Stav. 298 ¥ Trstu, * p«tgkVno)f#mb™ 11« UHilkKini zhaja vsak dan zjutraj, ludi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: to Frančiška A-siskt^n Št. 20, 1. nadsir. - Dopisi naj se pošiljajo redni-tvu - Nefr-nkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. izdajatelj it: odgovorni : vojaštvo, ki prihaja skozi Ljubljano, razorožuje narodna vojska in mu tudi v smislu izdanega povelja odvzema ves vojni plen. Danes zjutraj je prispel v Ljubljano oddelek hrvatskega vojaštva z godbo, ki je korakal po mestu ter sifemal vsepov^oč avstrijske orle in druge znake prejšnje vladavine. Vojaki so odprli tudi ječe ter izpustili iz njih vojaške jetnike, med njimi tucS večje število Čekov, ki so bili zaprti v ljubljanskih zaporih. Mnogoštevilna množica je spremljala vojaštvo fca njegovem pohodu po mestu, vzklikajoč in prepevajte ter veseleč se narodne osvoboditve. TEMELJITE IZPREMEiViBE. LJUBLJANA, 31. (Izv.) Ljubljanska deželna vlada se je dolgo časa upirala zahtevi Narodnega Sveta, da naj mu izroči svoje posle In se podredi njegovim odredbam. Danes pa je vojaštvo zasedlo poslopje deželne vlade, in stvar je bila rešena v kar najhitrejšem času. Dosedanja državna policija je prišla pod oblast narodne vlade, ki je tudi vzela v svoja lasi »jiiuijai&sko podružnico A v stro-ogrske banke. V vseh uraaiii se je uvedel takoj slovenski notranji uradni jezik in se namestili slovenski predstojniki. Aretirani pa so bili dosenanji najhujši zatirat olji slovenske in jugoslovanske misli: policijski svetnik dr. Skubl, grof Kiinigl in dr. Kaltenegger, oba najhujša vsenemška zagrizenca pri deželni vladi, potem predsednik deželnega sodišča dr. Elsuer, zloglasni zatiralec slovenskega sodnega uradništva. policijski uradnik Fink, žalostno znan še izza septembrskih dogodkov leta 1908., ter ietnišničar Rabitsch, zloglasni mučitelj slovenskih političnih jetnikov v Sturgkho- vi dobi nemškega di vjanja proti nam Jugoslovanom. Zaprli so jih v sodni zapoi deželnega sodišča. Tako se je pričelo očiščevanje, katero jc naše ljudstvo pozdravilo z največjim zadoščenjem. V ostalem je Ljubljana danes že čisto slovenska in ni najti v vsem mestu niti enega javnega nemškega napisa. Ljubljana ie danes res naša »bela« Ljubljana, vredna prestolnica svobodnega in neod visnega slovenskega naroda! LJUBLJANA, 1. ob 1 zjutraj. (Izv.) Are-tirance je minister notranjih stvari sporazumno S pravosodnim ministrom dal suoči izpustiti v svobodo._____________ Volno brodovje v rokah Narodnega Sveta SHS. PULA, 31. (Izv.) Danes dopoldne ob 1 f 30 se je izvršila izročitev vojne mornarice odposlanstvu Narodnega Sveta SHS v Zagrebu. Ta slovesni čin se je vršil v velikem salonu dreadnoughta »Viribus L'ni tis«. O izročitvi se je sestavil zapisnik, ki se glasi: »Zapisnik, sestavljen v stvari na povelje njegovega apostolskega veličanstva izvršene izročitve c. in kr. brodovja poverjenim odposlancem Narodnega Sveta SHS v Zagrebu. Navzoči s strani c. injtr. brodovja; c. in kr. feomornik in kontreadmiral Miklos Horthy de Nagybanya, poveljnik brodovja; c. in kr. kapitan linijske ladje in komo-dor Fran Lauffer, poveljnik II. brodovne divizije; c. in kr. kapitan linijske ladje Adoif Schmidt, poverjen s poveljstvom I. brodovne divizije; c. in kr. kapitan linijske ladije Emil Konek pi. Norwall, načelnik brodovnega štaba; c. in kr. fregatni kapitan Fran Morin. poveljnik II. flotilje torpedovk. v Zagrebu: dr. Ante Tresić-Pavičić, Dr. Ivan M. Cok. in Viljem Bukšeg ter člani krajnega odbora omenjenega Narodnega Sveta SHS: Lacko Križ, dr. Lovro Ska-lier, dr. Mirko Vratovič, dr. Marij Krinpo-tič in c. in kr. fregatni kapitan Metod Koch. * C. iu kr. brodovje obenem z materijalom in zalogami se z izrecnim pridržkom uveljavljanja lastninske pravice nejugo-slovanskih držav oziroma narodov doslej obstale avstro-ogrsJ^jnonarhiie z le-tem izroča Narodnemu Svetu SHS v Zagrebu. Pula, 31. oktobra. 191«.« Takoj po podpisu zapisnika so odposlanci Narodnega Sveta SHS tudi prevzeli vse vojno brodovje. Dosedanji upravi se ie pustil čas oo 4V& popoldne, da je pospravila svoie stvari. Ob 4!.i» popoldne se je na vseh vojnih ladjah snela avstrijska in ob sviranju godbe razvila hrvatska zastava. Nato je vse moštvo priseglo Narodnemu Svetu SHS. Po mestu je zavladalo silno navdušenje, zlasti pa med mornarico in delavstvom. Zastopniki Narodnega Sveta so imeli nagovore na množico, nakar se je ob viharnem vzklikanju Jugoslaviji in Narodnemu Svetu razvil po mestu velikanski izpreved s hrvatsko in jugoslovansko zastavo na čelu. Pod večer so pulski Italijani priredili protiinanifestacijo. Hodili so v izprevodu po mestu ter prepevali in vzklikali Italiji. Proti Jugoslaviji ni bilo nobenega vzklika hi se je tudi drugače izvršila ta manifestacija popolnoma dostojno in brez vsakih izgredov. Mornarski oddelek o predaji vojne mornarice. DUNAJ, 31. (Kor.) C. in kr. vojno ministrstvo, mornariški oddelek, objavlja sledeče: Po najvišjem nalogu se ukrepa: Vsemu moštvu, ki ne pripada jugoslovanskemu narodu, se more na njegovo zahtevo dovoliti povrat v domovino in obenem stalni dopust. Brodovje. mornarični zavodi in drugo mor-nariCno imetje se postopno preda jugoslovanskemu Narodnemu Odboru v Zagrebu, v Puli potom Krajevnega Odbora. Od strani predajajočih c. in kr. oblasti in poveljstev* ie protokolarično pridržati uvcljavljenje lastninske pravice uejugoslovanskili držav, ozir. narodov. Ker iz mednarodnih vzrokov ni mogoče izvesti takoj izmenjave zastav, ni ni-kakega zadržka več, da se po predaji jugoslovanskemu Narodnemu Svetu ne bi dovolilo razobe-šanje narodnih znakov poleg vojne zastave. Ves štab more po redni predaji jugoslovanskemu Narodnemu Svetu nadalje službovati na enotah brodovja in pri oblastih. Z ozirom na redno vzdrževanje mornaričnega imetja imata brodovno poveljstvo in mornarski oddelek vojnega ministrstva" primeren vpliv na postopno odstopitev odgovornih štabinh oseb. Mornarski oddelek vojnega ministrstva bo po zastopniku radi ugotovitve na-daljnih podrobnosti neposredno stopilo v zvezo z jugslovanskim Narodnim Svetom v Zagrebu. C. iu kr. mornarične oblasti in poveljstva morajo >e nadalje skrbeti za mir in red ter za urepitev transportov. Poveljstvu podonavskega brodovja se poieg tega nalaga, da postopa na popolnoma isti način pri predaji podonavskega brodovja kr. ogrski vladi, ter je odpustiti nemadžarsko moštvo. HRVATSKA NARODNA VLADA. ZAGREB. 31. (Izv.) Narodni Svet SHS je poverilo bansko čast dosedanjemu banu Antonu pl. Mihaloviću, vodstvo oddelka za u k in bogočastje dr. Milanu Rojcu, pravosodstvo dr. Al. Badaju. notranje stvari dr. Srdjanu Budisavljevteu, narodno gospodarstvo dr. Zivku Petričiću, financ^ Pranji Braunu, prehrano dr. Edi Markovi-ći'u socijalno skrb Viljemu Bukšegu, aosto brzojav iii telefon Cezarju Akačiću, trgovino. obrt :n industrijo dr. Ojuru Šurminu, narodno obrambo dr. Matu Drinkoviču. GENERAL PEHOTE ŠNJARIĆ ARETIRAN. ZAGREB. 31. (Izv.) Včeraj je bil aretiran tu zagrebški poveljnik, general pehote Luka Šniarič. *n ravno tako tuJi načelnik njegovega generaiiftga štaba. Delalo se je namreč nepošteno. Prisegla se je zvestoba Narodnemu Svetu SHS in se mit dalo na razpolago vse vojaštvo, za lirb-to pa se je brzojavno prosilo vojaške pomoči od Madžarov. Generala Šnjariča so izpustili, načelnika generalnega štaba pa so pridržali v zaporu. čehojJovaika dišava. V Pragi popoln mir. - PRAGA, 31. (Izv.) Tu je danes vladal popoln mir. V smislu poziva Narodnega Sveta se ie v vseli tovarnah pričelo delo. — Narodni Svet je dal zaseči vse železniške vozove, v katerih so prispele čete iz Ogrske in prav ta'ko tudi vsa živila, ki so prispela iz Romunske za Nemčijo. Zaseči je dal tudi več sto voz premoga, namenjenih v inozemstvo. Vojaški posli češkega NS. PRAUA, 31. (Izv.) Bivši namestništvem podpredsednik Braun. ki je intimen prijatelj đr Kramare v in je zaradi tega moral pretrpeti huda preganjanja, je sedaj sprejel vodstvo vojaških poslov češkega Narodnega Sveta. Eden prvih njegovih uradnih činov je bil, da je dal izpustiti vse vojaške jetnike, proti katerim le bil«, šele uvedena preiskava. Novi vodjo češkoslovaških uradov. PRAGA. 31. (Kor.) Češkoslovaški urad poroča: Narodni Svet je imenoval za Klavnega ravnatelja vseh železnic r.a ozemlju češkoslovaške države bivšega c. kr. ravnatelja državnih železnic v Pragi dr. Bosta in za ravnatelja poste in brzojavov na češkem poštnega nadsvetnika Fotka. Fnumarsal Kestranek interniran. PRAGA, 31. (Izv.) Včeraj ie. kakor znano, vojaški povelinik v Pragi, podmaršal Kestranek hotel izvesti s kopico madžarskih vojakov prevrar, ki pa se mu ni posrečil. Češka narodna vlada je dala Kestraneka internirati, nekatere njegove kolege pa ie dala aretirati. Prepoved ifc voza premoga iz Češke. PRAGA. 30. (Kor.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča: Narodni Svet je prepovedal izyoz premoga iz češkoslovaške države. Ceščina notranji uradni jezik na Moravskem. BRNO. 31. (Izv.) V vsej Moravski se je uvedla češčina kot izključni notranji uradni jezik. Strankam je seveda svobodno. da v občevanju z ura'di uporablja oba jez?ka. Dr. 2olgar v avdijenci. DUNAJ. 31. (Izv.) Cesar je dan.es sprejel v av dijenei skupnega finančnega ministra dr. Spitc-mullerja. takoj za njim pa bivšega ministra dr. vit. Zolgarja. * Nemci prevzamejo avstrijska resortna ministrstva. DUNAJ, 31. (Izv.) Ministrski predsednik dr. Lammasch je imel danes v parlamentu dolgo konferenco z ministri avstrijskih Nemcev. Dogovorilo se je. da ti nemški resortni ministri postopno prevzamejo posie dotičnih avstrijskih resorhiih ministrstev. Predvsem prideta dr. Svlvester in dr. Renner v ministrsko predsedništvo. Spori v narodni skupščini avstrijskih Nemcev. PUNA J, 31. (Izv.) V narodni skupščini avstrijskih Ncmccv so se pojavili precej hudi spori in sicer predvsem zaradi odnošajev napram Nemčiji in zaradi bodoče državne oblike nemške Avstrije. Vsenemci iu tudi deloma socijalni demo-kratje so za republiko in priklopitev k Nemčiji dočim pa republiki odločno nasprotujejo krščanski socijalci. Zlasti so izjavili Tirolci in Predarl-čar.i. da se takoj priklopijo Bavarski. Ravno tako so izjavili nemški nacijonalci iz Češke, da se v slučaju, da bi se sklenila republikanska oblika države. takoj priključijo Saksonski. Demonstracije na Dunaju. DUNAJ. 31. (Izv.) Danes popoldne proti 3 se je zbrala pred parlamentom velika množica vojnih invalidov, katerim sta izpregovorila nemško-ra-: dikalna poslanca Hummer in Neumann. Invalidi so zelo nejevoljni na vlado avstrijskih Nemcev. Sestava nemškoavstrijske vlade. DUNAJ, 31. (Kor.) Nemška vlada se je konstituirala. Od narodne skupščine voljeni predsedniki Dinghofer. Hauser m Seitz ostanejo še nadalje predsedniki državnega sveta. Za voditelja držav-žavne pisarne je bil imenovan socijalni demokrat Renner. za notarja državnega sveta,pa dr. Silvester. Državni svet jc potem imenoval vlado, ki je sledeče sestavljena: socijalni demokrat Adler — zunanje, nemški nacijonalec Mayer — vojna, krščanski socijalec dr. Mataja — notranje, nemški radikalec Pacher — uk, nemški nacijonalec Roller — pravosodje, nemški nacijonalec *dr. Stein\vender — finance, krščanski socijalec dr. Stockler — poljedelstvo, nemški nacijonalec dr. UrlTan — obrt, industrijo, trgovino, prehodno gospodarstvo in deželni promet, socijalni demokrat Hanusch — socijalno oskrbo, deželni stavbeni svetnik Zerdik — javna dela, sekcijski svetnik Kaup — ljudsko zdravstvo. Zastava Nemške Avstrije. DUNAJ, 31. (Kor.) Državni svet je sprejel kot državno zastavo Nemške Avstrije stare ba-benberške barve rdečc-belo-rdeče. Narodna garda v Gradcu. GRADEC, 31. (Izv.) V Gradctt se je ustanovila narodna garđđ. ki sestoii večinoma od moštva 3. strelskega polka. Vračajoče se vojaštvo ropa. CELOVEC, 31. (Izv.) Z italijanske fronte vračajoči se polki so začeli ropati in pleniti po deželi, zlasii v okolici Vrbskega jezera. Enako se poroča tudi iz Tirolov, posebno iz briksenske^ okolice. Žal je treba priznati, da so to večinoma ukrajinski polki. Dogodki v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 31. (Ogrski Kor..) Ogrski narodni svet je tekom noči prevzel javno oblast. Sinoči so se vršite velikanske demonstracije pred klubom Karoljrjeva stranke. Narodni Svet le are-riral mestnega poveljnika podmaršala Varkonyja. ker se je branil priključiti se Narodnemu svetu in je imenoval za mestnega poveljnika majorja Stegerja. Zasedel je tudi glavno pošto in vse telefonske centrale. Danes so. se demonstracije nadaljevale. Častniki in vojaki so odstranili s čepic rozete. Do izgredov in plenjenja ni prišlo danes. Popoldne je izdal narodni proglas na prebivalstvo, da je prevzel vso politično in vojaško oblast v svoje roke in da je kralj imenoval groia Mihaela Karolyja ža ministrskega predsednika. Uradništvo ministrskega predsedništva da se pridružuje Narodnemu ^'etu. Kakor se ču}e, je popoldne Narodni Svet v sporazumu z predsed-niStvom državne zbornice zasedel tudi parlament. entento so mornariški minister Rent bei. podtajnik v uradu za zunanje stvari Rešad Hikmet bej in načelnik generalnega štaba osme armade Sadulah bej četrtek zvečer odpotovali iz Carigrada po morju z nalogom, da se pogajajo z entento. Ko so prispeli namenjeni kraj. so se takoj pričela pogajanja. BEROL1N. 30. (Kor.) Kakor doznava -Vossisch? Zeitnng-. se domneva, da bo ententa stavila Turčiji naslednje pogoje za vdaio: Carigrad se izroči en-tenti za brodovno oporišče, dardanelske utrdbe se razdeneio. B*um in Baku se prepustita ententi, v Turčiji se nahajajoči ujeti vojaki in častniki entent-nih armad se izroče, arabski šejki, k so se v Hed-žasu n Jememi borili proti Angležem, morajo položiti orožje. Volna poroOla. SOVRAŽNOSTI NA ITALIJANSKI /FRONTI USTAVLJENE. „ PULA, 31. (Izv.) Tu se zagotavlja z vso odločnostjo, da so sovražnosti na italijanski fronti že ustavljene. . v Avstrijsko uradno poročilo. 31. oktobra. — Vrhovno armadno poveliuištvo je ie 29. oktobra zjutraj stopilo potom glasnika v zvezo z italijanskim armadnim vodstvom. Naj bi ne ostalo za obustavitev sovražnosti nepoizkušeno nobeno sredstvo, da se preprečijo nadaljne krvave žrtte iu sklene premirje. Italijansko vrhovno po-veljaištvo je proti temu. v najboljšem namenu storjenemu koraku izpočeftka zavzemalo očitno odklanjajoče stališče. Sele 30. oktobra zvečer je mogel general rchote vrni Weber z odposlanstvom sporazumno z italijanskim vrhovnim povetjnlštvom prestopiti bojno črto v s vrbo uvedbe pogajanj, će se potemtakem na italijanskem bojišču še nadaljujejo vojne grozote, se morata krivda in odgovornost za to pripisovati edino le našim sovražnikom. Načelnik generalnega štaba. Italijansko uradno poročilo. 29. oktobra. Napaden po 10. in 12. armadi z veliko odločnostjo v ironti in ogrožen v boju po odločilnem napredovanju 10. armade, je bil sovražnik prisiljen opustiti levi breg Piav® Energično zaste-dovan po naših, se umika, venomer poizkušajoč, da bi se opiral na cestne preseke. Osvobodili smo Val-dobbiadene, St. Pietro di Barlozza, Farro di Soligo, Pieve di Soligo, Collalto, Renfrontolo, Mareno di Piave in Fontabello. Zjutraj so naši oddelki zasledovali Monticano. in smo dospeli v Conegliauo. Na severu, na desnem bregu Piave, so druge čete, ki so operirale v zvezi z onimi na levem bregu, po živahnem in sijajnem boju prestopile potok Calcino. Hudi boji se vrše v okolišu Grappe. Poroča se, das je bilo ujetih zopet več tisoč sovražnikov. Število uplenjenih topov znaša nad 150, med njimi več težkega in srednjega kalibra. 30. okt.. opoldne. — Naša v noči na 24. t. m. v okolišu Grappe z zavzetjem Papadopolija in s podvzetji na asiaški planoti započeta ofenziva se je 26. t. m. podaljšala do srednje Piave in se je sedaj raztegnila proti jugu. Tretja armada je tudi posegla v -boj. Od Brente do morja obstoja sedaj ena sama bojna fronta, na kateri se bojujejo tri četrtine italijanske vojske s hrabrim 14. zborom, eno francosko divizijo in s predrznim 32. amerikanskim polkom. Med Brento in Piavo so bili boji zelo srditi vsled močne in dolgotrajne artiljerijske priprave, strumnosti naših čet in Ijutega odpora po svežih rezervah pomnoženega sovražnika. Vzhodno Piave se je umeknil sovražnik vsled močnega pritiska naših čet. Naši so prodrli sovražne črte drugo za drugo, na katerih se je sovražnik skušal držati s pomočjo topništva in številih strojnic. Na Grappi, na Pertfki in na Col ti deirOrso je naša 6. armada dosegla uspehe. Na obeh straneh Piave prodirajoča 12. armada je dosegla južni rob vasi Ouero, zasedla. Sagusino in Monte Česen. Šesta armada je zasedla sotesko Fallina, dospela do Vlttorija {p prodira sedaj severno Conegliana. Deseta armada je napravila mostišča ob Montecanu in je potem prekoračila cesto Conegliano Oderzo. Tretja armada je napra-; vila srditi sovražni topovski ogenj neškodljiv in je prekoračila reko pri San Dona di Piave in vzhodno Zensona. Italijanski in zavezniški letalci, pomorska letala in zrakoplovi armade in mornarice so tekmovali v predrznosti in hrabrosti in so povsod povzročili nered med sovražnimi četami, in vozovi. Sestrelil? smo 4 letala in en privez^ balon. 1. divizija in brigada Cuneo ste si zaslužili tekom 27. in 28. t. m. posebne zasluge. Število ujetnikov narašča vedno. Od 24. t. m. smo zajeli «S02 častnikov in 32.198 mož ter več topov. Do sedaj ni bilo mogoče sešteti števila uplenjenih strojnic in množine bogatega od sovražnika puščenega materijala. — Albanija. Italijanske čete so premagale sovražnikove zadnje čete. so zasedle Ivan Medovanski in korakajo proti Skadru. Nemško uradno poročilo. oktobra — Zapadno bojišče: Pri Zomergemu cb T.:*«' smo zavrnili belgijski delni napad, .lu/no Skalde in v mornalskem gozdu od časa do časa artiljerijski boj in majhni pehotni boji. Sovražni napad proti prekopnemu odseku južno Catillona se jc izjalovil. Južno Oise smo zjutraj zgodaj zavrnili srdite francoske napade. Izjalovili so se tudi do večera po ponovnem obstreljevanju in ob zastavitvi mnogoštevilnih oklopnjakov večkrat ponovljeni sovražni napadi. Kjer se je posrečilo sovražniku da se je začasno ustalil v naših črtah, so ga vrgli naši protisunki. Na bojišču med Nizy le Comtejem in Aisno smo zvečer zavrnili ponovne močne nasprotnikove napade. Na obeh straneh Moze je artiljerijsko delovanje narastlo. . Načelnik generalnega štaba armade na bojišču. MsS*o wnšm poročilo. 28. oktobra. — Položaj je nespremenjen. V času od 14. do 27. oktobra se je skupno število,u jetnikov armadne skupine na Flandrskem zajetih so- kov. 7362 njož je zajela belgijska. 5354 druga angleška in 5557 francoska armada. Skupno število v enem mesecu zajetih sovražnikov presega število 30 000. Vojna oprava vseh vrst je tako* Številna, da se ni'mogla prešteti. Število uplenjeih topov ie znašala ou 14. do 27. oktobra 500. 20. okt. zvečer. — Z uspešnim sunkom sniv> J.ivi severozapadno Engleiontaine zajeli nad 70 mož iu zadali sovražniku težke izgube. Krajevne napadne poizkuse severno Famarsa smo uspešno odbili. Francosko uradno poročilo. » 29. oktobra. — Artiljerijsko delovanje, posebno iznzito v okolišu Crecyja ob Serri in zapadno Cha-teau Porciena. Neumorne čete 5. armade so danes zjutraj izvršile nov sunek na ironti med St. Quen-tinom le Petitom in Herpyjem^ Bitka se jc razvila s sijajnim vzletom z naše strani in veliko srditostjo s strani sovražnika, kateremu je bilo zaukazano, da^ mora vzdržati za vsako ceno. Na našem levem krilu se nam je posrečilo, vkljub velikemu številu sovražnih stromic, ki so skušale zavreti^naše prodiranje. prodreti iz St. Quentina le Petita in poriniti naše črte naprej do griča 187. Zapadno Bannogna smo tudi napredovali. V središču smo zlomili vsak odpor in smo vrgli sovražnika preko cerkvene razvaline pri St. Vergeuxu 3 km na široko. Na desnem krilu smo zavzeli vrh 156 in prodrli proti vzhodu. Število doslej preštetih ujetnikov presega 850. Drugače nič novega. Vzhodno bojišče, 28. okt. — Ob Donavi v okolišu Vidina in ob Železnih vratih artiljerijski boj. Srbske čete so vrgle sovražnika proti severu iti dosegle fronto Stragari—reka Racos—Resaja, 12 do 15 km severno Kragujevca, pri čemer so zajeli vei sto mož ter uplenili topove in strojnice. V smeri proti Užicam ob hercegovski meji so namaknjeni srbski oddelki dosegli soteske zapadno Cačka. Jugoslovanske enote napredujejo v Crnlgori. Prodrle so preko Peči in Djakove. 30. okt. popoldne. — Severno Guisa so francoske čete napredovale na sevmem bregu Oise. Polastile so se pristave Moufort izhodno Le Qtiessela. Na desni strani Perona so Francozje iznova napredovali vzhodno Monceau le Neufa in zajeli nekoliko mož. V Loreni sta bila dva nenadna sovražna napada brezuspešna. Na ostali fronti je bila noč mirna. Ameriško uradno poročilo. 29. oktobra zvečer. — Na verdunski fronti danes silovit strojrftški ogenj zapadno Moze. posebno v okolišu severno St. Jupina. 30. oktobra. — Severno Verduna smo zasedli Al-neroville. Svoje črte smo uredili severno te vasi. TURSKA MIROVNA POGAJANJA. CARIGRAD, 30. (MillL) V popolnitev doeedal s strani vlade na različen način uvodmrih pogajanj z vražnfltov zvišalo na 18573. med njimi 331 častni- mm „Odbor za M blasor" ^ v zvezi z Benetkami. Tržaški »Odbor za javni blagor« je odposlal včeraj brezžično naslednjo brzojavko: »Poveljnlštvu en ten t nega brodovja v Benetkah. Odbor za javni blagor v Trstu namerava z ozirom na zelo težavni položaj v mestu, poslati v petek, 1. novembra, zjutraj torpedovko jugoslovanskega Narodnega Sveta, da se dogovarja z ententnlm brodovjem. Prosimo, da se nam pride naproti pred Caorlom. Odbor za javni blagor.« Ker na to brzojavko ni prišel odgovor, je Odbor odposlal še naslednjo brzojavko: »Odgovorite, ali ste prejeli. Pričakujemo. Ker imamo enega samega telegrafista na razpolago, nam odgovorite ob 9 zvečer.« Nato je dospel odgovor: •Dobro. Prav dobro!« Ob 9 je dospel naslednji odgovor iz Renetck: »Evo odgovora: Odboru za javni blagor v Trstu. Dobro. Jutri zjutraj od 9 dalje. Vrhovni povelinik v Benetkah.« Danes ponoči so se odpeljali s torpedovko, kateri poveljuje llnijskoladijskl poročnik Peter Pavel V u č e 11 č in kot drugi častnik pomorski praporščak Ante Račlč, proti Benetkam štirje odposlanci tržaškega Odbora za ljudski blagor: Callini, dr. Ferfolja, Samaja In dr. Tomažlč, ki imajo nalogo, da se pogajajo z ententnlm brodovjem predvsem v stvareh prehrane tržaške občine. Tr2ašfeemu prebivalstvu! »Odbor za javni blagor«, oziroma po njem določeni ljudski komisarji C h i u s s i, conte Sordina in dr. W i 1 f a n, sporočajo občinstvu, da je odslej dalje prepovedano vsako zbiranje ljudstva na javnih krajih, da se tako preprečijo vsekakršni neljubi dogodki. Pozivamo torej naše občinstvo, da se strogo ravna po tej določbi in tako pripomore tudi samo, da se ohrani mir in red. Čeboslovflkom v Trstu! V Trstu se je ustanovilo Ceho-slovaško vojaško poveliuištvo, ki ima svoj sedež v poslopju Živnostenske banke v ulici Marije Terezije št. 20. Cefcoslovaški barvi ste belo-rdeča kokarda. Ćehoslovaško vojaško poveljnlštvo se jc postavilo na razpolago jugoslovanskemu krajnemu Nardnemu Svetu v Trstu in ravno tako tudi tržaškemu »Odboru za javni blagor«, da žogala skupno deluje za vzdrževanje miru iu reda. hlaste se v star?ch nAmohrtck^ch kasftr-nšch statnibo nftdražf. Stran 11. „EDINOST*4 it. 298 V Trstu, dne 1. novembra 1918 Včerajšnji don v Trstu. Včerajšnji dan je bil v Trstu razmeroma miren. Dočim so se v sredo vršili skoraj ves dan sklenjeni iz.prevodi po mestnih ulicah, uprizarjam! po pristaših laške narodne stranke, je imelo mesto včeraj nekam bolj prazničen značaj. Prvo razburjenje se je kolikortoliko poleglo in občinstvo, ki so sra bile sicer polne vse, ulice, zlasti Korzo. Veliki trg. katerega so prekrstili v »Piazza d' Itiriia«. potem, nabrežje ob Velikem trgu in bližnje ulice, je opremljeno s trakovi in kokardami v italijanskih barvah, pohajalo po mestu brc? vzklikania. Izprevode po mestu ie uprizarjala edino le italijanska socijalna demokratska mladina z godbo in rdečo zastavo na čelu. Veliko itliianskih socijalnih demokratov, med njimi tudi voditelje, smo videvali z italijanskimi kokardami. Zastave. _ Na mestni palači se vijtfjo od včeraj sem Ui zastave: na sredi italijanska narodna trobojnica. na eni strani tržaška, rdeča s helebardo, na drugi pa rdeča socijalnodemokratska. Na na mest ni št v ti ie zastavni drog prazen, na L1oydovi palači tudi. ioda iz prvega nadstropja visi velika italijanska državna trobojnica. Na namestništvu so leva vrata propeta z rdečim, belim in zelenim blagom. Na poštnem poslopju se tudi vije italijanska zastava. Enako zastavo so razvesili tudi na poslopju policijskega ravnateljstva, toda na zahtevo moštva varnostne straže, ki je po največji veČini jugoslovansko, ie Odbor za javni blagorc dal sneti zastavo. S hiše Št. 16 v ulici sy. Frančiška, kier ima svoj sedež Odbor za javni blagor«, visi tudi \*eiika italijanska državna trobojnica. Na zasebnih hišah ie videti zelo veliko italijanskih zastav. Na Narodnem domu je Uila nekaj časa izvešena naša slovenska trobojnica. ki pa se je pozneje zopet snela, prostovoljno, ne da bi bil kdo zahteval to. Z italijanske narodne strani se je celo izražalo začudenje, čemu ni slovenske zastave na Narodnem domu. Tekom dneva se je po ulicah začelo kazali vedno več naših jugoslovanskih barev: vojaštvo z jugoslovanskimi trakovi ali kokardami na čepicah in prav tako tudi naše občinstvo. Kolikor nam ie znano, ni bilo tekom dneva niti najmanjšega neljubega dogodka zaradi noše Jugoslovan s! . /nakov. Z italijanske strani — izšel je danes od italijanskih listov santo »Lavoratore* — se je izrecno poživljalo italijansko občinstvo, naj ne /ali pristašev drugih narodnosti, in prav tako se je tudi nam zagotavljalo z različnih italijanskih krogov, da vsa velika množica italijanskega občinstva niti oddaleČ ni mislila in tudi nikakor ne misli na to. da bi na kak način ogrožala nas in našo lastnino. Sedaj, v toliko zaželjenem času svobode, da je treba le delovati na prijateljski sporazum med obema narodoma. ne pa na sovraštvo in boj. Upamo, .da se smemo v polni meri zanašati na ta zagotovila in to tembolj, ker so proti večeru, ko je začelo občinstvo v večjih skupinah pohajati po ulicah, reditelji v imenu načelnika ^Odbora za javni blagor«, bivšega župana dr. Valerija, odločno pozivalo take skupine, da naj se razideio. čemur se ie tudi občinstvo rado odzivalo. Upamo tudi. da »Odbor za javni blagors prepreči v bodoče tak dogodek, kakor smo ga videli snoči okoli 7. ure. ko se je nekdo v dvokolesnem vozu vozil po mestu in klical *Ab-basso i ščavic. - . Izgredov ni bilo. Kolikor smo mogli doznati, tekom včerajšnjega dneva ni bilo izgredov. Množica je tupa tam snela še kakega avstrijskega orla in druge ostanke znakov avstrijske vladavine. Zgodila se je pri tem celo majhna nesreča. Ko so snemali orla iznad vrat vojaškega oskrbovališča, je snemalec padel z orlom vred na tla in se precej težko poškodoval. — Pred veliko vojašnico je prišlo proti večeru do streljanja, ker so skušali razorožiti oddelek vojakov, toda nesreče in poškodeb ni bilo. Zvečer in ponoči ie bilo ]>o mestu mirno. Slišal se je le tupatam kak strel: menda so preganjali tatove. sten« politične vzgoje, je takoj —- čim sodega delavca. Pogreb se bo vršil danes, v petek, pritisnili težki časa in sto odšli poglavarji — <*> 4 i*5po>dne. omahnilo, izgubilo vsako orijentacijo in tildi vsako energijo, da je bilo obnemoglo in nesposobno za vsako reakcijo tudi proti najhujši krivici. In italijanstvo Trsta je moglo zastopati časopisje, ki je služilo — drugim. To liitdistvo, polno predsodkov in brez vsakega poznavanja stvari in razmer, je slepo verjelo vsako in tudi najočividnejo bedastoćo, ako je bilo naperjeno proti nam Slovencem. In tako je — vsaj po nekem delu — dostopno za sedanjo » Lavor atorovo« huj-skarijo. In prepeva . . . Lasse pur! In vendar nismo bili — ponavljamo — nikdar sovražniki italijanskega ljudstva. Vedno smo mu priznavali pravico do svobodnega, jave našega nje bodoče pripadnosti tega mesta. Reklamirajo Trst za našo državo — to je res. Obenem pa jc tudi res, da zagotovlja-jo ital janstvu Trsta vse pravde in svobodno življenje, in da izražajo željo, da bi se to vprašanje rešilo v sporazum obeh narodnosti!! Kje je tu sovraštvo — kje »kri«, s katero straši »Lavoratore« mestno prebivalstvo?!! Izpregovoriti nam je še besedo o narodnostnem značaju tFŽaškega ozemlja. > x Tržaškemu prebivalstvu! Ozir na splošni položaj me^ napotuje. da po vi-, šjem ukazu danes zapuščam Trst in prelagam sedež c. kr. namestništva do preklica v Gradec. Posli mestne uprave se izroče iz meščanstva izvoljenemu odboru. Vabim vse tržaško prebivalstvo, da naj varuje v tem težkem času mir in red in tako prepreči, da bi mesto, ki ie že toliko pretrpelo v vojn!, sedaj na pragu miru zadela nova občutna škoda. Skoraj štiri leta smo se jaz in podrejeno mi uradništvo pošteno Hi po najboljših močeh prizadevali v smislu namenov našega premilostlvega cesarja »n gospoda, da bi olajševali vojne težave in prebivalstvu nalagane žrtve skrčevali na nai-manje. Poslavljajoč se odtod, bi obenem, iskreno želee mestu nadalje dobro srečo, še izrazil prepričanje. da more 3"rst. ki se je pred več kot 5 stoletji prostovoljno priključil Avstriji in v ozki zvezi žnjo vzcvetel do mogočnega trgovinskega em-porija. svoje prošlosti vreden razvoj v bodočnosti najti samo v samosvoje izvoljeni priklopitvi k zaledju, ki je zvezano žnjim po naravi in zgodovini in sedaj dobiva novo državno obliko. Njegovega c. iR kr. apostolskega veličanstva pravi tajni svetnik in c. kr. namestnik v Trstu in na Primorskem: dr. baron Fries-Skene. Slovesna manifestacija v zagrebškem gledališču. V ponedeljek zvečer so uprizori H v zagrebškem gledališču slovesno predstavo Vojnovićeve »Majke Jugovičev«. Valovilo je veliko navdušenje ob pe-vanju narodnih imen. Mnogi so došli v-narodni noši. Občinstvo ie navdušeno in viharno pozdravljalo navzočega avtorja te ganljive proslave velike majke, v kateri prorokuje vstajenje in odrešenje naroda. Vojnovič ie po prvem dejanju spregovoril iz lože: Pred to skupščino lepote in dobrote sem izrekel lani besedo, ki je vžgala. Nisem se nadejal, da ta beseda po enem letu dnij najde tako oister ] odgovor. Lani sem rekel: Se nas ni vrag odnesel, danes pa vam pravim: Ali ste videli, kako jih ie vrag odnesel?1 Odborova sel« »Slovenske Matice«, dne 17. oktobra 1918. Gospod predsednik se spominja v toplih besedah pok. žel. revidenta. bivšega večletnega matičnega tajnika. Iskrenega rodoljuba gospoda Frana Podkraiška - in ravnotako velezaslu/-nega in odločnega slovenista patra Skrabca in želi. da se zabeleži spomin na oba spoštovana pogojnika v zapisniku. Matično denarno stanje je ugodno. V smislu sklepa in pravil Pisateljskega podpornega društva, ki se je na zadnjem občnem zboru razšlo, prevzame Matica imovino tega društva z obvezo, da jo uporablja v podporo potrebnim "slovenskim pisateljem in njih družinam toliko časa. dokler se ns ustanovi novo društvo, ki bo upravičeno, prevzeto imovino sprejeti. V slučaju razpusta na novo se snujočega dnistv? »•Krekova ustanovac je Matica pripravljena v takem slučaju prevzeti in oskrbovati polovico premoženja tega društva. Drugo polovico prevzame Leonova družba. Matica izda s sodelovanjem m.t- j riborskega zgodovinskega društva in s podporo j Jugoslovanske akademije Štrekljevo zgodovinsko j slovnico slovenskega jezika kot, posebno založni-no. Od knjigo za 1918. leto ie ena gotova, druga ie v delu. 100-letnico Vodnikovo počasti Matica prihodnje leto s kritično i*dajo njegovih pesmi, opremljeno z esejističnim uvodom. Sprejet ie predlog za izdanie slovstvenih zaodovin posameznih slovanskih narodov. Izvršitev izroči odbor Znan- j stvenemu odseku. V spomin zbli/ania s Poliak; j izda Matica v prevodu večje-delo iz poljske kla- J sične literature. Na ponudbo je nekaj prevodo_\ . ki iih je Matica pripravljena kupiti. Gledala bo. j da si nabavi rokopisov in skrbela za to, da plsa- j telji ne bodo čakali po nepotrebnem na honorarje, j V svojem ia imenu rodbine Ifgolifov* ter HijcenovUeye na znanjam v£em sorodnikom In znancem pretužno vest, da }e moj predragi, nadvse ljubljeni soprog Anton Irgoliž pristav dri. Železnice 30. oktobra ob 7 zvečer v 37. letu svoje dobe nenadoma prem nul. Truplo predragega pokojnika se prepelje v soboto, 2. t. m„ ob 2 pop iz hiše žalosti Pasquale Besenghi 27 ra državni kolodvor, odkoder se prepel e k Veliki Nedelji, kjer se položi k večnemu počitku . Po želji blagega pokojnika se venci odklanjajo v dobrodelne namene. Žalujoča soproga Rosa roj. Majcenovit. u Zveza Jugoslovanskih Železničarjev v Trstu javlja svojem članstvu, da je član osrednjega odbora, gospod Anton Irgolic pristav državne železnice včeraj, 30. oktobra 1918, preminul kot nedo'žna žrtev pouličnih izgredov. Zemski ostanki dragega tovariša se prepeljejo jutri, v soboto, ob 2 pup iz ul. Pasqua'e Besenghi na državni kolodver. Slava nepozabnemu tovarišu. TRST, 31. oktobra 1918. Mestna zastavljalnica v Trst« (Civico monte di pieta) da.ia predujme na vrednostne papirje, kakor n. pr. obveznice, državna in občinska posojila. efektne loterije itd. s 6% letnimi obresti. Sprejema v prostovoljno prodajo na javni dražbi vsakovrstne vrednostne in brezvrednostne predmete. ne da bi se isti zastavili, in v navadno shrambo vrednostne papirje po zmernih odškodninah. Novo skladISfe. Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih In pisanih srajc, platna, žepnih robcev, : : moških nogavic itd. itd. : : K. CVENKEL, Trst, Gorso štev, 28 : Cene zmerne. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina. DomaČe vesfl. Češko Budjevička "?est'ivracija (Bosa-kova n zorna češka stilna v Trstu) se nahaja v ul. -G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba ir. siove^ski iedilni listi. I Pozor I Za takojšnjo dobavo imam več vagonov BUKOVEGA OGLJA na razpolago. Oddajajo se le celi vagoni iz lastne ogljarne. JAKOB MENART, Domžale, Kranjsko Vedno bolj nesocljolisticni in nedemokratični! n. Ugotovljamo pred vsem in na ves glas: ne zamer jam o italijanski strani, če odklanja priključenje Trsta k Jugoslaviji in če brani svoje stališče in svoje. aspiracije. Pravico ima do tega. kakor jo imamo mi do hrambe svojih zahtev. Svobodna in odkrita beseda more le koristiti, ker pomaga k čiščenju pojmov. Samo da ie namen čist in razprava mirna in stvarna. To svojstvo odrekamo članku v »Lavora tore« od mrnole nedelje. To ni bila mirna razprava s čistim namenom, ampak izbruh strasti, ali vsaj — če hočemo milo soditi — predsodkov, rz katerih je izviralo staro sovraštvo. »Lavoratore« je — v pravem pomenu besede - drzno posegel v neki članek Slovenca« od 25. oktobra pod naslovom »Trsi — mesto samo zase?« Posegel in iztrgal iz konteksta — tri besede: »Anche cbl sangue!« računajoč, da se bodo vsled besede o krvi ježili lasje in da ta beseda vzbudi strah — domnevo, da hočemo Slovenci prelivati italijansko kri po laških ulicah. Je bil očividcu poizkus nahujskanja italijanskega ljudstva. Dotični pasus v »Slovencu« ^c je glasil: Trst mora« priti pod Jugoslavijo! Le pojdite med naše Slovence, ra sp-oznate njih pripravljenost iti če bo treba, še enkrat na krvavi ples, rajši, kakor puste, da se Trst odtrga od tako težko pričakovane Jugoslavije.« — Ta izjava v cu« ni bila nič -drugega, nego izvajanje tiste pravice, ki smo je omenjali gori, ki jo v Zaobljuba jugoslovanskega vojaštva. Včeraj predpoludne se ie izvršil na dvorišču velike vojašnice vele resen slovesen čin — zaprisege zvestobe našega vojaštva novi jugoslovanski državi. Na dvorišču so napravili vojaki četerokot. V navzočnosti polkovnika in drugih častnikov je dr. Rvbar kot odposlanec krajnega odbora Narodnega Sveta izustil na vojake. ki so imeli vsi trobojne znake na čepicah, nagovor, v katerem je omenjal dogodkov zadnjih dni, ki so do vedli do ustanovitve jugoslovanske države. $edaj ste — je rekel govornik — pripadniki te države, ki bo vaša neodvisna svobodna domovina. N}ej ste sedaj dolžni zvestobo in udanost. Poklicani ste da jo branite. K tej domovini spada tudi številno prebivalstvo tržaškega ozemlja. Za to prebivalstvo so I3rls.li sedaj" razburljivi dogodki, ki zahtevajo. da tudi naše vojaštvo pomaga vzdrževati red<- Nato je govornik prosil vo«a-ke. naj se vedejo mirno in dostojno ter naj se izogibljeio konfliktom. Za tem je čital besedilo zaobljube, ki so jo vojaki ponavljali stavek za stavkom. Zaključil je * z vsklikom: Živela Jugoslavija!. Vojaki so se odzvali s trikratnim »Živio«, in vsem se jc odražalo ganotje na obrazu: zavedali s<> se pomembnosti sedanjih trenotkov. Pred vojašnico je stala velika množica občinstva, ker vstop je bil dovoljen le proti posebni izkaznici. Imenovanja na slovenski gimnaziji v- Gorici. Za c. kr. profesorje so imenovani dosedanji provizorni gimnazijski učitelji dr. Karo! Pirjevec. dr. Fran Mi-schitz in Robert Kenda. V VIII. činovni razred sta pomaknjena profesorja dr. Josip Pavlin in Rndolr Lavrenčič. Oddelek za gospodarsko^ vzpostavo Goriške. Od zanesljive strani se nas obvešča, da s^ sovorice, češ. namestništveni oddelek za gospodarstveno uzpostavo Goriške in Gradiščanske kani omejiti ali ustaviti svoje delovanje, popolnoma neutemeljene ter da izvršuje imenovani urad slej ko prej svojo važno niloffo. Zamude v rešeniu ene ali druse poverjenih mil atrend povzroča pomanjkanje osobja in zlasti tudi bolezni, ki Se v zadnjem času često-krat pojavljajo med njim. Poziv naštacem. Pišejo nam: Rojaki! V važnih časih živimo, ko se odloča naša bodoča usoda. Nik-Sloven- j dar še ni bila dolžnost vsakega našegd posameznika tako nujna in velika, kakor je sedaj, da z vsem svoiim vedenem in -nastopanjem afirmira našo eksistenco v tem mestu. Skoro bomo imeli tujili so- HALI OGLASI se računalo po 8 vta. btseda. - Debelo (iskane besede se računalo dvojno. Najmanjša pristojbina :—: naša 80 vinarjev. s—: Šivalno stroja zian& 63, lil. . dva, „Singer" in moške čev-lie 44 prodam. Ulica Pon-J 2076 Učitelj ali učiteljica na ins. odd Edinosti pod „M za pouk na citrah 93 išče. Ponudbe S." 2985 Prodom 2 kozi z mlekom. Postaja Sv. Ana. - 2P14 Prodom 2 prašiča. Opčine 500. 2915 Slovensko mlekarna išče dnevno do 50 litrev mleka. Ulica Bosco 10. M. Grgin. i - a 2986 Slovenske žene, no ite mleko v slovensko mlekarno, ul. Bosco 10 M. Grgin. b 2986 IfAllhilff se 3° listnica z železniškimi doku IZsUDIIU menti od postajo Sv. Andreja do Sv. Marije Magdalene. Pošteni najditelj naj jo prinesa proti nagradi k Sv. Mar. Magd. Zgornji 265. 2987 dmifnill hišo, novo. ul. Pendice Scorcola, s 3 rnillUlIl stanovanji (H sob«, Kobica in kuhinja), lepa moderna stanovanja za 28.000 K (piccolo saldo). Kaučič, Kavarna Universo.) 2988 ffttnrtmf Anton Jerkič posluje v svojem atelje)u rurogrui v Trstu. Via đelle Poste fit. 10. 40 DR. MRACEK zobozdravnik Trst - Corso štev. 24, 1. nad. - Trst Od 9 12 dop. in od 3-6 pop. Brezbolestno izdiranje zob, plombiranje in umetni zobje. JADRANSKA BANKA Trst« Via Cassa dl Risparmlo S (Lastno poslopja) DelniSka glavnica K 30.008.000. Rezerva K 0.000.000 FILIJAIiKE: Dunaj Tegekhttfstiasse 7-9 Dubrovnik, Kotor. Ljubljann, Metković. Opatija Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura v Kr anju VLOGE NA KNJIŽICE 31 O ==_ a o - od dneva vloga do dneva vzdiga. ltentni dava' plačajo banka svojega. Obrestovanje vlo^ u:« tekočem in žiroračunu po uogovoru - Akra lati 7 čeki in nakaznic na vsa ta-ia iaozetn^k* trVi'*'- * KUPUJE IN PRODAJA: rredno*tua p:»j»irj« ran to. obligacije, za^tarna pinina, prijoritete delnice, srečke,' valnte devize, promeso itd Daj® PREDUJME na vrednostne papirje In biapjo ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSIT9 PROMESE.--Produja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih pa p; rje v proti kurzni izgubi, revizija žrebanja sroČ!c t. d. brezplačno. Stavbni kredit. reinboUM krediti. Borzna naroČila, — Inka^o. MENJALNICA.---ESlvOMT MENIC Telefoni; 1463. 17U3 in 2676. Uradno uroi od 9 do 1 popoldno Brzojavi: JADRANSKA. Zobozdravnik DR 1 CERHAK ftg. TECIhftZlĆ v Trste, al. ielle Peste veccbie 12 vogal Dl. đelle Poste; _ specijalist za otroške bolezni - Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja! Je POVmil Umetni zobje. Umetni zobje In ordinira od 2—4 pop. -i Ulica Stadion 6, I. (gledališče Fenice) Srbež, Telefon it. 26-31 kraste, lišaj, garje in slične kožne bolezni ozdravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. — Ne umaže, nima duha. se more torej tudi čez dan rabiti. Velika posoda K . rodbinski lonček K 9. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja K —. i >obi >e oboje po povzetju ali ako se ptžlje denar naprej. — Naslov: Paratol-Werke. lekarnar Ulmer — Budimpešta VII/51 Rozsa utca 21. Vlomi »prejema vsakovrstna popravila ur. 1'lica Unir Manzoni 17. vrata 2, 2935 Nfiinftnn francoščino - za začetnike in vi-lusmunu sokošolce u£i ve-tna učiteljica, 12 K. mesečno. Ulica Acquedotto : 3, IV. levo. 2660 Ogljikov »amonijak za slaščic« prodaja miro-dilnica Cillia, Poste 6 D 83 Kredo, alabaster, parfumi, glavniki itd. se dobe v mirodilnici Cillia, Poste 6. D 84 Ruski čaj, rižev škrob, magnezijo, prodaja ml rodilak-a Ci lia. Poste 6. D 8"» Dm!*!!!! za barvanje blaga, na drobno in debelo rniSlIl! prodaja mirodilnica Oillia. Poste <5. D 86 Driln4nAf4 I >/s 1 ri3,I)rej konjak, žganje, rlllUŽIllISI i slirovec, brinjevec po K 40 1, rum po K 32, crema maršala K 20. pelinkovec K 10. Crismaneicli, ul. Caserma 8. 2980 EmIBia fregato Trst Campo S, <3iacomo 2 "Priooroča cenjen, občinstvu svojo trgovino pMSklh in šolskih pefrebifln Prodaja razglednic in f^rač vseh vrst* Prodajalo se i; - r- v slov. ležita. srebro In draM kupuje po najvišjih cenah dobroz nana urarna in zlatarna A. POVH v Trstu Trg Stare mitnice (Bar-riera vecchla) Stev. ii žaaska soja za jezikovno reklamiramo zase in jo priznavamo tudi Italijanom: pravice do uveljavljanja svo- j stov. ki nai se uverijo na svoja ušesa, da smo tudi jih zahtev. mi tu! Kjer se sestajajo naši ljudje na javnih uli- Nikdar nismo bili sovražniki italijanske- j cain naj z živo materinsko besedo posvedočaio ga ljudstva, nismo danes in ne homo ni- j jasno in slasno, da so slovanski pripadniki tejra koli. Pobijali smo le politiko nekdanje vo- mesta! dilne klike, ki je nas dušila in provzročala Smrtna kosa. Kruta usoda preganja šentjakobske neizmerno škodo tudi sode Že lanom itali- Slovence. Najboljši med najboljšimi zapuščajo to janske narodnosti sami! Politike, ki je ve- ; solzno dolino, ter iemliejo pod zemljo najboljše ide-dno le Ščuvala in nikdar vzgaiala. Odtod i je, katerih uresničenja so tako'težko pričakovali, je izvirala neizmerna škoda za italijanstvo! v sredo je preminul po kratki in mučni bolezni so-nasega mesta — tisto italijanstvo nam- ustanovnik. član in bivši odbornik šentjakobske reč, ki naj bi skmelo na vzvišenih etičnih Čitalnice g. Fran Zalred. neutruden delavec na na-narčeiiil, iz katerih edinih more prihajati rodnem polju. Kjerkoli je klicala narodna dolžnost, moralična moć in energija za samoobrani- 1 je bil pokojnik na svojem mestu. Ni je bilo prire-bo v težki-h časih. To trditev našo potrja j ditve, da bi on ne nastopil s svojim solo-bnritonom. vse vedenje na italijanski Strani V ~teh Čitalnico je ljuba kot punčico svojega očesa; ostala Štirih letiil vojne. Ker ni imelo nilvdar po- šentjakobska društva pa so imela v njen naiboli- AVtOriZinmO obrazbo, ■ prvim novembrom pogovor, književnost in sknpeu pouk za začetnike v slovenskem, hrvatskem, italijanskem, nemškem, francoskem in novo#rškem jeziku. Pridnejše in marljive učenke se učijo brezplačno. Trg S. tiiovanni 4, IV. 2968 zidarje in podojače za Tržič (Monfal-conej. Dobe hrano in stanovanje v tovarni. Ul. Carradori 4, IV., Adriavrerke. 2978 finu mm Raznovrstno blago za SOinO HO DEDEIO. preprodajalce. i;alante-rije in drobnine. — Jakob Levi, Trst, ulica S. Ni-CO o 19. .4311 FotosrifKni oteljč Trst — Corso štev. 39 — Trst. Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. EMrtrKi razsvetljava. m\P SCRUCKEL Trst, vogal Via Haria Teresa-S. Caterina Novi dohodi volnenega blaga za moške in i ženske. — Velika izbera kožuhovine, no-I gavic, volnenih srajc (maje), barhanta, _i svilnenega in volnenega blaga za bluuze liti zaleii platnenih čevljev ii tevinf 7r,«n v TrstiuC deiia scaiinstaz Tr$ousRo-obrtna zadrug u Trstu reg. 7^'lr. z neoin. jamstvom al. I Frančiška Asishega št. ZO II. nad. sprejema hranilne vloge od 1 K dalje ter jili obrestuje po Rlunlone Adrlotica di Sicurtft V Trstu! Trgovcem otvarja tekoče če I kovne račune. — Posoja lira-°"nJnJnilne punice nji dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojth na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. se prodajajo platneni čevlji s podplati iz ce~ vine z tisnjatimi podtalnimi nabitki. Prevzemajo se tadi naročilu po meri in izvršujejo \ v 2 dneh.'i-e naročuik preskrbi platno s;im. > radijaji sc pidpstiiiki. bele, čim ii mm vrvice; Specialiteta: mazilo za čevlje. iz- j Se pošilja tudi na deželo. Trst — ulica Scalinata ii- 2 — Trst SABINO OSMO. (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih pl©55 proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini 7. vlomom. Zavarovanja pošiljatev na. morju in po suh*sm. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši komhi. nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne i SI. decembra 1915 K 199,625.992-40 i Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31 12 j 1915) K 546,405.849 — ; Odkar obstoja dražba, je bilo v vseh branšab izplačano na škodah K 872.451.443-85. i Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in va2 ; nejHh krajih Avstro -Ogrske monarhQe, Uradne ure vsaki dan IzvzemSI nedelj In praznikov od 8 do 1«