete, leseni podpisi i iu leseni križi.
Zverinski Slodn v Zagreba Vojak Džuro Vlašič s« je ^rnanil v Daru vam z deklica M.njo Mola fcevo ter ji ob! ju Ml priskrbeti v Zagrebu dobro .lužlto. PrlšadM v Zagreb, je našel za deklieo službo kar ji je i/poeo*!l. Ilološ je prišle
VESTI 12 FHM0UA.
Propadanja Liburnlja. V Trst« je nskupičeuega aa miljone vrednega blaga, sa katerega pa nI kupcev. Vsled nesrečne italijanske politike propeda Trst vedno bolj In Isdj. Na Reki raaU v pristanišču trava, kajti Že Uta in leta nI prispele na K<'ko nolieua ladja. 14-burni ja, obrežja Istre, ja obsojeaa prav tako na gospodarsko smrt. V opni ijo, kl Jo je obiskovalo pred vojno do SO.000 tujeov na leto, je prišlo lani Is 500 tujcev. Veo njeno okolleo Js preživljal akoraj aamo tujski promet, Zaradi tega narod propada ter preklinja dan, ko je prišla ponoena in dlvnolspa Ubur-»dja pod Italijane.
Za kubsai« piva doma
imamo v selegi in raa i
živil in obleke vač ko deaet milj« jsovjatska vlada je storile toliko v Zagreb, purtlle v neki goetlli.i
dolarjev milodars. »Amerišk. I kolikor je splob mogoAa pričako-1 prtijego, neto pa m sestala s Via tžna admmiatraeija je prev Ivatl od nje. l*/ni kmetje eo aarie- «|šem, Vojsk jo je peljol v goni DMiiala za SMO 000 živil rfli žito za seme in s tem podaljšshjproti Vrehčam Na semotnem krs
nov
pomožna
kar poslala sa «*J0,000 prehrano ptofesorjev lo dljako* Ukoto sa vaš
kljub teidu ju jo najprej posilil, potem jo f
ISjšT1 DeMti ja t , rukt.nl« la resnih l—o»,
JL tS«M> f eae kraja.
Orarariiam, ^a4eišar)am-ia V fSO» dajalo. lalMnlae purt pri ra#)lk S
mfanaaatia nai
■ frank

Union Savings Bank
hRICKBLDG S'hAvchGrantSt PituLuroh.
Cpnmgmc CMmu TbsigsnjiincuE
CipniN IW»J $TV»m
direktna služba v
JUGOSLAVIJO
preko Htm ' •
Mrt. Chu. Stevena,
2831 W. lOtk Stroot, Indianapolis, Ind.
Daje posebno pozornost m vse porode. Pokličite na Telefon Belmont 4072 sa vsak slučaj potreb«. Zmerna cena.
(Dalje.)
„Btavim, da ato jo dobili pri tistem oficirju, |aj?" je vprašal Pjotr Htepanovič.
" Torej potna te tudi njega?"
"To ae raiume. Dva dni sem krokal š Iljlm . . . Teipu človeku je bilo sojeno, da mora
|lioretl.M
"Hm — če je v resniei nor."
< "Zakaj ne bi bil T Morebiti /sto. ker je za-čel gristi?"
"Ampak, dovolite: če ste videli te stihe v Inozemstvu — in se sdaj dobe pri oficirju ..."
T"Kajt To ni nikakftna štrena! Kadar vidim, Andrej Antonovič, me hočete izpraševati? Veste kaj," je povzel mahnma z nenavadno res-fiobo. *To, kar aem videl v inozemstvu, *em po gvoji vrnitvi še povedal, komur trčita; ako tisti it bi Ml zadovoljen s mojimi pojaanili, bi sploh p» bil oarečil tega mesta s svojo navzočnoatjo. Misliiu. da je moja reč v tem pogledu opravljena Šft Riacm nikomur dolšen računa; opravljena pa li) sat o. ker sem ovaduh, temveč rato, ker niaeni Mogel ravnati drugače. Tisti, ki ho pisali Juliji Mihajlovni in poznajo zadevo, »o mo opinali kot |Miitcnjaka . . . Nu. vrag vzemi vse to; prišel sem vam povedat resno atvar, in prav ste storili, da ato poalali tega svojega dimnikarja stran. Stvar [je vaina zame, Andrej Antonovič, sila nujno pro l*M|jo imam do vas."
"Prošnjo? Hm ... izvolite. poslušam vas, in priznati moram ... z radovednostjo VoliČe vam liHlko fMivt-ni, da nie relo presenečate, Pjotr Ste iNtnovič."
Von l«emhke je bil očlvlduo razburjen. Pjotr IHtMfMnovii'' je prckriial noge. I "V Petrogradu." je sačcl. "*cm bil v mno-piti reAeh odkritosrčen, t m in o nrkatrrih. med nji-■nI tudi o tejl«-" — poirksl je * prstom na "Sve-■p anačaj" - sem molčal, piuč /sto. ker ni lulo kfvdn" govoriti, in drugič, ker sem Imtel povedati ■p tisto, kar so me vpt**ali \ t oh reč*h nerad fcospgani naprej; v tem vidim tn/liko med podle-■srni in poštenjakom, ki nim* dnine krivde, kakor ■la ao ga razmere mlt-parilc . . . Nu. t eno Itcacdo. ■Netimo to. In rdaj . . . tdaj ko »<• ti bedaki . . . Btt. ko je prišla stvsr nn dsn in jo iniate vi v rr» ■k . . . Mlaj. ko vidim, ds vam je ni nm<*l ukriti Kar ste človek t hbitriml očim, ki a« ne iia kar tu ■l irpr« gloiLti . . . oni t«pei pn rijejo dalr knkor Hppi in gluhi, •»« m . . . »'-m ... k eno beaedo h«-m ■fes prišel prosit, da bi rešili človeka, tudi « negs Heh bedakov norca, bi r«k«l lehko v imenu nje-Hitre mlado«t| in neareče, v imenu vaa« «w *love. Hftjubja vaa prosim zanj « , . Saj niste samo v
POPOLNA POSTREŽBA PTUJCEM
V ui«N v.tllum SMarnca Umtmnm aUalku u mlrrtj" * VM u4otm«>M la jmstrrtb* u vm
Ml mAUJmm cUnar v vm krmU p* niJnUjlli mik
simetu*	Pseala— po4 šrUvmim
♦ »,100.0000«	£1