ttatnin* piažana v Maribor, torek 5, februara 1935 s»w. 39 Lat0 * <**• Cena 1 Din MARIBORSKI VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talslon uredništva 2440, upravo 2453 "HP* SP E)jjjSa^S8k ‘MBk Izhaja razan nedelje In praznikov vsak dan ob 10. uri t Valja meseCno prajaman H ffl| H H flLJpi Jjijg. v upravi al) po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi po ceniku / Oglasa A A sprojema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani r Poitnl tokovni račun *L 11.409 ™7 '«***' a*BSh» SSHB Londonski sporazum le priprava Med Francijo in Anglijo ni bil sklenjen noben fiksni sporaiism — Wse le odvisno sedaj od Nemčije in ostalih zainteresiranih držav — Odmev sporazumov v Nemčiji Brez armade in veličine V Sloveniji smo doživeli ob priliki nadomestnih volitev v senat dva zanimiva ledna, ki pomenita v marsikaterem oziru znatno razčiščen j e našega domačega političnega položaja. Proti kandidatni listi Jugoslovanske nacionalne stranke, katero je proglasila za svojo tudi vlada g. Bogoljuba Jevtiča, so vložili klerikalci svojo »neutralno listo«, katere nosilec je bil bivši narodni poslanec S. Franjo Ž e b o t iz Maribora. In od trenutka, ko je biki ta lista vložena in potrjena, so pričeli klerikalci v svoji ustmeni, pismeni ter časniški agitaciji vele-fcmimivo gonjo proti Jugoslovanski nacionalni stranki ter njeni listi, na kateri te bil kot nosilec aktivni minister vlade 2. Jevtiča g. dr. Drago Marušič. Povzpeli so se pri tem celo do neverjetne trditve, da vlada sama podpira klerikalno »neutralno listo« in želi, da postane g. Franjo Žebot senator! Tega sicer niso povedali tako direktno, toda vsa izvajanja so bila zamešana tako, da ie bilo mogoče nepoučene zapeljati v tako krivo mnenje. Čudno je bilo to slepomišenje, dvakrat čudno že zaradi tega, da je po klerikalnem zatrjevanju vlada, v kateri sedi nosilec liste JNS podpirala listo g. Žebota! % tej čudni logiki smo se nehote spolnili 1. maja 1915., ko je ljubljanski »Slovenec« slavil zmago Nemcev nad Rusi z Ulovom »Kraljica majnika blagoslovila *emško orožje«. To je namreč pomenilo, je Devica Marija, ki je protestantski ^emci ne slave, pomagala premagati pra v°siavne Ruse, ki jo slave! Nov dokaz, ^ je klerikalna logika v Sloveniji ostala tedi šestnajst let po ustanovitvi Jugoslavije prav taka, kakršna je bila v predvoj-teh časih v bivši Avstriji. In kaj vse niso Pravili klerikalci pri teh dopolnilnih sektorskih volitvah v svet! Kakor že to-'kokrat, so tudi sedaj napovedovali sko-teišnji pogreb JNS in novo vstajenje klerikalne nadoblasti v Sloveniji. Vse, kar Je naprednega in nacionalnega v Slovenk vse je bilo obsojeno na skorajšnji po-°m, nad katerim bodo seveda triumfirali R{tet gospodje, ki jih je 6. januar 1929. po-s,ai v pozabljenje. Klerikalna agitacija se je pri tem po-fmŽevala vseh mogočih trikov, da bi le *jakorkoli zbegala javnost in ustvarila vi-de^.da je vse to, kar govore agitatorji in tešejo listi, sveta in čista resnica. In pri-ijati moramo, da so se žal tudi v napred m vrstah našli — sicer redki — posamezniki, ki jih je klerikalno bobnanje za 10 tako zmedlo, da so zares mislili, da ■ e bližamo vrnitvi v nekdanje predšesto-teiuarskc čase. Toda nedeljske dopolnilne volitve v senat so pokazale, da je bi- 0 vse to bobnanje in grmenje prazno; j ja P° njem ni in ga ne bo! V Sloveniji lanio 428 volilcev za volitve v senat, teh jih je glasovalo v nedeljo za li-Za Žebotovo pa samo 86. upaj se je torej volitev udeležilo 407 o leev. »Ncutralna Usta« g. Žebota bi a torej dobila en mandat samo tedaj, Vnu. sc, ,vo|itve udeležilo vseh onih 21 W C.ev’ 'J'50 vo,i!i- iu bi bili morali ti lisi i zad,,iega °ddati svoj glas za to - o, kajti koUčnik je pri tem številu zna-107* >,Neutralna lista« je tako sla«' pogorela in klerikalno zmago- te a žV0 iS spremeni,° v novo- £mo b 1 a- ^ opolniine volitve v senat so tako sa- 'tes p°ted'le, da je klerikalizem pri tel nni 'eniii dokončno razbit in ga niti oiovično višino prejšnje moči ne mo- LONDON, 5. februarja. Francoski cni-ni s trski predsednik Flandin je odpotoval včeraj ob 9.35 z letalom v Pariz, zunanji minister Laval se je pa odpeljal z vlakom opoldne. Komunike, ki je bil izdan o pogajanjih med francoskimi in angleškimi državniki, govori, kakor navad no vsi diplomatski komunikeji, samo o splošnih stvareh in v bistvu ne pove ničesar. Več se izve od poučenega vira, kakor tudi iz pisanja angleških listov. Po gajanja se dejansko niso zaključila z nobenim fiksnim sporazumom, ker so vsa vprašanja ostala odprta tako dolgo, dokler ne bo znano mnenje Nemčije in osta lih zainteresiranih držav. Francija in Nemčija sta se sporazumeli le v tem, da se prično pogajanja z Nemčijo, pri katerih bo London rmsredovalec med Parizom in Berlinom. Sporazum obsega torej postopanje za ta pogajanja. Tudi konvencija o skupni zračni obrambi še ni noben fiksurn. Odvisno je sedaj vse od tega, kakšno stališče bodo do stavljenega predloga zavzele Italija, Belgija in Nemčija, ki so bile o načrtu takoj obveščene in pričakujejo sedaj njihovega odgovora. Ako omenjene države sprejmejo londonske načrte, se bodo pričela zadevna pogajanja, ako jih pa ne sprejmejo BEOGRAD, 5. februarja. Ministrski svet je izdal novo uredbo o izpre-membah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmete v od 3. avgusta leta 1933. Po teh spremembah se odgode do letošnjega 1. septembra vsa plačila in dajatve po čl. 3 in i uredbe za zaščito kmetov, to je obresti in zapadli obroki dolga, v kolikor niso že izvršena. Poljedelci, ki so dolžni denarnim zavodom, pa morajo izvršiti izmenjavo dospelih menic, sicer izgube zaščito v smislu točke 7 in 8, čl. 3. Tisti dolžniki, ki so zaščito izgubili, ker se niso ravnali po določbah ured- Industrijska zdmženfa BEOGRAD, 5. februarja. Na podlagi I>oob!astila finančnega zakona je minister za trgovino in industrijo podpisal pravilnik o ustanovitvi obveznih industrijskih združenj, kakor že obstojajo v snvslu obrtnega zakona za trgovce in obrtnike. Pravilnik določa tudi vse podrobnosti o ustanovitvi, organizaciji in poslovanju teh združenj. V Sloveniji se bo osnovalo tako prisilno združenje za področje ljubljanske zbornice za TOL NAČRTNO GOSPODARSTVO. BEOGRAD, 5. februarja. Minister za kmetijstvo dr. Dragotin Jankovič je poda! včeraj daljšo izjavo o načrtih vlade za gospodarsko obnovo. Napovedal je, re nikoli več spraviti nobena naravna sila, pa naj se vrše kakšne volitve kakorkoli. To je dejstvo, s katerim se morajo nekdanji klerikalni generali končno že vendar sprijazniti, kakor ga morajo priznati in upoštevati tudi vsi neklerika!ci v Sloveniji in izven nje, ki menijo, »da ali vsaj ne vse, bodo potrebne v načrtu temeljite korekture. Tako se Anglija dejansko ni prav nič obvezala napram Franciji, ker je vse odvisno še od nadaljnjega razvoja. Fiksen je le sporazum glede soudeležbe Anglije pri sporazumu za garancijo avstrijske neodvisnosti in glede zagotovila, da se na vsak način uveljavi zračna konvencija med Francijo in Anglijo. Nadaljnja postajanja se bodo vodila šele tedaj, ko bo znan odgovor Berlina. Da se ta odgovor črmprej cBobi, je angleški minister Eden že odpotoval v Berlin, kjer bo tudi oseb no poročal Hitlerju o londonskih razgovorih in predlogih. Vendar pa se iz Berlina že oglašajo prvi glasovi, ki zatrjujejo, da je Nemčija pripravljena pogajati se na bazi londonskega načrta. Celo z uradnega mesta je bilo izdano tako zagotovilo. Uradna izjava pravi, da bo Nem čija londonski sporazum smatrala kot podlago za nadaljnja pogajanja. Z nemške strani ne bo nobene kategorične odklonit ve londonskih predlogov, vendar pa se bo moralo temeljito razpravljati o vseh načetih vprašanjih, da se doseže splošni sporazum med vsemi zainteresiranimi dr žavatni. BERLIN, 5. februarja. Današnji »Vol-kischer Beobachter« objavlja članek glav be o zamenjavi menic, si pa pridobe ponovno zaščito, ako izvrše zamenjavo do 15. marca. Obrestna mera, navedena v točki 1. čl, 3, uredbe pod I. in II. se zniža za dolgove denarnim zavodom od 6 na 4 in pol odstotka, za dolgove ostalim upnikom pa od 3.5 na 1%. Dolžnikom, ki so že plačali obresti po čl. 3 uredbe, se bo ta razlika obresti vračunala v odplačilo glavnice. Členu 10., ki govori o tem, kateri denarni zavodi so izvzeti od teh omejitev, se doda: To velja tudi za terjatve Poštne hranilnice, kmetijskih zadrug in njihovih zvez. da pripravlja vlada načrtno gospodarstvo. OBRESTNE MERE POŠTNE HRANILNICE. BEOGRAD, 5. februarja. Poštna hranilnica je sklenila znižati obrestno mero za lombardna posojila od 8 na 7 odst. na leto. Znižana obrestna mera velja za nova posojila takoj, za že dovoljena pa od prihodnjih podaljševalnili rokov. Druga aktivna in pasivna obrestna mera ostane nespremenjena. fchuschnl«!* se feolfi nove vstaje CELOVEC, 5. februarja. Zvezni kan-ceiar dr. Schuschnigg je prisostvoval tu so klerikalci morda vendarle še ohranili svojo nekdanjo armado in bi se mogli kdaj spet pojaviti v svoji bivši veličini.« Ne. te klerikalne armade ni več, izginila je; z njo pa je izginila za vse večne čase tudi bivša veličina! nega urednika Alfreda Rosenberga o londonskih posvetovanjih. Rosenberg po zdravlja želje Anglije in Francije po sodelovanju z Nemčijo. Pravi pa, da bi se lažje dosegel ta cilj, ako bi obe vladi stopili v direktne diplomatske stike z nemško vlado, ker bi se tako lažje študiralo nemško stališče. Na ta način bi dobila svetovna javnost tudi prepričanje, da je želja za sodelovanje z Nemčijo iskreno mišljena in se hoče res odpraviti krivica, ki jo je sedaj 15 let trpela Nemčija. V teh petnajstih letih se je vedno znova poskušalo vsiliti Nemčiji enostran ske obveznosti, ki jih druge države niso hotele prevzeti. Te države zato sedaj ne morejo biti sorodnice nemškega zadržanja. Na koncu pa pravi Rosenberg, da so londonska priporočila pod določenimi pogoji sposobna privesti celo vrsto evropskih vprašanj bliže k rešitvi, LONDON, 5. februarja. V Angleško-poljski družbi je imel prejšnji minister sir Austen Chanmberlain govor, v katerem je povabil Nemčijo in Nemce, naj pristopijo sedaj kot popolnoma enakopravni narod k angleško-francoskemu varnostnemu sporazumu. Nemčija ne sme misliti, da ie to kaka obkroževahta politika, mora pa storiti vse, da v primeru odklonitve ne ostane docela osamljena. veliki patriotični paradi in imel ob tej priliki tudi večji govor. V svojem govoru je dr. Schuschnigg posebej naglasil, da je vlada storila vse, da prepreči vsak poizkus nove vstaje. Ni pa povedal ali misli vlada s tem na novo vstajo narodnih socialistov, ki so zadnje čase obnovhi svojo propagandistično aktivnost, ali pa na nov revolucionarni poizkus marksistov ob priFki obletnice lanskih krvavih dogodkov. Na vsak način pa je to dokaz, da se avstrijska vlada še vedno ne čuti varna pred svojimi notranjimi nasprotniki. ANGLEŠKO-NEMŠKA POMORSKA KONVENCIJA. PARIZ. 5. februarja. »Tcmps« poroča, da se z velikim zanimanjem pričakuje odmev francosko-angleških sporazumov. List naglasa, da se pripravljajo pogajanja med Nemčijo in Anglijo zlasti še glede pomorskega oboroževanja. Angleška vlada je že obvestila Nemčijo o svojih dosedanjih pogajanjih z Japonsko in Arne riko in ni izključeno, da se bo v kratkem sklenila posebna angleško-nemška pomorska konvencija. SPORAZUM O POSAARJU. BASEL, 5. februarja. Pogajanja med francosko m nemško delegacijo za likvidacijo posaarskega plebiscita se uspešno nadaljujejo in se splošno pričakuje, da bo dokončni sporazum dosežen morda še danes. AVSTRTTSKA LEGIJA OBNOVLJENA. DUNAJ, 5. februarja. Poroča se, da je bila v Nemčiji v celoti obnovljena na-rodnosocialistična avstrijska legija. Obnovljeno pa je tudi vodstvo strankinega oddelka za Avstrijo. Uradno se je to s strani Nemčije zanikalo, koliko pa je vreden ta demanti, dokazuje že nova telefonska knjiga Monakovega, ki ima v seznamu telefonsko številko vrhovnega vodstva S A za AvstrFo, okrožnega vodstva za Tirolsko in Predarlsko in vodstva stranke. ■ Nova olajšava se kmečki stan IZPREMEMBE IN DOPOLNITVE UREDBE O ZAŠČITI KMETOV OD 3. AVGUSTA 1933. Dnevne vesti Krojač Šušterič izročen sodišču OGROMEN DOKAZILNI MATERIAL. — KONEC ZASLIŠEVANJA NA POLICIJI. ŠUŠTERIČ NE PRIZNA NIČESAR IN PRAVI, DA PRIČE LAŽEJO. Vse naše obmejno mesto se zgraža nad zločinom, ki ga je, kakor vse kaže, izvršil krojaški mojster Šušterič v Gregor- čičevi ulici nad svojo bivšo ženo in lastnim otrokom. Še preden so varnostne oblasti zaslišale priče in še preden so poročali o Šušteričevi krivdi listi in je bil zbran dokazdlni material, so šušteri-ča ljudje, ki so ga poznali, obsodili. Tekom zasliševanj na policiji se je proti Šu-šteriču nabralo toliko stvarnega in tehtnega obtežilnega materiala, da se zdi njegovo nepriznavanje samo trdovratnost. Tudi včeraj popoldne so prignali iz policijskih zaporov Šušteriča močno vklenjenega, kjer sta ga zasliševala skoro ves popoldne in pozno v noč šef kriminalnega oddelka, višji polic, nadzornik Franc Canjko in policijski nadzornik Goršič. Zaslišan je bil tudi oče pokojne Ivanke Šu-šteričeve, ki je prišel iz Laz pri Logatcu. Izpovedal je, da se je njegova liči Ivanka poročila s Šušteričem pred šestimi leti in ji je dal kot doto 63.000 Din, a pod pogojem, da se polovica dote vknjiži na hišo, ki jo je Šušterič imel takrat v Krčevini, šušterič je' prvotno pristal na ta pogoj, pozneje pa je pričel nekaj manipulirati, kar pa se mu ni posrečilo. Tudi je pričel šušterič kaj kmalu po poroki zanemarjati svojo ženo in hoditi z drugimi, kar je imelo za posledico, da sta prodala hišo v Krčevini za 250.000 Din in kupila hišo v Gregorčičevi ulici za 140.000 Din. Tudi mu h pokojna hčerka večkrat tožila, da se boji svojega moža. Zanimiva je bila včeraj popoldne tudi konfrontacija med mojstrom in njegovim pomočnikom Antonom Kolterjem. Pri kon frontaciji je pomočnik vztrajal pri svoji izpovedbi, da je vidci, kako je mojster zamašil dimovod k skupnemu dimniku Mojster je sicer skušal izpodbijati pomoč nikove trditve, češ, da sta imela od delavnice samo en ključ, ki pa ga je imel vselej on pri sebi. Na to mu je pomočnik odgovoril, da je večkrat opazil, kako so bili predmeti, ki jih je zvečer spravil v red v delavnici, naslednje jutro razmetani, kar je dokaz, da je moral biti nekdo ponoči v delavnici. Še posebno velja to za kritično noč, saj se je pomočnik točno spomnil, da ni postavil zvečer likalnika tja, kjer so ga našli drugo jutro, namreč pred odprtino dimnika. V delavnici je bilo kritično noč tudi vse razmetano, kar govori proti Šušteričevim trditvam, da prejšnjo noč ni bil v delavnici. Danes zjutraj se je zasliševanje nadaljevalo. Močno vklenjenega so Šušteriča že ob 8. uri privedli na policijo. Predočili so mu vse izpovedbe prič, ki so ga zelo obremenile, toda on je kljub temu trdovratno vztrajal pri svoji nedolžnosti in naglasil, da vse priče lažejo. S tem je policija preiskavo zaključila in zbrala dovelj dokazilnega materiala o njegovi krivdi ter ga ob pol 10. uri vklenjenega izročila mariborskemu okrožnemu sodišču, ki bo preiskavo nadaljevalo in sestavilo obtožbo o dvojnem umoru. Šaliive smuške tekme Vesela prireditev pri Pohorskem domu na Svečnico. Razpis šaljivih smuških tekem pri Pohorskem domu je privabil v to lepo planinsko postojanko veliko število smučarjev, pa tudi nesmučarjev. S tem, da je bila omogočena vsakemu udeležba pri tekmah, je šele zavladalo med začetniki posebno zanimanje za prireditev. Prve ša ga je toplo solnce tudi že na obronkih gričev m na podnožju Pohorja. Le na vrhovih je še zima. tam je še sneg. tam je še veselje, dočim v dolinah diši že močno no nomladi in se kaj lahko zgodi, da ne bo letos več prave zime. Živo srebro v termometru ne more več pod ničlo. Zato se naglo tali tudi led na ston z njim kopni veselie mladih. Ostre ledene saoe so ponehale. Zapihal je te dni oomladanski veter. Toplo sobice se je sicer včeraj skrilo in zvečer je pričelo deževati. Dobili smo pravo aprilsko vreme, ki vpliva tudi na božjo naravo. Na solnčnih rebrili so pognale trobentice, viiolice. razcvel se je teloh. Da ni najbrže več daleč nomlad. pa nam ie nrišel nravit tudi četrtošolec Liuban Vodeb, ki ie prinesel v našo uredništvo krasnega dnevnega pavlinčka, katerega je ujel na domačem vrtu. Čenrav kažejo vsi znaki, da letos ne bo več zime, vendar vremenu nikdar ne smemo zaunati. Iz »Nanosa«. Jutri v sredo bo predaval "oso. Furlan Janko. Vabljeni člani in ro-jnki! Gosnod SvengaH se je vrnil iz svoiih usnešnih ttirnei no Švici ir. nri-redi v če-frtek 7. Jn petek 8. v »Velik? kavarni« oVcvnprinientnlni večer. V studenški »Ljudski univerzi« se bo v sredo 6. t. m. ob 19. uri (torej ne v petek!) nadaljeval pravni tečaj. Odvetnik dr. Igor Rosina in E. Vrane se bosta razgovarjala o posestnih in lastninskih pravicah, o motenju posesti, o servitutah in zastavnih pravicah. — Vstop prost. — V četrtek 7. t. m. sledi kot redno predavanje: »Gospodarski razvoj Maribora« (predava prof. Baš). »Društvo Sokolski dom v Rušah« preide v likvidacijo in bo občni zbor dne 15. februarja 1935 ob 20. uri v Sokolskem do-1 mu v Rušah, z dnevnim redom: »Likvidacija društva.* Radio Ljubljana. Spored za sredo 6. t. m. Ob 12: fantazije na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, zvoki iz Amerike na ploščah: 18: plošče po željah; 18.30: pogovor s poslušalci, se pogovarja prof. Prezelj; 19: v spomin bratu Vincencu Stepanku; 19.20: čas, jedilni list, program za četrtek: 19.30: nacionalna ura: 20: prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila. i Narodno g.edalike REPERTOAR. Torek, 5. februarja ob 20. uri: »Koncert Praškega kvarteta.« Red A. D ra n ske cene. Sreda, 6. februarja: Zaprto. »Golouhovo duhovito in zanimivo basen za odrasle »Od zore do mraka« po-nove v četrtek 7. t. m. za red D. Pri ivj predstavi veljajo znižane cene. Ena uajlepših in najboljših operet vse operetne produkcije je »Veseli kmetič«* delo L. Falla, čigar opereta »Štambuljska roža« je naletela na največje simpatije mariborskega občinstva. Premiera bo v kratkem. Naslovno ulogo igra P. Kovič. Drama pripravlja Feldmannovo tragikomedijo »Profesor Žič«. Feldmann ie eden najboljših sodobnih hrvatskih dramatikov ter so njegova dela prodrla tudi že na tuje odre. Režira J. Kovič. Drevi v gledališču koncert slavnega »Praškega kvarteta« za red A. Ta kvartet — preje kvartet Zika — je odlično vigrana in homogena celota, ki povsod žanje viharje navdušenja. Na nocojšnjem sporedu so kvarteti Schumanna, Debus-syja in Dvoraka. Veljajo dramske cene. Red. A. Kino Union. Danes prekrasni film »Na otoku«; Brigita Helm, Willy Fritsch. Starešine »Jadrana« in »Triglava«! Danes v torek ob 20. uri sestanek v hotelu »Orel«. V zlato prostost. Danes dopoldne je mariborska moška kaznilnica pogojilo odpustila 35 kaznjencev, ki so si pogojni odpust zaslužili z lepim ponašanjem, ko so presedevali kazen. Na policiji so vse kaznjence popisali, jim vzeli prstne odtise in shranili njihove podatke v kartoteki kriminalne razvidnice. Nato pa so vse odgonskim potom odpravili v njihove pristojne občine. Zagonetna smrt Pod tem naslovom smo v včerajšnji številki priobčili vest, da so našli v Selnici ob Muri mrtvo 13-letno Amalijo Mihaličevo, ki je umrla prvotno domnevano zaradi sumljivih okoliščin. Tja se je podala včeraj popoldne sodna komisija, ki je raztelesila njeno truplo. Ugotovila pa je, da je deklica umrla naravne smrti. Povod za prvo domnevo^ o zagonetni smrti so dali njeni starši. Že lani v jeseni se je šele 13-letna Amalija spoznala z nekim mladeničem. Starši so jo zalotili na prepovedani poti in so že takrat njenega zapeljivca prijavili orožnikom. Ker pa je bila hčerka postavna in razvita, se mu ni nič hudega zgodilo. Bili so prepričani, ko ie preteklo nedeljo nenadoma umrla, da S® to posledice mladega greha, kar pa n' bilo res. Velik požar na Dravskem polju. V n«* deljo 3. t. m. proti večeru, ko se je zmra* čilo, se je nenadoma zasvetilo nebo nad prijazno vasjo Cirkovce. Izbruhnil je po' žar sredi vasi blizu cerkve in uničil Štirim posestnikom vse imetje. Zaradi sil'* nega vetra je bila ogrož. cela vas in !e velikemu trudu ir, požrtvovalnosti dom*1' čili gasilcev, nadalje gasilcev iz Ptuja, M3 ribora, Studencev in Hajdine se je za' hvaliti, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Zgorelo je vse do tal razen zidovja, ki štrli v zrak. Zgoreli s0 tudi 4 voli, 2 kravi in 6 svinj ter vsa Pe rutnina. Pri gašenju sta se ponesrečil3 dva domačina, katerima so nudili ptui' ski reševalci, ki so prišli s svojim rešij,' nim avtom na kraj požara, prvo pom**'' škoda je precej visoka in znaša okroH 200.000 Din in je krita le deloma, z ?a' varovalnino. Kako je nastal požar, še 1,1 ugotovljeno. Zgorela so štiri stanovati!' ska poslopja in pet gospodarskih odjcK-tov, in sicer so prizadeti posestnica K3,' tarina Žumerjeva, posestnik Franc P8' posestnica Elizabeta Tominčeva in P°' sestnik Franc Beklan. Največjo škodj ima posestnica Katarina Žumerjeva, l’r‘ kateri znaša škoda 70.000 Din. Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uri je k3 toplomer 1.2 stopinjo C nad ničlo: nimalna temperatura je znašala 0.4 pinj C nad ničlo; barometer je kazal l,f 16.8 stopinjah 734, reduciran na 11 , pa 731.9; relativna vlaga 93; včeraj n danes je padlo 2.2 rnm dežja; vrem®1?, ska napoved napoveduje poslab^-1’-' vremena; vreme ie oblačno in tiho aaasBBnMi Iz našega kreditnega zadružništva VTISI S TRETJEGA IZREDNEGA OB ČNEGA ZBORA KREDITNE ZADRUGE USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC. Kratko smo že omenili, da je bil 27. januarja 3. izredni občni zbor Kreditne zadruge uslužbencev državnih železnic. O poteku je obširno poročal tudi neki mariborski tednik, toda v tonu in na način, ki ni nikakor v skladu z resnim in Principielnim bojem, ki se bije v zadnjih časih med vrstami naših železničarjev. Ker pa g. Tumpej že leto dni v toliki meri angažira radovednost javnosti in ker smatramo, da je potrebno tudi zadnje dogodke razjasniti malo bolj objektivno že z ozirom na velik razmah zadružništva v Mariboru, navajamo v naslednjem nekaj vtisov, ki jih je dobil zaveden železničar in prijatelj našega ii-sta na zadnjem izrednem občnem zboru. Boj se je pričel v tukajšnji podružnici Združenja nacionalnih železničarjev, k: šteje nad 1.800 članov. Pri podružnici je včlanjena tudi večina članov Kreditne zadruge. Nekaj časa je vodil podružnico, Pa tudi Kreditno zadrugo g. Tumpej. Pro ti njemu pa so bile vložene neke tožbe in ga je članstvo zaradi tega pozvalo, naj odloži svoje funkcije v vseh železniških institucijah in tako tudi pri Kreditni zadrugi, dokler ne bodo te obdolžitve likvidirane, kar pa se še do danes ni zgodilo. Ker pa se kot predsednik Kreditne zadruge ni hotel prostovoljno umakniti, je bil sklican na zahtevo članstva izredni občni zbor in je bila na dnevnem redu kot bistvena zahteva sprememba upravnega nadzornega odbora. Upravni odbor s predsednikom na čelu, zavedajoč se Nevarnosti, je pričel izigravati voljo član ■dva. Svojeglavno je spreminjal dnevni red in ni hotel dati vpogleda v imenik Članstva, in da bi proti njemu nastopajočo opozicijo strl, je brez navedbe razlogov enostavno izključil 36 zadružnikov, predvsem takih, ki se jih je zaradi Njihove neustrašne govorniške in strokovne usposobljenosti najbolj bal. Prvi izredni občni zbor je bil zaradi velikega razburjenja članstva policijsko razpuščen. Drugi izredni občni zbor je NPrava zadruge določila na zelo neprimeren datum, in sicer tik pred Božičem, ta je mnogo članov zadružnikov odpo-toValo na počitnice. Tudi drugi občni %r je bila policija primorana razpustiti* Tretji izredni občni zbor je morala j^druga sklicati na odredbo Zveze nabav talnih zadrug z dnevnim redom, kakor Sa je prvotno zahtevalo članstvo. Ker na je še tudi za ta izredni občni zbor bila nevarnost zaradi nekaterih opozici-Jhialnih članov, jih je 11 upravni odbor izključil še dan pred občnim zborom, ta-Ko, da niso imeli pravice do udeležbe in ne Pravice besede. Tokratni občni zbor je bil v dvorani Zadružne gospodarske banke in ga je vodil izvoljeni predsednik g. Tratnik. Pri volitvah je opozicija dobila 166 glasov, uprava s predsednikom pa z lastnimi glasovi komaj 74. Brzojavno in na občnem zboru prečitatio zahtevo Zveze nabavljainih zadrug, naj upravni odbor izključitve razveljavi, ker se bodo v nasprotnem primeru zadrugi odtegnili krediti, je g. Tumpej in njegov odbor kratkomalo briskiral, ker je vedel, da bi ga dobro verzirani člani o zadružništvu lahko razkrinkali na občnem zboru. Ko je na ta način inasakriral opozicijo in izključil vse, kar je strokovno podkovano, o vsem poučeno in govorniško pripravljeno, je mimo nepravilnosti, s katerimi bo imelo še opravka sodišče, upravni in nadzorni odbor s svojimi namestniki vred stavil svojim dejanjem krono na glavo s tem, da se je proti določbam zakona tudi sam udeležil glasovanja, ki se je tikalo prav njegove zaupnice, oziroma nezaupnice. To je biio mogoče le, ker niso bili navzoči člani, ki bi bili to opazili. Za zimski soort Zlasti v mrzlih zimskih dueh potrebuje vaša koža, da ne postane razpokana in raskava dovoljno zaščito proti vremenu. Nadrgnite vsak večer pa tudi čez dan obraz in roke z Nives* A: entO in oster zrak ne bo škodoval vaši koži, ki bo ostala mehka in voljna. Odkod ta učinek ? Od Euzerita 1 Prav ta napravi Nivea-kremo tako učinkovito. M—— |—m———— I II i Mnenja smo, da je zaenkrat dovelj tehtnih razlogov, da članstvo ne more biti zadovoljno s sedanjo upravo Kreditne zadruge in da je vsem jasno, kdo izvaja pritisk. Razumljivo pa je tudi, da se upravni odbor potom nekega tednika ni mogel spuščati v tako porazne konstatacije, marveč se je moral omejiti samo na vodeno besedičenje. Če bo potrebno, bomo še globlje posvetili v poslovanje sedanje uprave Kreditne zadruge. Ne storimo pa tega danes, ker nočemo Škodovati našemu zadružništvu. Zaenkrat naj zadostuje to, ostalo bosta spregovorila sodišče in Zveza nabavljainih zadrug, Iti ie že uvidela, da tako dalje ne gre in je zato postavila pri Kreditni zadrugi svojega poverjenika, katerega dolžnost je nadzirati poslovanje sedanje uprave. Železničar. Na Dravskem polju pori... PET OBJEKTOV POPOLNOMA POGORELO. ŠKODA ZNAŠA 125.OU0 Din. V nedeljo 3. februarja jo izbruhnil požar v stanovanjskem poslopju posestnika Štefana Kosievška v vasi Starše, občina Slovenja vas na Dravskem polju. Domači so se ravno spravljali k obedu, ko je nenadoma prihitel sosed z grozno novico: gori! Stanovanjsko poslopje in hlevi ter gospodarsko poslopje, ki so bili prizidani v podaljšku, so kmalu bili zaviti v zublje; dotnačiso si jedva rešili golo življenje in iz hleva izpustili živino. Vsa oprema, celokupna obleka, pridelki, orod je, mnogo perutnine in nekaj denarja je s poslopji vred pogorelo. Na kraj nesreče je takoj prihitela šent ianška gasilska četa z motorno in ročno brizgalno ter je kmalu stopila v akcijo. Gašenje je bilo zelo naporno, ker je pihal močan veter, ki je raznašal goreče ogorke na slamnate strehe blizu stoječih hiš. Kmalu je gorelo gospodarsko poslopje posestnika M. Ekarta, od koder se je ogenj razširil na gospodarsko poslopje posestnika Ivana Resica. Nastala je nevarnost, da raznese veter ogenj po vsem spodnjem delu vasi, kjer so hiše večinoma s slamo krite. Požrtvovalnemu delu domačih gasilcev in gasilcev čet Devica Marija v Brezju, Hajdina in Bohova se je zahvaliti, da so požar omejili in se je s tem odvrnila večja nesreča. Do tal so pogorela poleg 1. stanovanj- skega še štiri gospodarska poslopja, oziroma hlevi. Zgorelo je tudi mnogo poljskega orodja, skoraj vsi pridelki, mnogo perutnine in posestniku Kostevšku vsa oprema, obleka in tudi nekaj prihrankov. Vzrok požara ni povsem razjasnjen. Ogenj je nastal v dimniku posestnika Ko-stevška, najbrž zaradi tega, ker so se vne le saje, od koder se je zaradi močnega verta razširi! na ostale objekte. Vsa zgorela poslopja so bila krita s slamo. Škoda, približno ocenjena, znaša 125.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Spori Smuške tekme za banovinsko prvenstvo Mariborska zimskošportna podzve/.a priredi s sodelovanjem »Tujsko-promet-nega društva« Sv. Lovrenc na Pohorju tekmo na daljavo 18 km za prvenstvo Slovenije za prehodni pokal ministra g. dr. Draga Marušiča. Tekma bo 10. februarja 1935 s startom in ciljem v Sv. Lovrencu na Pohorju. Prvenstvo dravske banovine doseže najboljše moštvo onega kluba, ki ga sestavljajo 4. tekmovalci, verificirani pri JZSS. Najboljše moštvo prejme prehodni pokal. Posamezni tek- Prijave do 9. t. m. do 12. ure na naslov movalci pa praktična darila in diplome, podzveze. Poznejše prijave proti dvojni prijavnini eno uro pred startom. Start ob 9. uri, žrebanje ob 8. uri. Pokal brani moštvo Smučarskega kluba Ljubljana. Vodstvo tekme: predsedstvo: Sreski načelnik g. M. Makar, predsednik MZSP g. Gnus M., predsednik TPZ Maribor g. dr. Jančič, predsednik TPD Sv. Lovrenc na Pohorju g. Pernat A. Tehnični vodja: Kramberger F., starter Šilhan J., časo-merilec na startu Čerin A., časomerilec na cilju Korbar V. in Boldin E., sodnis Golubovič V., zapisnikar Petrun J., zdravnik dr. Pirnat J. Razglasitev rezultatov in razdelitev na grad v Sv. Lovrencu ob 15. uri. Med postajo in trgom na dan tekme pomnožen avtobusni promet. V trgu je na razpolago dovoljno število prenočišč. Vabimo vse člane, da se udeleže s svojimi tekmovalci te tekme ter da zainteresirajo tudi druge smučarje za Sv. Lovrenc na Pohorju, ki ima jako lepe smuške terene. Smuk! Prvenstvo Ljubljanske zimskošportne podzveze v alpski kombinaciji si je osvojil Mariborčan. Preteklo soboto in nedeljo je priredila LZSP na Kofcali tekmovanje v alpski kombinaciji kot prvi del pod-zveznega prvenstva. V soboto je bila tek ma v smuku, v nedeljo pa v slalomu. Prvak je postal Mariborčan Lettner (Ra-pid), ki je zmagal prepričevalno v smuku in slalomu. Tekmovanja so se udeležili Ljubljančani in Gorenjci in je zato zmaga Lettnerja tembolj razveseljiva, ker si je prvenstvo priboril v hudi konkurenci. Rezultati so bili: 1. Egon Lettner 200 točk, 2. Milan Šubic (Ilirija) 156.19, 3. Jože Aha čič (Tržič) 120.58, 4. Marko česen (Ilirija) 116.26. Jugosiovenski smučarji skakalci v Bolgariji. V okolici Sofije se je 30. januarja ob ogromni udeležbi (30.000) vršila prva mednarodna skakalna tekma, ki so se je udeležili tudi naši skakalci, in sicer Šramel, Novšak in Istenič. V konkurenci sta zasedla 1. in 2. mesto Avstrijca Galeitner in Rieger, in sicer je Galeitner dosegel 354.8 točk (40, 54, 55, 56 m), Rieger pa 324.8 (42, 27, 49, 44 m). 3. Šramel (Jugoslavija) 293.9 (46, 45, 42, 42 m), 4. Jordanov (Bolgarija) 279, 5. Novšak (Jugoslavija) 249.4, 6. Istenič (Jugoslavija) 230.9. Vsa nadaljnja mesta so zasedli Bolgari. perdo Karis: 12 Spomini iz narodnega fo sokolskega življenja V teh letih nas je bodril v narodnem duhu i2 Ljubljane prihajajoči bančni ravnatelj Ivan Hribar, bivši ljubljanski žu-DaN. minister in sedanji senator. Veliko ^'cselje je zavladalo vedno, kadar je prijaj, navadno s svojim zastopnikom pu-hcistom Vatroslavom Holzom (Ahasve-ali Kretanov). Krasno je bilo v taki družbi v trgovski kavarni in pri »Belia-°nni«. Ob počitnicah se je vsako leto stavil pri nas prof. Simon Rutar, priha-'al°č iz Dalmacije. Iz Gorice nas ie več-J^at obiskal tudi slovenski profesor s operskega učiteljišča, ob četrtkih pa na-* Učitelji iz okolice s Krasa. Največje vsakodnevno veselje pa nam bnki-'a >>dornillca« pod vodstvom pri-benega prof. Jesenka. Štiri, k večjem ; oseb te igralo pri njegovi mizi; zbira' ?° vsaK°v*"stne šale in dovtipe ter kal! * pr°tesorjem, ko je imel postaviti ienček, njegovo pesem: »Eden, dve, &n iW?: p°ld' ven M« Včasih je kar Prof" Bibičev skupno z igralci zapelo S profesorjem. Nepozabni prizori! P,a.tu?i ne smem »aših mar- iC J J,Slh dr“Štcv> ki so se s prvo ioČjo Viktorja Dolenca in Ivana Do-"arja vsporedno z inteligenco začela že koncem sedemdesetih let intenzivno razvijati. Prvo je bilo Delavsko podporno društvo s pozneje 1500 člani, drugo pa Delavsko podporno in bralno društvo s 500 člani. Da sta bili dve društvi, je bil vzrok »predsedniškega mesta« v prvem društvu. To je naša stara bolezen! V nekem oziru pa je bilo to delenje le dobro, ker so se odborniki kosali med seboj za boljše društveno in narodno delovanje in so se tako rešili tujega socializma in gojili narodno zavest. V teh društvih se je razvijala tudi dramatika, petje, tamburiranje in predavanje. Nastopali so tudi javno s svojimi zastavami in domačo godbo svetoivanško. Pa tudi naše ženstvo je bilo zelo agilno. Društvena predsednica je bila dolga teta priljubljena gospodična Milka Man-kočova, ki je tudi mnogo žrtvovala. Vedno sta se čitali v »Edinosti« med darovalci imeni »Milka in Ivam« (njen brat) Nadalje so bile za narodno delovanje zelo navdušene gg. Maša Gromova, Škriniarjeva ter učiteliica-pisateljica Marica (Nadlišek-Bartol). Tončka Lavren-čičeva (dr. Slavikova), M. Germekova (Ponikvar), Marica Gomačeva in druge. Te so nam zelo pomagale pri vseli prireditvah. dasi so bile v magistralni službi. Okoličani so se začeli pridno zavedati in pevska društva, čitalnice in godbe ter gospodarska društva so tam rastla. Na Opčinah n. i>r. je na mojo prošnjo usta- novil g. dr. Pretner prvo društvo za zavarovanje živine, ki so ga potem uvedli tudi v drugih krajih okolice. Delavsko podporno društvo je vsako leto priredilo velik ples z vojaško in domačo godbo v vseh prostorih gledališča »Fenixa«, katerega se je udeležilo na tisoče ljudstva. Okoličani so prihajali v lepih narodnih nošah in nekateri moški celo s »frkindižem« na glavi. »Frkindiš« je bil stolčku-naslonjaču podoben, zato so ga imenovali tudi »kontrega« (carre-ga ali sedia). Obstojal je iz dragocenih rožic in so ga le premožni imeli. Fririndiš izvira gotovo iz nemške besede »Ver-kiinden«, ker so ga tudi pri nas rabili le pri žemitovanjih. Domači bataljon »Marije Terezije«. Ta bataljon, ki ga je ustanovila oesa-rica Marija Terezija, je imel stražiti samo mesto, kateremu je bil tudi za parade. Fantje in možje niso hodili k naborom, ampak so se, ko so se čutili sposobne, prijavili k orožju. Zječer ob 6. uri so prišli v inesto, se javili v svojih stražnicah in nastopili nočno službo. Oblečeni so bili v narodni noši s kratkim črno-zelenim jopičem, telovnikom in v hlačah do kolen, vse zeleno obrobljeno, v modrih nogavicah, nizkih Čevljih ter oboroženi s puško, bajonetom ali sabljo. Klobuke so imeli visoke, trde, z velikimi peresi, kakor so jih nosili nekdaj orožniki. Po dnevu jih je bilo manjše število v mestu, ker je dnevno službo preskrbovala tudi municijalna straža. Ker se je pričelo zaradi prebujenih Slovencev narodno sovraštvo, sta dosegla tedanji namestnik in občina razpust domačega bataljona in ustanovitev državne straže. Bataljon je imel svojo izborno godbo, ki .ie postala potem domača godba pri Sv. Ivanu. Oficirji so bili domačini iz Trsta, med njimi tudi naš Josip Mankoč. Bataljon je bil ukinjen leta 1866. m se je izvršila predaja njegove zastave na gmajni nad Opčino in Prosekom, in sicer nekemu avstrijskemu pehotnemu polku. Naših vojakov se ni udeležilo te predaje niti polovica. Ko so oblastveniki odhajali v dvovprežnih kočijah, so naši fantje in možje do dna duše užaljeni metali v vozove, posebno v namestnikovega in županovega svoje težke klobuke in so vanje pljuvali. Še jaz, tedaj komaj desetletni deček in moj prijatelj Sosičev Tonček sva zalučala nekaj kaanenov za »sovražniki«. V vseh okoličanskih vaseh je po tem nastal srdit boj proti magistra-tovcem, zato so povsod vkvartirali vojake, ki so našim ljudem pobrali orožje in zadušili »vstajo«. Kakor pri vsaki norosti, so Tržačani tudi tedaj skovali o sem: Guai se te cuoca quel vedno ooi occhiai, fino le nove le guardie n no ve ti cncceran . . . itd. (Se bo nadatievaioj Stran '4. Marfliorslčl »V e 2 er n it« Jutra. V Mariboru, dne 5. II. 1935. Alptonse Damfet: GREH ZEJSE ROMAR Tvoja žena je odpotovala, dragi otrok in to je edino veselje, ki nam ga je kdaj napravila.« »Odpotovala!« In ne sama, pomisli... Mi ugeni s kom... ne, tigenil« Namesto, da bi ugibal, je le siabotno zaječal, nenadoma skočil po koncu, a se nato spet sesedel na klop. Kri mu je udarila v glavo, roke pa so mu slabotne zdrknile ob životu in se doteknile tal drevo-r"^a. II. Iz prinčevega dnevnika. Grosbourg, 6. aprila 1886. Dragi moj Vallongue! To jutro in naslednje bo ostalo prazno moje mesto poleg Vas v klopeh Stanislava. Končano je, odrekam se Saint Cyru in slavi orožja, katere ima po mojih mislih naša hiša že dovelj. Počenši od mojega pradeda Charlesa Dauverguea, katerega je prvo cesar stvo napravilo za maršala, vojvodo d’Al-cantare in princa Olonouškega, pa vse do mojega ubogega očeta, ki ga je strla paraliza že v sedem in štiridesetem leta, njega: generala, poveljnika tretjega armadnega zbora, mi moji slavni predniki niso pustili niti ene časti, po kateri bi mogel še hrepeneti. Ruska posoda sredi našega velikega salona v ulici Charat ChanaleiUes, v katero stavimo marinirat vse naše rodbinske dekoracije, je že do vrha polna. Kaj naj tedaj storim? Nič — in glejte, ničesar storiti, to je moj najtrdnejši sklep. V osemnajstem letu sem, sin edinec, dedič slavnega imena in velikega premoženja, a nedvomno tudi žalostnega zdravja mojega očeta; razum me torej sili, da se čimprej naužijem onih dobrot, ki mi jih življenje še nudi. In pričenjam jih uživati. Neki dan, med predavanjem o trigonometriji, ste me videli pisati dve tajinstve-m pismi. Bno je bilo naslovljeno na kapitana Nuitta v Cardiff in mu je sporočalo, naj me čaka v malem pristanišču Cassisu ob ustju Rhone z jahto »Bleu-Blanc-Rouge« (moder-bel-rdeč), na kateri sta poleg osem mornarjev še kuhar in oskrbnik, vse skupaj pa le za ceno deset tisoč frankov. Drugo pismo je bilo namenjeno osebi, ki me bo spremljala ua mojem potovanju, ker pač že sami ne boste mislili, da se vkrcam sam. Te dame ne poznate, vsaj v mojem predalu za ovratnike, kjer sva često skupaj mešala po pismih in slikah mojih ljubic, je ni bi- lo. Moram Vam povedati, da je poročena: naša soseda preko Grosbourga, z drugega brega Seine. Jedva je dočakala trideseto leto, je svetlih, navadno priprtih oči, a kadar jih odpre, ji obsijejo o-braz kakor dva niza biserov; vase zaprta je, ima velike bele roke, kakor pianist s starinskimi rokavicami. Nima otrok, ima pa moža, ki jo obožuje, dočim jo vsa okolica spoštuje. Ni mi bilo treba drugega ko napisati »Pridite!« pa mi je že odgovorila »Hitim«; in glejte, zapustila je vse, moža. rodbino, hišo, da se vkrca na jahto s tako mladim in tako malo zanesljivim tovarišem, kakor ;e Vaš prijatelj. Pravimi Vam, da so ženske nenavadne ptičke! Kar mene tiče, mi do nje ni več ko do drugih, ker ljubim preveč tutte le donr.e (vse ženske), da bi le eno mogel bolj ljubiti. Čim sem vgriznil v eno teh sladkih sadov, ki se raztapljajo v ustih, že me muči želja izpljuniti jo in pokusiti vse ostale v upanju, da naposled le najdem ono najslajšo, katero sem doslej zaman iskal. Zaželite mi tokrat več sreče, moj dragi Vallongue. Ko boste brali to moje pismo, bom že plul s polnimi jadri, kletvine mojih staršev pa bodo udarjale do neba. Tem slabše za njih, ker prav za prav so sami hoteli to, kar se zdaj uresničuje. Ako bi me bili pustili prostega v Parizu, namesto da so me zaprli najprej v Grosbourg in nato v Stanislav, me gotovo ne bi obšla taka nenavadna želja po begu. Toda vojvodinja — moja mati — katere ni motilo, da je ostala sama daleč od svojih ljudi (kakor je imenovala mene in očeta), je menila, da je najpametnejše sredstvo, s katerim me bo pripravila do dela in do pameti to, da me napravi za čuvarja -ol-nega generala. Ni vedela, da je samota slab svetovalec in me bodo prevzele ža-lostne misli in potrebe po begu, ko bom nenehoma ogledoval breg Uzellesa z nje* govo malo cerkvijo iz belega kamna in z zvonikom, v katerem gnezdijo golobi vsega gozda. A general, ki me je zaprl v Stanislav, me je naposled le še potrdil v sklepu o pobegu. Napočil bo dan, ko Vam bom pripovedoval o tej intimni drami, ki se je odigravala med slavnim invalidom in menoj za časa mojega bivanja v gradu. Ah, Vallongue, kaj in: vse ni padlo ua pamet, ko sem zvečer blodil po pust”# Grosbourgu, po vrtu ali terasi in vse doli do obale! Kako ostro sem tedaj pogledal v obraz življenju, drugim in samemu sebi. ki sem med vsemi najbolj zamotano bitje! A posledica tega razmišljanja je bila ta, da sem odkril v sebi, osemnajstletnem mladeniču, že trudnega starca, ki je o-ropan vsake ambicije, ki ničesar več ne ljubi, se za nič več ne zanima in vidi v vsaki radosti že konec. Zakaj sem tak? (Se bo nadaljevalo:) Plodonosno delo studenškega Sokola OBČNI ZBOR NAJMOČNEJŠE OKOLIŠKE ORGANIZACIJE. Sokol Studenci pri Mariboru je položil račune o svojem delu v 15. letu obstoja društva. Izredno plodonosno ie bilo to delo ter mora biti v čast vsem, ki so ga izvršili in pripomogli k tako lepim uspehom. V sredo, dne 30. tm. se je vršil ^frcni zbor. Gledališka dvorana Sokolskega doma v Studencih je bila nabito polna članstva in naraščajnikov. Občni zbor je vodil starosta brat Tone Hren. Uvodoma je pozdravil navzoče članstvo ter posebej še delegata mariborske Sokolske žu-pe br. Cirila Hočevarja in zastopnika Zveze kulturnih društev, katere dolgoletni član je Sokolsko društvo, br. Frana Goleža. Po prečitanju zvezine novoletne poslanice so bila podana poročila raznih društvenih funkcionarjev. Vsa so bila stvarna, brez najmanjšega hvalisanja. Z naved bo golih dejstev in resničnih številk so pokazali društveni funkcionarji ogromno ■delo, ki ga je studenški Sokol izvršil tekom enega leta. Najbolj obširno je bilo poročilo načelnika brata Hočevarja. In temu se ni čudil, sai je prav tehnično delo v Sokolu tisto, ki zahteva največ sil, truda in časa. In to delo je bilo na višku! Deset oddelkov je telovadilo pod vodstvom 11 vaditeljev in 7 vaditeljic. Telovadni obisk je bil rekorden, skupaj 16.696 telovadcev, število, ki ga niti znatno večja društva niso dosegla. Najboljši obisk je bil meseca aprila, najslabši pa meseca avgusta -aradi počitnic. Razen svojega domačega nastopa ob priliki proslave 15-letnice, se je društvo udeležilo telovadnih nastopov v Rušah, Zrečah, Ptuju, na Pobrežju, Teznem, Limbušu ter zletov v Sarajevu i.i Zagrebu. Udeležilo se je pogrebov dveh svojih članov ter pogreba generala Maistra in po odposlancih pogre ba blagopokojnega Viteškega kralja-Aleksandra I. Zedinitelja. Udeležilo se je vseh predpisanih tekem s prav dobrim uc.e-honi, o čemur pričajo številne častne diplome. Za požrtvovalno in nesebično .delo na čelu tehničnega odbora se je br. sta rosta br. načelniku zahvalil v toplih besedah. Iz tajnikovega poročila je bilo posneti, da je imelo dr .štvo 11 rednih sej, na katerih so se obravnavale tekoče zadeve, eno komemoracijsko sejo in eno svečano sejo z zaprisego članstva. Prosvetarjevo poročilo je moralo zaradi bolezni br. pro-svetarja izostati. Namesto tega so pa poročali predsedniki raznih prosvetnih odsekov. Izredno zanimivo je bilo poročilo knjižničarja br. Škilana. Z izredno marljivostjo in požrtvovalnostjo je opravljal svoje posle. Iz neznatne interne sokol- ske knjižnice je ustvaril br. Škilati bogato javno knjižnico, ki šteje danes 4078 knjig t. j. za 1471 knjig več ko lani. V teku leta je prečitalo 121 čitateljev 7257 knjig, število, ki pač mora vsakomur imponirati. Nič manj razveseljivo ni bilo poročilo predsednika dramskega odseka br. Mlakarja. 14 gledaliških predstav je priredil ta marljivi odsek in bi jih bil gotovo še več, ako bi tega znani tragični dogodki ne preprečili. Br. statistik R. Knehtel je poročal, med drugim, da šteje sedaj društvo 426 pripadnikov, in sicer članstva 157, naraščaja 66 in dece 203. Pregledno in stvarno je bilo tudi poročilo blagajnika br. Blažiča, ki je predložil obenem tudi proračun za tekoče poslovno leto s 26.800 Din dohodkov in tudi toliko izdatkov. Gospodarilo se je dobro in pametno, da je bil tekom leta odplačan velik del dolga, ki je nastal zaradi prezidave Sokolskega doma. Br. blagajnik je apeliral rta navzoče, naj darujejo društvu svoječasno posojene zneske, kakor je to že storilo nekaj požrtvovalnih sester in bratov. »Dali ste nam denar, sedaj pa nam darujte še papir!« — tako je šaljivo končal svoje poročilo, nakar je bila soglasno sprejeta od br. revizorja predlagana razrešnica blagajniku in upravi. Najkrajše je bilo poročilo br. gospodarja, ki je poročal, da je vse v redu. Po kratkem odmoru je bila predložena lista za prediog društvene uprave. Z malimi spremembami je bila predlagana sedanja društvena uprava, in sicer: Tone Hren, šolski upravitelj, starosta; Joško Vokač, podstarosta; Mirko Žerjav, tajnik: Avgust Zupan, načelnik; Milka Močnikova, načelnica; Štefan Blažič, blagajnik; Rudolf Knehtl, prosvetar; Joško Škilan, knjižničar; Jože Mlakar, predsednik dram. odseka; Erna Turši-čeva, matrikarica; Jože Horvat, arhivar; Vilko Šinkovec, gospodar; Drago Kovačič, zdravstveni referent; Franjo Bende, nar. obr. ref.; Joško Vokač, soc. ref.; Ernest Vrane in Ernest Brecl za lutkov odsek; Milena Kranjčeva, zapisnikarica; Ivan Padežnik, Pavel Merhar, Jožef Bezjak, Zvonka Kranjčeva, odborniki; Franjo Vilec, Lovro Zelan. Franc Mivšek, Ivo Triler, namestniki; Lojze Majer, Jožica Mlinaričeva, nadzorni odbor; Herbert Jaklič, Kristijan Lah, namestniki; Ciril Hočevar, Rupert Lintner, Ludovik Krajnc, člani častnega razsodišča in Rudolf Švajger ter Peter Franko namestnika. Sprejeta sta bila končno še predloga o snovanju vrste starih in o ustanovitvi pevskega odseka, nakar je spregovoril zastopnik Zveze kulturnih društev br. Fran Golež. Pozdravil je v imenu ZKD občni zbor, poudarjal važnost sokolskega prosvetnega dela, se laskavo izrazi! o delovanju društva, mu čestital k doseženim uspehom ter zagotovil društvu, da bo ZKD delovanje društva po svojih močeh podpirala, v kolikor se bo društvo nanjo obračalo. Br. starosta se mu je za besede priznanja prisrčno zahvalil. Nato je še pozdravil občni zbor v imenu Sokolske župe br. Hočevar, ki je poudarjal, da je župni upravi znano nesebično in uspešno delovanje studenškega Sokola ter le želi, da ostane to delovanje tudi v bodoče tako. Končno je še br. Vrane v imenu občinske uprave Studenci zagotovil njeno naklonjenost naprarn Sokolu ter poudarjal, da gleda sedania uprava popolnoma drugače na delovanje Sokola kot so gledale prejšnje uprave. Izjavo zastopnika občinske uprave ie zbor vzel z zadovoljstvom na znanje, na kar je br. starosta Hren potem, ko so že bili sprejeti primerni sklepi za nabavo slavnostnih krojev, zaključil občni zbor, ki je potekel tako mirno in dostojanstveno, kakor more poteči le skupščina dobro discipliniranega sokolskega društva, čigar člani se zavedajo veličin® sokolskih idej. Fr. G. Smrt na tračnicah. Na železniški progi med Beogradom in Zemunom je našel pred dnevi železniški čuvaj blizu savskega mosta razkosano truplo neznanega človeka. Poleg trupla, ki ni imelo ne glave in ne rok, je ležal na tleh samokres, v katerem so bile še tri krogle. Komisija je v njem spoznala trgovca z. mlekom Josipa Pavliča iz Beograda. Pri njem je našla 200 Din in pa pismo, naslovljeno na ženo h1 sina, v katerem sporoča ženi. da je še': prostovoljno v smrt in jo prosi, naj skrbi za otroka. Kaj je pognalo mladega moža1 v tako strašno smrt, ni znano. Kaj je večnost. Gospod nadzornik vpraša v šoli, kai je večnost. Nihče se ne oglasi. Končno dvigne najmanjši učenček roko. »No: vidite otroci«, pravi nadzornik, »nihče ne ve, kaj je večnost, le najmanjši med vami ve to. Sram vas bodi! No, Jurček povej nam ti, kaj je večnost.« »Prosim, ali smem na stran?« vpraša Jurček ves rdeč. Razno PREKLIC. Rojko Franc, železničar v Mariboru, preklicujem kot neresnične trditve, ki sein jih izrekel dne 9. nov. 19.34 o Merdausu Ivanu, posestniku v Mariboru in se mu zahvaljujem, da ie odstopil od tožbe. Rojko Franc- Maribor, dne 28. jan. 1935. Stanovanie DVOSOBNO STANOVANJE lepo, oddam poceni tistemu, ki mi plača za pol leta naprej. Naslov v upravi »Večcr-nika«. 475 Pouk Zgublieno NISEM PLAČNIK ki ga ie naredila ali bo na- j chova 14. redila gospa Terezija Wutte' pod imenom Poklic. Anton Poklič, Trubarjeva ul. 7. 474 Prodam LECONS DE FRANCAIS. 478 Poučuje absolvent pariške 1 trg. visoke šole. Naslov v DOLGA. | trgovini Zoratti. Tattenba- 475 ZGUBIL se je mlad lovski pes, ki sl$ na ime »Karos«. Prosi se: kdo' ga ima, naj javi prot' nagradi v Motelu »Orl’.'*-Maribor. Kupujte svoje po* 'rebitlne pri nailt* tnserentih I Darujte za Pomožao akcijo! PISALNI STROJ 800, krojaški stroj »Singer*1 780, lepa spalnica iz trdega lesa 240. žimnate madrace za 5 postelj a 300, sobna Uie denca 1000, pernice ii 140. omare, postelje, stoli, mize, velika pisalna miza 280. ino-ško kolo .>!0. Koroška c. 3.11 480 APNENI PRAH I za gnojenje vrtov in sadnega drevja oddaja Kmeijska družba. skladišče Maribor. Mc-lie. Tel. 20-8.3. ^2 PRODAM polovično emajlirano spalnico poceni, pravzamem naročila pod ugodnimi pogoji. Razbor-1 šck. Dravska ulica. . 4821 Zahvala« Vsem, ki so spremljali našega nepozabnega soprog«, očeta itd., gospoda Ivana Fabiča na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo naj-i skrenejšo zahva'o. Posebno zahvalo pa izrekamo vsem darovalcem vencev in šopkov. Maribor, dne 5. februarja 1935. Žalujoči ostali. Izdaja konzorcij »Jntra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.