SI. 60. V Trstu, v sredo 28. julija 1886. Oiasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. «.1« rrSP^ i J Z Xha'a 2,krmt lr,<( ln o ™hldna. Cena za v, r,n leW.3, " 1 gl- kr. - Sama pri- ohw kr ta celo leto. - Ponamezne ir-vilke ^mrajo orl onravmiiv J? * j. * v Tr"B * * ••rtol tn v A), da jim narede vesHje s plesom, dobe še od deklet, ki se jim hote hvaležne ekazati, bogate denarne darove, uže nemara dalje časa v ta namen hra- ujevanf. Ko so s koleiovaujem po vasi jim bode možno lepo živeti tudi bres visocih studij, v tem ko so zadnji ne- kako primorani se pridno učiti, da po končanej Soli kako službo dobe. Z novo postavo je ubožnejSemu delu ljudstva nekako otežkočeno šolo kon- čati in si pozneje službe dobiti. Vendar pa bi slabo umel ta za- kon, kdor bi mislil, da je novi mi- nister nameraval z njo iztrebiti koli- kor mogoče ubožnejše dijake. Tega on ni hotel, uiti nameraval storiti, kajti tedaj bi mu se v postavodajstvu lahko očitala krivica in strankarstvo. Postava mora biti jasna in vsem pra- vična, ne pa enim ugodna, drugim pa Škodljiva. Takih zakonov od novega naučnega ministra ne smemo pričakovati, ker žalila bi in srdila ubožnejSo večino in napravila morda novemu naučnemu ministru še zaprek. Da se je postava izdala, bilo je za to uzroka; in glavni uzrok je bil: da so mladina odvrne od preobil- nega obiskovanja srednjih Sol in obrne bolj na novejše trgovinske, obrtniške in druge šole. Ker je uže mej mladino iz srednjih šol priSedšo nadvladal tak proletarjafc, naj bi se ta odpravil in obrnola zadnja na šole, ki jej bodo v javnem živenju bolj koristile. Trgo- vinske, obrtnijske in druge šole imajo namen mladeniče v trgovini, obrtniji, kmetijstvu itd. izuriti, da se potem s zanimanjem in veseljem poprimejo teh koristnih strok ter sami sebi in člo- veštvu pomagajo, pospešujoč koristne te stroke. Namen ni sicer slab; ali bode li kedaj obistinjen? seli s tem odvzame, ali vsaj zmanjša nesrečni duševni pro- letarjat? — Lahko praSanje, ali težek od- govor. gotovi, oddajo določeni del duhovniku, ostalo pa se najbrž pospravi uže bližnjo nedeljo v globoki žep žida-krčmarja. Kakor je iz opisa tukaj razvidno, oprav- lia se koleda pri Rusinih kaj veselo. Po- vsem nasprotni način pa je vdomačen na Moravskem, kjer namesto mladeničev pohajajo dekleta v družbi koledovat po hiŠib, kjer so mladeniči. Pri tem pojo: • Stoji gruŠka pri Kalini, Širja zgoraj kakor zdolaj, Na njej gruške so rudeče, Ki jih solnce dnevno peče.« Kdo ho gruško to oklatil In ljubljenki v dar poslal? Sam naš Jožef jo oklati, D i Katki kaj bo v dar poslati.« Ali: »Je izletela golobica Iz prezornega otenea, Zletela na polje ravno Kjer kozolci polni so. Janezek tam drva ravna, Fritncika mu jih podaja: • Ravnaj sam svoja drva Saj nisem tvoja ljubica/« Zakaj pa bi moja ne bila? Ker si to ml že obljubila, Obljubila pri svoji duši, Da so ljubezen naj' ne zrufil. Zakaj pa bi moja ne bila? Ker si to mi že obljubila Obljubila to pod dobom, Da 8" enkrat vzela bova.« Ko se je to odpelo, stopi ena z deklet pred tcaršic* ter reče: To se je pelo vse Jožefu Dvorjaku, nam v koledo naročeno in to vse za to, ker Katka Novakova je Pred vsem bile so te šole po največ v novejšej dobi ustanovljene ali vsaj preosnovane: dosedaj niso do- kazale one praktične dobrote, kakoršna se je od njih ustanovljenja pričako- vala; v nje se zategadelj tudi ne stavi ono zaupanje, kakor so je mislilo začetkoma. Mi no bomo tukaj nava- jali broia učencev, ki so take šole pohajali, ker, da resnico povemo, ne- mamo podatkov ; vendar pa to lahko trdimo iz razloga, da se sam naučni minister s tem bavi, da jih ljudstvu prikupi ter njegovo pozornost na nje obrne. Nočemo tudi raziskavati uzroka, zakaj niso one šole tako obiskovane, kakor druge srednje; ali zdi se nam, da so temu uzrok najbolj gmotne razmere učencev, oziroma njih rodi- teljev. Bogateč in sin trgovca bode pohajal n. pr. trgovinsko šolo ali aka- demijo, da se v njej izuči, kako bode v prihodnje moral z lastno trgovino počenjati, da mu bode več nesla, da bode svoje premoženje množil itd. Ubožni sin pohaja tudi iste šole, ali z namenom si z pridobljenimi nauki potem potrebnega kruha preskrbovati; gotov je pa, da bode vedno moral služiti, da si pridobi potrebe za živenje. Toliko jednemu kakor drugemu bodo sicer pridobljeni nauki v korist; ali vendar ne v enako korist. Tudi z njimi se godi kakor pravi pregovor: Si duo faciunt idem, non est idem. To so sicer naši) prav priprosto po- vedane misli, morebiti v javnem ži- venju se vedno ne godi tako. Mi nismo nasprotniki šol, ker ako bi bili, sami sebi bi obraz bili, šol nam je živa potreba radi omike za napredek človeStva, da se ono no zgublja v mrak in temoto. Vendar pa tudi slepo ne verujemo, da vsak napredek in vsaka omika pride brezizjemno le iz Sol; omika da se pridobiti, ali vsaj se popolni v javnem živenju — to spoznava vsak misleči človek. Šola je teoretična, ži- venje pa praktično, kar si mej seboj nasprotuje. Iz teorije se sicer lahko pride na prakso, ali tu je potreba druzega posebnega učenja in opazo- vanja, učenja, ki se zadobi le z mar- ljivostjo in delom. Da vprav izšolani mladenič iz teorije na prakso pride, tirja dandanes skoraj v vseh službah nekolikoletno takozvano prakticiranje, kateremu se mora mladenič podvreči, ne da bi se mu plačal ta trud. Še le po dolgo- trajnem 2 ali večletnem prakticiranji je v službi stalno nastavljen. Uže to prakticiranje, ki je postalo splošno, ne vabi mladine na one šole, kakor jih teži, ako so izvršili več razredov gimnazije ali realke. Mogoče je tudi potem, da tak mladenič niti po dovi-Senej šoli in storjenej praktičnej preskušnji službe no dobi, kar se ubožnejšim in manje znanim mladeničem dandanes pri obi- losti šolane mladine prav lahko pri- godi — in tu smo pred vratmi pro- 1 letarjata, dušnega in telesnega uboštva, ki mladino tlači in habi, prosveti pa in šolam jemlje kredit. Smelo rečemo, da naš kmet ne meni povsem napačno, ko trdi, da šola dosti ne velja, ampak največ vredna je izkuSenost v javnem živenju. dosti zali deklica. Ko so sprejele darove, pa kolednice pojo: »Ve kolednice. sedaj pa h bližje, Tem mladim, zalim fantom naj vaa hvala je! Daj vam večni Bog zdravje, srečo vso Ter dvoje konj — nevesto zalo, mlado, In krasno kočijo, okovano.« Pri Poljakih pohajajo po koledovanji otroci s zvezdo — ki sjp&da naravnost k jasl com, katero nosijo koledniki o sv. treh kraljih z seboj. Način koledovanja je po- doben načinu rusinskemu. Ta zveda, iz leskeč^ga papirja narejena in na palico prido delana, tako je vravnana, da ko d jI na razne strani obračati, nosi se tudi na Slovaškem z sohoj, prav tako tudi v gornji Avstriji, kjer pohajajo tako imenovani • Sterns&oger-ji« na okrog. Ta običaja opravljajo Redaj tukaj zgolj fantje po me- stih, ko predstavljajo preoblečeni sv. trije Kralje z Jutrovega. Med Slovenci na de- želi pa je sedaj Še najobširnejše koledo- vanje o Svečnici, s katerim praznikom Re ta zanimivi obred pri nas tudi končuje. Ti koledniki, po največ pevci in vsaj po dva skupaj, zataknejo si za klobuk in na suknjo svatovske kitice s trakovi, ter no- sijo z seboj enako ozalj^ano voSčeno svefio. ki se med petjem v snbi prižge, ali tudi ne prižge. Da si trudijo zapett vsako leto povo zloženo kolednico in se starejša poje Se kod zgolj za nameček, to je samo ob sebi umevno. Ena teh ob tem času tukaj popevanih kolednic se glasi: »Hvaljen bodi Jezus Kristus! — To je nnŠ ti prvi glas — Rod' Marija ti češčena Zdaj iuo na večni čas! Tu na svetu je živela '7J'j pred osemnajst sto let; Sad deviški je spočela Ko se prav' mu Jezus svet'. Ljuba svečensk* devici! Ob le prosi ti za nasl Da bi naša ti du£ica Slišala nebeški glasi Vsa pokoma je spolnila Kar zahteval Mojzes je, Da bi tudi nas učila Vdati v božjo voljo se. Ona ofrala je sina Bogu večnemu sa dar, Da bi duša ti edina Ne pogub'la se nigdart Da kadar b'mo mogli vmreti In ločiti se od tod, Nam duša vredna b'la sprejeti Popotnico Še za odhod! Ko oči boj' otemnele, Nam podana v roke luč; Takrat, takrat, o Marija, Pridi ti nam v pomoč!« In naštevaje Še več podobnih voščil se skončuje/ »Zdaj pa srečno vi ost in te! Mi to pesem sklenemo — In v spominu nas ohrau'te, Ljub: Jezus žegnaj vas 1 Da bi enkrat vsi vesel!, Kn bo prišla smrt po nas Mariji čast in hvalo peli Zdaj ino na večni čas 1« (Konec prih..)