GEOLOGIJA 45/1, 269–276, Ljubljana 2002 Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov posameznih ob~in v Republiki Sloveniji za podro~je rudarstva – mineralne surovine Ivan STRGAR Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana Klju~ne besede: prostorske sestavine, dolgoro~ni in srednjero~ni plan, ob~ine, rudarstvo, mineralne surovine, nahajali{~a, strokovna mnenja, zakonodaja, Republika Slovenija. Kratka vsebina Za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro~nih in srednjero~nih planov posameznih ob~in v Republiki Sloveniji izdeluje strokovna mnenja s podro~ja rudarstva – mineralne surovine Geolo{ki zavod Slovenije. Ta mnenja so se za~ela izdelovati v drugi polovici leta 1998. Spremembe in dopolnitve se nana{ajo na obstoje~e pridobivalne in raziskovalne prostore posameznih vrst mineralnih (energetskih, kovinskih in nekovinskih) surovin, njihove {iritve in sanacije ter na nova potencialna obmo~ja. Pri tem po potrebi sodelujemo z nosilci rudarskih pravic, ki so imetniki dovoljenj za raziskovanje ali/in pridobivanje teh surovin, s posameznimi ob~inami in drugimi pripravljalci strokovne dokumentacije. V obdobju od druge polovice leta 1998 do konca leta 2001 je bilo izdelanih skupaj okoli 300 strokovnih mnenj za razli~ne potrebe te vrste prostorske dokumentacije. Uvod Prostorsko planiranje je eden od normativno opredeljenih postopkov, s katerimi `e-limo urejati prostor in posamezne dejavnosti v njem. V tem smislu je prostorsko planiranje predvsem preventivni ukrep, hkrati pa izvedbeni in{trument, saj opredeljuje tudi sanacije `e razvrednotenih obmo~ij. V ~asu od uveljavitve Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju koncem leta 1990 (Ur. l. SRS, {t. 48/90), ko je bila podalj{ana veljavnost prostorskih aktov, sprejetih na osnovi Zakona o urejanju prostora (Ur. l. SRS, {t. 18/84) in Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, {t. 18/84, 37/85 in 29/86), ki sta temeljila {e na sistemu dru`benega planiranja, kateri je izhajal iz sistema dru`bene lastnine in samoupravnega dogovarjanja, do sprejetja novih predpisov s podro~ja urejanja prostora je pri{lo z novo ustavno ureditvijo ter uveljavitvijo novega pravnega reda do znatnih sprememb na ve~ podro~jih, ki so neposredno ali posredno povezana s problematiko urejanja prostora. Pomemben mejnik na podro~ju urejanja prostora predstavlja sprememba lokalne samouprave. Do sprejema Zakona o lokalni samoupravi leta 1994 je bila pristojnost urejanja prostora izklju~no v rokah dr`ave, ~e-prav so ob~ine za sprejem prostorskih aktov dajala vtis o samostojnosti. Ob~ina je bila namre~ dru`beno politi~na skupnost, ki je v veliki meri izvr{evala naloge dr`ave. Le v manj{em delu je skrbela tudi za zadeve iz pristojnosti lokalne samouprave. Z uveljavitvijo nove ureditve, po kateri je ob~ina postala temeljna samoupravna skupnost, so se spremenile tudi njene pristojnosti. Ena 21-269-276.p65 17. 09. 02, 14:58 269 Black 270 izmed teh je tudi celotno podro~je urejanja prostora. Glede na veljavno zakonodajo pov-zro~a to {tevilne zaplete, ki so posledica raz-li~nega tolma~enja. @al je reforma lokalne samouprave ostala nedore~ena oziroma {e ni kon~ana. Še vedno je ostalo neraz~i{~eno vpra{anje vmesne ravni med dr`avo in ob-~ino, kar je za prostorsko urejanje {e posebej pomembno (Prelog, 1999). Drug pomemben mejnik predstavljajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega dru`benega plana Republike Slovenije (RS) iz let 1995 in 1999. V letu 1995 so bile sprejete spremembe in dopolnitve teh dokumentov za podro~je prometne infrastrukture. Te dolo~ajo predvsem novo dolgoro~no zasnovo omre`ja avtocest, hitrih cest, glavnih cest in `eleznic ter pravno podlago za na~rtovanje in odlo~anje o njihovih potekih v prostoru ter rekonstrukcijah in posodabljanju obstoje~ih prometnic. Zadnje spremembe in dopolnitve teh dokumentov iz leta 1999 (Ur. l. RS, {t. 11/99) pa se nana{ajo na dopolnitev zasnove energetske in prometne infrastrukture, varovanja naravnih virov, naravne in kulturne dedi-{~ine ter poselitve. Raz{iritev obveznih iz-hodi{~ prostorskih sestavin planskih aktov RS pomeni za ob~ine obvezo, da se te aktivneje vklju~ijo v uskladitve s prostorskimi sestavinami planskih aktov ob~in in v ob-~inskih prostorskih izvedbenih aktih. S spremembo sistema dru`benega planiranja in z novim dru`benoekonomskim sistemom je postalo posebej pomembno vpra{anje vloge in pristojnosti t. i. »nosilcev planiranja«. V nekdanjih samoupravnih interesnih skupnostih kot tedanjih nosilcih interesov v procesu prostorskega planiranja, je bila ta vloga jasno dolo~ena in nedvoumna. Z njihovo ukinitvijo ter preoblikovanjem v upravne organe, s spremembo zakonodaje o gospodarskih in javnih slu`bah (ZGJS), Zakona o varstvu okolja (ZVO) ter drugih podro~nih predpisih, se je izgubila nekdanja vloga in pomen nosilcev planiranja. To je povzro~ilo neusklajenost odlo~itev v prostorskih planskih aktih. Kljub interesom in naporom ob-~in, do usklajevanj pogosto ni pri{lo ali pa so bila ta neustrezna (Prelog, 1999). Novosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega plana (OdPSDP) RS 21-269-276.p65 270 Black Ivan Strgar za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin dru`benega plana RS za obdobje 1986 – 1990 v zvezi s postopkom ugotavljanja usklajenosti ob~inskih planskih aktov z dr`avnimi obveznimi izhodi{~i Usklajevanje interesov pri pripravi prostorskih sestavin planskih aktov ob~in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~-nega dru`benega plana Republike Slovenije (OdPSDP, Ur. l. RS, {t. 11/99) v podpoglavju “Usmeritve za usklajevanje navzkri`nih interesov v prostoru” (to~ka 8, 2. ~len) prina{a kot pomembnej{o novost obvezo ob~in, da v pripravo svojih prostorskih in izvedbenih aktov vklju~ijo pristojna ministrstva, ki so zadol`ena za posamezna obvezna izhodi{~a prostorskih sestavin dolgoro~nega plana Republike Slovenije. Isto~asno pa je dolo~ena tudi obveza ministrstev kot subjektov planiranja, da pripravljajo, vzdr`ujejo in posredujejo ob~inam strokovne podlage, ki so potrebne za pripravo njihovih prostorskih in izvedbenih aktov. Navedeno pomeni, da morajo ob~ine od dneva uveljavitve OdPSDP Uradu RS za prostorsko planiranje k vlogi za pridobitev sklepa Vlade Republike Slovenije o skladnosti njihovih planskih aktov z obveznimi izho-di{~i prostorskih sestavin dolgoro~nega plana Republike Slovenije, obvezno prilo`iti: – dokazila o vklju~itvi pristojnih ministrstev v program priprave planskih aktov ter – dokazila o opravljenem usklajevanju s pristojnimi ministrstvi oziroma njihovimi po-obla{~enimi slu`bami (predhodna strokovna mnenja, stali{~a, pogoji, usmeritve). Za podro~je rudarstva – mineralne surovine je bilo do maja 2001 pristojno Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Direkcija RS za rudna bogastva, Velenje, od maja 2001 dalje pa Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za rudarstvo, Ljubljana. Priporo~ila in napotki po posameznih podro~jih, za katera veljajo nova (raz{irjena) obvezna izhodi{~a prostorskih sestavin dolgoro~nega plana Republike Slovenije iz OdPSDP Za posamezna podro~ja so podana pripo-ro~ila ter napotki in sicer: 17. 09. 02, 14:58 Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov posameznih ob~in … 271 • podro~je energetike Pristojno Ministrstvo za gospodarstvo • podro~je prometa in zvez Pristojno Ministrstvo za promet in zveze • podro~je vodnega gospodarstva Pristojno Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava RS za varstvo narave • podro~je poselitve Pristojno Ministrstvo za okolje in prostor – Urad RS za prostorsko planiranje • podro~je kulturne dedi{~ine Pristojno Ministrstvo za kulturo – Uprava RS za kulturno dedi{~ino • podro~je naravne dedi{~ine Pristojno Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava RS za varstvo narave Ostala obvezna izhodi{~a prostorskih sestavin dolgoro~nega plana Republike Slovenije s podro~ja kmetijstva, gozdarstva, varovanja okolja, rudarstva ter obrambe, za{~i-te in re{evanja, ostajajo nespremenjena. Ne glede na to pa tudi zanje veljajo dolo~be osmega odstavka 2. ~lena OdPSDP. Za posamezna podro~ja, za katera veljajo nova (raz{irjena) obvezna izhodi{~a prostorskih sestavin dolgoro~nega plana Republike Slovenije, uveljavljena z OdPSDP, morajo le-ta ob~ine v svojih prostorskih planih povzeti in jih vklju~iti v svoje planske elemente. Pri tem za svoje obmo~je sprejemajo smernice, usmeritve in kriterije za podrobnej{e na~rtovanje. Posamezna ministrstva so ob~i-nam za potrebe priprave strokovnih podlag dol`na posredovati podrobnej{a izhodi{~a. Pripravljalec strokovnih podlag mora v planskem postopku (po metodologiji planiranja od analize, vrednotenja do predlogov re{itev) ta izhodi{~a ustrezno upo{tevati. Postopek ugotavljanja usklajenosti ob~inskega prostorskega plana oziroma njegovih sprememb in dopolnitev z obveznimi izhodi{~i prostorskih sestavin planskih aktov RS • V skladu z 49. in 50. ~lenom Zakona o urejanju prostora (Ur. l. SRS, {t. 18/84 in 15/89) si mora vsaka ob~ina pred sprejetjem prostorskih sestavin svojih planskih aktov (oziroma njihovih sprememb in dopolnitev), pridobiti sklep Vlade Republike Slovenije, s katerim je ugotovljena njihova usklajenost z obveznimi izhodi{~i prostorskih sestavin dolgoro~nega plana Republike Slovenije in 21-269-276.p65 271 Black z re{itvami, dolo~enimi v srednjero~nem dru`-benem planu Republike Slovenije. Za opravljanje strokovnih nalog, ki se nana{ajo na pripravo predloga sklepa o navedenih ugotovitvah, je zadol`eno Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje. • V ve~ini primerov se spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov ob~in nana{ajo na razli~ne posege v prostor. Za ugotavljanje njihove utemeljenosti vklju-~i Urad RS za prostorsko planiranje v postopku priprave strokovnega mnenja razli~na ministrstva oziroma druge pristojne upravne organe. Ugotovitve posameznih ministrstev o usklajenosti posameznih posegov se lahko med seboj tudi razlikujejo. Strokovno mnenje, ki pa ga pripravi Urad RS za prostorsko planiranje, predstavlja nekak{no sintezo pridobljenih mnenj in stali{~ posameznih ministrstev in je podlaga za sklep Vlade Republike Slovenije. Vsebina vloge ob~ine za pridobitev sklepa Vlade RS o ugotovitvi usklajenosti ob~inskega prostorskega plana z obveznimi izhodi{~i sestavin planskih aktov dr`ave Na podlagi ob~inskih vlog za pridobitev sklepa Vlade Republike Slovenije pripravlja Urad RS za prostorsko planiranje strokovna mnenja o usklajenosti predlogov sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov ob~in z obveznimi izhodi{~i prostorskih sestavin republi{kih planskih aktov, za kar ima pravno formalno podlago v Zakonu o urejanju prostora (ZureP, Ur. l. SRS, {t. 18/84 in 15/89) ter v Zakonu o organizaciji in delovnem podro~ju ministrstev (Ur. l. RS, {t. 1/94). Zna~ilna struktura vloge Struktura vloge, ki jo ob~ina predlo`i Uradu RS za prostorsko planiranje za pridobitev sklepa Vlade Republike Slovenije o usklajenosti z republi{kimi obveznimi izhodi{~i, vsebuje: • Program priprave Vsaka ob~ina mora v prvi fazi postopka pripraviti in sprejeti program priprave vsakega prostorskega akta, ki ga namerava izdelati in po predpisanem postopku sprejeti. • Odlok z obrazlo`itvijo 17. 09. 02, 14:58 272 Ivan Strgar Odlok se pripravi v smiselni povezavi s 40. ~lenom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Ur. l. RS, {t. 26/90, 18/93, 47/93 in 44/97), ki dolo~a strukturo odloka. Vsebovati mora: – kaj dolo~a ali na katere sestavine prostorskega plana se nana{ajo spremembe oziroma dopolnitve (npr. besedilo se doda, spremeni, nadomesti, ~rta, ….) – vsebine je potrebno lo~iti na tiste, ki se nana{ajo na dolgoro~ni plan in one na sred-njero~ni plan – v obrazlo`itvi odloka se navedejo osnovni podatki o doslej opravljenem strokovnem delu v zvezi s predvidenimi spremembami oziroma dopolnitvami ter na kratko opi{ejo njihove temeljne zna~ilnosti. • Kartografske priloge Dolgoro~ni plan – Vse relevantne vsebine, ki se spreminjajo zaradi na~rtovanih ureditev v prostoru I. Kartografski del na kartah v merilu 1:25000 – Zasnovo namenske rabe prostora – Zasnovo organizacije dejavnosti v prostoru II. Kartografsko dokumentacijo k planu Srednjero~ni plan – Vse relevantne vsebine, ki se spreminjajo zaradi na~rtovanih ureditev v prostoru I. Kartografski del na kartah v merilu 1:25000 – Namensko rabo prostora – Organizacijo dejavnosti v prostoru II. Kartografsko dokumentacijo k sred-njero~nemu planu na kartah v merilu 1:5000 III. Kartografsko dokumentacijo, ki se na-na{a na programske zasnove v merilu 1:1000, 1:2000 ali izjemoma 1:5000 • Strokovne podlage Ob~ina prilo`i vse relevantne strokovne podlage, ki so bile izdelane v skladu z Navodilom o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov ob~ine (Ur. l. SRS, {t. 20/85) kot podlage za sprejem odlo~itev v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega plana. • Spis o postopku Ob~ina prilo`i vsa dokazila (mnenja, stali-{~a, pogoje, predhodna soglasja, pripombe, stali{~a do pripomb, …) o poteku postopka 21-269-276.p65 272 Black priprave in sprejemanja prostorskega planskega akta, {e posebej pa dokazila o uskladitvi s tistimi ministrstvi, ki so bila glede na vsebino dokumenta vklju~ena v program priprave. Nosilci izdelave strokovnih podlag Nosilci izdelave strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve prostorskih planskih aktov ob~in so strokovno usposobljena podjetja in samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti urbanisti~nega na~rtovanja. Strokovna ter druga opravila v zvezi s postopkom priprave in sprejemanja prostorskih sestavin planskih aktov ter prostorskih izvedbenih aktov pa opravljajo s statutom posamezne ob~ine dolo~ene strokovne slu`be. V nekaterih primerih so posamezne ob~ine za opravljanje teh nalog pooblastile strokovne slu`be sosednjih, praviloma ve~jih ob~in (Prelog, 1999). Osnove za preverbo prostorskih planov in izdelavo strokovnih mnenj za podro~je rudarstva – mineralne surovine Obstoje~i dolgoro~ni in srednjero~ni prostorski plani Pripravo strokovnih mnenj s podro~ja rudarstva – mineralne surovine ne pripravlja pristojno ministrstvo samo, ampak naloge le koordinira. Od druge polovice leta 1998 operativno pripravlja strokovna mnenja za to podro~je Geolo{ki zavod Slovenije. To je izvajal po posebnih pogodbenih obveznostih `e za Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Direkcijo RS za rudna bogastva, Velenje, od maja 2001 dalje pa za Ministrstvo za okolje in prostor, Upravo RS za rudarstvo, Ljubljana. Ta mnenja se nana{ajo predvsem na preverbo obveznih republi{kih izhodi{~ Dol-goro~nega plana SRS za obdobje 1986-2000 in srednjero~nega plana za obdobje 1986-1990, ki sta {e vedno v veljavi. Pri tem uporabljamo predvsem naslednjo kartografsko dokumentacijo M 1:25 000: • Dolgoro~ni plan ISEP (Interesna skupnost elektrogospodarstva in premogovni{t-va) za energetske surovine, podro~je premo-govni{tva in uranove rude, maj 1987. 17. 09. 02, 14:58 Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov posameznih ob~in … 273 • Predlog sprememb in dopolnitev dolgo-ro~nega plana ISEP za obdobje 1986-2000, zasnova pomembnej{ih energetskih mineralnih surovin (premog, uran), marec 1989 • Srednjero~ni plan ISEP za energetske mineralne surovine, podro~je premogovni{tva in pridobivanje uranove rude, oktober 1987. • Predlog sprememb in dopolnitev dol-goro~nega plana ISEP za obdobje 1986-1990, obmo~ja pomembnej{ih energetskih mineralnih surovin (premog, uran), sept. 1988. • Dolgoro~ni plan SR Slovenije za obdobje 1986-2000, zasnova obmo~ij kovinskih in nekovinskih mineralnih surovin, marec 1987. Poleg tega pregledamo in uporabljamo tudi podatke arhivske strokovne dokumentacije Geolo{kega zavoda Slovenije (GeoZS) ter Republi{ke komisije za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda, ki imata svoj sede` na istem naslovu v Ljubljani. Prav tako upo{tevamo tudi podatke iz Uredbe o podelitvi rudarske pravice imetnikom dovoljenj za raziskovanje oziroma pridobivanje mineralnih surovin (Ur. l. RS, {t. 103/00). Za tiste ob~ine, kjer {e nista izdelana ocena stanja in vrednotenje nahajali{~ tehni~-nega kamna, posamezna predlagana nahaja-li{~a tudi terensko preverimo. Na obmo~ju severovzhodne Slovenije je potrebna sprecifi~na preverba obmo~ij, ki so potencialna za nahajali{~a nafte, naftnega plina in plina ter geotermi~nega energetskega vira, za katere je strokovne podlage v letu 1988 pripravilo podjetje INA-NAFTA Lendava. Vsebina izdelanih strokovnih mnenj Geolo{ki zavod Slovenije je v letih od 1998 do 2001 izdeloval razli~na strokovna mnenja s podro~ja rudarstva – mineralne surovine za posamezne ob~ine v Republiki Sloveniji, ki jih vsebinsko lahko razdelimo na naslednje sklope: a) strokovna mnenja za pridobitev predhodnih strokovnih podlag (obveznih izho-di{~, usmeritev, kriterijev in pogojev) pri pripravi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro~nih in srednjero~nih dru`-benih planov posameznih ob~in (na podlagi strokovnih gradiv posameznih ob~in ali njihovih izvajalskih organizacij). b) strokovna mnenja k preverbam `e izdelanih sprememb in dopolnitev prostorskih 21-269-276.p65 273 Black sestavin dolgoro~nih in srednjero~nih dru`-benih planov ob~in oziroma soglasja k tem (prete`no za MOP, Urad RS za prostorsko planiranje in za MOP, Upravo RS za rudarstvo). c) druga strokovna mnenja za posamezne subjekte planiranja (gospodarska podjetja in projektantske organizacije), ki so v imenu ob~in zahtevala ustrezne podatke za posamezne AC odseke, stanovanjska naselja, posamezne novo planirane objekte in podobno. Poudariti moramo, da se je ve~ina ob~in in izvajalskih organizacij v svojih dopisih in zahtevah po strokovnih mnenjih dosledno sklicevala predvsem na dolo~ila Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega dru`-benega plana Republike Slovenije (Ur. l. RS, {t. 11/99) in Strokovnega priporo~ila MOP – Urada RS za prostorsko planiranje (maj 1999). V svojih zahtevah so tudi predvideli rok za izdelavo posameznih strokovnih mnenj, najpogosteje 30 dni. V praksi se je tudi dogajalo, da se v `e izdelanih spremembah in dopolnitvah obeh prostorskih planov niso upo{tevala pravilna in dejanska stanja obstoje~ih raziskovalnih in pridobivalnih prostorov, po `e izdanih odlo~bah ali dovoljenjih pristojnih upravnih (republi{kih ali lokalnih) organov. V takih primerih smo zahtevali popravke ali dopolnitve, pri ~emer so bili potrebni tudi uskla-jevalni delovni sestanki. Zelo jasno smo opozarjali in zahtevali pravilno uporabo ter lo~itev pojmov raziskovalni ter pridobivalni prostor, ki sta opredeljena z Zakonom o rudarstvu (Ur. l. RS, {t. 56/99) in Pravilnikom o raziskovalnem in pridobivalnem prostoru rudnin (Ur. l. SRS, {t. 23/76). Na osnovi le-teh pristojni upravni organi izdajo odlo~be ali dovoljenja za vsak raziskovalni ali pridobivalni prostor in za vsako vrsto mineralne surovine posebej. Mnoga od teh vpra{anj so v praksi {e nejasna ali napa~no razumljena in uporabljena v izdelanih strokovnih gradivih (tekstne in grafi~ne priloge). V zvezi s pridobivanjem predhodnih strokovnih podlag (obveznih izhodi{~, usmeritev pogojev in kriterijev) za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih planov posameznih ob~in ostaja aktualno vpra{anje bodo~ih, {e neevidentiranih potencialno zanimivih nahajali{~ trdnih mineralnih surovin. To velja predvsem za mineralne surovine za potre- 17. 09. 02, 14:58 274 Ivan Strgar be gradbeni{tva in predelovalne industrije (karbonatne mineralne surovine, prodi in peski, vse vrste glin). Ker se brez podatkov predhodnih osnovnih geolo{kih raziskav ne more realno ocenjevati potencialnost posameznih nahajali{~ mineralnih surovin, smatramo, da je treba v prihodnje zaradi kon-fliktnosti interesov na posameznih obmo~jih (v ob~inah in regijsko) pravo~asno vsaj preliminarno geolo{ko raziskati posamezna potencialna nahajali{~a. Na ta na~in se lahko ohranijo tudi v prostorskih planih posamezna obmo~ja, ki so po geolo{kih danostih lahko potencialno zanimiva za posamezne vrste mineralnih surovin. To velja {e zlasti za deficitarne mineralne surovine. Problematika je {e toliko bolj aktualna zaradi izvedbe posameznih avtocestnih programov, ki po eni strani zahtevajo zadostne in ustrezne koli-~ine mineralnih agregatov, na drugi strani pa zaradi varovanja tras in varovalnih pasov ne omogo~ajo prostih posegov v prostor, kar {e posebej velja za obmo~ja gramoznic. V Republiki Sloveniji je od 1. 1. 1999 skupaj 192 ob~in. V letih 1998, 1999, 2000 in 2001 so bila pripravljena strokovna mnenja za okoli dve tretjini vseh ob~in (za njihova celotna ali le delna obmo~ja). Pregled {tevila in vrste strokovnih mnenj je podano v tabelah I. Na posamezne naslove je Geolo{ki zavod Slovenije v obdobju od sredine leta 1998 do konca leta 2001 poslal naslednje {tevilo strokovnih mnenj (posamezna so bila hkrati poslana na dva ali ve~ naslovov), ki so prikazani v tabeli II. Nadaljnje spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoro~nih in srednjero~-nih dru`benih planov posameznih ob~in, skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega dru`benega plana Republike Slovenije (Ur. l. RS {t. 11/99) in Strokovnega priporo~ila MOP – Urad RS za prostorsko planiranje (maj 1999), bodo zahtevale nova strokovna mnenja za podro~je rudarstva – mineralne surovine. Pri tem moramo poudariti, da je narava tega dela povezana tako z zbiranjem, preverjanjem in kabinetno obdelavo obstoje~ih podatkov, delovnimi sestanki s predstavniki ob~in in/ali izvajalskih organizacij, kakor tudi po potrebi s terenskimi deli glede preverbe stanja Tabela I Leto izdelave Število strokovnih mnenj Skupaj strokovne podlage mnenja o usklajenosti (soglasja) 1998 19 1 20 1999 81 4 85 2000 86 17 103 2001 61 39 100 1998-2001 247 61 308 Tabela II Zap. {tev. Naslovnik Število strokovnih mnenj 1 Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (MGD), Ljubljana (od maja 1998 do aprila 2001) 112 2 Ministrstvo za gospodarstvo (MG) Ljubljana (od 2000 do 2001) 18 3 Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Direkcija RS za rudna bogastva (MGD DRB), Velenje (od maja 1998 do aprila 2001) 132 4 Ministrstvo za okolje in prostor Uprava RS za rudarstvo (MOP UR), Ljubljana (od maja 2001 dalje) 67 5 Ob~ine 67 6 Ostali (izvajalske organizacije: projektivni biroji, ateljeji, instituti, studiji) 31 SKUPAJ (1 d o 6) 417 21-269-276.p65 17. 09. 02, 14:58 274 Black Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov posameznih ob~in … 275 posameznih povr{inskih kopov (aktivni, ob-~asno aktivni, opu{~eni in novo predlagani) vseh vrst nahajali{~ mineralnih surovin. V praksi se je pokazalo, da je terenska pre-verba v posameznih primerih nujna, saj so obstoje~i arhivski podatki geolo{ke strokovne dokumentacije nepopolni ali tudi zastareli. V~asih ni jasnih predlogov samih ob~in oziroma pripravljalcev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin obeh prostorskih planov glede opisa, velikosti raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, vrste mineralne surovine in predvidenih postopkov sanacije. Sklepna misel Ob razli~nih razpravah, mnenjih, predlogih in opredelitvah do prostorskega planiranja se povsem strinjamo s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Urada RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, ki so na posvetovanju “Okolju prijaznej{e pridobivanje in predelava nekovinskih mineralnih surovin” v januarju 1995 leta, v svojem prispevku med drugim zapisali tudi naslednje: “Prostorsko planiranje ni investicijsko planiranje, ne dolo~a niti porabnika niti ~asa, v katerem bo prostor uporabljen. Prostorski plan je namenjen neznanemu investitorju za njegovo delovanje v poljubnem ~asovnem horizontu” (Novak & Jankovi~, 1995). Menimo, da je tak{na definicija {e posebej aktualna za sektor rudarstvo – podro~je mineralnih surovin. Tu so v prostorskih planih poleg opredelitev posameznih pridobivalnih in raziskovalnih prostorov, ponekod upo-{tevani tudi potencialni prostori in obmo~ja sanacij obstoje~ih povr{inskih kopov, predvsem tehni~nega kamna in gramoznic. V prostoru se izra`a interes mnogih dejavnikov, posledice njihovega delovanja pa se ka`ejo na razli~nih sestavinah okolja. Hkrati je prostor tudi javna dobrina, ki je predmet {ir{ega dru`benega interesa (Novak & Jankovi~, 1995). Povr{inski kopi (rudniki) so v prostoru ena od dejavnosti, ki jih je potrebno dolgo-ro~no in srednjero~no na~rtovati, da bi s paradigmo trajnostnega razvoja, pravo~asno zagotovili potrebne zaloge in vire mineralnih surovin. Pri tem je treba upo{tevati vse vplive posegov v okolje in prostor, kjer se sre~ajo razli~ni konfliktni interesi. 21-269-276.p65 275 Black Zahvala Avtor se lepo zahvaljuje doc. dr. Drago-mirju Skabernetu in doc dr. Bojanu Ogorelcu za popravke in koristne nasvete pri pregledu ~lanka, Marjeti Oman pa za tipkanje teksta. Literatura Objavljeni viri Novak J. & Jankovi~ K., 1995: Zasnova omre`ja pridobivanja mineralnih surovin v Sloveniji in problematika urejanja prostora. Okolju prijaznej{e pridobivanje in predelava nekovinskih mineralnih surovin. – Zbornik, CETERA d.o.o. Center za tehni~ni razvoj, izobra`evanje in organizacijo, Ljubljana Uradni list SRS, 1980: Zakon o sistemu dru`benega planiranja in o dru`benem planu SR Slovenije – Uradni list 1 in 33, Ljubljana U r a d n i l i s t SRS, 1984: Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – Uradni list 18. Spremembe in dopolnitve: 1985, 37; 1986, 29, Ljubljana Uradni list SRS, 1985: Dolgoro~ni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – Uradni list 1, Ljubljana U r a d n i l i s t SRS, 1987: Dopolnitve dolgo-ro~nega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – Uradni list 41, Ljubljana Uradni list SRS, 1989: Spremembe in dopolnitve dolgoro~nega plana RS Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – Uradni list 12, Ljubljana U r a d n i l i s t RS, 1990: Dolgoro~ni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (pre~i{~eni kartografski del) – Uradni list 36, Ljubljana U r a d n i l i s t RS, 1990: Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – Uradni list 26. Spremembe in dopolnitve: 1993, 18 in 47; 1997, 44, Ljubljana U r a d n i l i s t RS, 1990: Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju – Uradni list 48, Ljubljana Uradni list RS, 1994: Zakon o zemlji{kem katastru – Uradni list 16, Ljubljana U r a d n i l i s t RS, 1999: Zakon o rudarstvu (Zrud) – Uradni list 56, Ljubljana U r a d n i l i s t SRS, 1976: Pravilnik o raziskovalnem in pridobivalnem prostoru rudnine – Uradni list 23, Ljubljana U r a d n i l i s t SRS, 1982: Pravilnik o vodenju vrst rabe zemlji{~ v zemlji{kem katastru – Uradni list 41, Ljubljana. U r a d n i l i s t SRS, 1985: Odlok o dolo~itvi objektov in napravi ter drugih posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje za urejanje prostora pristojni republi{ki upravni organ – Uradni list 28, Ljubljana U r a d n i l i s t SRS, 1985: Navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov ob~in – Uradni list 20, Ljubljana Uradni list RS, 1999: Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega dru`benega plana Republike Slovenije – Uradni list 11, Ljubljana 17. 09. 02, 14:58 276 Ivan Strgar U r a d n i l i s t RS, 2000: Uredba o podelitvi rudarske pravice imetnikom dovoljenj za raziskovanje oziroma pridobivanje mineralnih surovin – Uradni list 103, Ljubljana Neobjavljeni viri Razen navedene literature (uradnih listov) je bilo uporabljeno tudi {tevilno strokovno gradivo, ki ga je avtor izdelal v obdobju od leta 1998 do konca leta 2001. Pomembno pa je tudi neobjavljeno strokovno priporo~ilo, ki ga uporabljajo izdelovalci strokovne dokumentacije pri izdelavi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin obeh planov ob~in in sicer: P r e l o g , M., 1999: Strokovno priporo~ilo o izvr{evanju odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~-nega dru`benega plana Republike Slovenije (Odl/PSDP, Ur. l. RS, {t. 11/99) pri pripravi prostorskih sestavin planskih aktov ob~in ter ugotavljanje njihove usklajenosti z obveznimi izhodi{~i prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~-nega dru`benega plana Republike Slovenije – Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana. 21-269-276.p65 17. 09. 02, 14:58 276 Black