PoStnina plačana v votovfnf Spedizione In abbonamenta postale Prezzo - Cena Ur 0*50 Štev. 208. V Ljubljani, v ponedeljek, 14. septembra 1942-XX Leto VII. l> ki] a fina pooBlaičenka ca oglaievanje italijanskega to tnjega izvora: Uniona Pubblicitd Italiana & A-, Milana | Urednlttvo Id opitii: K.opttafjeva d, Ljubljana. = § Bedazione. Amraumtrazione Kopitarjeva 6. Lnbiaca. 5 Concesslonaria eiclnsiva per la pnbbllcftS 91 provenienca (tallana ed estera: Union« fnbbiidtA Itallana a. A. Milano, Attivita esplorativa sul fronte delfEgitto 3 velivoli inglesi abbattuti Attacco sullaeroporto di Micabba D Ouartier Generale delle Forze Armate co-munica in data di 13 seitembre. il seguente bol-lettino di guera n. 839: Normale attivita esplorativa sul Ironte del-l’Egitto. Due Spitfire sono stati abbattuti in combat-timento dalla caccia tedesca. Altro velivolo veniva distrutto dalle artiglierie controaeree della piazza di Tobruk. L’aereo di cui e stato segnalato il mancato ritorno alla base nel bollettino di ieri, risulta at-terrato nelle nostre linee. Nostre formazioni hanno compiuto azioni di bombardam, notturno sull aeroporto di Micabba. Raffiche di mitragliatrice sparate da apparec-chi nemici su alcune case coloniche nei pressi di Ragusa non causavano altro danno che il ieri-mento di una donna. Ogledniško delovanje na egiptskem bojišču 3 angleška letala sestreljena Napad na letališče pri Micabbi Uradno vojno poročilo Vrhovnega poveljstva št. 839 pravi: Običajno ogledniško delovanje na egiptovskem bojišču. Nemški lovci so v spopadu v zraku sestrelili dva »Spitfirea«. Nadaljnje letalo je uničilo proti* letasko topništvo tobruške posadke. Letalo, _ o katerem je bilo rečeno v včerajšnjem poročilu, da se ni vrnilo na svoje oporišče, je v resnici pristalo med našimi črtami. Naži oddelki so izvedli nočna bombardiranja nad letališčem v Mikabi. Ogenj iz strojnic, s katerim so angleška letala obstreljevala nekatere vaške hiše okrog Ra-guse, m povzroča škode; ranil je le neko žensko. Vdor ¥ južno sialingrajsko predmestje Uspešni boli ob Tereku — Nemške podmornice spet potopile 18 ladij s skupno 121.500 tonami Hitlerjev glavni sfan. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je izdalo sledeče izredno vojno poročilo: Nemške podmornico so potopile na rekj San Lorenco, vzdolž kanadske obale, in ob atlantski afriški obali po trdih bojih 18 ladij s 131.500 tonami, ki so plule v spremljavi ali pa posamično. Torpedirana je bila še ena ladja. Trenutno je v teku na Atlantiku razsežna bitka z ladijskimi spremljavami. Ob Tereku so nemške čete prebile več sovjetskih postojank, ki so bile zgrajene kakor utrdbe. Pred Stalingradom so se napadalne čete kljub trdovratnemu sovjetskemu odporu po naskokih na številne bojne postojanke preborile še bolj proti mestnemu robu in so vdrle v južni del mesta. Razbremenilni sovjetski napadi s severa so bili odbiti. Močne letalske sile so podpirale žarišča bitke v borbah na zemlji in bombardirale mesto, kjer so bili povzročeni obsežni požari. Okrog Rževa so Sovjeti znova napadli na več krajih. Vsi napadi so bili odbiti v hudih borbah z velikimi izgubami za Sovjete. Na bojišču pri Volhovu je bilo ▼ teku akcije večjega napadalnega oddelka razdejanih mnogo sovjetskih utrdbic in uničen neki sovjetski bataljon. Južno od Ladoškega jezera in ob Nevi so se zlomili sovjetski napadi v nemškem obrambnem ognju. 11 oklepnikov in 8 čolnov za prevažanje čet je bilo uničenih. Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so nemške podmornice potopile na reki Sv. Lovrenca, pred kanadsko obalo, na Atlantiku in pred Airiko v skupinah in na posameznih vožnjah v trdih bojih 18 ladij s skupno 121.500 tonami. Neka ladja je bila torpedirana. Poleg tega je trenutno na Atlantiku v teku bitka z ladijsko skupino velikega obsega. * Berlin, 14. sept. s. Iz vojaškega vira poročajo, da so se morale v soboto nemške čete boriti pri Stalingradu proti hudemu odporu sovražnikovih oddelkov, ki so bili razvrščeni po številnih utrdbah in hišah, predelanih v utrdbe. Na skrajni točki mestnega obrobja, do katerega so prispele nemške napadalne čete, se bijejo strahoviti boji Tajnik stranke minister Vidussoni prispel na Dunaj Vodil bo italijansko zastopstvo na ustanovnem zborovanju evropske mladinske organizacije Rim, 14. sept. s. V soboto zvečer so odpotovali iz Rima tajnik stranke Vidussoni, ki je tudi glavni poveljnik GIL-a, minister Ricci, podpoveljniki GIL-a Sellani in Bonamici ter voditelji moškega in ženskega oddelka glavnega stana GIL-a. Na postaji so se od njih poslovili podtajnik stranke Farnesi, podtajnik GUF-a d’Es te, nemški veleposlanik von Mak-kenzen, mestni zvezni tajnik, šef kabineta zunanjega ministrstva in načelnik ceremonijal-nega oddelka istega ministrstva. Italijanska delegacija potuje v Nemčijo k ustanovnemu zborovanju za ustanovitev evropske mladinske organizacije, katero bo od 13. do 19. septembra na Dunaju. Pobuda za ustanovitev te evropske zveze je prišla od GIL-a in hitlerjevske mladine v namenu, da bi se mladinsko gibanje razširilo tudi na druge narode Evrope po zgledih italijanske in nemške mladine. Na zborovanju bodo sodelovali predstavniki 14 mladinskih organizacij. Italijanskemu zastopstvu se bosta na Dunaju pridružila tudi general Galbiati in general De Cicco. Dunaj, 14. sept. s. Včeraj zvečer ob 22 je prispelo na Dunaj odposlanstvo GIL-a pod vodstvom tajnika stranke Vidussonija in ministra Riccija. Sprejel ga je nemški voditelj mladine Baldur von Schirach, ki je vstopil v vlak v Št. Vidu in se z njimi peljal na Dunaj. Na dunajski postaji sta gostom izkazala časti oddelka vojske in hitlerjevske mladine. Med predstavniki civilnih in vojaških oblasti je bil tudi glavni poveljnik hitlerjevske mladine Axman, več pokrajinskih vodij, poveljnik romunske mladine Iliescu, glavni poveljnik bolgarske mladine Kleckov, glavni poveljnik slova- ške mladine Maček, potem poveljniki belgijske, danske še drugih narodov Evrope. Navzoči pa so bili tudi člani italijanskega poslanstva, glavni konzul Romano ter funkcionarji dunajskega fašija. po cestah in hišah. Napadalni oddelki so z metalci plamenov in z močnimi eksplozivnimi sredstvi zavzeli betonske utrdbe in uničili velike in težke tanke. Na nekem pasu. kjer je veliko tovarn preurejenih v utrdbe in je mnogo vsakovrstnih ovir, je prišlo do silnih bojev, med katerimi je prišlo tudi do bojev na nož. Oddelki bojnega in strmoglavskega letalstva so učinkovito podpirali kopenske akcije nemških Čet zlasti tam, ker se je sovražnik najhuje upiral. Protiletalsko topništvo je sodelovalo v sprednjih vrstah napadalnih oddelkov in je med drugim uničilo štiri boljševiške baterije. Južnozahodno od Stalingrada so oklepni oddelki zavzeli neko višino prav blizu mesta. Nenavadno utrjene postojanke so bile uničene in razrušene zaradi neprestanih letalskih in oklep-niških napadov. Zraven teh utrdb so Nemci uničili tudi petnajst oklepnih vozil in 22 protitan- kovskih topov. Ogenj nemškega topništva in pehote je pretrgal boljševiški promet na nekem mostu, postavljenem čez Volgo. Severno od Stalingrada so Sovjeti sprožili več razbremenilnih napadov, ki jih je podpiralo tudi letalstvo s topništvom, toda vsi napadi so sjiodleteli spričo odpora nemških čet, ki so uživale močno letalsko in topniško podporo. Hude udarce je zadalo tudi nemško letalstvo, ki noč in dan bombardira zaledje mesta. Bombniki so v zaporednih valovih napadali letalska oporišča, skladišča, pristaniške naprave in druge važne vojaške objekte. Bombni zadetki so povzročili eksplozije in prostrane požare. Veliko škodo je utrpel tudi sovjetski preskrbovalni sistem. Nemški, italijanski in romunski lovci so skupaj z bombniki na tem oddelku zbili 28 sovjetskih letal. Dve drugi letali pa je zbilo na tla protiletalsko topništvo. Sijajni uspehi madžarske vojske v Rusiji Vsi sovjetski napadi junaško odbiti — Malenkostne izgube na madžarski strani Budimpešta, 14. sept. s: Vrhovno poveljstvo madžarske vojske poroča: V srditih bojih, ki so se odigravali zadnje dni, se je zlasti odlikoval pehotni bataljon »Ro-zsny« pod poveljstvom majorja Galla. Od 1. julija do 1. septembra so imeli oddelki, katerih naloga je bila očistiti ozemlje nerednih boljševiških čet v zaledju, nasl. izgube: Padli: častnikov 11, vojakov 245; ranjenih: častnikov 19, vojakov 416; pogrešanih 102. V dopolnilo k uradnem poročilu madžarskega vrhovnega poveljstva pripominjajo pooblaščeni madžarski vojaški krogi, da so se vsi poskusi sovražnika, da bi prešel čez Don, izjalovili spričo napete budnosti madžarske vojske. Zlasti poudarjajo dejstvo, da so madžarski oddelki v tesnem sodelovanju nemških v naskoku zavzeli postojanke, ki jih je sovražnik žilavo branil. Kar zaporedoma so sovražne čete, ki so jih podpirala oklepna vozila, poskušale spet dobiti v roke svoje izgubljene postojanke, a vsi ti njihovi poskusi so ostali brez uspeha spričo takojšnjega nastopa nemških in madžarskih oddelkov, ki so prešli v proti napad ter pognali sovražnika spet nazaj na tiste postojanke, s katerih so izvedli svoje napade. Pehotni bataljon pod poveljstvom majorja Galla, o katerem govori predvčerajšnje madžarsko vojno poročilo, je junaško držal neko sprednjo postojanko ter odbil pet napadov, ki jih je bil sovražnik uprizoril s številčno močnejšimi silami, ter pri tem sovražniku prizadejal zelo krvave izgube. Štiri sovjetska letala, ki so 6e udeležila te Obisk generala Gslbiatija v Niirnbergu Nfirnberg, 14. sept. s. Včeraj je prispel iz Berlina v Niirnberg načelnik glavnega stana fašistične milice general Galbiati v spremstvu načelnika štaba SA Lutzeja in številnih častnikov SA. Na postaji ga je sprejel pokrajinski vodja Holtz, župan Liebl in poveljnik SA Dechart, italijanski konzul v spremstvu tajnika fašija ter zastopniki drugih oblasti. General Galbiati je najprej pregledal četo SA, ki je imela zastavo in godbo, nato pa je obiskal kongresno palačo nacionalsocialistične stranke, ki jo še grade, potem stadione in druga poslopja, ki se jih za prirejanje proslav poslužuje nemška nacionalsocialistična stranka. General Galbiati je nato odšel na sedež pokrajinske vlade, kjer ga je pozdravil pokrajinski vodja, za pozdrav pa se mu je zahvalil general Galbiati. Popoldne se je udeležil v stadionu, ki je bil okrašen z italijanskimi in nemškimi zastavami, vojaških vaj SA oddelkov. Pred vhodom v športni prostor je bil razvrščen oddelek krajevnih fašistov. Z njimi se je general Galbiati prijateljsko pogovarjal. Ob zaključku telovadnega nastopa sta imela nemški delavski voditelj dr. Ley in frankovski poveljnik SA oddelkov Dechan govora, v katerih sta se ogrevala za čim tesnejše sodelovanje med Italijo Vesti iz Indije Spopadi s policijo in vojaštvom se neprestano ponavljajo Bangkok, 14. sept. s: V Madrasu je prišlo do Velike protiangleške demonstracije, katere se je Po vsej verjetnosti udeležilo okrog 30.000 Indij-cev. Množice so v strnjenih vrstah korakale po ulicah in nosile napise, kakor na pr.: »Živela svobodna Indija«. Oblasti so izdale vse varnostne ukrepe. Na več točkah v mestu so bite pripravljene skupine čet in konjenikov, £ j° Palačo pa je bilo šest oklepnih avtomobilov, toda demonstracija se je končala brez spopadov, rač Pa je prišlo do težkih neredov v pokrajinah, povzročilo pa jih je dejstvo, ker so oblasti zaradi nedavnih spopadov in nemirov naložile Pr®°'v^'“ stvu hude kazni, ki so se gibale od 50.000 do 124.000 rupijev. Osrednja vlada je poslala v te kraje posebne uradnike, ki so imeli namen te filobe izterjati. Toda povsod so te uradnike spre-ieli zelo neprijazno in zato niso mogli svoje dolž-nosti izpolniti. Vsepovsod so ljudje ostro odklonili plačilo kazni. Čeprav je vmes posegla policija, se položaj ni izboljšal, pač pa jes prišlo do mnogih metežev in spopadov, ki so zahtevah ve nirtvih in več ranjenih. V Bombayu je bilo pod sumom sabotaže ali pa zaradi tega, ker so zapustili delo, aretiranih 300 delavcev. Ojačenja za policijo in čete so prišla v Mahad, da bi obvladali nerede, ki ^so tam izbruhnili. V različnih krajih pokrajine ‘Sind je bilo aretiranih 30 oseb, ki so se udeleževali dela neke tajne protibritan-ske organizacije. Do patriotskih manifestacij je prišlo tudi v Nongiru in Amdalporu. V pokrajini Asan 6e je posrečilo pobegniti 72 Indijcem, ki so bili aretirani in zaprti v neko staro poslopje, preurejeno v zapor. Policiji se je posrečilo 20 od njih prijeti, nakar je vsak dobil 50 udarcev s palico in nato odpeljan v druge zapore. V Kalkuti je poskušala skupina demonstrantov preprečiti tramvajski promet, Neko tramvajsko vozilo so prekucnili in zažgali. Vojaški oddelek je streljal na demonstrante in jih ubil ali ranil okrog 20. Do demonstracij in spopadov je prišlo tudi v mnogih krajih v Bengaliji, kamor so bila poslana ojačenja policiji in vojaštvu. Oblasti so v velikih skrbeh, ker je imela rekvizicija slonov, katere potrebuje angleška vojska, silno malo uspeha. Guverner v Asanu je odredil, da morajo vsi lastniki slonov ■ prijaviti oblastem svoje živali, nakar jih bodo morali izročiti posebnim rekvizicijskim komisijam. Podobni ukrepi so bili objavljeni tudi v drugih indijskih pokrajinah, in Nemčijo. General Galbiati je z ognjevitimi besedami odgovoril, poudarjal bratstvo po orožju in vojaške vezi med Nemci in Italijani, ki se ramo ob rami bore na vseh bojiščih proti skupnemu sovražniku in s prelito krvjo pritiskajo pečate na trdnost tega bratstva in utirajo pot vzajemnemu sodelovanju obeh narodov za zgraditev nove bodočnosti prijateljskih in zavezniških narodov. Ta govor je dal povod za veličastno manifestacijo italijansko-nemškega prijateljstva. Prireditev sc je zaključila s himnama obeh narodov in z manifestacijami za Mussolinija in Hitlerja ter za zmago. Zvečer pa je na prireditvi v magistratu govoril župan Liebl, ki je prisrčno pozdravil italijanskega gosta, po slovesnosti pa ga je pospremil na kolodvor. Ob odhodu vlaka proti Dunaju so Italijani in Nemci navdušeno vzklikali Hitlerju in Mussoliniju. Velik govor generala Moline: Vojna politika bi bila pogubna za Argentinijo Mendoza, 14. sept. s. General Molina, vodja argentinskega nacionalnega gibanja, je na velikem shodu v Menddozi imel zelo važen političen govpr. Dotaknil se je argentinskega ravnanja ter dejal: »Vojna politika bi pomenili za nas vdajo in suž-nost ter nas prežela z zavestjo, da smo le še kolonija. Politika nevtralnosti pa bi bila izraz odkrite in čuječe zavesti tistih, ki bdijo nad usodo domovine ter nad obrambo njene nedotakljivosti. Vojno stanje pa bi nas dovedlo do smešnih in docela nespametnih zaključkov: tisoči Argentincev bi morali stražiti svoje očete v koncentracijskih taboriščih, in velika množica, ki smo jo zaradi skupnega latinstva vključili v narodno telo, bi po nezaslišani neumnosti in nepopisni krivici postala žrtev brez slehernega razloga.« Nato je poveličeval plodovito delo, ki so ga opravili italijanski naseljenci in je še posebno vidno v mendoški pokrajini, ter dodal: »Naj mi bo dovoljeno izraziti svoje občudovanje, ki ga gojim do italijanske naselbine in do njihovega sijajnega dela, opravljenega na vseh poljih omike. Njihov ljudski številčni prispevek lahko cenimo na milijone argentinskih državljanov, ki so z našim španskim plemenom vred v našem narodu ustvarili višjo narodnostno skupino latinske Amerike. Po zaslugi italijanskega dela je naša dežela lahko postala žitnica sveta. Našo industrijo so izgradili in postavili Italijani. Bili so tudi Italijani, ki so svoja imena neločljivo povezali z našimi vseučilišči, z našim znanstvenim in umetnostnim delovanjem.« Velika množica zborovalcev je govor generala Moline sprejela z navdušenim odobravanjem. dni letalskega napada na Budimpešto, je madžarsko protiletalsko topništvo sestrelilo, ko so se vračala domov. Madžarska lovska letala so v spopadih v zraku zbila na tla 11 sovjetskih letal. Od 1. do 31. avgusta je madžarsko protiletalsko topništvo sestrelilo 84 sovjetskih letal. Nadaljnjih 13 sovražnikovih letal je bilo sestreljenih v prvem tednu mecsca septembra. Vesti 14. septembra O težkem položaju sovjetske črnomorske mornarice razpravlja tudi turški general Sabis v časopisu »Tašviri«. General pravi, da Rusija po padcu Novorosijska nima ob Črnem morju nobenega večjega pristanišča in da ima sedaj na izbero dve poti: da se sama potopi ali pa se pusti razorožiti v kakšnem nevtralnem pristanišču. Silni nalivi so divjali nad Kastiiijo in Estramaduro v Španiji. Debela in gosta toča je naredila povsod ogromno škodo V Toledu je voda poplavila mesto in pretrgala železniške proge. Gasilci so morali ljudi reševati iz ogroženih hiš. V Argesu se je porušilo veliko število hiš. Mnogo živine je utolino. Tudi v Madridu je voda zalila podzemsko železnico. Deset članov rdečega sodišča, ki je obsojalo na smrt Špance med državljansko vojno, so iztaknili in aretirali. Zaenkrat vedo za več kot sto ljudi, ki jih je to sedišče dalo ubiti. Med njimi tudi sina generala Aranda. Med prizadetimi sodniki so bile tudi tri ženske, ki so se odlikovale po svoji krutosti in so se naslajale z mučenjem obsojencev. Bolgarski kralj jc sprejel v avdijeuco italijanskega poslanika grola Magistratija, ki mu je predstavil novega pomorskega odposlanca kapitana bojne ladje Destanija. Nova gospodarsko trgovska pogodba med Romunijo in Bolgarijo je bila podpisana včeraj. Pomeni veliko in občutno pomnožitev trgovinske izmenjave med obema državama v primeri z lanskim letom. Način odplačevanja ostane ne-izpremenjen. Prihodnje dni se bodo v Sofiji začeli gospodarski razgovori med Švico in Finsko. Stroge kazni so bile določene za tiste romunske Jude, ki bi kljub prepovedi imeli arijsko služinčad. Kršitelji bodo kaznovani z zaporom do dveh let in denarno kaznijo do 300.000 levov. Časnikarska zveza v Grčiji je sklenila izključiti iz svoje srede vse časnikarje, ki so po rodu Judje. Tajno prevažanje Judov in njihovega premoženja v Švico se je zadnje čase hudo razbohotilo. V Ženevi je bil prijet neki bivši sodnik, ki se je s temi posli bavil. Na Leinanskem jezeru pa so cariniki zasačili čoln, na katerem so se peljali štirje Judje. Med spopadom je bil čolnar ubit, Judje pa aretirani. 0 diplomatskih odnošajih zadnjih let med Finsko in Rusijo objavlja nemško časopisje razne podrobnosti. Že leta 1937 so Rusi izrazili svojo zahtevo po nekaterih finskih ozemljih, zlasti pa otok Hogland. Finci so te zahteve vztrajno odklanjali. Zato je sedaj razumljivo, zakaj je prišlo pozno jeseni leta 1939 do ruskega napada na Finsko. Finska vlada je z novim načinom v pasivno protiletalsko obrambo obvezala vse moške od 16. do 60. leta starosti. Sodelovali bodo v stražnih posadkah v 192. okrajih, ki sestavljajo obrambno omrežje finske prestolnice. V neki ruski vasi na zasedenem ozemlju južnega odseka vzhodnega bojišča so pred kratkim krstili 160 otrok iz družin sovjetskega delavstva. Botri pri krstih so bili romunski vojaki. Bolgarski prosvetni minister je dni zapreti v Sofiji dva ameriška kolegija, ki sta še poslovala v Bolgariji. Namesto teh dveh zavodov bosta otvorjeni dve novi šoli za pouk italijanskega in nemškega jezika . Poljedelstvo Belgije je sedaj pod upravo Nemčije toliko napredovalo, da Belgija lahko sama pokrije potrebe svojega prebivalstva, medtem ko je pred vojno komaj zadostila tretjini svojih potreb. Iz Montreala poročajo, da je bil izvršen napad na apostolskega nuncija v Kanadi Hilde-bramla Antonintija v trenutku, ko se je Rripravljal za odhod v Novi Braunschweig. apadalec^ je oddal na njega dva strela i/. lovske puške, ki ga pa k sreči nista zadelo. Srebrna kolajna, podeljena od prosvetnega ministrstva v spomin Arielle Rea Ljubljana, 14. septembra, iz Rima je prišlo poročilo, da je komisija za icenjevanje zaslug v ministrstvu za ljudsko vvgojo pod predsedstvom ministra Bottaia podelilo srebrno kolajno v 6pomin Arielle Rea, ki ie padla kot žrtev komunističnega umora tedaj, ko je izvrševala svojo dolžnost na tem ozemlju, katero je po zaslugi našega orožja prišlo pod okrilje Italije S posebnim priznanjem je ministrstvo za narodno vzgojo priporočilo Ariello Reo za vzgled tistim, ki delajo in se bore za veličino domovine, kot vzgled najči6tejše predstavnice fašistične'žene. Ariella Rea je, kakor znano, padla od bombe, ki je bila vržena v italijansko restavracijo, kamor je prihajala po delu, ki ga je kot fa-šistka morala izvršiti, ko je namreč obiskovala ranjence v bolnišnici in jim delila tolažbo z dobro besedo in izrazi sočutja. Ariella Rea je zapustila neizbrisen spomin v naših srcih in bo kot takšna tudi ostala, dokler bo nad Italijo vihrala črna zastavica fašizma. Partizanska »osvobodilna vojska« v popolnem razsulu Z zločinstvi so se, komunisti razkrinkali sami in si zadali smrtni udarec — Nova odkritja o komunističnih zločinih — V krimski jami so našli truplo župnika žužka Iz vseh krajev prihajajo podrobnejša poročila o popolnem razsulu partizanske »osvobodil-ne vojske«. Komunistični kolovodje, ki so pustili svojo »armado« v nesreči samo, sedaj begajo kot sestradani volkovi po gozdovih in še naprej divjajo kot besi, da si dajo tako duška svojim, krvi željnim zgubljenim dušam, v katere se je naselil zli duh, da jih še dalje goni k najsra-motnejSemu počenjanju, kakršnega poštenjak ne more sploh prisoditi človeku z dušo ne srcem. To so satanska dejanja. Zato ni nič čudnega, Če se vdajajo oblastem kar cele skupine partizanov z orožjem in strelivom ter se sami prostovoljno pripravljajo za borbo proti svojim nekdanjim prisilnim poveljnikom, veseli, da so se rešili komunističnega rabeljsk ega pekla in da bodo lahko sami obračunali z morilci nedolžnih ljudi, katerih število je iz dneva v dan večje. Poveljnik Martin se razburja Da je partizanska akcija v popolnem razsulu, dokazuje tudi poslanica višjega poveljnika dolenjskega odreda Martina. To poslanico so dobili pri dveh partizanih, ki so ju ujeli z neko partizanko Urško L iz Ljubljane v bližini Dobrega polja. Urška je bila ustreljena v grlo, ker se m ustavila na poziv. Pri partizanih so našli poslanico poveljnika Martina, v kateri se razburja nad nedisciplino poveljnikov bataljonov in postopanjem poveljnikov čet, ki da so pustili vse in zbežali. Vsem grozi s smrtjo. Nato daje navodila za bodoče ravnanje z ljudmi. Ker je vse v razsulu, ja treba iskati ponovnih zvez, zbirati žete, ne več ubijati kar povprek, ubiti pa le takrat, če se po uspešnem nahujskanju ljudstva in drugih ljudstvo samo odloči za usmrtitev. Partizan o razsulu komunističnih čet 3. septembra so ujeli partizana Zemljaka Franja, starega 22 let, po rodu iz Pišec pri Brežicah, pekovskega pomočnika. S 14 tovariši je prišel v Ljubljano, kjer so ga navdušili za Ol’. Tu sta bila vodilna partizana brivec Punčar (Strubelj Albert) in kovač Justin Frane. Oba sta skupaj z njim odšla v Dobrepolje. S krajem sta držala zvezo dva ljubljanska organizatorja in dve dekleti: Doberlet Ivana in sestra, Suvoborska 20, Bežigrad. Sklepe sestankov so poročali dr. Pod-* koritniku v Grosuplje. Zanimivo je, da si je fant - kapomnil številna imena podpornikov in dajalcev orožja. Mnogo je povedal o sodbah partizanskih , terenskih odborov, ki so obsodili na smrt celo Vrsto duhovnikov in drugih ljudi ter mnogo teh obsodb tudi izvršili. Taborišče je bilo 20 minut od Bruhanje vasi. Pozneje so ga prestavili v bližino Kompolj. Druga četa tega bataljona je imela taborišče nad Zagorico. Poveljnik je bil Črtomjr Mrak (Janez Marn iz Trebnja) morilec neštetih ljudi. Politični komisar je bil Boris Miki*. Z niima so sodelovali naslednji vidnejši partizani: Milan Savine (Milan Venišnik i* M osirja), poveljnik bataljona; poveljnik odreda je bil že omenjeni Martin. Dalje so bili med njimi Vasja. Dular, itd. Partizan je posebno mnogo pripovedoval o popolnem razkroju partizanskih čet ter o beganju posameznih skupin po gozdovih. Prisiljeni iyO se seveda takoj, ko je bilo le mogoče, umak-nill peklu, toda nad starimi partizani so vodili evidenco stari partizani-komunisti, ki niso za’ upali drug drugemu ter so se začeli sovražiti tako, da je prišlo celo do medsebojnega obračunavanja. Vse to so prepredili vojaki in razmere, ki so jih ustvarili komnnisti sami, da se bori proti njim prostovoljno sam kmet. Truplo pok. župnika žužka v krimski jami Ljudje z vso vnemo preiskujejo gozdove v meri proti Rakitni ta Borovnici. Tu so požgak ?.0 partizanskih barak. V neposredni bližini krimske jame so našli tudi nekaj zasilnih Pisa™ z bogatim materialom. Med njimi je kakih dOO izkaznic in poslovnih knjižic. Med osebnimi iz-kaznicami je ti. pr. tudi izkaznica akademika Vesenjaka. Iz pisem, ki so bila zaplenjena in iz raznih najdenih spisov se da ugotoviti »visoki moralni« nivo teh partizanskih taborišč. Ugotovljeno je, da so v krimski jami nametana trupla v višini 10 m od dna. Brezno je precej široko. Domnevajo, da je tu nad 150 trupel. Med njimi je bilo tudi moško truplo, katero so 8. S. *an Dyne: ZAGONETNA SMRT domačini spoznali po opisu za truplo pok. žup- . nika žužka Karla iz Sv. Vida. Jam s tako vse- ' bino bo v okolici 6. Mučeniška smrt Rozinovih v Zapotoku Po vsej Ribniški dolini znana in ugledna krščanska Rozinova družina je najprej pridobila mučenca Franca, katerega so partizani ubili po groznem mučenju. Komunistični morilci pa se niso zadovoljili s to žrtvijo. Ubili so očeta, mater in hromega sina. O njihovi mučeniški smrti so prišla podrobna poročila šele sedaj, ko so vse tri že pokopali pri Sv. Marku. V noči na 26. avgusta, bilo je med 11. in 12. uro, je skupina partizanov obkolila hišo. Oddelek do zob oboroženih morilcev je prišel po. šimnovem vrtu proti kozolcu, drugi oddelek pa proti križu, ki stoji sredi vasi. Razbili so šipo na vežnem oknu. Mati Frančiška je zavpila na pomoč ter prišla s hčerko Albino v vežo. V tem trenutku jo je že udaril partizan s puškinim kopitom po obrazu, češ, naj molči. Vse so odvedli v hišo. Oče je poklical svojo družino k molitvi, k pripravi na smrt. V tem času so partizani^ že odvedli iz hleva 4 krave. Istočasno so se čuli kriki na pomoč tudi po Arkovih, pd. Jefnovih. V veži so zaropotali lonci in druga kuhinjska oprema. Hčerka Draga je morala dati ključe od delavnice in kleti. Morala jim je odpirati vse shrambe. Ko se je vrnita, so v hiši vse spravili v red in kolovodja partizanov je nagovoril dekleta: »Naročeno mi je, da vas ubijem (Drago, Minko, Albino). Pa vam, punce, prizanesem.« Mati je zaprosila kozarec vode, pa ji stražar ni dovolil. Kljub prepovedi je Draga smuknila v kuhinjo in ji ga prinesla. Oče je ves čas molil. Ko so partizani odnesli že večino imetja, vso očetovo obleko, vse perilo in obleko drugih, mast, sploh vse, denar nad 4000 lir, bogoslovcu Mirku dva fotoaparata, obleko, v kateri je prišel iz Ljubljane domov na Francetov pogreb, so najprej zgrabili očeta in ga odvedli v klet pod hišo. Vsi, ki so bili v hiši, so planili v grozen jok in prosili za očeta. Oče pa je ^govoril med potjo skozi kuhinjo: Jezus, tebi živim, Jezus, tebi umrjem, Jezus, tvoj sem živ in mrtev — amen.« Nato so partizani odnesli posteljico s hromim Janezom po isti poti, nakar 60 odvedli še mater. Draga je mater nekaj časa spremljala, jo pritisnila k sebi, a mati ji je stisnila v roko rožni venec in se jokajoč ozirala nazaj po stopnicah. V tem času so tako storili tudi pri Jefnih in odvedli sina Janeza, ki je prej zbežal pred partizani v Ribnico in ee to noč vrnil domov. Na vso srečo ee je posrečilo bogoslovcu Mirku, sinu nesrečnih Kozinovdh, da se je skril na podstrešje in ga partizani kljub skrbnemu iskanju niso našli. Tam je ostal do jutra, ne vedoč, kaj se je zgodilo z domačimi. Šele ko so začeli prihajati sosedje, si je upal s podstrešja. Iz podzemske kleti so ee nato rešile sestre, ki so bile zaklenjene skupno z Jefnimi. Vsi skupaj so nato začeli iskati očeta, mater ta Janezi. V kleti pod hišo se jim je nudil strašen prizor: Janez je ležal pri vratih na posteljici, ustreljen sredi čela, oče ja imel grozno rano nad desnim ušesom, mati tako razbito glavo, da so 6e ji videli možgani. Bolnik pripoveduje o mučenju V ljubljanski bolnišnici leži bolnik s Hriba pri Starem trgu, ki pripoveduje, kaiko so ga mučili partizani: »Zgodaj ob 5 so mo obiskali partizani. Zahtevali so, naj ee oblečeni in obujem, ker bom šel z njimi daleč. Rekli so, da gremo do poveljnika, ki me Ik) nekaj zaslišal. Hodili smo proti Ložu na vrh Kolačnika. Tam so mi dejali, naj malo počakam, da bodo poklicali poveljnika, ki je bil v taborišču. Čakal eem četrt ure. Ko je poveljnik prišel, eem ga pozdravil. Takoj me je vprašal, če ga poznam. Odvrnil eem mu, da ga poznam, kor eem se spomnil moškega, ki se je zatekel v mojo hišo takrat, ko so bile preiskave po vasi. Spomnil sem se, da sem zahteval od njega, da se takoj umakne iz hiše, ker bom sicer kaznovan. Poveljnik je bil Slavko Kovač, s priimkom rSmeli«, poveljnik bataljona. Takoj mi je zapretil e smrtno kaznijo. Začel me je divje pretepati z revolverjem. Prebil mi je glavo na več mestih. Ko ee je naveličal pretepati, me je vprašal, kaj sem govoril nekemu partizanu 21. maja. Nato me je začel spet neusmiljeno pretepati. Potem je rekel: »Sedaj pa bos povedal, kje imaš orožje.« Odgovoril sem mu, da ga nimam, zato ne vem. Moral sem se popolnoma sleči. Med slačenjem so me vsi navzoči kot za stavo pretepali s puškinimi kopiti, s pestmi, obenem pa me brcali s čevlji. Nato so mi zvezali roke na hrbtu, eden pa je zakuril ogenj. Peljali so me k ognju in'me postavili nanj ter zahtevali od mene, da moram povedati, kje imajo »beli« skrit mitraljez, kdo je pri »belih« organiziran, kdo je predsednik. Ničesar nisem vedel, zato nisem mogel nič povedati. Končno sem se spomnil dveh, ki sta imela puški. Dobil sem spet z revolverjem po glavi, češ, zakaj izdajam njihove ljudi ta da moram povedati za »bele«. Pritisnili so me v počep. Nehali so z mučenjem z ognjem, obljubili pa so mi mravlje. Začelo se je posvetovanje. Straža me je ves čas pridno brcala, pljuvala in tolkla. Zasliševanje je bilo zelo dolgo in po nekaj dneh sem se znašel doma skoraj popolnoma strt.« Taborišče nad pečinami Pekla — razgnano in uničeno Iz Velikih Lašč prihajajo poročila o popolnem razkroju partizanskih čet. Blizu Dobrega polja je bil ubit partizan Kočevar I. iz Kolečave vasi pri Strugah. V Karlovici se je prijavilo več partizanov, med njimi večina fantov, ki so jih komunisti prisilno odvedli s seboj. V velikih gozdovih nad pečinami Pekla so našli taborišče s 15 lesenimi barakami. V njih so dobili: strojnico, več pušk, 6 zabojev streliva. Barake so zažgali. S kropom so ga polivali Komunisti so dalje ubili Modrijana Franca iz Rovt in Jelovška Jakoba iz Zaplane. Slednjega so najprej ustrelili v lopatico, nato ga pretepali, da ni bila cela niti ena kost, nato so ga polili z vrelo vodo, da mu je odstopila vsa koža in šele nato ustrelili. Partizani so se umaknili od tod proti Ziber-žam, Hrušici ta kočevskim gozdovom. Med vidnejšimi ranjenimi in ubitimi partizani so: Škrabar iz Zaplane, poveljnik prve čete prvega bataljona, ki je bil težko ranjen in je pustil na mestu vse listine, slike, klobuk ta orožje. Zatekel ee je v neko hišo v Laze, kjer so ga dobili. Mrtev je dalje Mivšek, poveljnik druge čete prvega bataljona, katerega so pokopali v Zaplani. Istočasno je bil ranjen Bončar, poveljnik udarnega bataljona v tem predelu, ki je štel kakih 80 ljudi. Ta je umrl. V Trebnje so pripeljali 19 ujetih partizanov. Krvolok-komisar Lado Potokar V višnijskem okraju slovi zlasti morilec Lado Potokar, komisar. Na vesti ima že nad 30 umorov. On je dal tudi umoriti med drugimi priletnega Zupančiča Franceta (Pagatelja) iz Višnje gore. Partizani so ga prijeli v Dednem dolu, ga odpeljali čez Polico proti Pancam ta ga tam umorili, potem ko so mu prerezali žile na rokah. Begunci iz bataljona tega okraja pripovedujejo o popolnem razkroju in prepirih med partizani. Dne 23. avgusta je pribežalo na Polico 20 razoroženih partizanov. Bili so tako lačni, da so s kamni pobili kravo in jedli surovo meso, žejo pa si gasili z mahom. Bili so obupani in so se prepirali med seboj. Pred kakšnim tednom so ubili komunisti Severja Antona iz Dobrave. Ubili so ga na Polici, kraju groze in gorja. Partizani so imeli na Polici celo svojega brivca, da jih je maskiral. Na Polževem so za časa republike partizani ubili mnogo ljudi. Tudi t se je udejstvoval znani »Daki«, španski prostovoljec. Za krvnika je bil določen p. d. Vancajzov Vinko iz Oselce pri Muljavi. Fant je star komaj 20 let, pa se je sam hvalil, da je pobil že nad 50 ljudi. Nosil je krvniški znak — rdeč ovratnik, oziroma pas preko ramen. Znano je, da so se mladi partizani kar prepirali, kdo bo peljal žrtve na morišče ta kdo moril. Okoli Polževega 40 grobov Okoli Polževega, pod Novo vasjo in v bližini Kriške vasi, so domačini našli nad 40 grobov partizanskih žrtev. Te so partizani pripeljali iz v6en krajev in jih povečini po mučenju zaklali z nožem, potem ko so si sami izkopali grobove. Med domačini so bili na Polževem umorjeni naslednji: Mar-kotov Joie iz Vrhov, orožnik, upokojenec Česen iz Stične, dve Bučarjevi sestri iz Gorenje vasi, šolska Ana ta neka Globokarjeva iz Žalne. To so domača imena. Mučeniške smrti je umrl neki Zupančič (p. d. Korošec) iz Stranske vasi. Ko so ga vprašali, če je z njimi, je rekel, da ne, ker ima otroke in jih mora učiti Boga spoštovati. Ker se ni dal pregovoriti, so ga mučili tako, da so mu stopili na roke in noge in ga klali z nožem. Ko se mu je v smrtni borbi in v mukah izvila roka, je prijel za nož, tedaj pa so ga zabodli. Ubili so tokrat tudi nekega moškega iz Mlačevega, ki je zapustil sedem otrok. Lastno ženo je dal ubiti Strašen je zločin nekega Stariča iz Mlačevega, ki je dal ubiti svojo lastno ženo. Ljudje so rekli morilcu »konjski zobe. Izdal je tudi več drugih. Sodeloval je tudi pri umorih Mlačkerjeve Angele iz Mrzlega polja ta nekega moškega, do sedaj še neznanega imena, ki je kupoval tod jajca za ljubljansko bolnišnico. Iz brezna pod Rakitno so potegnili spet štiri trupla Pred dnevi so našli ljudje iz Preserja v nekem 25 m globokem breznu v gozdu pod Rakitna 4 trupla. Žrtve so spoznali po oblekah. So to Ko-vačič Srečko (Feliks) ta njegova sestra Ivana iz Kamnika 63, Kržič Franc, posestniški sin, Kamnik št. 44, in Suhadolnik Albina, žena delavca i« Podpeči. Vse štiri so odpeljali že pred mesecem domači partizani. Trupla so že gnila. Pokopali so jih v nedeljo. Še o zločinstvih v okolici Starega trga O smrti kaplana Kramariča Franca smo že poročali. Sedaj smo zvedeli, kako so komunisti vdrli ponoči v njegovo stanovanje in ga zavratno umorili na postelji. Partizani so dalje umorili trgovko Teličevo, poleg kaiplanije. Moža so komunisti odpeljali ta o njem ni nobenega sledu. V Danah so umorili komunisti mlado Hauptmanovo gospodinjo, ženo nečaka župnika Hauptmana. Na Vrhniki so ubili tudi njenega očeta. Tu so komunisti ubili tudi Pojeta Jerneja. V gozdu so našli ljudje pet zelo razmesarjenih trupel. Živega so pokopali Na Vrhniki pri Starem trgu je bil ubit Pavlič Janez. Našli so ga v gozdu, pokopanega z,(glavo navzdol. Komisija je ugotovila, da je . P°" kopan. Ležal je blizu Bukovega vrha, na glavi P® je imel večjo rano, zadano s topim predmetom. ^ njim eo v prav takem položaju pokopali tudi njegovega brala. Ubit je bil tudi Poroh Franc iz istega kraja. Pogrešajo še več trupel ,tako truplo Prevca Mirka in Jakonje. Tudi v tej okolici je komunistična zalega razgnana. Pod Račno goro so našli tudi osamljena taborišča, v katerih so dobili 1 mitraljez, mnogo pušk, orožja in različne listine. Tu so našli tudi slike kaplana Kramariča, kar kaže, da so bili morilci iz tega taborišča. Partizani se prijavljajo Mnogi, ki so bili zapeljani ali prisiljeni iti med partizane, se po vsem teni grenkem spoznanju vračajo ta javljajo oblasti. V Trebnjem se je vdalo oblasti pred dnevi spet nad 50 partizanov. V soboto so pripeljali kmetje v Trebnje 3 partizane i nmladoletno partizanko. Pri Trebelnem jo bilo v boju v nedeljo ubitih 2t partizanov. Drugi so se porazgubili v gozdovih. S težkim srcem javljamo prežalostno vest, da nam je umrla naša mama, stara mama, gospa MARIJA VIDIC soproga ravnatelja Hranilnice kmečkih občin v pokoju Pogreb predrage pokojnice bo v torek, 15. septembra ob li.^O z Zal iz kapelice sv. Nikolaja k Sv. Križu. — Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dno 13. septembra 1942. Franc Vidic, soprog; Krulej Anica, hči; Franc, Viktor in Ciril, sinovi in ostalo sorodstvo. kriminalni roman GOSPODA BENSONA | »Zanimtva ja tale Hoffmanova, kaj? :o morda celo dejal, da ga Pfyfejeva •ospa ne razume ter jo bo povabil na očerjo.« »Za lepotca je lepotica,« je pripomnil 'arkham malomarno. »Tudi Benson se je zelo prizadeval, a bi jo dobil: zato ji je bil odvraten.« »To je zelo verjetno,« se je oglasil 'ance in čez nekaj trenutkov nadalje-il: »Častihlepna in sposobna ženska, i ve, kaj dela. Zelo stanoviten in po-:>n značaj, W dejal. Morda je v njej ?kaj slovanske krvi. Zdi se mi, da boš i gospodično še videli« »Večni preroki« »Medtem ko je Hoffmanova pripotovala, sem se jaz posvetil frenolo-ji. To so pravi, skušal sem iz oblike njene lobanje ugotoviti dekletovo duševnost in sorodstvo.« »Opazil sem prav zares,« je dejal Markham, »da si jo nenavadno pozorno opazoval. Toda imela je klobuk na glavi in zato ree ne vem, kaj si mogel videti.« »Nisem pravi poklicni frenolog, toda verjamem, da so lobanje različne i ozirom na to, kakšnega plemena jo pač kdo in z ozirom na podedljivost. V tem oziru bo strinjam z Dar\vinovo razlag Kljub temu, da je dekla imelo klobuk na glavi, sem lahko videl, kakšno obliko ima njena lobanja, kako je grajen njen obraz in colo kakšna ušesa ima.« »In tako si prišel do zaključka, da bomo gospodično še videli,« je nadaljeval Markham v šali. »Posredno pač,< je pritrdil Vanče; po kratkem premisleku pa je pripomnil: »Se ti ne zdi, da po odkritjih go- spodične Hoffmanove dobivajo razprave polkovnika Ostranderja globlji pomen?« »Ce si tako ljubeznjiv, Vanče, ne sukaj besed, pač pa govori stvarno.« Vanče ga jo resno pogledal. »Markham, stavil ti bom akademsko vprašanje: Ali tisto ponarejeno nakazilo s priloženo izjavo ter zapadla menica nista morda vzrok, da so spravili Bensona s poti?« »Misliš, da je Pfyfe kriv zločina,« je odvrnil Markham presenečeno; »Hočeš reči to?« »Stvar se suče med temi-le mejniki: Jasno je, da je Pfyfe podpisal nakazilo ter ponaredil Bensonov podpis. Ko mu je priznal, je na njegovo veliko presenečenje prijatelj Alvin zahteval, da mu mora ne samo podpisati menico, da bo v devetdesetih dneh plačal nakazilo, pač pa tudi dati pismeno izjavo o ponarejenosti, da M tako rešil Alvina pred nevarnostjo, da bi izgubil. Pregti&li zdaj, kaj se je potem zgodilo: Pfyfe se je podal pred enim tednom k Bensonu. Nastal je med njima prepir, pri katerem je prišlo na dnevni red težavno vprašanje nakazila. Pfyfe je verjetno prosil, naj mu obnovi menico, Benson pa mu je surovo odvrnil, da tega ne bo storil. Benson je bil ubit dva dni po razgovoru s Pfyfejem, to se pravi teden dni prej, preden bi zapadla menica. Pfyfo je bil pred Bensonovo hišo tisto uro, ko se je zločin odigral. Potem ko so se razširile najraznovrstnejše govorice, ni mogel več zanikati, da je podkupil čuvaja v avtogaraži, naj nikomur no pove, da je njegov avtomobil tam,« Težko človek verjame, kar je pripovedoval o tistem svojem izletu v Cast-kills ter o tem, kako se je med pot,jo ustavil v Ne\v Yorku, da obišče neko osebo, katere imena ni povedal. Pfyfe je drzen, naravnost predrzen pri igri. Treba je tudi pomisliti na to, da se je za časa svojega lova v Južni Afriki naučil, kako je treba rabiti strelno orožje. Pokazal je tudi, kako zelo bi rad zapletel Leacocka v zločin in ti je vprav s tem namenom odločno izpovedal, da je v usodnem trenutku videl stotnika pred Bensonovo hišo. Lahko bi nadaljeval, pa to ne maram nadlegovati. Ali ti nisem zdaj točno opisal, stvari, ki eo ti tako pri srcu, namreč: vzročne zveze, i!hsa, kraja, ugodne prilike in morilčevega vedenja? Samo tistega orožja, s katerim je bil Benson umorjen, še nimamo. Toda stotnikova pištola leži na dnu East Rivera in torej tudi v tem oziru še nismo prišli čisto do kraja. Markham je zelo pozomo poslušal Vancojeva izvajanja, potem pa se zatopil v misli in nepremično zrl na pi' salno mizo. »Kaj pa, če bi morda še enkrat malo pokramljal s Pfyfejem, preden končno veljavno nastopiš proti stotniku?« je nasvetoval Vanče. »Ravnal se bom po tvojem nasvetu/ je odvrnil Markham, si pritisnil na uho telefonsko slušalko ter dejal: »Toda bogve, če bo zdaj v hotelu?« »Boš videl, da je in da se kar trese od strahu, ko čaka, kaj bo.« Pfyfe je bil v resnici tam, in Markham ga je prosil, naj nemudoma pride k njemu. »Prosil bi te, da mi storiš šo neko drugo stvar,« je dejal Vanče, »in sicer tole: Rekel sem že, kako silno rad b* zvedel, kaj so delali od polnoči pa do umora na dan 13. junija, oziroma, cese izrazim natančneje, v prvih trenutkin 14. junija, tedaj, ko je bil Benson umorjen, vsi tisti, ki so v kakršni koli zvezi s preiskavo.« Markham ga je osuplo pogledal. Avgust v luči hipotek in nepremičninskih dražb , Zemljiška knjiga se je pred 80 in več leti delila, v tri skupine, v ono, ki je obsegala nepremičnine v okolici, ki je bila nameščena pri okrajnem sodišču v Križankah, kjer je imela obsežno sobo med debelim zidovjem, dalje v H&9’ ^ je obsegala posestva in hiše, spadajoče pod katastralne občine Ljubljane in naposled v one, ki je obsegala vsa veleposestva in starodavne graščine, spadajoče pod deželno desko kranjsko. Obe zadnji skupini sta bili prvotno nameščeni pri nekdanjem deželnem sodišču v Cojzovi hiši. Ko je bila sedanja justična palača 1. 1902 dozidana in opremljena z vsem inventarjem, so se vse te skupine preselile v novo justično palačo. Do 1. 1931, ko je izšel nov zemljiškoknjižni zakon, sta posebej poslovali zemljiška knjiga okrajfiega sodišča, kakor tudi zemljiška knjiga za Ljubljano na deželnem sodišču. Po letu 1931 sta se združili zemljiški knjigi za okolico in za mesto v enoto in je sedaj za vse katastrske občine *\jubljanskega okrajnega sodišča samo ena zemljiška knjiga. Deželna deska je bila odpravljena, pa so se posamezna veleposestva z graščinami pripisala k zemljiškim knjigam onih okrajnih sodišč, pod katerih območje so ta veleposestva spadala. Letošnji avgust nam pokaže prav zanimivo splošno sliko o hipotečnih posojilih, o izbrisanih vknjiženih dolgovih, kar vse opredeljuje še razmeroma veliko živahnost hipotečnega trga, dalje nam kaže avgust, koliko je bilo realnih eksekucij, koliko prisilnih uprav in koliko predlaganih novih nepremičninskih dražb. Vknjižena in izknjižena posojila Avgust je v zemljiški knjigi zaznamoval 44 predlogov za vknjižbo raznih posojil v skupnem znesku 1,937.500 lir, ko je bilo julija 45 predlogov za posojila 5,683.451 lir. Na j višja posojila so znašala 380.000, 220.000 in več po 200 tisoč lir. Najnižje vknjiženo posojilo je bilo 1.200 lir. Bilo je avgusta 19 predlogov za zaznambo vrstnega reda glede hipotečnih kreditov skupno .2,271.000 lir in 250.000 bivših din, ko je bilo julija 18 predlogov za 6,864.671 lir. Avgusta je bilo izbrisano precej starih in novih dolgov, toda veliko manj ko druge mesece v tem letu. Bilo je 26 predlogov, da je bilo izbrisano 148.000 lir novih, 2,522.841 dinarskih in za 49.057 kronskih hipotečnih dolgov. Bilo pa je julija izbrisano: 2,998.348 din, 229.108 K in 650 gld. Najmanjša kronska dolgova, ki sta bila v zemljiški knjigi izbrisana na nekem okoliškem posestvu, sta znašala po 62 in 70 K. Realne eksekucije Avgust je v zemljiški knjigi zaznamoval 13 realnih eksekucij, na podlagi katerih so bile pri raznih okoliških in ljubljanskih nepremičninah vknjižene različne terjatve v skupnem znesku 129.145 lir, ko je bilo julija 14 takih eksekucij za celotno vsoto 45.814 lir. Neki zasebni upnik se je potom eksekucije vknjižil na neko nepremičnino za svojo malenkostno terjatev v znesku 76 lir. Najvišja zasebna vknjižba z realno eksekucijo pa je dosegla znesek 33.150 lir. Od omenjenih 13 eksekucij je bilo 6, s katerimi se je državni zaklad vknjižil na razne nepremičnine za davčne zaostanke v znesku 14.100 lir. Po 7 letih ustavljena dražba Za presojo sedanjega gospodarsko-finanč-nega položaja Ljubljane in okolice so poučne in zanimive mesečne nove nepremičninske dražbe. V avgustu so bili pri zemljiški knjigi podani le 3 predlogi za uvedbo dra^benega postopanja. V dveh primerih gre za zasebne terjatve v skupnem znesku 170.179 lir. V nekem primeru pa za dinarske terjatve v zneskit 2.485 din. V tem primeru je predlagal upnik dražbo EIAR - Radio Ljubljana Ponedeljek, 14. sept.: 12 Plošče — 12.30 Poročila v slov. — 12.45 Koncert kitarista St. Freka (spremlja violinist Zalokar) - 13 Napoved casa — Poročila v italij. - 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slov. — 13.25 glasba na ploščah — 14 Poročila-v italij. — 14.15 Koncert Radijskega ork., vodi dir. D. M. šlianec — Lahka glasba — 14.45 Poročila v slov. -- n p Koncert Ljublj. kom, tria: (M. Lipovšek, klavir; A Dermelj, violina; C. Šedlbauer, čelo) — 19 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Leben — 19.30 Poročila v slov. — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italij. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slov. — 20.30 Vojaške pesmi — 20.40 Pet minut gospoda X — 20.45 Fantazija Sabauda, orkester vodi dir. Pettinato — 21.30 Predavanje v slov. — 21.40 Madžarsko glasbo izvaja orkester budimpežtanske radijske oddajne postaje — 22.10 Zanimivosti v slov, — 22.15 Duet harmonik Golob-Adamič — 22.45 Poročila v italijanščini. zaradi 45 din! Letos julija sa bila samo 2 predloga za uvedbo dražbenega postopanja glede vsote 42.220 din. V avgustu je bilo ustavljeno dražbeno postopanje, ki datira še iz leta 1935. Bilo je 18 upnikov, ki so zahtevali javno dražbo neke večje nepremičnine v kat. obč. Karlovško predmestje zaradi skupnih terjatev v znesku din 112.623. Držayni erar se je pridružil dražbi zaradi neplačanih davkov v znesku 22.232 din. Terjatve zasebnih upnikov so znašale vsote od 300 do 30.400 din. Tu se je uresničil stari pregovor, da dobra gospodinja podpira 3 vogle pri hiši. Ko je gospodar obupoval, se je ona opoguinnila in začela tako pametno gospodarsko politiko voditi, da je vse upnike poplačala in da je bilo sedaj avgusta v zemljiški knjigi izbrisano dražbeno postopanje, s tem pa tudi ustavljena dražba lepega posestva. Gospodarska konjunktura! V avgustu sta bili predlagani tudi 2 prisilni upravi zaradi 55.400 lir. Prva prisilna uprava je bila že čez nekaj mesecev ukinjena. Včerajšnji športni dogodki Konkordija novi hrvaški državni nogometni prvak Gradjanski : Konkordija 3:1 Zagreb, 13. sept. Zelo veliko zanimanje je vladalo med zagrebškimi športniki za revanžno srečanje med zagrebškima kluboma Gradjanskim in Concordio. Ne le navdušeni kibici enega in drugega možtva, ampak tudi dnevno časopisje se je posebno zadnje dni precej razpisalo o tem, kako bodo igrali ti, kako oni iz nasprotnega tabora in komu je pripisati več izgledov. Štirinajst dni je bilo pisanja in go-vorenja okrog tega vprašanja. Danes pa sta obe moštvi sami spregovorili in odločili. Kot je znano, je prvo tekmo dobila Concor-dia z rezultatom 6:2. Rezultat je bil tako velik, da je celo dobri Gradjanski resno dvomil, če mu bo sploh mogoče nadoknaditi razliko kar štirih golov. In imel je prav. Po pravici so se purgerji bali ponovnega srečanja. Revanža se jim ni posrečila, vsaj v taki obliki ne, kot so si jo oni želeli. Obe moštvi sta nastopili v najmočnejši postavi, Gradjanski pa celo s svojim odličnim vratarjem Glaserjem, ki mu je bila enoletna zabrana igranja zadnje dni zmanjšana in je mogel tako že danes spet nastopiti na zelenem polju. Prvi polčas je bila igra odprta in sila živahna. Con-cordiji se je v tem delu igre posrečilo v 21. min. zabiti gol. Realizator je bil Golob. Z golom razlike v Concordijino korist se je končal prvi polčas. V drugem delu igre se je Concordia odločila le zgolj za obrambo in so imeli igralci Gradjanskega na igrišču prvo besedo. Zabili so pa le tri gole. Prvega je zabil v 30. min. Antol-kovič, drugi je padel malo pozneje, tretjega pa je zabil Wolfl z 11-metrovke. — Končno stanje golov po obeh odigranih tekmah pa je 7:5 za Concordio, s čimer so si zeleni osvojili letošnji ponosni naslov hrvaškega nogometnega prvaka. Da je bilo zanimanje za tekmo res veliko, priča tudi dejstvo, da je na tekmo prišlo več kot 12.000 gledalcev, ki so bili z. igro obeh moštev zelo zadovoljni. Igrišče je nudilo tako pestro sliko kot že zlepa ne.' Nov rekord Gundarja Haegga na 3 milje Kakor poročajo iz Stockholma je pretekli petek bila v športnem stadionu prirejena Melika lahkoatletska prireditev, na kateri je nastopil tudi večkratni svetovni rekorder Gundar Haegg. Tokrat si je zastavil nalogo, da bo potolkel dosedanji svetovni rekord Finca Maekija na tri milje, kar znaša v metrih 4828 m. Maekijev svetovni rekord se je glasil do zadnjega petka 13:42.4, novi svetovni rekord Gundarja Haegga pa -je znatno boljši, saj se glasi 13:35.4. S tem novim rekordom je Haegg spet pokazal, da je tekač odličnega svetovnega'formata, ki. mu ga zazdaj še ni enakega. Hrvaška 66, Slovaška 64 točk Zaqreb. 13. septembra. Že v sredo preteklega tedna so prišli v hrvaško prestolnico slovaški lahkoatleti, da se bodo na včerajšnjo soboto in današnjo nedeljo po-na tekališču s hrvaškimi lahkoatleti. Prišli so v skoraj najmočnejši postavi in pričakovati je bilo napete borbe med obema reprezentancama. In takšna je borba tudi bila. Od točke do točke se je vodstvo menjavalo, tako da ie_bilo stanje točk pri zadnji točki sporeda izenačeno in je šele štafeta na progi 400X100 metrov odločila, katera reprezentanca bo zmagala. Sreča je bila naklonjena Hrvatom. Zmagali so nad Slovaki z dvema točkama razlike. Hrvati so si do konca tekmovanja nabrali 66 točk, dočim so jih Slovaki nabrali vsega skupaj le dve manj, to je 64. Pri tem mednarodnem 6rečanju je padlo spet nekaj novih hrvaških rekordov, kar priča, da so hrvaški atleti letos v prav dobri formi in da še niso prišli do svojega viška. Od nastopa do nastopa so boljši. Posamezni rezultati so biti naslednji: 100 m: Turkalj 11,4. Drugi Slovak Bradnik. 400 m: Mašurak (Sl) 51,8. 2. Pekar (Slovaška) 52.2. Met krople: Prvi je bil Slovak, ki jo je vrgel 13.56, šele na tretje mesto je prišel Ive-kovič. 100 m zapreke: dr. Buratovič 16,1; 2. Sabo 17.1. Štafeta 4X100 m: 1. Hrvaška v času 34:00. Nov hrvaški rekord. 2. Slovaška. Met kopja: Mrkušič 62,30 m. Nov hrvatski rekord. Skok s palico: Dolenec (Hrv.) 3,40 m. 3000 m: Kotnik 8:36,5. Nov državni rekord. V tej točki je bila ogorčena borba med Kotnikom in Flassom. 800 m: Gjurič (Hrv.) 1:58,7; 2. Masura (Slov.) 2:00,2. Skok v višino: Prvi je bil Slovak Galanda. Po tej točki je bilo stanje 45:45. Met kladiva: Gojič (Hrv.) 47,21. Nov rek. Met diska: Marjan (Hrv.) 39,98 m. Nov rekord. Skok v daljino: Urbič (Hrv.) 6,75 m. Drugi, Slovak, je skočil 6,50 m. Po tej točki je bilo stanje točk izenačeno 60:60. Odločiti mora štafeta. 400X300X200X100 m: 1. Hrvaška v postavi Gjurin, Urbič, Vanič in Gal. Doseženi čas 2:05,5; 2. Slovaška 2:16,3. Končno stanje točk: Hrvaška 66, Slovaška 64. •v Športni drobiž Pri nas je bilo vsekakor največje zaiiluianje za mednarodni plavalni dvoboj med Italijo in Madžarsko, ki je bil v Milanu. Kakor vedo povedati prva poročila je ostal dvoboj neodločen in si je vsaka reprezentanca priborila po 26 točk. Podrobna poročila o tem tekmovanju bomo še navedli. V Berlinu so nastopili najboljši zaarebški teniški itjrilci, ki so nastopili proti berlinski reprezentanci. Hrvati so bili zelo razpoloženi in so to medmestno borbo odločili z rezultatom 4:1 v svojo korist. Diisseldorfsko žensko rokometno moštvo je postalo z včerajšnjo zmago nad svojo protivni-co nemški državni prvak. Rezultat je bil 5:4. Na firenškem stadionu Berta ie bila včeraj velika lahkoatletska prireditev, na kateri so bili doseženi tudi tile rezultati: tek na 1000 m Lanzi Mario 2:22,2; 5000 m; Beviacaua Guiseppe pa 14:31,8. Na 53 km dolgi proai so včeraj tekmovali najboljši drsalci na kolescih. Proga ie vodila iz Triesta v Monfalcone in nazaj. Slo je za državno prvenstvo. Zmagal je Venanzi iz Triesta v času 1:51,11. V Milanu so bile včeraj tudi velike kolesarske dirke, katerih so se razen domačih dirkačev udeležili tudi Holandci Pellenaers, Boeven in Bakker. Dirke so bile na kolesarskem stadionu. Rezultai pa so bili tile: Na proai 3200 m: Battesini-Begomi sta premagala par Leoni-Bak-ker za dobrih 40 m. Coppi-Favalli sta premagala par Pellenaers-Boeven za 120 111. Za Erlochijevo veliko premijo, pri kateri je bilo treba voziti dve uri ie zmagal par Magni-Ortelli in si ie priboril 37 točk, drugi par je bil Bartali-Ricci, tretji Pallenaers-Boeven. V dveh urah sta zmagovalca prevozila km 95.100, kar znaša na uro povprečno 47.550 km. Na sporedu je bila tudi dirka na 148 km. Bila ie to cestna dirka. Zmagal je Guizzardini iz Bologne v času 4:10 in je vozil s povprečno brzino km 35.490. Z Gorenjskega Ljubljana Nad 15.000 otrok so prehranjevali v raznih šolah na Gorenjskem. V poštev so prišli zlasti otroci, ki so zelo oddaljeni od šol. V Kranju so se poročili: Pavel Draksler in Pavla Štirnova iz Kranja, Avguštin Konrad Po-tuschek in Štefka Pernuš iz Kranja, Jože Gril in Štefka Trobec iz Kranja, France Gladek in Ivanka Koprivec iz Vižmarij oz. Kranja, Vladko Cegner in Danijela Hafner iz Kranja, Jože Luskovec in Marija Juhantova iz Kranja. Na Jesenicah je povozila lokomotiva 4 letnega Jožka Schwana. Fantič je bil na mestu mrtev. Zahtevajte povsod naš list! li.it! t>ft ar Danes, ponedeljek 14. septembra: Povišanja sv. Križa. Torek! 15. septembra: Žalostna Mati božja, Obi'€*Ntiia Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek Resljeva c, L mr. Bahovec, Kongresni trg 12 mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu se vrši dnevno v novem šolskem po slopju na Šmihelski cesti v Kandiji od 9 do 11 Pričetek pouka 21. septembra. Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije jav lja, da se bodo vršili popravni, razredni in pri vatni izpiti od 16. t. m. dalje v poslopju 11. dešk ljudske šole na Grabnu, Cojsova cesta. Pričete! izpitov dne 16. t. m. ob 8. Natančnejši razpore< je nabit pred pisarno zavoda za Bežigradom in ' veži ljudske šole na Grabnu. Prošnje za popravi, izpit in spričevalo naj učenci prineso k izpitu. Z pismene izpite iz slovenščine in italijanščine ka kor tudi risanja naj prineso učenci papir s sebo Glasbena akademija in srednja glasbena šol Kdor žeii biti na novo sprejet na Glasbeno akad. mijo ali srednjo glasbeno šolo, mora opraviti spre jemni izpit. Kolkovane prijave za sprejemni izp je tr ba vložiti za oba zavoda v pisarni Glasben': akademije (Gosposka 8) do 15. t. m. Poučevali f. bodo; solopetje, klavir, vsa orkestrska glasbilo kitara ter dramska in operna igra, Sprejemni pr-goji so na vpogled pri tajniku zavoda. Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo državnega učiteljišča v Ljubljani sporoča: 1, Ponav ljalni in razredni izpiti se bodo pričeli 16. septem bra ob 8 po razporedu, ki je nabit na oglasni dr skl v veži Marijanišča. 2. Kdaj bodo sprejemni i? piti za 1. letnik in kdaj in kje bo vpisovanje z učiteljišče, obe vadnici in otroški vrtec, bo rav -nateljstvo še sporočilo. — Ravnatelj. ..PAPRIKA MARICH“ Pepe rosso i ta liano. Italijanska paprikii Garentito puro. In vendita Zajamčeno čista. Dol' presso negozianti di Generi se v vseh trgovinah •< Alimentari e Commestibili živili. OiTTA M. MARICH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoti) Pri razdeljevanju drv po 80 kg so seved prvi na vrsti tisti, ki 6ploh 5e niso dobili drv zato naj pa oni, ki so jih že dobili po 25 kg n ■ osebo pridejo ponje šefe po 20, septembru t. ) oziroma takrat, ko bo trgovec že odpravil drii". stranke. Zaradi hitrejše delitve kuriva m ■-prebivalstvo, naj pa ljudje ne zahtevajo sani žaganih drv. temveč naj bodo zadovoljni s ce limi poleni. Seznami davčnih osnov iavnih notarjev ir odvetnikov bodo razgrnjeni do 25. sept., in/c nirjev, arhitektov, geometrov, stavbenikov ir. lekarnarjev do 27. septembra in carinskih p<’ srednikov, borznih senzalov trgovskih potnikov zavarovalnih agentov, trgovcev z glasbili in radio aparati, časnikov in revij, urar jev,'1 zlatarjev. pasarjev. optikov in trgovcev s‘fot< grafskimi potrebščinami bodo razgrnjeni ,d< 28. septembra med uradnimi urami na magistratu v vratarjevi sobi v pritličju, soba St. 2. 10.0(10 cepljenih zoper tifus je že v Ljub Ijani in vendar še vedno hodijo na mestni fi zikat po žaščitpe tablete, kur je prav razvese 1 ji v dokaz, kako ljubljansko prebivalstvo va ruje svoje zdravje. Vseh 10 000 oseb je mestu fizikat cepil zoper tifus, v nekaj mesecih te> s tem opravil zares hvale vredno delo, saj s<: sedaj v Ljubljani cepljeni vsi poklici, ki imajo opraviti z živili, poleg teh «e je pa iz last nega nagiba dalo cepiti še nekaj tisoč drugil oseb, ker vedo, da se ta nevarna bolezen nc more razširiti samo tedaj, če je v kakem kr« ju cepljenih čim več ljudi. Med vsemi 10.00*’ cepljenimi pa pAli veš, če je dekle iz Dalarna še v kuhinji?« »Bog obvaruj, gospod polkovnik! Z glasnim jokom je planila iz tega salona in se ni niti trenutek več zadrževala v hiši, temveč je pobegnila odtod.« »In mladenič?... Mislim doktorja Eckensiedta?« »Prisil je trenutek 'kasneje v kuhinjo in vprašal po njej. Ko je slišal, da je pobegnila, je tudi od odbrzel na cesto.« »Ti, takoj moraš na cesto in poiskati dr. Eckenstedtal Povej mu, da je gospa polkovnikova nevarno bolna in da hrepeni po njem.« »Kakor ukazujete, gospod (»likovnik!« Tedaj je tudi sluga hitro izginil in polkovnik je znova zaoel razgovor s Schagerstroemom. »Čim smo bili izvedeli,« je rekel, »kako stvari v resnici stoje, smo začeli misliti na to, kako bi pomagali, da bi prišlo do pomirjanja med obema mladima človekoma. Spričo tega pa smo morali v prvi vrsti odstraniti dekle iz Dalarna in potem...« Zataknilo se mu je iz samega strahu, da ne bi izrekel kaj neolikanega. »Gotovo se zelo »lal>o izražam, gospod industrijec. Prav za prav M morala vendar moja žena govoriti z Vami. Ona bi že znala vse spraviti v pravi tok.« Schagerstroem se je požuril, da bi polkovnika pomiril. »Gospod polkovnik, Vi se zadosti dobro izražate,« je rekel. In kar zadeva mene, Vam lahko takoj izjavim, da s to stvarjo prav za prav že nimam več nobene zveze. Gospodična Loewen-skoeld ima mojo obljubo, da lahko ustavi oklice, čim se ji to zljubi.« Polkovnik je vstal, pograbil Schagerstroemovo roko, jo toplo stisnil in se raznežil v izraz zahvale. »To bo pa Beato razveselilo,« je rekel. »To je najlepša novica, kar jih lahko prinese.« Schagerstroem na to ni mogel več odgovoriti, kajti gospa Arcker se je znova pojavila v sobi. »Ljubi očka, ne vem, kaj naj storim. Karel Artur je bil doma, pa ni prišel k naši ljubi mamici.« Pripovedovala je, da je stala ob oknu spalnice in zagledala Karla Arturja, ki je šel po cesti. »Sedaj vidim Karla Arturja!« je zavpila materi. »Gotovo je v skrbi za tebe, ljuba mama! Saj skoro teče.« Naslednje minute je čakala v bolniški sobi na bratov prihod. Toda nenadoma je Jakobina, ki je ostala pri oknu, zaklicala: »Bog v nebesih! Artur že spet dirka proti mestu. Tukaj je bil le za toliko, da se je preoblekel.« Tisti hip se je gospa Beate vzravnala v svoji postelji. »Ne, ne ljuba mamica! Kar mirno leži, saj je zdravnik tako ukazal!« jo je začela tolažita gospa Eva Arcker. Jaz ti bom že pripeljala Karla Arturja.« Hitela je k oknu, da bi ga odprla in poklicala brata nazaj. Toda zgornji zapah se je nekoliko zataknil in tako je mati dobila čas in ji prepovedala odpreti okno. »Ne smeš tega storiti! Pusti, naj bo, kakor hoče!« je vzkliknila. Toda gospa Arcker je navzlic temu odprla okno in se sklonila vem, da bi poklicala Karla Arturja nazaj. Toda gospa Beate si je z najstrožjim glasom to prepovedala in jo tako prisilila, da je zopet zaprla okno. Potem ji je odločno ukazala, da ne sme niti hčerka, niti kdo drugi kMcati Karla Arturja domov. Sedaj pa želi, da bd polkovnik prišel v spalnico, verjetno zato, da bi mu dala ilto naročilo. Polkovnik se je dvignil, da bi odšel k svoji ženi, in Schagerstroem je porabil priložnost, da se je pri gospej Arckerjevi pozanimal za stanje gospe polkovnikove . »Mati ne čuti preveč bolečin,« je rekla gospa, »in vse to tudi ne bi dosti pomenilo, če bi se le vrnil Karel Artur. Oh, kdo bi mogel steči v mesto, da bi ga poiskal!« »Razumem, kako tesno je gospa polkovnikova navezana na svojega sinu! c je odgovoril Scliagerstroem. »Da, da, gospod industrijec. Mati po nikomer drugem ne sprašuje, kakor po njem. In sedaj leži tam in vedno misli le o tem, da leta za tistim dekletom iz Dalarna in ne pride k njej, čeravno ve, da je ljuba mama bolna. To je zanjo precej trpko, mi pa niti ne smemo ukreniti, da bi ga kdo poiskal.« »Čustva gospe polkovnikove v tem pogledu popolnoma razumem,« je odgovoril Schagerstroem. »Toda meni le ni prepovedala pogledati za njenim sinom. Zaradi tega bom šel sedajle jaz, si vzel ta napor in ga skušal poiskati.« Bil je že lia i>oti proti veži, ko je zopet vstopil polkovnik. »Moja žena bi rada sama spregovorila nekaj besed z Vami, gospod industrijec,« je rekel. »Rada bi se vam zahvalila.« Tedaj je prijel Schagerstroema pod roko in ga z neko svečanostjo popeljal v bol niško sobo. Schagerstroem, ki je poprej občudoval živahno in privlačno svetovoljansko damo, je bil ves presunjen, ko jo je zopet videl kot ubogo bolnico z zavezano glavo in bledim obrazom, ki je postal tudi manjši. Gospa Beate sicer ni bila videli takšna, kakor da bi jo bolečine hudo zdelovale, toda njene poteze so imele silno strog, sikoro grozeč izraz. Nekaj, kar jo je bilo mnogo huje zadelo, kakor pa padec in težke telesne poškodbe, je v njej vzbudilo ponosno in prezira pobio jezo. Tisti, ki so stali okrog, so vedeli, kaj je sprožilo to jezo in morali so si reči, da goepa Beate znabitj nikoli ne bo v stanu, da bi odpustila svojemu sinu neljubeznjivost, ki jo j® danes pokazal. Ko je Schagerstroem stopil k postelji, je gospa Beate odprla oči in ga dolgo in izprašujoče gledala. »Gospod industrijec, ali ljubite Karlino?« je vprašala s trudnim glasom. Sehagerstroemu je bilo težko razkrivati srce pred tujo damo, katero je danes videl prvikrat. Toda prav tako ni mogel lagati temu bolnemu, nesrečnemu bitju. Gospa polkovnikova pa ni rabila nobenega odgovora. Navzlic temu je vedela, kar jo vedeti hotela. »Ali mislile, da Karlina še vedno ljubi Karla Arturja?« je vprašala dalje. la tiskarne « Ljubljani) Joie Kramarič - Izdajatelji tni Sodja - Urednik. Mirko Javornik - Rokopisen ne nračamc - *Slo»en*k, dom. izb«i» ot deia.mMh uh U - M*- sečna naročnina II Ur, n Inozemstvo 19 lir - Urednlitvoi Kopitarjeva ali c« 4/111 - Lpravai Kopitarjeva allea t, Ljubljana - telefon »ter M-01 d« - Podroialca INo*c mest«