Erscheint jeden Samstag —Verlag u.Schriftleitungj Marburg (Drau), Badgass« 6 — Ruf 25-47 — Bezugapreise t In der Ostmark, viertel) Öhr.RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreicht RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Mr. 19 - III. Jahrgang	Marburg a. «L Drau. Samstag, 8. Mai 1945_Eimelpreis 10 Rpi
Zop et 16 ladij s 102.000b* potopljenih
Angleži in Amerikand so izgubiti samo v aprilu nad Evropo in Severno Alriko 967 letfal — Velike malerijalne izgube Anglo-Amerikancev v Tuneziji — Pomembni uspehi nemških podmorskih in letalskih sil proti sovražni plovbi in vojnem brodovju — V aprilu potopljenih 65 sovražnih ladij s skupno 423.000 hrt	.
V	sredo, dne S. maja, Je izdalo nemško vrhovno poveljstvo posebno vest, da so nemška podmornice v večdnevnih težkih bojih, ki so sa odigrali v sredini Severnega Atlantika, potopila lz neka polno natovorjene spremljave, katera Je bila na poti iz Amerike v Anglijo, nič manj kot IS ladij s skupno tonažo 102.000 brt. Štiri nadaljna ladja to bile poškodovane • torpedi.
V	preteklem tednu so se razvijala vojna In pomorske ter letalske operacije proti Angležem In Amerikancem v Afriki, nad Anglijo in na oceanih kakor sledi: V četrtek Je severovzhodno od Medjez el Bab-a mimogrede vdrl večji sovražni tankovskl odred v naše postojanke. Nemlke rezerve so ga ustavile ter prisilile k borbi. Sovražnik Je bil poražen ter so ga naše čete ▼ protinapadu vrgle daleč preko njegovega Izhodišča. Letalstvo Je uspešno podpiralo naše četa na vseh odsekih tuneške fronte. — V noči na 28. april se Je odigral v Kanaln med spremstvom neka nemške spremljave in med nekim odredom angleških rušilcev spopad, v katerem so naša ladje potopile dvoje sovražnih artilerijskih hitrih čolnov. Dva druga taka čolna in neki rnlilec sta bila poškodovana. V teku kratkega, a trdega spopada, v katerega Je pozneje posegel še nek sovražni bombni odred, sta se potopili dv« lastni ladji. Trije sovražni bombniki so bili zbitl v morje. — V noči na 20. april so nemška letala zmetala bombe teikega kalibra na nekatera mesta Južna Anglija.
Po poročilu z dne 30. aprila, so čete sil osi odbile na tuneškl fronti več lokalnih sovražnih napadov. Nemški letalci so nad Sredozemskim mor-
Ausländische Arbeiter beim Reichsappell der Deutschen Arbeltsfront. In einem Rüstungswerk bei Berlin sprach Reichsorganisationsleiter Dr. Ley vor 6000 deutschen und 1000 ausländischen Arbeitern aus 19 europäischen Nationen anläßlich des zehnjährigen Bestehens der Deutschen Arbeitsfront Unser Bild: Ausländische Arbeiter, teilweile in ihren Nationaltrachten, folgen gespannt den Ausführungen Dr. Leys	(Weltbild)
Jem ob Izgubi lastnih pet letal, zbili 12 sovražnih letal. — Podmornic« so potopila v Severnem Atlantika ter v Sredozemskem morju iz močno zavarovanih spremljav deset ladij s 53.000 brt. Torpedirale pa so še pet drugih ladij, med njimi eno Upa »Winchester Castle« z 20.000 brt. Neka nemška podmornica Je zbila v morja težki sovražni bombnik Dne 1. maja so Javili, da so se odigravale na tuneškl trontl Živahne lokalne praske. Nemško-italijanske čete so odbile več sunkov, ki so veljali nemško-italljansklm višinskim postojankam. V težkih bojih, ki so se vršili na zapadnem sektorju tuneške fronte, ]a izgubil sovražnik 98 tankov, 86 blindlranih avtomobilov, 21 topov, številna vozila in več sto ujetnikov. Njegove krvave Izguba so bile Izredno velike. — V noči na 1. maj so napadli angleški bombniki več krajev zapadne Nemčije. Vsled bombnih zadetkov ▼ stanovanjska področja, zlasti v mesto Essen, so nastale izgube med prebivalstvom in znatna škoda. Po dotedanjih poročilih so zbili šest sovražnih napadalcev na tla
Iz poročila, ki ga Je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 2. maja, Je razvidno, da Je Izgubilo ameriško letalstvo dan poprej pri sunkih proti nemškemu oporišču <jb Atlantski obali enajst šti-rimotornlh bombnikov. — V Tuneziji Je bil dan v splošnem bol) miren.
Nemška vojna mornarica Je v boju z angleško ln ameriško plovbo potopila v aprilu 83 trgovskih ladij s skupno tonažo 423.000 brt. Delež podmornic je znašal 418.000 brt. Podmornice so mimo tega torpedirale ia 18 nadaljnih ladij. Medtem Je letalstvo poškodovalo deset ladij deloma zelo težko. Vojna mornarica in letalstvo sta tudi v aprilu beležila proti sovražnemu vojnemu brodovju lepe uspehe. Podmornice so potopile enega nosilca letal, eno križarko, tri rušilce in neko podmornico. Druge nemške pomorske sile so potopile dva rušllca, tri podmornice in sedem hitrih čolnov. Nemški letalci so potopili dve podmornici ln nek hitri čoln. Poškodovali pa so dvoje sovražnih rušilcev, nekega lovca podmornic, enajst hitrih čolnov ln neko stražno ladjo.
Po poročilu, ki Je bilo Izdano dne 4. maja, je izgubilo angleško in ameriško letalstvo meseca aprila nad Evropo in Severno Afriko skupno 967 letal. Samo nad Norveško, zasedenimi za-padnimi pokrajinami in nad Nemčijo Je bilo od tega skupnega števila sestreljenih 482 letal. -— N* tuneškl fronti ni bilo po poročiln z dne 4. maja nikaklh bistveno važnih
operacij. V teku načrtnih operacij so zavzele naše čete, ki Jih sovražnik pri tem ni opazil, ugodnejše pozicija. Pri tem so mesto Mateur prepustile brez borbe sovražniku, poprej pa so uničila vse vojno važne naprave. — O priliki dnevnih poletov angleških letalskih odredov proti obali zasedenih zapadnlh pokrajin, Je bilo zbitih 14 sovražnih letal, med njimi 12 bombnikov. Dva lastna lovca se nista več vrnila.
Dne 5. maja je javilo nemško vrhovno poveljstvo, da je sovražnik v srednjem odseku tunešk« fronte napadel s pomočjo tankovskih odredov nemško-italijanske postojanke. Po par manjših vdorih so ga nemško-italijanske čete vrgle v protlsunku nazaj. — Nad francosko-belgijskem ozemlju Je bilo zbitih pet sovražnih letal. Dvoja nadaljnih angleških letal so zbili nad norveško obalo. — V noči na 5. maj so angleški bombniki napadli zapadno-nemško ozemlje, zlasti stanovanjska predmestja v Dortmund-u. Prebivalstvo Je beležilo izgube. Na poslopjih je nastala večja škoda. Po poročilih, ki so prispela do S. t. m., so zbili 36 napadalcev, med njimi večinoma štirimotorn« bombnike.
V noči na S. maj Je odred težkih nemških bojnih letal bombardiral cilje v Jugovzhodni Annlijl s številnimi eksplozivnimi in zažiga!n<mi bombami.
Umrl je StfabscSte!
Yiiifor Luke
Weltbild
Stabschef Lutze seinen Verletzungen erlegen
Der Stabschef der SA., Viktor Lutze, ist am Sonntagabend im Städtischen Krankenhaus Potsdam seinen bei dem Kraftwagenunfall erlittenen schweren Verletzungen erlegen.
Jedes Opfer trägt seine geheime, oft an sehr entlerntem Orte und in sehr lerner Zeii sichtbar werdende Frucht.
Ernst Jünger.

V aprilu uničenih 1082 sovjetskih letal! I
Hude borbe za ICubansko mostišče — Žilava nemška ob' ramba |e beležila zadnje dni lepe uspehe
Pretekli četrtek go te sovjeti tako ob Kubanskem mostišču kakor tudi pri Leningradu zaman zaletavali v nemške postojanke. Na ostalih odsekih vzhodne fronte je bilo omenjenega dne v iplošnem mirno. Letalstvo je brez lastnih izgub sesirelilo 52 sovjetskih letal. — 30. aprila so sovjeti pričeli na kubanskem mostišču s pomočjo močnih sil napadati nemške postojanke. Kljub siloviti artilerijski pripravi in vpostavi močnih tan-kovskih odredov in letalstva, ni mogel sovražnik nikjer pridobiti terena. V težkih obrambnih bojih, ki jih je podpiralo nemško letalstvo najuspešneje, so bili odbiti vsi sovražni napadi, pri tem pa je bilo sestreljenih mnogo sovjetskih tankov. V letalskih bojih nad južno fronto, so nemški lovci zhili 67 sovjetskih letal. — Na Kubanskem mostišču so skušali sovjeti tudi naslednjega dne prodreti nemške postojanke z močnimi silami. Pa tudi ti napadi so se izjalovili v nemškem ognju. Sovražne sile, ki so se izkrcale na severnem delu mostišča, so bile uničene. — Tudi po poročilu z dne 3. maja so bili na Kubanskem mostišču odbiti vsi opetovani sovjetski napadi ob težkih izgubah za sovražnika.
Meseca aprila so izgubili sovjeti 1082 letal. 902 letal je bilo zbitih v zračnih bojih. 121 letal je zbila protiletalska artllerija, deset letal so sestre-
lile suhozemne čete in mornariške edinice, dočlm
je bil ostanek uničen na tleh — 4. maja je javilo nemško vrhovno poveljstvo, da je sovražnik tudi omenjenega dne nadaljeval na Kubanskem mostišču svoje napade, ne da bi bil dosegel kakšen uspeh. Medtem so se trdi obrambni boji še nadaljevali. Na ostalih odsekih vzhodne fronte Je bilo mirno. Težka artilerija nemške vojske je z dobrim uspehom obstreljevala važne vojaške naprave v Leningradu.
Na vzhodni fronti Kubanskega mostišča so po poročilu z dne 5. maja nekoliko ponehali težki napadi sovjetov. V teku bojei ki so se odigrali dne 3. in 4. maja, so samo v odseku ene nemške divizije uničili 28 sovjetskih tankov. V ranih urah dne 4. maja so se umaknile nemške čete iz frontnega loka pri Krimskaji na že dolgo preje pripravljene in izgrajene obrambne postojanke, ki se nahajajo na zapadni strani, tik ob mestu. Krimska J o so nemške čete izpraznile po razruštvi vseh važnih naprav.
Južno od "Jezera Umen so nemške-čete odbile več sovjetskih napadov, ki so jih boljševiki podpirali z ognjem svoje artilerije in salvnih topov.
Nemško letalstvo Je nadaljevalo svoje napade proti sovražnemu dovozu podnevi In ponoči ter Je zbilo dne 3. in 4. maja 75 sovražnih letal.
Katyn
Človeška zgodovin« pomni nešteto število množinskih umorov. Predaleč bi segalo, če bi hoteli navesti vse posamezne slučaje kolektivnih (ločinov. V novejši dobi je divjala zlasti giljotina francoske revolucije, ki je sekala glave dnevno na stotine nedolžnim ljudem, da ne govorimo o zverinskem postopanju Angležev z ne-arečnlml ženami in deco Burov v burski vojni ter o krvoprelltju v Amrlcarju, kjer Je dal neki angleški general s strojnicami pokositi nad 2000 Indijcev, med katerimi so se nahajale tudi žene in deca. Znano Je tudi, d« je boijševlška revolucija doslej že zahtevala vef milijonov človeških žrtev. Morili so organi GPU po stotinah, toda umori v Katynu pri Smolensku presegajo vse dosedanje
Iz Berlina Je prispela v ponedeljek vest, da Je Stabschef SA Viktor Lutze umrl v potsdamski mestni bolnišnici na težkih poškodbah, ki Jih je zadobll pri avtomobilski nesreči na svojem službenem potovanju dne 1. maja.
*
Stabschef Viktor Lutze spada k tistim frontnim bojevnikom velike vojne, ki po zlomu leta 1918. niso opustili svoje vere v Nemčijo, temveč so •e kot politični vojaki borili za čast in svobodo našega naroda.
Stabschef Lutze se je rodil 28. decembra 1890 T Bevergern-u (Westfallen). Rektoratsko šolo je obiskoval ▼ Ibbenbüren-u, gimnazijo pa v mestu Rheine, nakar je vstopil v višjo poštno službo. Vojno službo je opravil kot enoletni prostovoljec v peškolku 55. V svetovni vojni je bil Viktor Lutze štiri leta kot pehotni častnik pri peš-polku 369. in pri rezervnem pešpolku 15. na fronti. Štirikrat je bil ranjen, deloma celo težko. Vsled granatnih drobcev je izgubil levo oko.
21. februarja 1922 je vstopil kot SA-mož ▼ NSDAP. Leta 1923 se je udeležil borbe v Ruhr-u. Leta 1925. je postal SA-Führer v Ruhr-u, leto pozneje pa namestnik Gauleiter-ja. Leta 1930. ga je imenoval Führer vrhovnim SA-Führer-jem Nord v Hannover-ju Od leta 1930. je Viktor Lutze član nemškega Reichstag-a. Po prevzemu oblasti je postal Oberpräsident pokrajine Hannover In
follcijski predsednik v mestu Hannover. Viktor utze je bil Reichsleiter NSDAP in pruski državni svetnik. Leta 1934. ga je Führer imenoval Stibschef-om SA. Na čelo SA je s tem postavil moža ki je bil od vsega početka aktivist v vrstah SA. Viktor Lutze Je zares kot svetli vzor združeval t svoji osebnosti vse tiste čednosti, ki tvorijo tip k političnega vojaka. Z njegovo smrtjo j ..stala t stari gardi Führer-Jevih vrstnikov in sobojevnikov občutna vrzel.
boljševiške krvniške rekorde. Nad desettlsoč umorjenih poljskih oficirjev je preliio v katyn-skem gozdu svojo kri med streli, ki so jih'v svoji poživinjenl žeji po krvi oddajali židovski komisarji boljševiške GPU.
Treba se je le nekoliko zamisliti v ta strahoviti zločin in na njegove moralne posledice. Da so boljševiki ubijali na stotisoče ljudi, je itak znano in neovrgljivo dejstvo ki ga niso niti tajili. V slučaju Katyn imamo prvikrat v zgodovini boljševizma množinski umor, ki se ga boljševizem sramuje ne morda iz moralnih razlogov, ker Je v Sovjetiji bila že davno »likvidirana« tudi morala, temveč iz političnih razlogov. Umor nad 10 000 poljskih oficirjev, ki so jih pripeljali na morišče lz ujetniškega taborišča, je s stališča človečanske in vojne morale tako strahovit zločin, da mor« po vsej priliki upllvatl na inozemsko presojo razmer v Sovjetiji. Boljševiki vedo prav dobro, da Je strašno odkritje v gozdu pri Katynu silna voda na mlin protisovjetske propagande. Boljše usluge židovski krvniki pač niso mogli napraviti upravičenim sovražnikom vsega, kar je boljševlško. Boljševizem si Je v Katynu sam spletel moralni bič, s katerim g« bo odslej še bol] tepl« zjedinjena Evropa pod nemškim vodstvom.
Slučaj K«tyn, ki so ga odkrile nemške oblasti zgolj po naključju — domačini so pripovedovali nekim poljskim šoferjem o skrivnostnih ustrelit-vah v katynikem gozdu, nakar so ti Poljaki opozorili Nemce na te govorice — seveda ni samo nemška aH poljska, še manj pa samo boijševlška zadeva. Zločin Je tako strašen in obsežen, da Je zaslužil odmev vsega kulturnega sveta. Seveda, anglikanski dekani bodo v svoji zlobni neumnosti še naprej molili zu boljševike, ki so po njihovem mnenju »ustanovitelji carstva božjega na te] zemlji«. Tu pa ne gre samo za mnenje anglikanskih ljubiteljev krvavega boljševizma, ka]ti o tem, ali se ]e zgodil ▼ Katynu boljše viški množinski umor. Je ie padla zadnja beseda. ProtokoL ki g« prinašamo na drugi strani, potrjuje z vso verodostojnostjo, da so bili poljski častniki umorjeni marca in aprila 1940 s streli v tilnik. Doslej «o Izkopali ln obduclraii ie blizu tisoč irtev Iz sedmerih grobov, od katerih Je največja Jama vsebovala 2800 trupel.
Po vsem tem, kar so videli člani mednarodne komisije sodno-medlcinsklh strokovnjakov v gozda pri Katynu, ni nič čudnega, da se evropski tisk obširno bavl • strašnim zločinom moskovskih Židov. Nekemu zastopnika madiarskega lista »UJ Magyarsžg« Je izjavil madžarski član komisije.
profesor dr. Oros sledeče: »Z besedami tega niti ne morem popisatL Napravil sem si beležke ter bom podal javnosti popolno sliko te groze.« Nič manjše ni razburjenje romunskega tiska. Tako piše »Ordinea«, da je dovedla mednarodna preiskava do pretresljivih ugotovitev, ki ne potrebujejo nobenega komentarja več. V Katynu — tako piše list — smo ugotovili nešteto barbarstvo, Boljševiškl vzhod se je razkril kot skladišče bar-barstva, ki si domišlja v sadističnih sanjah, da si bo podredilo vse človečanstvo ter ga potisnilo na ravén predzgodovinsklh čred. To je nevarnost, ki grozi Evropi in svetu. Razkritje v Katynu Je tako silno, da se morajo vsi civilizirani duhovi zavedati, kje stoji pravi sovražnik, ki ga Je treba unifitL
Se točneje se je Izrazil list »Poruñea VremÜ!, ki pravi: »Strahotni izid preiskave evropskih sodnih medicincev naj bi si vtisnilo v spomin celo-Kupno človečanstvo, da si bodo na Jasnem tudi
najbolj naivni-in zakrknjeni ciniki o tem, da je boljševizem ostal, kar je bil, in da se ni preoblikoval niti glede metod ln ne glede programa.«
V Oslu izhajajoči kmetski list »Natlonen« piše: »Metode boljševizma so vedno enake. Kadarkoli Je prišla kaka dežela pod oblast boljševiških krvnikov, so pomorili vse vodilne može in državo noseče elemente. Tako Je bilo nekoč v Georgiji, taka Je bila bolj še viška praksa v Baltiku in končno tudi v Vzhodni Poljski, da bi čim lažje izvedli svojo sovjetizacijo.«
Pariški list »Aujourdhui« ugotavlja, da je boljševizem že prejel anatemizacljo vsega človečan-stva. Množinski grobovi v Katynu dokazujejo, da ta sistem iztrebljenja ni namenjen samo lastnim prebivalcem Sovjetije, temveč tudi vsem tistim, ki se kakorkoli zoperstavljajo boljševizmu.
Stigma množinskega umora je sedaj čelo židovskega boljševizma. Ni je sile, ki bi ga izbrisala. Boljševizem bo za vse svoje zločine prejel primerno kazen, ki jo bo izvršila v imenu Evrope slavna nemška vojska s svojimi zavezniki. Evropa si Je sedaj na Jasnem, kaj Ji je storiti. Sledila bo Führer-jevemu klicu ln ne bo prenehala v boju, dokler ne bo uničen boljševizem in z nJim prenehalo sleherno ogrožanje iz azijske smerL
D r ■ r k und V • i * ? f : Marburg« Vorlagt- und Druckerei-Ga». m. b. H. — Varfaaileltung: Igon Baumgartner; Haupt-ichriftleltCT- Fried rieft Golobi aH« In Marburg/Dra«, Badgaau 6
Zur Zalt flu Aua*gao día PreliHtte Nr. 3 tob 1«. April 1*43 gflltlg. Ausfall dar Uafarung da» Blatte» bel hSharer Gewalt oder Betriebsstörung ftbt keinen Anspruch auf Rückzahlung det Besugsoeldes
E^aEiO zas<rupi|a|o
v Sovetiji m?actis>c
Madridski Ust »A 1 c a z a r« je objavil v toiek članek, izpod peresa bivšega spanskega borca na vznodni ironti FeUerico Uquierdo Luyue-a. Pisec člcinKa se bavi na temelju lastnih opazovanj i sovjetsko mladino in puie, da je komunizem za svoje največje politične uspehe med to mladina. Deco, ki so ji iztrgali boljševiki iz objema in rodbinskega kroga staršev, so s tem, da so ji prikril preteklost, vzgojili v najbolj fanatične zagovornike svetovne revolucije. Če povprašaš otroka v Sovjetiji, boš dobil vedno en in isti odgovor: »V Sovjetiji je življenje slabo, toda v ostalen kapitalističnem svetu živijo še bolj slabo. Sovjetska Unija mor« osvojiti ves svet, kajti ona j( edino upanje človečanstva. »Vsak nasprotni poskus prepričevanja teh otrok celo na temelj« fotografskih posnetkov odklanjajo ti mladi boljševiki, češ, da je to le »propaganda«. Boljievišk: deca je popolnoma zmaterijalizirana. Tu se vidi, da so boljševiki na brutalni način uresničili Leninovo geslo: »Proti telesom nasilje, proti dušam laž!« Vsi iz vzhodne fronte se vračajoči rojaki so prepričani — tako zaključuje španski pisec — da bi bila rešitev Evrope nemogoča, ako bi imel boljševizem še deset let časa za svoje priprav«.
■	O slovaškem obiska pri Fdhrer-Ja se je v ne
kem govoru bavil zastopnik slovaškega predsednika vlade Sano Mach ter je med drugim Izjavil: »Obisk pomeni za Slovaško ojačenje ln nadaljno utrditev Slovaške. Slovakom je garantirano, da b« njihov program v mejah bodočega evropskega reda Izpolnjen in izvTŠen. Evropa pa tako iiobliko-vana, da bo odgovarjala življenskim pogojem narodov. Pogovori v Fflhrer-jevem glavnem stanu so se nanašali na vprašanja zmage ln na povojne probleme«.
■	V Londonu zatirajo poljski tisk. Kakor poroča sam »Daily Sketch«, se trudijo sedaj tudi angleške oblasti glede nadziranja v Angliji Izhajajočih boljskih listov in časopisov. To nadziranje je postalo v zadnjem času strožje ln bodo Angleii ▼ danem slučaju celo omejili aktivnost imenovanega tiska.


Boljseviska zverinsivat v K^ynu Jokazanai
Protokol sodnifskili medicincev Iz dvanajstih evropskih držav fe razkrinkal židovsko' bol jie vilko zver — Kremlskim morilcem ne pomaga nikako zavijanje več — Poljske oficirje so pomorili s streli v tilnike — Sodba zgodovine je zapečatena — Katynski nauk: boljševizmu boj do popolnega iztrebljenja! _._
Ko imo koncem preteklega meseca ponatisnili rest, da so nemške oblasti po nekem naključju našle v nekem gozdu pri Kalynu blizu Smolenska množinske grobove, v katerih so odkrili nad 10 tisoč deloma že razpadlih trupel bivših poljskih oficirjev, se ni zgrozila samo vsa Nemčija, temveč tudi vsa ostala kulturna Evropa. Nemške vojne oblasti so takoj po odkritju uvedle natančno preiskavo na licu mesta. Zaslišali so celo vrsto prebivalcev Katyna ln bližnjih naselbin, med njimi tudi bivše sovjetske železničarje, ki se natančno spominjajo, kako so organi zloglasne GPU spomladi leta 1940. pripeljali v velikih transportih poljske oficirje ter jih nato peljali na morl-šče v gozdu pri Katynu. Da bi zabrisali sled strahovitega množinskega umora, so posejali na sveže izravnane grobove travo in. posadili nanj mlada borova drevesca, kakor da Je šlo za kako pogozdovanje Komisija, kateri so pripadali tudi poljski zastopniki iz Varšave, je zaslišala osebno več domačih prič, ki so med drugim potrdile, da so boljševiki meseca marca in aprila 1940 skoraj dnevno pripeljali v železniških transportih do postaje GnjezdoVo poljske oficirje, katere so nato v ujetnlških avtomobilih vozili v gozd pri Katynu. Teh oficirjev pozneje domačini niso več videli. Bilo je jasno: GPU je pomorila te oficirje ter jih pokopala v množinskih grobovih. To je bila strašna usoda častnikov, ki so morali kot vojni ujetniki v nasprotju z vsemi mednarodnimi predpisi in človečansklmi vidiki v sovjetsko lemljo.
Nemške oblasti so z ozirom na dejstvo, da so tidovski boljševiki v Kremlju zanikali svojo krivdo in jo hoteli celo naprtiti Nemcem, pozvali mednarodno komisijo sodnih medicincev, ki so k na licu mesta v gozdu pri Katynu prepričali o stanju stvari. Pripomniti bi še bilo, da so kreolski oblastniki v prvi sapi po odkritju njihovega strahovitega zločina, skušali spraviti katynsko tragedijo na tir najneumnejše laži: izjavili so, da gre bržčas za »predzgodovlnske najdbe«. Toda odkod potem pri predzgodovinskih truplih poljske oficirske uniforme, legitimacije, fotografije, razni predmeti Itd. . . .?! 2idovska sodrga v Kremlju je ^elo slabo lagala, ko je besedičila celo o neke vrste »nemški maškeradi«. Svet se je medtem na licu mesta prepričal, da so bili poljski oficirji umorjeni s streli v tilnik, kakor jih ima patentirane samo zloglasna GPU.
Protokol, ki so ga podpisali v Katynu najod-
ličnejii zastopniki sodne medicine in kriminall-stike potrjuje vse dosedanje rezultate nemške preiskave. Podpisali so ga sledeči gospodje:
Dr. S p e • I • r s, redni profesor univerze v Gen-tu (Belgija)ii dr. Markov, redni docent sa sodno medicino in kriminalistiko na univerzi v Sofiji (Bolgarija)i dr. Tramsen, prosektor na zavodu za sodno medicino v Kodanju (Danska) i dr. S a i i n, redni profesor za patološko anatomijo na univerzi v Helsinkih (Finska)i dr. Palmi e r i, redni profesor za sodno medicino ln kriminalistiko na univerzi v Napulju (Italija)i dr. Milo sla vič, redni profesor za sodno medicino in kriminalistiko na universi v Zagrebu (Hrvatska) i dr. de B u r 1 6 t, redni profesor anatomije na universi v Gronlngenu (Nizozemska)! dr. H a j e k, redni profesor sodne medicine m kriminallstike v Pragi (Protektorat Ce-ška-Morava)i dr. B Irk le, sodni zdravnik romunskega pravosodnega ministrstva ln prvi asistent na zavodu za sodno medicino in kriminalistiko v Bukarešti) dr. Na vil le, redni profesor sodne medicine na univerzi v Ženevi (Švica) i dr. S u b i k, redni profesor patološke anatomije na univerzi v Bratislavi (Slovaška) ln dr. O r -sos, redni profesor medicine in kriminallstike na univerzi v Budimpešti (Madžarska).
Pri delu in pri posvetovanjih te komisije sta bila navzoča pooblaščenec nemškega vrhovnega poveljstva dr. Buhtz, redni profesor za sodno medicino ln kriminalistiko na univerzi v Bres-slau-u ter inšpektor medicine dr. Costedoat, ki ga je pooblastil šef francoske vlade, naj prisostvuje delu komisije.
Komisija je po zaslišanju prič na licu mesta pregledala tudi rezultate dosedanje preiskave ln dokazilni materljal. Do 30. aprila so izkopali 982 trupel. Od teh so Jih takoj identificirali okrog 70 odstotkov. Papirje, ki so jih naill pri ostalih 30 odstotklH, bodo lahko uporabili za nadaljnja identificiranje trupel. Komisija je pregledala vt-ste izkopanih trupel, ki so bila večinoma tudi obducirana. Obdukcijo Je izvršil prof. Buhtz s svojimi sodelavci. Do 3. maja je bilo odkopanih sedem množinskih grobov. V največjem od teh grobov leži po cenitvah okrog 2500 oficirskih trupel. Člani te komisije so obducirali devet trupel.
Sodno-mediclnske ugotovitve.
Trupla pokazujejo brez Izjeme strel v glavo. Gre v največ slučajih za strel v tilnik, v bolj
redkih slučajih za dva strela v tilnik in dose-slej v enem slučaju za tri strele v tilnik. Žrtve so bila ustreljene iz pištol kalibra Izpod 8 milimetrov. Iz razbitin lobanj in sledi smodnika se je ugotovilo, da so bili streli oddani iz neposredne bližine, oziroma tako, da mu je rabelj nastavil cev pištole na tilnik. Iz smeri, katero so orisale kroglje, je razvidno, da so streljali sami »izurjeni« rabljl. Mnoga trupla so bila zvezana na rokah. Preiskava je nadalje ugotovila, da so boljševiki streljali svoje oficirske žrtve tudi v samih grobovih, da so si na ta način prihranili še prenašanje mrllčev do grobov. Mrliče so naložili boljševiki v več plasti. Iz uniform, distinkcij itd. je po ugotovitvah komisije popolnoma Jasno dokazano, da gre za oficirje bivše poljske armada. Pri nekaterih truplih se je ugotovilo, da so bili civilisti, med njimi celo neki duhovnik. Obleka je bila na truplih večinoma v redu zapeta, znamenje, da so bili oficirji pokopani v uniformah, ki so jih nosili do smrti. Ur ln prstanov se ni nailo. Predmete lz dragocenih kovin so naill le v redkih slučajih v skritih položajih. Pri mnogih truplih pa so sedaj našli zlate plombe v zobovju V večjih množinah se Je našlo poljski papirnati denar, poljske cigaretne in vžigalične ikatlje, nadalje cigaretne doze z gravuro »Kocielsk« (zadnje sovjetsko taborišče umorjenih). Pri truplih so našli dokumente, zapiske, pisma ln časopise, ki so vsi lz dobe od jeseni 1939 do marca in aprila 1940. Zadnji doslej ugotovljeni datum nosi neki ruski časopis (22. aprila 1940), ki so ga našli pri umorjenih oficirjih.
Protokol, ki ga je sestavila omenjena mednarodna zdravniška komisija, fee glasi:
»V gozdu pri Katynu Je preiskala komisija množinske grobove poljskih oficirjev, od katerih Je bilo doslej odkopanih sedem grobov. Iz teh grobov Je bilo doslej dvignjenih 982 trupeL Trupla so bila preiskana, obducirana in že do 70 odstotkov Identificirana.
Trupla so Izkazovala kot vzrok smrti brez Izjeme strel v tilnik. Iz izpovedi prič, lz pisem, dnevnikov ln časopisov, ki se jih Je našlo prt truplih, izhaja, da so se ustrelltve odigrale v mesecih marec in april 1940. S tem se popolnoma ujemajo v protokolu opisane ugotovitve pri množinskih grobovih ln posameznih truplih poljskih oficirjev.
Weltbild
150 Jahre Deutschtum in Litzmannstadt
Schon 1793 gehörte Litzmannstadt zur Provinz Südpreußen. Deutsche Bauern und Handwerker, unter ihnen vor allem Weber und Tuchmacher aus Schieden, Sachsen, Süddeutschland fanden hier «in* neu« Heimat. Links: Das deutsche Rathaus von 1823, das ebensogut in Sohlesien oder Mitteldeutsch-lind stehen könnt«. Rechts; Das Geblude einer großen Textilfabrik, die ihren Ursprung einer deutachen Weberfamilie verdankt.
Weltbild
Zum vierten Jahrestag der Befreiung Spaniens vom bolschewistischen Terror
Im Mittelpunkt der großen Feiern, die in Spanien zum 4. Jahrestag der Beendigung des Bürgerkrieges durchgeführt wurden, stand die große Siegesparad« vor Generalissimus Franco in Madrid. Unser Bild: Motorisierte Einheiten wfthrend der großen Parade.
Žid |e svetovni: sovražnik %i. i
tteichsleiter dr. Robert Ley Je v pomembnem govoru pred Nemško delovno Ironto razkrinkal sovražnika tlovečansiva - beti« našega boja in dela se glasi: „Mi meram* zmagati, ker hočemo živeti"
Ob deseti obletnici ustanovitve Nemške delovne fronte (Deutsche Arbeitsfront) je imel Reichsorganisationsleitei dr. Robert Ley v Ber-lin-u pred mikrofonom nemškega radia velik govor, ki je končal s plamenečo zaobljubo zvestobe Führer-ju in boibi za osvoboditev Evrope. V svojih globokih izvajanjih je Reichsorganisationsleiter primerjal dobo pred prevzemom oblasti po nacionalsocializmu s tistimi leti, v katerih se je po načrtu uresničevala socialna država. Prikazal je bedo iirokih mas nemškega ljudstva, tisto bedo, ki je služila večnemu Židu kot sredstvo za zasužnjevanje nemškega naroda. Radi tega in vsled tega je bil Žid od nekdaj oče misli o razredni borbi. Njegov načrt je strmel za svetovnim gospostvom židovstva na razvalinah narodov. 2id je zatorej ferment dekom-pozicije, svetovni sovražnik št. 1, antipod člove-čanstva in nasprotni tečaj vsakega ustvarjajo-čega dela. Vprašanje uničenja židovstva — tako Je dejal dr. Ley — ni samo nemška, temveč evropska zadeva.
Orožje, katerega se poslužuje židovstvo proti narodnim občestvom narodov, sta kapitalizem in boljševizem. Tu je spomnil dr. Ley na nekdanjo nemško brezposelnost, na bedo srednjega stanu in na strašni položaj ,v katerem se je nahajalo
Is Berlina poročajo: Spor med poljskimi emigranti v Londonu in med Moskvo po odkritju grobov poljski hoficirjev v Katynu je po vsej priliki stopil v novo fazo. Kakor smo ža poročali, so se londonski poljski emigrantjs ▼ svojem upravičenem gnjevu nad množinskimi umori poljskih oficirjev v Katynu obrnili na Mednarodni Rdeči kril s prošnjo, naj odpošlje svojo preiskovalno komisijo v Katyn. To je Stalina in Molo-tova tako razgottlo, da sta prekinila vse uradne ednošaje do poljske emigracije. Toda Stalin še ni miroval. Zahteval je »preosnovo« poljskega kabineta« tako, da bi odgovarjalo njegovim že-
S m o 1 e n s k, 30. aprila 1943.
Lastnoročno podpisali:
Dr. S p e e 1 e r s, dr. Markov, dr. T r a m s e n, dr. S a i i n, dr. P a 1 m i e r i, dr. M i 1 o s 1 a v i č, dr. de B u r 1 e t, dr. H a J e k, dr. B 1 r k 1 e, dr. N a-ville, dr. Sublk, dr. O r o s.«
Dokazano je torej sledeče: 1. Gre za poljske oficirje, ki so bili pred tremi leti ustreljeni s streli v tilnik.
2. Trupla so ležala doslej nedotaknjena v grobovih, ki so Jih židovski morilci skušali prikriti
z nasadom mladih borovih dreves.
*
Proti tem znanstvenim ugotovitvam in dokazilom ni možno nikako boljševiško zavijanje več. Neki švicarski list, izhajajoč v Bernu, je napisal te dni pripombo, da bi se Stalin lahko opral samo v tem slučaju ako bi lahko prezentiral žive vse tiste Poljake za katere je ugotovljeno, da ležijo v Katynu. Stalin pa tega ne more. Umorjeni poljski oficirji so nema obtožba proti zve-rinsko-krvniškemu sistemu GPU in židovskim rabljem v Moskvi. Za te množinske umore odgovarja židovsko-boljševiška druhal, sokrivi so pa tudi Angleži, ki iz egoistične obzirnosti o svojih, s krvjo omadeževanih »zaveznikov« še »dvomijo« o pristnosti nemških in mednarodnih preiskovalnih izidov. Protokol izvedencev zax sodno medicino dokazuje, da si je nakopal krivdo moskovski Kremi. Obračun z židovsko-boljševiško zverjo mora biti torej odgovor za zverinstva v Katy--nu! Boj komunistični sodrgi ne samo na vzhodni fronti, temveč tudi po vsej drugi Evropi mora biti geslo vseh poštenih evropskih narodov, ki so se po svojih izvedencih v Katynu prepričali na lastne oči, da so rablji GPU opravili tam svoj strašni posel.
nemško kmetijstvo. Nemškim kmetom so v tistih časih prodali na dražbah dnevno do 15 tisoč kmetij, židovski finančni kapital je hotel narode ponižati na ravin sužnjev in prosjakov. Glavno orožje židovstva je boljševizem. Kjer se polasti boljševizem qblasti, pomori nacionalno vodstvo, da bi njegovo mesto zavzeli židje. Kapitalizem in boljševizem sta dvojčka. Samo rasno ali plemensko vprašanje tvori ključ svetovne zgodovine. V nazornih izvajanjih je dr. Ley slikal borbo židovstva v celotni zgodovini človeštva tsr je pri tem omenil, naj si ne domišlja niti eden izmed bivših komunistov v Nemičji, da bi se lahko rešil s staro člansko izkaznico pred uničenjem, ako bi boljševiška sodrga res preplavila Evropo. Stalin bi v tem slučaju dejal: »Obesite ga meter višje!«
Ob koncu svojih lzvatanj Je napovedal dr. Ley geslo za borbo vseh Nemcev z besedami: »Ml moramo zmagati, ker hočemo živeti.« V boja z židovstvom in boljševizmom po njegovih Jedrnatih besedah ne sme biti ntkakega kompromisa. Naša generacija mora Izvojevatl- odločilno borbo vseh časov. Naša naloga Je zatorej: Slepo ubogati Führer-Ja, brezpogojno poslušati njegova povelja, hrabro in drzno nastopati proti usodi ter delati in boriti se za eemško zmago.
ljam. Sovjetska vlada je stavila celo svojo »pogoje«, ki jih je razširila sovjetska agencija Tass preko moskovskega radia.
Moskva zahteva v prvi vrsti odstop generala Sikorskega, češ, da si je usvojil neke antisovjet-ske argumente, ker se hoče bajs dobrikati poljskim reakcijonarnim elementom, zlasti pa tistim, ki živijo v Zedinjenih državah«. Moskva zahteva nadalje imenovanje »nove poljske vlade«, člja člani bi imeli »več razumevanja za nujnosti vojskovanja, obenem pa tudi več zavesti odgovornosti napram lastnemu poljskemu narodu in proti zaveznikom.« Od ta »novs vlada« pričakujsjo oblastniki v Kremi ju, da se bo že v naprej odpovedala tlačen|u beloruskega in ukrajinskega ljudstva ter da se bo izrekla za prijateljsko rešitev razmejitve v smislu sodelovanja s Sovjetsko Unijo. Končno naj bi se nova poljska vlada zavezala, »da bo upoštevala v celoti pravice in zah-tsvs židovskega naroda . . .« Ta poslednji pasus js zelo značilen, ker potrjuje ozko povezanost žtdovstva ln boljševizma.
Niti Churchillu, niti Rooseveltu pa ni razvoj tega spora med Moskvo in poljsko emigracijo po volji. Zato neprestano vplivata na poljske «migrante, naj se približajo sovjetskim zahtevam, da bi se na ta način lahko vzpostavilo redne diplomatske odnošaje med obema skreganima taboroma. Poljskim emigrantom so najprej dopovedali, da naj opustijo zaenkrat vse diskusij« o mejah bodoče »poljske države«. Na drugi strani pà dopovedujeta Churchill in Roosevelt Stalinu, da ne sme biti »incidenta, hi bi kalil edinstvo med velikimi silami v taboru zaveznikov«. Baje je Roosa-velt že poslal Sikorskemu neko poslanico, dočim je govoril Churchill na dan poljskega državnega praznika o »neodvisni povojni Poljski«, ne da bi o tem kaj več povedal. Izgleda, da hočejo ustvariti nekak kompromis Poljaki naj bi ša dalje sanjali o svoll »neodvisni državi«, obenem pa naj zadovoljijo vse sovjetske želje. Vsekakor pa se nočeta v posameznosti vezati niti London niti Washington, ker zaenkrat potrebujejo poljske emigrante prav tako kakor Sovjetijo.
Poljskim emigrantom pač spričo takega pritiska ne bo preostalo nič drugega kot kloniti pred zahtevami »zaveznikov«. Sikorski, ki se nahaja trenutno v Iranu, je baje izjavil, da so Poljaki pripravljeni odgoditi diskusijo o razmejitvenih vprašanjih, v kolikor bi bila Sovjetska Unija pripravljena izpustiti v Rusiji se nahajajoče poljske begunce. Č« j« t« izjava obenem tudi mnenj«
celokupne emigracije, je s tem dokazano, da se bori Sikorski že za nekak kompromis. Gotovo je, da v Londonu bivajoči emigrantski ministri nočejo prepustiti svojih stolčkov nekaki senčni vladi v Moskvi, kakor jo zahteva Kremlj, tem manj so radi tega tudi za preosnovo svoje londonske vlade. Pri vsem tem pa je ostalo nedotaknjeno zgražanje v inozemstvu živečih Poljakov nad strašnim razkritjem v Katynu.
„Nippon Times"
o izgledih za zmago
Znani tokijski list »N i p p o n Times« je objavil pod naslovom »Kdo bo zmagal?« članek, obenem pa tudi odgovor na stavljeno vprašanje. Zmagale bodo Nemčija, Italija in Japonska ter ostali narodi, ki so v njihovem taboru. To je jasen odgovor, ki se opira na dejstva in ne na fantazije. Ameriški prezident in angleški premijer — tako piše »Nippon Times« — silno rada razpravljata o povojnih načrtih, o bodočih ofenzivah in o raznih meglenih načrtih za uničenj* sil osi. V isti meri pa nimata volje za razpravljanje o sedanjem dejanskem stanju. Preko tega, kar s« dogaja z njunimi ladjami in armadami, prihajata trdovratno z izjavo, da o teh stvareh ni možno govoriti iz vojaških razlogov. Ironiji usode je hotela, da so povzročitelji škandalov v nasprotnem taboru sami doprinesli dokaz za poraz nasprotnikov sil osi. Tako na primer j« Trumanov odbor pred kratkim poročal, da so nasprotniki sil osi izgubili lansko leto 12 milijo-. nov brt. svoje plovbe, torej več, kakor premo-reta zgraditi Anglija in Amerika skupaj. Ker izvira to poročilo iz ameriškega vira, je omenjeno število potopljene plovbe vsekakor minimum. V resnici je to število mnogo višje. Čeprav se Anglija in Amerika trudita naravnost na blazen način Izpolnjevati nastale vrzeli, jima je nemška podmorniška delavnost napravila že toliko škode, da se ne mor« govoriti niti najmanj o kaki ublažitvi temveč celo o poostritvi položaja. Proti podmorniški nevarnosti nasprotniki sil osi i« danes nimajo nikakega učinkovitega sredstva. V tej vojni, v kateri se razprostirajo bojišč« na tisoče kilometrov preko oceanov in kontinentov, je ladijska plovba neobhodno potrebna. Brez dovoza čet in materijala morajo oddaljene čete poginiti. Pogled na zemljevid nam pove vse. Evropa je v rokah sil osi. Kjer so v prvi svetovni vojni padale odločitve, ne stoji danes niti eden sovražni vojak. V Pacifiku pa kontrolira Japonska ogromno področje od Avstralije do Indije. Iz vsega tega Je razvidno — piše »Nippon Times« — da j« zmaga na strani sil osi. *
Angleži lto4 zajedavci
drugih narodov
C« zasledujemo zgodovino politike Anglije vse do srednejega veka, pridemo do ugotovitve, da j« t« država kakor nobena druga čuvala svoj* Interese na račun drugih narodov, ki jih je izkoriščala in izmozgavala na vseh koncih in krajih. Ko so Angleži na svojih otokih po večkratnih vojnah najprej pohrustali svojega edinega soseda v samostojni državi Sotlandiji ter jo združili s svojo državo, so začeli iskati nove žrtve. Prvi na tej strani Kanala in najbližji izkorišče-valen objekt so si Izbrali v francoskem narodu in njegovi državi.
Angleška dinastija Anjou-Plantagent je vladala Angliji nekako od sredine dvanajstega do blizu konca petnajstega stoletja in je vse do bitke pri Bouvtnesu leta 1214. gospodarila tudi nad polovico takratne Francije. To je povzročalo stalne spore med Anglijo in Francijo, ki so se izražali t oboroženih spopadih skoraj od sredine 14. do sredine 15. stoletja ln so imeli svoj izbruh in izvor v dejstvu, da je angleški kralj kot sorodnik izumrle frandoske dinastije zahteval vso Francijo pod angleški klobuk. Boji med Anglijo in Francijo so trajali celih sedemsto let, v katerih je Anglija bila vedno na strani nasprotnikov Francije, in šele bitka z nastopom znane Device Orleanske, ki je Francozom omogočila zmago, je tem bojem in prepirom napravila nekakšen konec.
Ko je pozneje španski kralj Filip II. poročil angleško kraljico Marijo, ki je bila hčerka Henrika VIII., sta bili Anglija in Španija združeni. Po smrti kraljice, ki mu ni rodila otrok, je špdn-
Stalin zahteva „odsiop" Sikorskega
Anglija in Amerika želita kompromis med Kremljom in med poljsko emigracijo, ki se že vdaja pritisku

ski kralj Filip zahteval Anglijo kot dedščino za sebe ter pobijal dedno pravo Elizabete, ker je bila Heftrikova hčerka otrok iz cerkveno nepriznanega zakona. Nahujskal in podpiral je katoliške Irce proti Angležem, medtem ko je Elizabeta hkrati pomagala netiti upore Holandcev. To je dovedlo do vojne, v kateri je kralj Filip najbolj radi viharjev na morjih izgubil večino svoje špan-sko-portugalske mornarice, kar je dvignilo Anglijo kar čez noč v prvo morsko silo sveta, ki je malo pred temi dogodki dobila svoje prve kolonije v Ameriki
To je bilo rojstvo in začetek angleškega imperija. Od te ure naprej je angleška politika vseh vlad neprestano strmela za tem, da ji ni nobena druga sila postala pri obvladanju morja in morskih poti nevarna. Zavedala se je pač, da ji bo na ta načm omogočeno pridobivati, zasedati in osvajati v vseh delih sveta še nadaljne dežele kot kolonije z rodovitno zemljo, z bogatimi nahajališči rudnin itd., kjer bo hkrati našla ceneno delovno silo, kar bo Angležem omogočilo lepo gosposko življenje na račun drugih narodov Lastnik in imejitelj zemlje in vsega, kar Je povezano z isto ter istočasen lastnik najcenejših sužnjev za delo, k' je na lastnih ladjah vsemu svetu prodajal in prevažal blago, je pač moral biti gospodar in vladar sveta, posebno tedaj, če se mu ni bilo bati, da bi ga kdo lahko napadel, ki bi bil "enako ali pa še bolj močan in bi ga iz tako dobrih življenskih pozicij izpodrinil. Vse to so Angleži dosegli s sredstvi, ki jih seveda niso izbirali Angleška zunanja politika Je pripravljala in organizirala spore, podpirala in pospeševala zveze in pakte držav in narodov, ki so morali nalivati vodo na njene mline. Anglija je žrtvovala za interese svoje nadoblasti vse, če ji je šlo za tem, da se odpravi kako, v razvoju se nahajajočo nevarnost, ki bi ji lahko danes ali jutri škodovala in tudi nikdar ni pustila, da bi ji ušla kaka priložnost, ki jo je lahko izkoristila. Na ta način je Anglija kot prva pomorska sila hkrati postala tudi prva svetovna sila. Polagoma je iz Anglije postala Velika Britanija, svetovni imperij, ki je vse do sedanje vojne predstavljal prvo silo sveta. Opirajoč se na pridobitve moderne tehnike v mornarstvu, oborožitvi itd., je kot prva svetovna sila vedno vplivala na razvoj dogodkov po svoji volji in želji, pa najsi je šlo za vojne, politične, gospodarske ali kakoršnekoli zadeve v Evropi in drugod.
Pod Cromwell-ovo vlado so Angleži premagali nekdaj pijdpirane Holandce, čim'je izgledalo, da bi jim kot morska sila postali nevarni. V španski nasledstveni vojni je vojvoda Marlborough-ški, daven prednik današnjega premijerja Churchill-a, pomagal, da Španija ni padla pod oblast Francije. Spor je Angležem prinesel Gibraltar, s katerim so si utrdili vhod v Sredozemsko morje. V sedemletni vojni so bili Angleži nekako na strani Prusije, ker je Francija bila zaveznica Avstrije. Takrat Angleži seveda niso podpirali Prusije v Evropi, temveč so izkoristili priložnost ter napadli Francoze v Ameriki ter si pridobili kolonijo Kanado. V Napoleonovih vojnah so bili Angleži vedno protivniki Francije, niso pa v Evropi posegali v boje. Kot špekulanti so pri tem izkoristili položaj ter so v Sredozemskem morju Francozom odvzeli znani otok Malto, ter si tako ustvarili drugo bazo za obvladanje Sredozemskega morja proti Bližnjemu in Daljnemu vzhodu, kjer so imeli kolonfja. To pa še ni bilo do-tolj. Ker sa Francija ni mogla uspešno braniti, »o se Angleži polastili še francoskega Kaplanda, ki je bil takrat sicer pod holandsko upravo, gladi nadoblasti in kontrole pa pod Francijo. Niso pa pri vsem tem pozabili istočasno uničiti tudi francosko mornarico. Ko so pa Angleži zavohali, da se Napoleonu bliža konec, so pri Waterloo-u pomagali zadati mu smrtni udarec, da so si pri ureditvi bodočnosti osigurali pravico soodločanja. Ko je pa poznejša doba angleških interesov zahtevala preorientacijo angleškega zunanjega političnega kurza, se ja njeno prijateljstvo začelo nagibati Parizu. Zgolj Iz lastnih egoističnih Interesov so se sprijaznili s Francijo, da so Jo na rafiniran način po svojih starih metodah vpregli v svoj svetovnopolitičen voz ter imeli takorekoč pripravljeno za dogodke, ki so bili pred' izbruhom prve svetovne vojne v zraku.
| Poseg Anglije v prvo svetovno vojno je imel svoje ozadje v strahu pred Nemčijo, katere vojaška, mornariška, industrijska in gospodarska sila ja Angležem začel» postajati sumljiva in ne-| vama, ker so sa zbali, da bi nemški narod, ki
P0L1T3CHE BELEŽKE
■	Führer Je sprejel francoskega ministrskega predsednika Laval-a. Dne 29. aprila je Führer sprejel v svojem glavnem stanu v navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentrop-a in italijanskega državnega tajnika za zunanje zadeve, Ba-stiani-ja, francoskega ministrskega predsednika Pierre Laval-a. Med razgovorom se je izkazalo med udeleženci popolno razumevanje za vprašanja, ki se nanašajo na razmerje med Nemčijo in Italijo na eni ter Francijo na drugi strani. V popolni objektivnosti so proučili delež Francije pri naporih in žrtvah, ki jih morajo doprinašati sile osi v boju proti boljševizmu in z njim zvezani anglo-ameriški plutokraciji. Pri tem so bile odtehtane tudi prednosti, ki jih bo uživala Francija Iz tega deleža.
■	Poljski emigranti so izročeni terorju GPU. Preko nevtralne Španije prihajajo poročila iz Londona, da so člani poljske emigrantne kolonije v Londonu po ukinitvi diplomatskih odnošajev med Sovjetijo in emigrantskim vladnim odborom Sikorskega popolnoma izročeni terorju židovsko-komunističnih agentov. Stalno prejemajo grozilna pisma, v katerih jih pisci nazivajo agente nacistov ter grozijo s pokončanjem. Poljaki se bojijo terorja, ki se pri pasivnosti angleške policije lahko razvije v meri, kakor so jo boljše-viki pokazali pri teroriziranju in preganjanju ca-rističnih emigrantov v Parizu.
■	Japonska konferenca za odpravo eksterito-rijalnih pravic na Kitajskem. V torek se je v japonskem veleposlaništvu v Nankingu sestala konferenca, ki naj pripravi odpravo eksteritori-jalnih pravic na Kitajskem. Konferenca, ki jo je sklicalo japonsko ministrstvo za Vzhodno Veliko Azijo, bo zasedala predvidoma par dni.
■	Nova Fundlandija zahteva zopet svojo samostojnost. Leta 1933. so v Novi Fundlandiji radi prevelike zadolžitve državne uprave vpo-stavili neko angleško vladno komisijo, ki je radi povišanja davkov vzbudila med prebivalstvom razumljivo neugodje. Trgovska zbornica je radi tega predložila kralju Anglije prošnjo, da naj zopet vzpostavi novofundlandijsko ustavo.
■	Japonski zunanji minister Sigemicu je sprejel pretekli torek najprej doyena ali starosto diplomatskega zbora, francoskega veleposlanika, s katerim se je dalje časa razgovarjal. Te dni bo Sigemicu sprejel tudi ostale veleposlanika oziroma poslanik«.
□	Švedski protest v Kjuibiševu. Švedski poslanik v Kjuibiševu (Sovjetska Unija) je prejel nalog, da naj protestira proti kršitvi švedske nevtralnosti po sovjetskih letalih, kt so vrgla nekaj bomb na otok Verkö pri mestu Karlskrona. Na nekaterih bombnih drobcih so ugotovili strokovnjakih sovjetske oziroma ruske napise.
□	Edini program japonskega Informacijskega urada. Novi predsednik informacijskega urada japonske vlade, Eiji Amau, j« sprejel v sredo prvič zastopnik« inozemskega tiska ter jih j« naprosil za nadaljnje dobro sodelovanje. Izjavil je nadalje, da nima nikakega novega programa. Edini obstoječi program je usmerjen v zmago. Temu cilju se morajo podrediti vsi drugi.
□	Kaj se dogaja v zapadnem Iranu? Kakor poroča »Messaggero« iz Istanbula, se je položaj v zapadnem delu Irana zelo poostril. Prebivalstvo se J« nprlo Angležem, katerim očita, da hočejo deželo prepustiti boljševikom. Na gorskem sedlu Barvagan J« prišlo do krvavega spopada med bataljonom angleških čet in med nekim odredom Kurdov. Spopad j« povzročil na obeh straneh mrtve In ranjence.
■	Angležem se Je izjalovila tudi ofenziva v Burmi. Kakor smo že nedavno poročali, so Japonci zavrnili v zadnjih mesecih vsa angleške
poskuse ofenzivnih napadov iz Indije proti Burmi. Sedaj ugotavlja stockholmska izdaja londonskega »Ecoriomista«, da je ugodni letni čas vojskovanja v Burmi takorekoč pri kraju. Angležem po mnenju lista ni uspelo prodreti proti Arakanu. V svojem prizadevanju Angleži niso dosegli niti omejenih ciljev, kakor sta polotok Mayz in letališče Akyab. Zastonj so si domišljali gospodj« Angleži, da bodo s svojo ofenzivo iz Burme prodrli vse do Ranguna. Razočaranje pa ni samo r angleškem, temveč tudi v Čangkajškovem taboru.
■	Roosevelt že preži na francoski otok Martinique. Zedinjene države so že meseca marca ustavile pošiljanje živeža na antilski otok Mar- x tinique, ki je francoska last. Na tem otoku posluje kot Francoski Visoki komisar admiral Robert. Imenovanemu admiralu je sedaj sporočil ameriški zunanji minister Cordel Hull, da je odpoklical ameriškega generalnega konzula ter da
je razveljavil vse pogodbe, ki jih je bila ameriška vlada preje sklenila z admiralom Robertom. Hull je utemeljil svoj ukrep z zvestobo, kt jo kaže admiral Robert vladi maršala Petain-a v Vichy-ju. Ameriški tisk je pozdravil ameriški korak z neprikritimi grožnjami. Tako n. pr. ja pisala »New York Times«, »da sedi admiral Robert sedaj na geografsko kakor tudi diplomatsko osamljenem otoku« Po mnenju lista je neverjetno, d« bi to stanje trajalo še dalje časa.
• Francoske žrtve terorističnih napadov. Pariški list »Oeuvre« ugotavlja, da so Angleži in Amerikanci v zadnjih treh letih povzročili Franciji 11.038 mrtvih in 21.800 ranjencev. Angleški napad na Oran je zahteval 1200 mrtvih in 2000 ranjencev. Pri napadih na francoska mesta od p.e-mirja do marca 1942 je bilo v Franciji vsled dejstva letalskih bomb ubitih 1338 oseb. Od marca 1942 pa doslej so Angleži in' Amerikanci pri svojih napadih na francoska mesta ubili 4500 in ranili 8000 oseb
■	Valonska mladina se Je združila pred kratkim pod označbo »Jeunesse Legtonaire« pod vodstvom adjutanta Mezette-a. Mezette je bil še pred kratkim na vzhodni fronti ter je prejel za svoja hrabro zadržanje železni križec I. razreda in ju-rišni znak. »Jeunesse Legionaire« hoče izoblikovati političen obraz in telesno držo valonsk« mladine v najožjem sodelovanju z nemško Hit-ler-jevo mladino. V organizaciji valonske mladine j« združena mladina od osmega do osemnajstega leta	*•— ,
■	Poljski list v Iraku zabranjen. V Iraku izhaja poljski list, ki je namenjen poljskim vojakom. Ta list je bil na povelje angleških oblast! prepovedan, in sicer radi tega, ker je dne 25. aprila objavil vest o množinskem grobu poljskih častnikov pri Katynu. Sedaj delijo med poljske vojake neki drugi list, ki izhaja v Kairi, tako v poljskem kakor tudi v angleškem jeziku.
■	Japonska bo prejemala važen vojni materl-Jal iz Mongolije. Gospodarski oddelek mongolska vlade bo na novo uredil določila glede izvoza in uvoza. Po teh novih določilih bo Japonska prejemala od Mongolije različno vojno važno blago.
■	Sovjetsko paševanje v Iranu. Kakor poroča agencija Štefani iz Ankara, silijo sovjetske okupacijska oblasti iransko prebivalstvo k uvedbi boljševiških metod Semensko žito in sejaln« stroje prejemajo le tisti kmetovalci, ki se izjavijo za vstop k kolhozom podobnim zadružnim organizacijam. To postopanje je izzvalo pri iranskem podeželskem prebivalstvu veliko razburjenost, ker vidi prebivalstvo v tem prvi korak anek-sije severoiranskih pokrajin.
■	Moskovska agitacija v Iranu. Agencija Štefani poroča iz Ankara, da so uredili v sovjetskem veleposlaništvu v Teharan-u neki oddelek, ki bo Imel izključno la nalogo širjenja boljševiških idej v Iran-u.
ja tudi številčno stoodstotno nadkriljeval angleškega, zahteval, da te svat- in svetovne dobrine, ki so ▼ rokah Angležev, pravično in naravno porazdeli med vsa narode ter odpravi angleško nadvlado Naključja, ki niso bila vojaškega značaja, so svetovno vojno zaključila sicer z zmago Anglije, kar je pa takratno vojno samo odgodilo.
Preporod ln dvig Nemčije potom nacionalsocia-lizma je bilo nekakšno nadaljevanje boja Nemčije za v svetovni vojni neuspele cilje. Ni čuda, da je Anglija v naciqnalsocializmu najprej jasno videla nevarnost, kakršne še njena zgodovina ni poznala. Pod pretvezo, da branijo male narode
v Evropi, so v Londonu s pomočjo svojih bratrancev v Ameriki in židovskih bratcev v Sov-jetiji skuhali današnjo vojno, da bi odpravili nevarnost, ki jim je pretira, da bi se odpovedali svetovni nadoblasti ter porazdelili potrebne zemeljske prostornine in surovine tudi med drug« velike in sposobne narode, katerim vsega tega primanjkuje. Kakor vemo, imaje za Anglijo tudi Amerikanci vseh narodnih dobrin dovolj in tudi Sovjeti ne morejo vseh sami izkoristiti in ia naravno, da sta se v tem boju Nemčiji pridružili še Italija in Japonska, ki zasledujeta ista opravičene cilje.
Zidovsko-boljlevišlio povelje banJikv
„Vse tiste, ki nič ne vedo o zgodovini komunizma in ki zani ne kažejo nikakega zanimanja, je treba likvidirati"
Odkritje mnoiinskih grobov 20 kilometrov pred Smolenskom, v katynsktm gozdu, je izzvalo v vsej svetovni javnosti največje zanimanje. V tem slučaju se je znova nesporno ugotovilo, da je odvratni množinski umor razumljivo sredstvo židovsko-boljševiškega zasužnjer.ja vseh narodov.
V nekaterih krajih bivše Jugoslavije so poskušali banditi opetovano — čeprav brez uspeha — prikriti svoje čisto boljševiško nastrojenje. Sedaj imamo nov dokaz za to, da ti banditi niso orientirani zgolj boljševiško, temveč, da so namenoma in organizirano prav tisti židovsko-boljševiški množinski morilci kot morilci 12.000 poljskih oficirjev v gozdu pri Katynu. V Ljubljani je pred kratkim izšla brošuia: »V znamenju osvobodilne fronte«. Na strani 153 Je objavljeno povelje, ki ga podajemo v faksimilu. V smislu te-
Štab 1.bataljona "Ljube Sercerja" HO
štev. 416
ga povelja je likvidirati ali pomoriti vse tiste, ki nič ne vedo o zgodovini komunizma in ki zanj ne kažejo nikakega zanimanja.
To je pravi obraz tistih banditov, ki so skušali In še skušajo tudi v posameznih krajih Spodnje Štajerske pridobiti spodnještajersko prebivalstvo za svoje židovsko-boljševiške umore. Držanju velike večine spodnještajarskega prebivalstva se je zahvaliti v prvi vrsti, da se ti banditi niso mogli vgnezditi v naši lepi domovini.
Tudi nadalje mora biti naše geslo:
Za poštenega Spodn j «Štajerca ne sme biti ni-kake zveze s to boljševiško morilsko kugo. Mi ne poslušamo njihovih lažnjlvth fraz in jih pobijamo do končnega iztrebljenja v interesu bodočnosti naše Spodnještajerske, naših otrok in vnukov.
Na položaju
Dne 3.februarja 154}
Strogo saupno)
KOM AN D1 ÜOLOVi i TSKjEOA Oift^DA
NA POLOŽAJU.
o ustni odrednl Komandanta }'grupa.se morajo vsi na novo mobiliziranci komisijsko pregledani in kateri naj bi 3e pregledali in sicer komisija se naj Bestoji od J - 5 100* komunistov,/.ateri jim naj isprašajo Kaj Je komunizem,kakšen je cilj komunizma in kateri so svetovno znani vodje komunistov. Isto naj se postopa de se slučajno ugrabi,kaksnjega italjana, ali neaca,
Kateri ljudje znajo odgovarjati no zgornja vprašanja in kažejo zanimanje ea komunizem,se jih u vrsti zaenkrat.dokler ni orožja v delovne odelke na ta način bodemo lahko napravili 100? ftisto komunistični kadar.Vse one,kateri ne vejo nič o zgodovini komuniama In nimajo eanlmanja zato se Jih likvidira.
kolikor kaže danes »tanje,je pobegnilo iz naših edinie id novih «obillzirancev nič manj kot 95'A to Je od 15 decembra lo danes. Tega ee več nesme pojaviti.
Likvidacija obsojencev na smrt ae mora izvr&iti v največji tajnosti.Odgovorni ste sa vsako dejanje *a katero bi oo» rabili Javnost Izvedela.
V točno Izvršitev.
¿mrl Zaziznj - svobodo naroaui
2 ledi organSzacife „Steirascher ileimadbund"
V historičnem razvoju nemške Spodnještajerske Imamo tako v preteklosti kakor tudi v zadnjih dveh letih celo vrsto pomembnih spominskih «dne-vov 10. maj 1941 se nam pri tem de ponavlja radi nekega posebnega okvira, vsekakor pa je za bodoči razvoj celokupne Spodnještajerske odločilnega pomena. Omenjenega dne je šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Sigfried Ulberreither
odredil ustanovitev organizacije »Steirischer Heimatbund«.
Kot organizacija, ki obsega vse Spodnještajerce, kateri se priznavajo k Fiihrer-ju in Reich-u, izvaja praktično In popolno uvrstitev vseh tistih Spodnještajercev v Demško ljudsko občestvo, ki prihajajo za to uvrstitev v poštev na podlagi svoje krvne sestavitve in ki jo tudi želijo.
Organizacija »Steirischer Heimatbund« je tej ji
stavljeni nalogi služila od dneva ustanovitve do danes uspešno v neprestanem delu. Zgrajena po principu vodstva in načel NSDAP, je bila ustvarjena organizacijska oblika, ki v danih razmerah še najbolje odgovarja svojemu smotru in ki obela največ uspoha. Z upravičenim ponosom se lahko ugotovi dve leti po ustanovitvi organizacije »Steirischer Heimatbund«, da se je prvotni koncept obnesel kot popolnoma pravilen in da v teku časa ni bilo treba nikakih načelnih sprememb. Delo organizacije »Steirischer Heimatbund« je bilo od vsega početka usmeijeno tako, da je dalo podlago, na kateri pozneje lahko gradi edina politična organizacija nemškega naroda: Nacionalsocia-listična Nemška Delavska stranka. Ker so pogoii popolnoma različni od tistih v kakem drugem področju Velike Nemčije, ki je prišlo po prevzemu oblasti januarja 1933 pod okrilje Nemčije, ni bilo možno ustanoviti NSDAP takoj z vsemi njenimi formacijami in priključenimi odredi.
Celo pri organiziranju Heimatbunda se je str», melo po največji poenostavitvi tam, kjer je potrebna, na drugi strani pa po strumni združitvi različnih sorodnih delovnih področij. Iz tega razloga obstaja samo eno članstvo pri organizaciji »Steirischer Heimatbund«, ne pa kako drugo članstvo, kakor na primer po reichovskih pojmih pri DAF, NSV itd. Prav tako izpolnjuje VVehrmarin-schaft kot formacija organizacije »Steirischer Heimatbund« skupno tiste naloge, ki jih izpolnjujejo v Reich-u različne formacije. Potom ustanovitve posebnih štandart in posebnih naskočnih čet je podana garancija, da se bo pozneje brez težav lahko izvedla izravnava z organizacijskimi oblikami NSDAP in njej priključenih odredov. Združitev delovnih področij osebne politike, organizacije in šolanja v Fiihrungsamt-u I jamči za sistematične načrte in izvedbo postavljenih nalog. Tu imamo nadalje Ffihrungsamt II, ki obsega delovna področja propagande, tiska in kulturnega dela z vsemi pripadajočimi vprašanji, tako, da je tudi tu za ves »Steirischer Heimatbund« podana centralna združitev prosvete in propagandistic-no-političnega vodstva spodnještajerskega prebivalstva. Ustanovitev delovno-političnega urada se ne krije popolnoma z organizacijsko obliko NSDAP. Ta urad obravnava vprašanja socialne oskrbe in gospodarske politike, ki jih je spričo povezanosti možno voditi prav tako s centralnega mesta Ti vzgledi nam prikazujejo, kako se !e organizacija »Steirischer Heimatbund« prilagodila danim razmeram.
Druga obletnica formalne ustanovitve organizacije »Steirischer Heimatbund« naj bo povod za ugotovitev dejstva, ki ga lahko najde vsak na Spodnještajerskem bivajoči ali obiskujoči človek: Da je prebivalstvo potom Heimatbunda in njegovega dela na najboljši poti, da se bo popolnoma vraslo v nemško narodno občestvo. Ko bodo odstranjene danes še obstoječe jezikovne težave in ko bodo tudi sicer dani pogoji, bo prevedba v organizacijske oblike NSDAP in njen« formacije ter odrede ponosni zaključek dela organizacije »Steirischer Heimatbund«.
■	Angleži so v desetih letih izgubili 233 bombnikov in 1600 mož. Kakor poročajo nemški listi, se anglo- ameriške izgube pri letalskih terorističnih napadih na zasedeno zapadno ozemlje In na Nemčijo stopnjujejo vedno bolj In bolj. V desetih aprilskih nočeh svojih napadov so izgubili Angleži najmanj 233 bombnikov, med njimi pa štiri petine šttrlmotornih letal. Te izgube odgovarjajo izgubi 1600 mož letalskega osobja. V angleški JavnosU se radi tega po vsej pravici sprašujejo. da-11 imajo angleški napadi spričo tako velikih izgub še kak smisel. V teku svojih terorističnih napadov so sovražna letala uničila na stotine stanovanjskih hiš, številne bolnišnice, cerkve in druge kulturne spomenike. Angleški sklep glede terorističnih napadov na civilno prebivalstvo Nemčije daUra po neki izjavi agencije Reuter že iz leta 1937. Vojskovanje t« vrste so sklenili že takrat in radi tega so se odtlej posvetili predvsem konstrukciji težkih bombni- j kov.
■	Zldje že vihtije svoj račun. Kakor poroča italijanski list »Messaggero« iz Ankare, je sporočila Hebrejska agenture v Palestini uradno da bodo židje zahtevali kot odškodnino za svoj »moralni in materljalni prispevek k vojskovanju« povečanje Palestine To povečanje si zamišljajo tako da bi se razširila Palestina potom odcepitve arabskih delov sosedne Sirije.
Zatfeissstiiev 22. ¿o 4.
Stukas schaffen der Truppe Luft
Von Kriegsberichter Kurt Honolka.
PK. In dem mit grünem Tarnnetz überzogenen Gefechtsstand dar Stuka-Gruppe ging es mit einem Male zu wie in einem Bienenstock. Dia Besatzungen waren eben vom Feindflug zurückgekehrt dia Offizier« drängten sich tun den Tisch mit der Lagekarte. Der Kommandeur streifte sich dl« Kopfhaube vom blonden Scheitel und warf sich prustend in den Ledersaal.
»Hat jemand von Euch Panzer gesehen?« fragte er.
»Keinen Knopf, welB der Kuckuck, wohin die sich verkrümelt haben ...«
Nein, mit der Panzerjagd, auf di« sich di« »Stukateure« besonders gefreut hatten, war es leider nun nichts. Dennoch war der Morgeneinsatz nicht vergeblich gewesen. Der Kommandeur hatte am Nordrand der Kubanfront «Ine gut getarnte Bereitstellung der Sowjets ausgemacht) die einsame Schäferei inmitten der Sümpfe, die von Truppen wimmelte, und die auf engem Raum gedrängten Karftfahrzeuge waren vom unerwarteten Hagel der Stukabomben so gründlich eingedeckt worden, daß sich nicht mehr viel Lebendes und Fahrbares aus der Wolke von Staub und Feuer gerettet haben konnte.
Sechs T 34 lagen zerschmettert zwischen den Trichtern.
Freillchi der gestrige Einsatz schien dem Stukaauge wirkungsvoller. Da war die Gruppe nördlich des Kuban, wo der Feind wieder mit Panzern und Infanterie anrannte, auf bereitgestellte Panzer hinter der Front gestürzt, und als sich der Staub verzog, lagen sechs T 34 zerschmettert und mit hohen, schrägen Rauchfahnen qualmend zwischen den Trichtern.
Die »Stukateure«, vom Kuban-Brückenkopf kennen seit Wochen kaum einen Ruhetag mehr. So vielgestaltig diese vom Asowschen Meer bis in die Vorberge des Kaukasus reichende Front ist, mit ihren Lagunen im Norden des Brückenkopfes, der Sumpfebene deä unteren Kuban, den grünen Waldbergen am Noworossljsk, so vielfältig sind hier die Stukaeinsätze. Vor kurzem, als bolschewistische Regimenter über die schmalen Landbrücken zwischen den Lagunen an der Nordfront durchgesickert waren, um den deutschen Divisionen am linken Flügel in den Rücken zu fallen, waren es unsere Stukas, die in Sturzangriffen und Dutzenden kühnen Tiefanflügen mit Bordwaffen eine wahre Teibjagd auf die Sowjets veranstalteten und sie buchstäblich niedermähten oder in die tödlichen Sümpfe treiben
Der schönste Lohn für die »Stukateure«.
Die bewaldeten Hügel westlich von Noworos-siisk, wo die Sowjets an der in deutscher Hand befindlichen Hafenstadt einen kleinen Landekopf gebildet hatten, wurden dutzendemale vom Stukabombenhage! heimgesucht, und immer wieder trafen in den letzten Wochen auf dem Ge-fechsstend Fernschreiben ein, in denen es etwa hieß: »Armeeoberkommando ist vom Stukaeinsatz begeistert Herzlichen Glückwunsch!« Oder: »Panzerdivision dankt für tatkräftige Unterstützung. Große Bombenwirkung trug wesentlich zum Erfolg bei.«
Den Bewußtsein, den Kameraden des Heeres so sichtbar zu helfen, ist der schönste Lohn für die »Stukateure«, es gibt ihnen- den Elan, auch die schwersten Einsätze durchzustehen. Vorgestern z. B., bei einem Angriff auf Tränsportschiffe wurde die Gruppe von einem Riesenpulk feindlicher Jäger empfangen und aus den heftigen Luftkämpfen kamen 7 Ju mit zahllosen schweren Treffern, zwei davon mit verwundeten Bordschützen nach Hause — aber sie kamen
doch all« wieder, während «in Sowjettransporter brennend in di« Ti«f« ging.
Uber di« Straße von Kertsch.
Eben rasselt« der Fernsprechar: D«r neu« Ein satzbefehl. Eine halb« Stunde später ging die Gruppe Ju 87 wieder in di« Luft. Aus der Vogelschau des Anfluges konnte man sozusagen mit «inem Blick das Gesicht dieses Kriegsschauplatzes zwischen Asowschen und Schwarzen Meer erfassen, dar in vieler Beziehung merkwürdig und einzigartig ist Unter uns lag die Straß« von Kertsch. Im Norden, wo die Eng« von Kertsch ins Asowsche Meer übergeht, sparrt« auch jetzt noch, End« März, «in« Eisbarrier« den Seeweg.
Di« verzahnte Halbinsel Taman mit ihren tief eingeschnittenen Buchten glitt grün und flach unter uns vorüber. Die Mündungsarm« des Kuban schimmerten aus der kahlen versumpften Ebene hervor. Weiter nordostwärts löste sich die feste Gestalt des flachen, menschenarmen ähnlichen Landes ganz auf. Das Meer griff mit hunderten Lagunen und verzweigten Buchten in die Steppe und zersetzte sie in eine unwegsam« Wüste aus Sumpf und Wasser, die unheimlich und voller böser Geheimnisse Im Licht der Nachmittagssonne schillerte. Schnelle, klein« Maschinen flitzen auf einmal geschäftig um unseren Verband. Der Jagdschutz" war pünktlich zur Stell« und wurde freudig begrüßt.
Die Ebene festigte sich wieder zu brauner Steppe. Auf schmalen gelben Wegen krochen Fahrzeuge, dia Labyrinthe von Feldgräben lagen offen unter uns. Leuchtraketen stiegen in niedrigen Bogen empor — wir überflogen dia Front, der Zielraum war «rreicht.
Der Stukarlng des Todes.
»Reihe rechtsl« hörte man die ruhig« Stimm«
des Kommandeurs im Kopfhörer.
Der Stuka-Verband löste sich in «in« kampfbereite Reihe von Stahlvögeln auf, di« sich Sekunden später zu einem der fliegenden Ring« wand, die überall, wo sie sich bilden, einen Kreis des Verderbens über den Opfern ziehen. Die dor» unten in ihren Gräben und Löchern und in den Schlupfwinkeln des einsamen, halbverfallenen Gehöftes mochten wohl jetzt das unheimliche Gefühl haben, als beschriebe eine unsichtbare Macht einen Zauberkreis über todgeweihtem Boden Dei .Kommandeur an dar Spitze des Stuka-Ringes zog Kreis um Kreis, dreimal, fünfmal, sechsmal, bis «r, der weißen und grauen Flakwölckchen kaum achtend, das Ziel ganz klar und deutlich ausgemacht hatte. Endlich kippt« «r ab, Stuka auf Stuka folgte ihm im rasendem Sturz, der tödliche Tanz am blauen Nachmittagshimmel hob an Unser Motor brauste, Riesenarme hoben. mich und drückten mich nach dem Abfangen mit übermächtiger Gewalt in den Sitz. Ein Ruck — die Bomben fielen, wir stiegen steil nach oben. Mächtige, feuerdurchzuckte Staubwolken zerplatzen über den Stellungen und blieben als riesige dicke Pilze stehen. Nochmals Sturz, und. nochmals, und noch drei Tiefangriffe mit den Bord-MG's Die Sowjetstellungen blieben in graue Wolkenberge gehüllt zurück. Nach etwa einer Viertelstunde sammelten wir uns, während die Flak vergeblich ihre Salven hinterher jagt« zum Abflug In geringer Höhe brausten wir über die deutschen Linien hinweg. Unten sausten winzige Männlein vorbei — Gruppen von Landsern, die lebhaft emporwinkten. Gibt es ein beglük-kenderes Bild für Stukaflieger, als diese stumm«, frohe Gest« des Dankes von Kameraden?
* Oddaja jajc dr Spodnjem Štajerskem. Oddaja jajc na Spodnjem Štajerskem se v splošnem vrši v redu V nekaterih krajih je pa opažati padanje oddaje. Pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo "pri šefu civilne uprave na Sp Štajerskem je v dnevniku iMarburger Zeitung« z dne 27. 4. 1943 ponovno objavil odredbo o oddajanju jajc, tako, da so vsi pridelovalci poučeni o dolžnostih, ki so s tem povezane. Izgovori o nepoznavanju tozadevnih predpisov radi tega niso možni. Ker je sedaj ravno čas fco kokoši najbolj nesejo, imajo vsi zamudniki priložnost da nadoknadijo zamujeno oddajo in to čim prej, da se obvarujejo kazni.
lllTElSTEIPi.il I
Die deutsche Sprache ist schon heute in Europa führend und wird nach dem Krieg« auch in allen übrigen Weltteilen wichtig sein. Darum vervollständige du deine deutschen Sprachkenntnisse durch das Sprechen, Leset? und Denken in deutscher Sprächet
spmmm&mc \
Nemščina je že danes v Evropi vodilen, In bo po vojni tudi v vseh drugih delih sveta važen jezik. Zato izpopolnjuj svoje nemško Jezikovno znanje z govorjenjem, čita-njem in pomišljevanjem v nemškem jeziku!
Tigersprünge gegen den Feind
Von Kriegsberichter Ernst Günther Diekmann
In flach« Erdmulden eingebettet und der Sicht des Feindes entzogen liegen di« Panzar am Hinterhang. Weit verstreut 'n einer mehrere Küome-ter langen Paßstellung, di« der Amerikaner aa drei Stellen immer wieder zu durchbrechen versucht, bilden sie «inen gepanzerten Riegel gegen die feindlichen Unternehmungen und geben dea Grenadieren, dia oben auf der Höhe die Stellung infanteristisch sichern, «in«n wirksamen Feuerschutz.
Sie führen einen geduckt liegenden Tiger al> taktisches Zeichen, und Tigern gleich hocken ti« sprungbereit in ihrer Bereitstellung, um jedesmal, wenn dar vorgeschoben« Beobachter die Annäherung feindlicher Panzarkräfte meldet, bllt» schnell auf di« Höhe zu rollen und In wohlgezieW tem Feuer den Anlauf dar amerikanischen »Piloten« zunichte zu machen. Aus den Schützennastern oben am Kamm kann man, wenn man vor» sichtig den Kopf einmal aus der Deckung hebt, um nach der anderen Seita zu spähen, acht feindliche Pattzerleichen liegen sehen, die allein ia den letzten Tagen zur Strecke gebracht wurden. Acht von vielen anderen, di« der Amerikaner In« Treffen führt und mit denen er trotz seiner hau», hohen Überlegenheit den Durchbruch nicht erzielen konnte
Unsere Panzerbesatzungen haben sich zwischen den Ketten ihrer Kampfwagen tiefe Löcher gegraben, in denen sie tagsüber hausen. Es empfiehlt sich nicht, sich in diesem Geländ« an der frischen Luft herumzutreiben, denn, wie Einschlaf neben Einschlag zeigt, wirft der Amerikaner schwere und leichte Brocken aller Kaliber in di« Gegend. Wahllos, einmal hlarhin, einmal dorthia verschießt er seine Munition, um durch Zermür* bung oder Zufallstreffer zu erreichen, was ar im frontalen Angriff und im gezielten Feuer nicht vermocht«: dl« Panzar außer Gefecht zu setzen, die Infanterie zu zermürben und dann durchstoßea und in den Rücken der deutschen Stellungen z« gelangen.
So wirksam d«r Einsatz der schweren deutschen Panzer hier im mitteltunesischen Gebirg« auch ist, er bietet ihnen doch nicht Jene Entfaltung Ihrer ganzen Kraft, dl« sie im Bewegung* krieg auf freier Fläche entwickeln. Dann rollea die »Tiger«, Schlachtschiffen auf offener See gleichend, umringt von Panzern kleineren Kaliber« vor und vernichten den Feind mit einer Zielsicherheit, Ton der auf den Schlachtfeldern der to-neslschen Panzerschlachten hunderte von la Brand geschossenen Amerikanerpanzern bereit« Zeugnis ablegen. Hier aber, bei dem Ihnen tiestellten Auftrag im Gebirg«, beweisen sie di« Vielseitigkeit Ihrer taktischen Einsatzmöglich« kelten.
Wie peinlich ihr« Wirkung dem Feind« qerad« an dieser Stella Ist, beweist der wütende Ärtill«. riebeschuß, den er In jedes kleinst« Wadl un4 hinter jeden Hügel legt und mit dem er die deuV sehen Panzer sucht. Ganze Batterien aber stehea schußbereit drüben nur für den Augenblick la dem einer unserer »Tiger« zum kurzen Sprung auf die offene Höhe ansetzt, um wieder einmal einen Feindpanzer »abzuknipsen«. Dann ergießt sich ein Regen von Stahl und Feuer auf die gro-ßen Raubtiere des modernen Krieges, daß ringsum die Erde aufreißt und Trichter ~ neben Trichter liegt. Getroffen haben sl« wohl schon manchmal, erzählen die Besatzungen gleichmütig aber es hat nichts geschadet. Zu stark ist die Panzerung, zm gut die Konstruktion, zu geschickt das taktisch« Verhalten dieser schwersten deutschen Panzer, als daß sie es sich nicht leisten könnten, sich la entscheidenden Augenblicken mitten In da« feindliche Feuer zu stellen. Mit äußerster Kaltblütigkeit zog einer von ihnen sogar unlängst da« Feuer zahlreicher Batterien und amerikanische» Panzerkampfwagen bewußt auf sich, indessen di« anderen deutschen Panzer durch rasche Umgehung eines Hügels dem Feind in die Flank« fielen und ihn empfindlich schädigten.
Bewundernd und anerkennend stehen die Grenadiere am Straßenrand, wenn sie dies« gepanzerten Kolosse zur Front fahren sehen. Aber In die Bewunderung eingeschlossen ist auch der Dank derer die jene Tigersprünge gegen den Feind kenengelernt und damit erfahren haben, wi« wirksam die Panzer dem feindlichen Druck Einhalt geboten haben.
PK-Aufn.: Kriegsb. Weber-Atl. (Wb)
Vor dem Einsatz Ein Bomben-Mixar.
PK-Aufn.: Kriegsb. Schötteldreier Atl (Wb) ... Kommandant an Kommandant...
Begegnung zweier deutscher Unterseeboote, die sich im Mittelmeer auf siegreicher Feindfahrt befinden, geben den Winkspruch Kommandant an Kommandant.
iitai .„ širi „štajerskega gospodaria- i
ft-PK-Aufn.: Kriegsb. Slapak-Atl (Wb) Verschlammte Gräben
Aus einem Abschnitt im Norden der Ostfront Auch hier meldet sich der Frühling mit Wasser und Schlamm. Das Tauwetter hat die festgefrorenen Grabenwände aufgelockert und sie wie das ganze Gelände mit einer Schlammkruste überzogen. Eine alte Wasserpumpe sorgt für Abhilfe
GOSPODARSTVO_
Nemško rokodelstvo v vojnem času
V	listu »Ministarialblatt des Raichswirtschafts-minlsteriums« je Regierungsrat Bertram objavil načelna izvršila za rokodelstvo. Ker bo zadeva zanimala, prinašamo iz njegovih izvajanj Izvlečka is nekaterih važnih točk.
V	nizu koncentracije vseh delovnih sil za obrambo Reich-a, se bo tudi -v rokodelstvu ustavilo več obratov Pri tem se bo ugotovilo, ali vršijo rokodelska delavnica za vojno gospodarstvo potrebna ali nepotrebna dela in po tem se bo sklepalo Prišlo bo radi racionalizacije do Bdružitv« raznih obratov. Popravila za potrebe civilnega prebivalstva pa tvorijo poglavja zase, ker živimo v času, ko ni možno misliti na nova naročila. Popravila so se radi tega seveda primemo zvišala. Zato je marca t 1. tudi izšla določba gospodarskega ministrstva, da se vse doslej ša neizrabljene delovne sile, ki bi lahko pomagale pri popravilih, vpostavi v delo To bo v bodoča olajšalo Izdajanja navodil samostojnega izvrševanja rokodelstva ter omejilo prepoved Črnega dela. Obenem zrahlja to dosedanja določila o velikem dokazu sposobnih za rokodelstvo, ki s« ga je dotlej zahtevalo pri podelitvah rokodelskih dovolil. Po novih določilih lahko vse ▼sebe, ki hočejo samostalno opravljati rokodelstvo in niso v stanu doprinesti takozvanl veliki dokaz o sposobnosti, dobijo dovolila, če so drugače osebno in strokovno zanesljive. Tozadevni krog mora biti zelo raztegljiv, da se vpreže vse i« nezavzete delovne sile. Na ta način lahko pridejo do rokodelstva med drugim tudi zakonike žene, če so dalje časa delale v kakem rokodelstvu. Za izdajo takih dovolil Je vseeno, če se prosilci potegujejo za rokodelstvo kot glavni poklic ali pa kot pomočniki drugih rokodelstev ta istočasno izvrševanje lastnega rokodelstva doma v svojem prostem času. Ravno med takimi službeno obvezanimi rokodelci in med drugimi Strokovnimi delavci si bo na ta način rokodelstvo našlo in pridobilo delovnih moči.
Tudi, če se bo ugotavljanje strokovne zmožnosti vršilo velepotezno, se mora na drugi strani pri podelejevanju dovolil napraviti gotove vojne •mejltva. Tam, kjer bi s« moralo naročiti veliko feovib strojev in orodja, s« rokodelskega dovolila fca primer ne bo moglo izdati. To velja tudi za Slučaj«, kj«r ni surovin na razpolago. Tudi z «krapi o zapiranju podjetij taka dovolila ne ■mejo priti ▼ nasprotje Se manj se pa sme pripetiti, da bi na ta način dovoljen rokodelski •brat izdeloval stvari, ki so drugače prepovedale. Torej samo radi nujnih popravil se bo dajalo
rokodelska dovolila^ in to za popravila, ki so mišljena za kritje potreb civilnega prebivalstva.
Vse to velja seveda samo tako dolgo, dokler traja vojna. Reichswirtschaftsminister Je zato tudi odredil, da se na popisan način za čas trajanja vojne izdana dovolila za opravljanje rokodelstva ne upisuje v predpisane registre, temveč da tozadevna dovolila izdajajo brez vseh večjih formalnosti gospodarske zbornic« Gau-a.
Opisan odlok omogoča toraj tudi tistim osebam rokodelsko udejstvovanje, ki se istega niso učili, imajo pa kljub temu zmožnosti, da ga opravljajo. To bo na primer gotovim malim trgovcem, ki so ia doslej vršili kaka popravila in so bili vedno Izpostavljeni nevarnosti, da se pregrešijo zoper obrtne predpise, omogočilo dosego rokodelskega dovolila.
GOSPODARSKE VESTI
X Komu smejo pridelovalci prodajati žitoT Preskrba zahteva, da se razpoložljiva krmila uporabi tam, kjer «o najbolje izkoriščana, to je za prehrano svinj in rogate živine, ki nam dajejo meso, mast in kožo. Tekom vojne te je pa pr«c«j udomačila navada, da si družine redijo male živali. To ni pobijati, ker s« kune«, kokoši itd, lahko preživlja z odpadki od kuhinje, vrta in njiv in se za prehrano ne jemlje krmil, ki se lahko uporabijo za svinje in govejo živino. Pomisleke je pa treba imeti pri reji malih živali, če bi kdo iste krmil z živili, ki so namenjena ljudski prehrani in bi se na ta način slabilo stanje živil. Radi tega je promet žita med pridelovalcem in potrošnikom podvržen omejitvam. Krušna žita, kakor rž, pšenica in ječmen se sploh ne sme prodajati v krmilne svrhe. Pa tudi druge vrite žita se ne sme po mili volji razprodajati od strani pridelovalca. To velja posebno za oves. Kmetovalec tudi potem, ko je oddal predpisano mu količino žita, ne sme svobodno brez oddajnih listov prodati žita. Nakupno dovolilo, ki ga izdaja žitno gospodarska zveza ter Krelsbauern-fflhrer, dobijo tisti, ki so upravičeni za nakup žita. Izjema je dovoljena samo za tiste, ki dobivajo žito kot deputat za lastno uporabo, in sicer samo v mejah, ki so za to določene. Vsako neposredno prodajanj« ali oddajanje žita in žitnih Izdelkov vseh vrst od strani kmetovalca rejcem živali ali drugim potrošnikom je načelno prepovedano. Primerni predpisi veljajo tudi za okopa-vine, seno, slamo in krmilno peso. Oddaja j« dovoljena samo tedaj, če žitno-gospodarska zveza to iz gotovih razlogov dovoli ter izda kupcu v to tvrho predpisano oddajno dovolilo. Kdor od pridelovalca kupuje krmila za rejo svojih malih živali, škoduj« splošni prehrani ter lahko zapade kazni, prav tako pa tudi pridelovalec.
X Iz iote izdelujejo kremo za čevlje in sveče. Institut za industrijska raziskovanja v Reval-u je izumil izdelovanje kreme za čevlje in sveče iz šote. Poizkusi so se odlično obnesli in so tveče iz šote, ki jo pridobivajo v Estland-u, popolnoma enakovredne svečam iz parafina. Postopek bodo takoj izkoristili, da bo v prvi vrtti tamkajšnje prebivalstvo in pa vojaštvo vzhodne fronte lahko iz domačega pridelka krilo svoje potrebe. Institut j« izdelal tudi postopek, po katerem se bo dalo iz šote izdelovati umetno rogovje ter plošče za Izolacijo. Trud, da bi te šoto uporabljalo za kurjavo generatorjev, te bo baje tudi v kratkem izplačal.
X Sintetično izdelovanje beljakovin v Nemčiji. Z« med prvo tvetovno vojno j« nemškim tnastve-nikom uspelo gojiti kvat t 50 odst. beljakovin. Izdelek j« bil uporaben kot krmilo, iz gospodarskega vidika se pa produkcija ni izplačala. Tozadevne poizkuse so v nekem nemškem industrijskem podjetju nadaljevali ter dosegli nov postopek, ki sloni na nekakšnem biološkem načinu, ki omogoča naravno tvorbo beljakovin. Gojijo namreč posebno vrsto gob, katerim dodajajo hranilne raztopine. Ves postopek Je izvedljiv brez velikih naprav in so v Nemčiji že začeli t produkcijo. Izdelki so veliko cenejši in vsebujejo nad 50 odst. beljakovin.
X Bolgarija Je oplemenila deset milijonov olivnih dreves. V to svrho potuje posebna komisija ttrokovnjakov kmetijskega ministrstva v področja ob Bgejskem morju, da bi na licu mesta proučila kako in kaj ter hkrati izdelala predloge za povečanje produkcije olivnega olja, ki še ne krije v celoti domačih potreb.
X Slovaški patentni urad. Lani ustanovljen slovaški patentni urad bo začel v kratkem poslovati. Prve patentne zaščite bo urad izdal v doglednem času, ker je prijavljenih že 2600 izumov, ki čakajo na rešitev. Od tega je 2000 prijav delo Slovakov, kakih 600 vlog se pa nanaša na prošnje za zaščito izumov, ki so jih Izumitelji predlagali že patentnemu uradu bivše Češkoslovaške.
X Amerikanci ne vedo kam t tvojimi poljskimi pridelki. V Braziliji, kjer to pred vstopom v vojno eksportirali svojo kavo v vs« zemij« sveta, predelujejo sedaj presežek iste v neko plastično maso, ki ji pravijo »Cafellt«« in š« v neke druga kemične svrhe. Argentinija uporablja višek .svoje koruze za kurjavo namesto premoga. Ca je pri izdelovanju »Cafelita« mogoča ras kakšen zaslužek, kar gre za predelavo, ga pri kurjavi koruze čisto gotovo ni, kar gre za uporabo in ne za izkoriščanja. Nekatera pokrajine Izdelujejo iz žita tudi alkohol, kar so najprej začeli baje v Zedinjenih državah. Ca izdelujejo to iz koruze ali pšenice, še ni ugotovljeno.
PK-Aufn.: Kriegsb. Umbach (Wb)
Schwere Artillerie im karelischen Urwald
Mit Seilwinden und im Mannschafts-lug wird das Geschütz auf den glatten Urwaldwegen in Stellung gezogen
Zum Massenmord der GPU im Walde von Katyn
Weltbild PK-Aufn.: Kriegsb. Hermann (Wb)
! Links ein einheimischer Bauer aus der Umgebung des Waldes, der die ! Transporte der polnischen Offiziere, die dann von den Henkersknechten erledigt wurden, gesehen und die Schüsse gehört hat. In der Mitte ein bol-I schewistischer Weichensteller aus Smolensk, der die Transporte ebenfalls
beobachten konnte.
Vor einer deutschen Stellung Unsere Grenadiere ließen diesen Bol-schewisten ziemlich nahe kommen, aber er kam nicht mehr dazu, seine Handgranaten abzuziehen.
U M I i KMETOVALEC___
Boj predenici, najhujši zajedatki detelje I
Kmečka posestva po naših krajih so bila nekdaj mnogo večja, kot so dandanes. Navzlic temu pa niio kmetje tedaj redili niti zdaleč toliko živine, kolikor se je redi sedaj.
V	starih časih je bila prehrana domače živine navezana edinole na travniško krmo. A tudi travnikov večji del niso vseh kosili, kakor je to dandanes v navadi, marveč samo najbolj rodovitne in pa prav strme planine. Na ta način so pripravljali potrebno seno za zimsko krmljenje. Poleti pa so na splošno živino prehranjevali le s pašo.
Tako je ravnal rod za rodom, stoletja za stoletji, — vse dotlej, ko so začela oblastva širiti med kmetovalce deteljo. To ]e bilo pred pri-bliino 150 leti.
Kakor se nam bo mogoče danes to nemogoče ta smešno zdelo, tako je vendarle-^es, da so morala takrat oblastva biti s kmetovalci, z našimi dedi, trd in dolgoleten boj, preden so Jih privadila, sejati in krmiti živini — deteljo I
Naši dedi so se na vse načine zoperstavljall «apovedim oblastev tn branili se, »ta škodljivi plevel še na njivo sejati«. In ker so oblastva razdeljevala med kmetovalce brezplačno deteljno leme, ki so ga morali posejati, so mnogi »brihtnl« kmetje deteljno seme prekuhali, preden .so ga po-Mjall — samo, da le ni vzklilo ...
V	opravičilo našim prednikom, moramo opo-loriti na dejstvo, da so bile v letih prvih poiz-kuiov krmljenja sveže detelje zelo pogoste ne-ireče radi napenjanja goveje živine. Seveda so m vesti o takih primerih hitro raznesle daleč naokoli In Vzbujale odpor proti detelji.
V	teku let pa so kmečki gospodarji spoznali, kakšno blagodat so dobili v detelji: rastlino, kl daj* najbolj tečno krmo za sveže, kakor tudi za itmiko krmljenje, ki pa obenem tudi zemljo izboljšuje in jo obogati na Tedilnih snoveh. Odtlej to kmetje lahko redili več živine in jo bolje krmili.
Kot je že pri ljudeh navada, so tudi pri detelji mnogi kmetje zašli vsled odličnih svojstev detelje t drugo skrajnost: začeli so Jo sejati na svoje njive prepogosto, skoraj leto za letom na isto mesto. In kakšne so bile posledice? V nekaj letih h je po naših njivah silovito razpasla rastli-iat ki je v veliki meri, večkrat celo popolnoma nničila deteljišča, tako, da so se spet oblastva tutila primorana, nastopiti in pod kaznijo zapo-vedati zatiranje zajedalke, ki je grozila, onemo-| gočlti pridelovanje detelje sploh.
TsJ najnevarnejši sovražnici detelje Je ime d e-tsljna predenica, ali tudi: predlanc, lasnlk, «rinta, hudičev bič itd. (Nemško Kleeseide, Teu-■ fslsiwirn, usw.)
1. Kako predenica livl in kako se razširja?
Slednji kmečki človek bo, če ga vprašamo, dali pozna deteljno predenico, pritrdil: »Poznam, poznaml Pa še predobro I« In vendar je mogoče od vsakih tisoč kmečkih gospodarjev le eden sam, ki bi to zajedalsko rastlino pobližje poznal in vedel kaj določnega o načinu njenega življenja. Naj jo torej nekoliko opišemo:
Deteljna predenica je samo ena zvrst mnogo-Članske družine predenic (lat.: cuscutae), ki sicer zajedavajo različne rastline, ki pa vendar žive in se razširjajo na en in isti način. Najprej je postala kmečkim ljudem znana in nadležna »prava predenica«, ki zajeda lan in kvari predivno ličje. Odtod predenici tudi nemško ime: Flachs-seide, to je, lanena svila.) Zelo nevarna je tudi zvrst predenice, ki napada lucerno. Druge zvrsti predenlce napadajo nadalje hmelj, konopljo, vrbove in trtine mladike. Važno je, da vemo, da deteljna predenica ne živi samo na detelji, kot bi to po imenu sodili, marveč napada tudi mnoge druge rastline, predvsem raznovrstne gra-iice, materino dušico (Feld-Thymian) In druge. Isto velja tudi za predenično zrvst, ki napada lucerno. Mogoče je torej, da se zanese predenica na deteljišče s sosednjih travnikov, saj jo je gotovo posebno na suhih in pustih travnikih vsak Izmed cenjenih bravcev ie večkrat naletel.
Navadno se razširja deteljna predenica potom semenja. Predenično seme je zelo drobno, ie za spoznanje drobneje, kot seme navadne (črne ali rdeče) detelje, okroglaste oblike in temno rjave barve. Kdor ima dobre oči, ga lahko razloči od deteljnega semena.
Predenično seme je kaljivo več let (do 6 let) in je zato njive, če so enkrat s predenico okužene, težko spet očistiti. Seme predenice namreč ostane po več let v zemlji, ne da bi kalilo, in šele, kadar posejemo spet deteljo, se pojavi spet tudi predenica.
Vendar vzkali predenično seme šele, ko Je deteljna rastlina že kolikortoliko odgnala. Iz semena odženejo nekake nitke, ki tipajo okoli sebe, da bi našle kakšno deteljno steblo. Če se jim to ne posreči v času, dokler se lahko preživljajo z v semenu se nahajajočo hrano, se nitke posuše, kajti predenična restlina ne tvori korenin, zato ne more črpati hrane sama iz zemlje. Če pa se predenični nitki posreči, najti steblo detelje (ali v sili tudi kake druge rastline, na kateri lahko živi), se hitro ovije okoli njenega stebla ter napravi na onih mestih, kjer se nitka stebla najtesneje dotika, nekake bradavice. Te bradavice Imenujemo sesalne bradavice, ker predenica z njimi na teh mestih Izsesava de-teljni rastlini hrano.
Ko se je predenična rastlinica dobro oprijela deteljnega stebla in začela srkati sok iz njega, se posuši in pretrga zveza s semenom v zemlji in odslej« iivi predenična rastlina samo še nad zemljo.
Čim bolj bujna je rast detelje, tem bolj nežnai so njena stebla in tem bolj hitro se razrašča« tudi mlada predenična rastlina. Kot že rečeno, ne tvori nobenih korenin, a tudi nobenih listov ne, ki jih tudi ne potrebuje kot »zajedalka«: z zelenimi listi namreč rastline črpajo hrano iz zraka, a predenici tega ni treba. Zato pa tudi predenica ni zelene barve, kot vse druge rastline, ki se same hranijo, marveč blede, belkasto — kot vsak brezdelnež. Njene nitke se hitro razraščajo na vse strani, oprijemljejo in ovijajo se sosednjih deteljnih stebel in tvorijo nove bradavice. V kratkem času nastane iz enega samega semena cela naselbina predenice.
Predenična rastlina prezimi z deteljo vred in se drugo spomlad Začne spet naprej razraščati, 1», sredine na vse strani. Na deteljišču, ki je okuženo s predenico, se pokažejo rjave lise, ki so središča predeničnih gnezd. Te rjave lise nastanejo zato, ker so se začele deteljne rastline na teh mestih sušiti, kajti predenica jim izsesava -življenske sokove hitreje, kakor pa jih morejo tvoriti.
V sredini gnezda, kjer je predenica najstarej-ia, začne najprej tudi nastavljati cvetove in na-pravljati seme. Cvetovi so združeni v klopčičih tn so rdečkaste barve. Semena se stvori strašno mnogo, saj so plodi Iz enega cveta štiri semena, v enem klopčiču torej po več ducatovl
Vsako gnezdo predenice se razrašča torej na zunanjem robu, kjer se tvorijo nove nitke, ki posegajo vedno dalje naokoli po novih žrtvah. Med središčem in med robom vidimo rdečkast venec: v tem pasu predenica cvete. Iz sredine navzven pa seme že zori, istočasno pa se rastline detelje sušijo. To bi bil v kratkem »življenjepis« predenice.
Na kakšen način pa se predenica razširja?
Ne mislimo pri tem na razširjanje potom nitk iz enega središča naokoli, kakor smo ga opisali. Če bi predenica ne imela drugih možnosti za širjenje, bi ne bila tako nevarna kot je, zakaj v drugi jeseni deteljišče preorjemo in predenica bi morala začeti svoje škodljivo delovanje šele, kadar bi na dotični njivi vnovič posejali dete-ljo.
Zadeva pa je čisto drugačna. Predenica ima za svoje širjenje toliko možnosti, kot le malo-katera druga rastlina:
Predvsenj. zori seme hitreje kot pri detelji. Če torej tudi šele cvetočo deteljo kosimo, je sredi predeničnih gnezd seme že zrelo. Ko tako deteljo spravljamo, se kobulčki s semenom raztresajo vse naokoli. In ako tako deteljo pokrmimo svežo ali posušeno, gre seme ne prebavljeno in kaljivo skozi živalski želodec v gnoj, z gnojem pa spet na drugo njivo. Ako pa deteljo pustimo zoreti
Seite 10.
»Štajerski gospodar«
8. Mal 1943.
in izluščimo is nje seme, se istočasno omlati in izlušči tudi seme predenice, ki ga nato obenem z deteljnim semenom spet zasejemo.
Predenično seme se širi tudi še na razne druge načine: Divji zajci kaj radi mulijo deteljo. Mogoče je, da pozobljejo pri tem tudi nekaj klob-čičev predenlčnih semen, ki jih potem neprebavljene puste prihodnji dan n« kakšnem drugem deteljišču Tudi ptice prenašajo predenično seme z njive na njivo, enako tudi veter.
Toda predenica se širi tudi še na nek drug način, za katerega najbrž noben kmet ne misli, da bi bil mogoč: vsaka nitka, vsaka sesalna bradavica, torej vsak košček žive predenične rastline je v stanju napraviti novo predenično gnezdo, če pride v dotiko z deteljnimi rastlinami, dokler je še svež. Ce torej kosimo deteljo, ki je okužena s predenico in med grabljenjem, ali med vožnjo z njive rastrošamo predenične nitke, jo tudi na ta način lahko nevede širimo.
2. Kako se predenice varujemo in kako Jo ugo nabijamo?
Vzrok, da se kmetovalci borijo proti predenici, je v^ tem, ker ta zajedalka občutno zmanjšuje množino, še bolj pa kakovost in krmsko vrednost deteljnega pridelka. Razen tega predenična gnezda izredno otežkočajo košnjo.
Od kraja si kmetje niso vedeli pomoči proti tej zajedalki, — ker si pač niso bili na jasnem o njenem življenskem načinu in o tem, kako se razširja in raznaša. Mnogi so smatrali predenico za deteljno bolezen, drugi spet za bolezen zemlje tretji za »šibo božjo«. To nam bo tudi pojasnilo, odkod predenici imena kot: »grinta«, »hudičev bič« itd. Ker si kmetje proti predenici niso znalt z ničemer pomagati, se je, kot že omenjeno, izredno hitro širila, kar so kmetje nevede sami pospeševali * tem, da so deteljo sejali prepogosto na en ln isti prostor, kjer Je bilo predenično seme še kaljivo v tleh, pa tudi s tem, ker so sejali okuženo seme.
Da bi omejili širjenje predenice, so oblastva že zdavnaj odredila prisilne ukrepe za zatiranje predenice, ki pa se žal niso nikoli v celoti in vestno izpolnjevali — zato pa je predenica še dandanes strah vseh skrbnih kmetovalcev.
Najvažnejši ukrep ja bil: prisilno čiščenje deteljnega semena in prepoved prodaje s predenico okuženega deteljnega semena. Ker je namreč predenično seme nekoliko drobnejše, kakor pravilno razvito deteljno seme, je mogoče na posebnem stroju s posebnimi siti (premer 1 milimeter) očistiti deteljno seme vse drobnozrnate predenice, ki je najpogostejša. Seveda pri tem zleti skozi sita tudi vse drobno in ne dovolj razvito deteljno seme — kakih 10 odst. vsega semena.
Docela čisto pa v trgovini kupljeno deteljno seme nikoli nI, oziroma — nikoli se ne moremo z gotovostjo zanesti, da vendarle ni morda ostalo le še kakšno predenično zrno v deteljnem semenu.
Najboljše Jamstvo za uspešno varstvo naših njiv proti okuženju s predenico Je torej: deteljno seme pridelujmo sami domal
Edino na ta način, ako pregledamo deteljo, ki jo bomo pustili za seme, že na njivi in se prepričamo, da ni okužena s predenico, smo lahko prepričani da bo tudi deteljno seme s tega polja predenice zares popolnoma prostol _ Kaj pa naj kmečki gospodar stori, če opazi vendarle na svojih deteljiščih predenična gnezda, bodisi, da se je nahajalo seme že v tleh, bodisi, da se je kakorkoli zaneslo na njivo?
V takem primeru je treba čimprej vsa predenična gnezda temeljito zatreti in to prej, preden uf-<?ne dozoreli predenično seme!
Te prvoletno deteljo pregledamo jeseni, ako mo^da ni nn kakem mestu deteljišče okuženo s predenico. Če kako gnezdo najdemo, zastavimo znamenje, da bomo zgodaj spomladi lahko predenico zatrli. N
Spomladi moramo večkrat ponoviti pregled de-teliišč, glede na pojav predenice Ako jo ugotovimo, zatrimo jo takoj in ne čakajmo, da se razširi in napravi seme!
Načinov za zatiranje predenice je več. Najzanesljivejši način je. pokositi deteljo na- okuženem mestu in vsaj še pol metra naokoli, ter" pustiti pokošeno deteljo na mestu, da se posuši, nato pa jo zažgati. Da bolj zagotovo zgori tudi vsa predenica, prinesemo na okužena mesta še po-vesmo slame ki jo z deteljo vred skurimo. Nekateri celo polijejo vse skupaj s petrolejem. Nato prekopljemo ves prostor in sicer precej na glo-
boko, tako da pridejo morebiti preostali deli predenično rastline globoko v zemljo, kjer ne morejo več škodovati.
V primeru, če ne smemo iz kakršnihkoli razlogov sežgati s predenico okužene detelje kar na mestu, jo moramo skrbno, najbolje v kaki rjuhi zavito, znositi z njive, da se nam med potjo ne raztrese in njive nanovo ne okuži. Najbolje je, znositi v takem primeru s predenico okuženo deteljo na tlakovno pot ali na cesto, in tam Jo sežgati, ko se posuši.
Na noben način pa nesmemo s predenico okužene detelje pokrmitl, ali pa vreči v steljo, ali na gnoj, niti ne na kompost! Zavedati se mora-räo, da bi na ta način predenico širili, ne pa za tirali!
Posebno priporočljiv Je opisan način zatiranja predenice — to je s sežiganjem na mestu in s prekopavanjem zemlje — pri predenici na lucer-ni. Lucerna namreč ostane na enem in istem mestu celo vrsto let. Ce torej zemljo na okuženem mestu prekopljemo in zasejemo nanovo, bomo v naslednjih letih tudi na tem prostoru lahko kosili.
Poznamo pa tudi celo vrsto sredstev, s katerimi se predenica pokončuje. Na prvem mestu omenjamo zeleno ali železno galico (Eisenvitriol) s katero se škropi okužena mesta. Raztopina mora biti 15—18odst. Ta raztopina uniči vse nadzemne dele detelje s predenico vred, ne pa deteljnih korenin. Seveda je treba deteljo najprej pokositi in skrbno odstraniti z njive, da ne raztresemo predenice, a preostalo strnišče poškropimo prav izdatno.
Enako učinkovito je škropljenje napadenih mest z 12odstotno raztopino žveplene kisline (Schwefelsäure).- Treba je samo paziti, da pri-livamo kislino vodi, ne pa narobe, ker se sicer lahko pripeti nesreča!
Nadalje se priporoča zatiranje predenice s kaj-
nitom ali pa s kalijevo soljo. Vendar tega zdtj,
ko umetnih gnojil primanjkuje, ne izvajamo, marveč raje napadena mesta požgemo in pr» kopljemo, kalijevo sol pa uporabimo drugod.
Skrben gospodar, ki deteljišča pregleduje, opazi in nniči predenico pred prvo deteljno košnjo, Pri košnji je namreč skoraj nemogoče postopali tako skrbno, da se ne bi s predenico okuženi detelja kolikor toliko zmešala med neokuženo. To je tembolj nevarno, ako predenica že sem« napravi j a. Vsekakor moramo vsaj po prvi košnji v tem primeru takoj zatreti predenična gnezda, ii deteljnega sena pa odstraniti in uničiti kolikor mogoče vsa, kar je okuženega. Močno s predenici okužena deteljišča Je najbolje takoj po prvi košnji preorati!
Skrben in dober gospodar se bori proti predenici, ne da bi ga kdo v to silil. 2al to ni zadosti Dokler se bodo našli zanikrni kmetovalci, ki niti za lepo besedo, niti za oblastvene odredbe ne marajo, temveč pustijo, da se predenica po mili volji bohoti po njihovih deteljiščih in morda celo sosedom prodajajo s predenico okuženo deteljno seme — vse dotlej tudi dobri ln skrbni kmetovalci ne bodo docela varni pred to zajedalko!
Treba je torej vedno skrbno pregledovati tako svoja deteljišča, da-li se morda ni zanesla vanji predenica od drugod, čeprav smo sami sejali zanesljivo čisto domače seme. Treba pa je pregledovati tudi sosedna deteljišča, in — če gospodar z lepa ne mara — prisiliti ga, da predenico za-tre. Tudi ob košnji naj gospodar naroči koscem, Javiti morebiti najdena gnezda predenice.
In kar nam bo v boju proti predenici najbolj koristilo, ponavljamo še enkrat: Deteljno semi pridelamo doma, ako so naša deteljišča prosti predenice; če pa so okužena, naprosimo ie zdaj soseda, za katerega vemo, da ima okužena deteljišča, da bo pustil letos toliko več detelje za seme, da Bo tudi za nas zadostovalo!
ZA eOSPOPIiJC
km. Ce kokoš žre jajca. Tej grdi razvadi je največkrat krivo neprimerno gnezdo, v katerem se jajce ubije. Gnezdo naj bo vedno primerno globoko, mehko nastlano in zatemnjeno. Odvaditi kokoš, ki je enkrat okusila jajce, je zelo težko. Najuspešnejše sredstvo je — nož. Ako kokoš žre jajce, jo čimprej zakoljite, da ne »pohujša« še ostale. Vzrok tej razvadi je lahko tudi pomanjkanje apna v hrani
6@$P0DARSKI DROBIŽ
X Kmetijsko zadružništvo fclemčlje šteje 20 tisoč kreditnih in 48 tisoč vaških zadrug, ki služijo s svojimi središnjimi uradi našemu kmetijstvu.
X Italija In uvoz premoga. Kakor znano, je Nemčija glavni dobavitelj premoga za Italijo, ki je odrezana od vsakega ostalega uvoza, kakor na primer Iz Anglije in od drugod. Nedavno je pa italijanski gospodarski list »Comerclo« dal vzpodbudo, da bi italijanska država vzela v tujini v zakup premogokope ter jih izrabljala po italijanskih podjetnikih. Pri tem bi morala seveda uporabljati v prvi vrsti italijanske rudarje in lnže-njerje. Take zakupne pogodbe bi se najlažje napravilo na jugu in jugovzhodu Evrope in bi morale trajati najmanj 100 let Na ta način bi po mnenju imenovanega lista bila italijanska indu strija preskrbljena s premogom ln odpadia bi skrb za uvoz.
X Švica bo povečala svojo filmsko industrijo.
Švicarska filmska industrija »Präsens-Film A. G.«, ki razpolaga z glavnico 400.000 švicarskih frankov in je doslej izdelala letno po en do dva filma, namerava-povečati svojo obratno glavnico na milijon frankov, da ba lahko svojo produkcijo dvignila na več filmov letno.
X Portugalska izdeluje enotno tekstilno blago. To izdelavo je odredila vlada, da bi tudi finančno šibkejšim slojem omogočila nabavo oblačil. V celoti je dovoljeno izdelovati 106 vrst in tipov blaga za moške in 79 za ženske obleke. Vlada je temu blagu seveda določila tudi prodajno ceno.
X Angležem primanjkuje mesa. Anglija bo v bodočih mesecih prehranjevala svoje mestno in industrijsko prebivalstvo deloma z mesnimi konzervami namesto s svežim mesom ki ga je prav težko uvažati iz prekomorskib dežel.
Gružina v nacional-
socialisflicni Kemciii
Kratek vpogled v državnoznanstvo današnji Nemčije nas uči, da je po nacionalsocialističnih pojmih m sedanji zakonodaji v Nemčiji družini podlaga nemškega naroda. To je v redu, saj ji družina in družinsko življenje že od nekdaj najlepša in najpopolnejša skupnost med moškim in žensko. Smisel družinskega življenja je v skrbi za naraščaj, to je, da se družim rodijo otroci, ki jih je treba vzdrževati in vzgojevati. Družina predstavlja v nacionalsocialistični državi nekakšnega čuvarja in nadaljevalca nemštva, nemškega naroda in njegove bodočnosti.
To so važne naloge ljudstva in države, če si jih vzame resno. Sklepanje družinskih zvez v namenu, skrbeti za naslednike in jih vzgojiti v velikem številu v telesno in umno zdrave in odlične otroke, ni nikaka lahka naloga. Zato je pa tudi v interesu vseh družin in ljudstva, da se ne sklepa lahkomišljenih zakonskih zvez, pač pa zveze, ki imajo vse pogoje za stvarno izvrševanje teh najsvetejših narodnih, državnih in člove-čanskih dolžnosti. Za vse to pa ne zadostuje samo telesno in umsko zdravje, temveč je trebi tudi dobre volje in velike ljubezni obeh zakoncev do mnogoštevilnih lastnih otrok. Upoštevati je pri tem tudi gospodarsko podlago, kakor dohodke ter gospodinjsko zmožnost žene. Država ima poleg vsega tega seveda dolžnost, ki jo tudi točno izvršuje, da vse to po svojih močeh podpira v svojem in v interesu ljudske skupnosti Država odstranjuje tudi hkrati vse kvarne vplive, ki bi otežkočali in ovirali opisan način družinskega življenja, kar se najbolj izraža v skrbi za zadostijo zaposlitev, v primernih plačah, v davčnih olajšavah družinskih očetov, v podporah družin z mnogoštevilnimi otroci, v pripomočkih zi študiran je nadarjenih otrok ter v vseh drugih socialnih ureditvah, kakor bolniških blagajnah, zdravstvenih uradih, okrevališčih, higijenskih stanovanjih itd.
Nacionalsocialistična Nemčija je z opisano družinsko politiko v desetih letih res visoko dvignila smisel za ustvarjanje družinskega življenja, kar je prineslo hkrati bogat porast števila otrok. 2e v prvih letih nacionalsocialistične vladavini je po zaslugi usmerjenosti nacionalsocialistični države in njenih ukrepov za pospeševanje sklepanja družin zaznamovalo velik porast števila porodov In to je treba pozdraviti. Narod ki pozna urejeno družinsko življenje z visokim številom porodov, je narod razvoja in porasta, narod, se širi in veča, narod, ki ima bodočnost.

Proslava praznika dela
Pred nastopom nacionalsocializma so razna, pod vplivom židovskega marksizma stoječa delavska gibanja 1. maj uporabljala za hujskanje delavstva zoper takozvane delodajalce. Malo prvomajskih proslav je poznala Nemčija drugega Reich-a, še manj pa v času po končani svetovni vojni in med letom 1933., ko je nacionalsociali-lera prevzel oblast, ki bi se bile vršile brez večjih ali manjših nemirov Odkar pa vlada Nemčiji Adolf Hitler in je 1. maj določen za praznik dela, ta dan ni več praznik cestnih nemirov, temveč v pravem smislu besede dan, ki je za vse ustvarjajoče posvečen delu. Brezna, ki so jih nekoč ravno 1 maja najbolj ustvarjali razni voditelji delavskih krogov, napadajoč voditelje gospodarstva, je nacionalsocializem s svojim novim redom izravnal in kakor delavec roke in glave, tako ima danes tudi vodja obrata z njimi vred v prvem maju svoj prazniki, ki je praznik dela vsega naroda in vseh slojev.
Z ozirom na vojno stanje, v katerem živimo, se je letošnji praznik dela proslavilo na bolj skromen način. Po Fiihrer-jevem navodilu je delo porivalo v vseh obratih, uradih in delavnicah. V Eerlin-u so pa ta dan proslavili kakor sledi:
V mozaični dvorani nove palače uradov Reichs-kanzlei se je vršila častna seja državne delavske zbornice Za uvod je sviral berlinski filhar-monični orkester, pod vodstvom državnega kapel-nika Johannes Schiiler-ja Leonoren-Ouverturo 3. Ob stenah mozaične dvorane so stale zlate in srebrne zastave odlikovanih podjetij Med častnimi gosti je bil Reichsminister Funk, mnogo Gaulei-ter-jev in državnih sekretarjev ter več zastopnikov. oborožene sile. Zborovanje je otvoril Ober-befehlsleiter Marrenbach ter prečital Fiihrer-jev brzojav Nato je prečital Oberdienstleiter Dr. Hupfauer poročilo o storitvenem boiu ter imenoma naštel odlikovana podjetja. 106 obratov je bilo odlikovanih kot vzorna vojna podjetja. Pri tem gre za kovinska, tekstilna, oblačilna rokodelska, kemična, prometna, upravna in druga podjetja. Od teh vojno-vzornih obratov je 13 tvrdk odlikovanih kot vzorne NS-tvrdke.
Slavnost je dvignilo imenovanje ustvarjajoče-gs moža v »pionirja dela«. Te visoke časti je bil deležen strojnik rudnika, Konrad Grebe, iz Westfalen-Nord-a Ta rudar je razvil nek svojevrsten način pridobivanja premoga, ki ima veliko storitveno možnost. S tem izumom je doprinesel gospodarske, tehnične in socialne pridobitve, ker je rudarju olajšal njegovo delo.
206 obratovodij in delavcev je dobilo Kriegsver-dienstkreuz erster Klasse, ker so se v oboroževalni industriji izkazali zaslužne. Mod izročanjem teh odlikovanj so odmevale melodije Haydn-ove pesmi. Po piedigri 3 dejanja Wigner-jeve operete »Lohengrin« je govoril Reichsorganisations-leitei Dr. Ley o temi »Deset let delovna fronta«.
! našega mišljenja in delovanja nemškega človei a.
' Ta mora biti na duši in telesu popolnoma zdrav, kar bo obdržalo zdrav ves narod 3 Ta močna in zdrava Nemčija bo prišla po mnenju nacionalsocializma do izraza potom neugasljive ljudske skupnosti in z zdravo socialno skrbjo za delovne sloje z delom in storitvami. Storitve in storitvena pripravljenost nemškega naroda sta edina dokaza pravilnosti naših socialnih idej. 4 S tem proklamira nacionalsocializem svetu svojo volio in svoje storitve. 5. Letos, po desetih letih, se mora izkazati, če so naše ideje in naša hotenja bila pravilna. Akoravno so za vojno službo <poso-bni možje pod orožjem in dela naia industrija z inozemci in ženami, razpolagamo iz dneva v dan z večjimi količinami orožia in materijala, kar pomeni da smo na pravi poti.
Reichsorganisationsleiter Dr. Ley je razen tega za prvi maj izdal še poseben oklic, namen'en za vse, ki delajo in ustvarjajo.
Weltbild
Die feierliche Tagung der Reichsarbeitskammer im Mosaiksaal der Neuen Reichskanzlei Auf der 15. Tagung der Reiclisarbeitskammer, die am 30 April im Mosaiksaal der Neuen Reichskanzlei stattfand, wurden wiederum Kriegsmusterbetriebe ausgezeichnet. — Unser Bild: Reichäorga-nisationsleiter Dr. Ley überreicht die Urkunden an die Vertreter der Kriegsmusterbetriebe.
V svojem govoru je Reichsorganisationsleiter v naslednjih petih točkah iznesel svoja misli. 1. ml nacionalsocialisti, hočemo veliko in močno Nemčijo in da jo tudi obdržimo, hočemo ustvariti zato potreben predpogoj v enotnosti naroda in skupnosti. 2. V to svrho postavimo v središnlco
*	Führer je poslal prezidentu kitajske nacionalne vlade Vangčingvaju o priliki njegovega rojstnega dne prisrčne brzojavne čestitke
*	Zunanji minister Joachim v. Ribbentrop je prejel dne 30 aprila povodom njegovega 50. rojstnega dne iz vseh krogov nemškega naroda toliko čestitk, da se zanje — žal — ne more vsakomur osebno zahvaliti Radi tega je zaprosil vse, ki so se nanj spomnili, da naj po tej poti prejmejo njegovo zahvalo.
*	Stabschei Lutze se je težko ponesrečil. Stabschef SA-odredov, Viktor Lutze, se je 1 maja ponesrečil z avtomobilom na službeni vožnii blizu Potsdam-a pri Berlin-u Zadobil je težke poškodbe. Führer-ju so takoj poročali o nesreči ter je Stabschef-u telegrafskim potom izrekel najboljše želje za čimprejšnje okrevanje.
*	Otvoritev ceste pred 138 leti v Gonobltz-u. Dne 1. maja 1805. leta so v Gonobitz-u proslavili otvoritev prometa na takrat dograjeni novi državni cesti, ki so jo gradili od Wien a do Trsta. Za prebivalstvo- tega čednega spodnještajerskega trga je bil to velik dogodek, ki so ga proslavili v zvezi s proslavo 1. maja. Okrog sto hiš velik trg je ves okrašen z godbo pričakal in slavnostno sprejel prve vozove. Bili so to poštni vozovi, ki so prišli Iz smeri Cilli in Graz-a s častnimi gosti. Pri slavnostnih govorih so pili dobro vino domačih goric na zdravje cesarja in cesarice ter guvernerja grofa- Welsberg-Rei-tenau-a. Spodnještajerci so namreč že takrat cenili in pozdravljali vsak napredek.
Dr. F. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezatll
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično.)
18. Stunde.
Lösung dar Aufgabe:
I. 1. Die Hauptteile des menschlichen Körpers sind: Der Kopf, der Rumpf und die Glieder. 2 Der Kopf ist mit Haaren bedeckt. 3. Die Haare können blond, braun, schwarz oder
, grau sein. 4. Die Haara der alten Leute sind grau. 5 Wer keine Haare hat, hat eine Glatze 6. Kurzsichtige und Weitsichtige müssen Brillen oder Zwicker tragen 7 Wir riechen mit der Nase. 8. Die Zunge und dar Gaumen dienen zum Wahrnehmen des Geschmackes der Speisen und der Getränke. 9. Die Finger sind an der Hand. 10. Die Zehen sind am Fuß 11. Wer nicht sehen kann, ist blind. 12. Wer weder sprechen- noch hören kann, ist taubstumm. -
H. 1. Ein blondes Haar. 2. Eine große Glatze. 3. Ein sauberes Gesicht. 4. Ein großer Kopf. 5 EiD schlechter Zahn. 6. Ich muß wegen eines schlechten Zahnes zum Zahnarzt gehen. 7 Ein süßer Mund. 8 Ein süßes Kind. 9. Eine süße Frau. 10. Ein breiter Rücken. 11. Ein breites Fenster 12. Eine breite Straße.
III Poseduj* lepo veliko sobo s širokim balkonom. Iz Severnega v Vzhodno morje vodi ploven kanal Marija občuti za svojega zaročenca vročo ljubezen. Ta nižji (mali) uradnik ima še raal(e) dohodk(e). Majhen parnik ima večinoma majhno posadko, Skosi Taure vodi dolg predor Duham strupen plin, pri-
nesite mi mojo plinsko masko! S tem slabim bencinom moj voz ne vozil
Pridevek stoji sam pred samostalnikom, männlich
1.	Fall starker Mann — močni mož
2.	Fall starken Mannes — močnega moža
3.	Fall starkem Manne — močnemu možu
4.	Fall starken Mann — močnega moža
weiblich
1.	Fall gute Frau — drobra žena
2.	Fall guter Frau — dobre žene
3.	Fall guter Frau —dobri ženi
4.	Fall gute Frau — dobro ženo
sachlich
1.	Fall braves Kind — pridni otrok
2.	Fall braven Kindes — pridnega otroka
3.	Fall bravem Kinde — pridnemu otroku
4.	Fall braves Kind — pridnega otroka
Mehrzahl, männlich
1.	Fall starke Männer — močni možje
2.	Fall starker Männer — močnih mož
3 Fall starken Männern —■«močnim možem 4. Fall starke Männer — močne može weiblich
1.	Fall gute Frauen — dobre žene
2.	Fall guter Frauen — dobrih žena
3 Fall guten Frauen — dobrim ženam 4. Fall gute Frauen — dobre žene.
sächlich
1.	Fall brave Kinder — pridnl otroci
2.	Fall braver Kinder — pridnih otrok
3.	Fall braven Kindern — pridnim otrokom
4.	Fall braver Kinder — pridne otroke
Übungssätze: Ich esse nicht gerne süße Speisen und trinke auch nicht gerne bittere Schnäpse. Er hat immer neue Probleme. Der Herr dort macht immer dumme Witze. Wir lesen nur Interessante Bücher Nächsten Mittwoch werden wir uns wiedersehen. Der Rundfunk bringt jeden Tag wichtige Nachrichten. Karl macht immer viele Fehler in seinen Arbeiten. Lesen Sia schon deutsche Zeitungen? Ja, aber ich verstehe noch nicht alles Bei schönem Wetter machen wir am Sonntag kleine Ausflüge in die Umgebung Ich lese immer mit großem Interesse den Leitartikel in dei Zeitung. Das sind ja schöne Sachen! Wir haben in unserem Zimmer fließendes Wasser, warmes und kaltes. Er ist seit einigen Jahren krank.
Die Kleidung.
Kleidungsstücke' Der Hut, der Rock, die Weste, die Hose, der Anzug, der Smoking, der Frack, der Mantel der Überzieher, die Bluse, das Kleid, das Kostüm, die Schürze, dertf'elz, der Pullover, der Schal.
Wäsche: Das Hemd, die Unterhose, der Schlafanzug (Pyjama), die Hemdhose (Kombination), der Büstenhalter, der Strumpf, der Socken, der Unterrock, der Sockenhalter, das Taschentuch, das Unterhemd.
Übungssätze: Ich möchte einen neuen dunkelgrünen Hut mit einem dunkelgrünen Band, Hutweite 42. Dieser Hut paßt (steht) mir ausgezeichnet. Was kostet ar? 8,50 RM Gut, ich" nehme ihn. Mein Anzug ist schon alt, ich brauche einen neuen. Gott sei Dank ich habe noch genug Punk-
*	Pazite na senjakihl Posestnica Antonia Do-mainko iz Partin pri Mallenberg-u ]e pri opravljanju svojih vsakodnevnih del na senjaku padla iz senjaka skozi neko odprtino ter si pri tem zlomila več reber.
*	Mati in otrok v plamenu. Triintridesetletna Franziska Mittag iz Stammersdorf-a je v eni roki držala otroka z drugo je pa vlivala špirit v kuhalnik. Pri tem si je razlila nekoliko špirita po svoji obleki, ki je začela takoj goreti^Za-dobila je težke opekline, piav tako pa tudi njen enoletni otrok ter sta oba morala v bolnišnico.
*	V spanju je padel skozi okno. Na gradu Windenau pri Marburg-u zaposlen viničar Jo-hann Semlitsch, je v spanju vstal iz svoje postelje in je v stanju sanjavosti stopil na okno ter iz prvega nadstropja padel na tla. Poškodoval si je hrbtenico ter pregriznil jezik.
*	Odlikovan Spodnještajerc. Emil VVergles iz Fresen pri Marburg-u, ki stoji kot vojak v Severni Afriki na bojišču, je bil za hrabro obnašanje pred sovražnikom odlikovan s križcem Eiser-nes Kreuz II. Klasse ter hirati povišan v rang Oberschiitze. Wergles je- član posade lesne industrije Pototschnigg ter prvi iz Fresen-a, ki si je priboril to odlikovanje.
*	Novi predpisi za najdnike. Ministrski svet za obrambo Reich-a je izdal odredbo z zakonsko močjo, ki na novo odreja obveznost prijavljanja najdenin. Odredba hoče preprečiti, da bi se najdeni predmeti, med katerimi se večkrat naleti tudi na življensko važne potrebščine, dolgo časa shranjevali pri uradih za najdene stvari ter hoče hkrati poenostaviti postopke in upravljanje uradov za najdene stvari. Vrednostna višina prijavi podvrženih najdenih predmetov se zviša do nadaljnjega od treh na deset RM. Isto je v veljavnem področju državljanskega zakonika do nadaljnjega razglas o najdenini objaviti le, če vrednost presega nad deset RM. Cas shranjevanja najdenin se do nadaljnjega skrajša od enega leta na tri mesece. V tem času dobi najditelj pravico na najden predmet. V kolikor gre za najdenine od več kakor 100 RM. vrednostne papirje ali dragocenosti, ostane pri dosedanjih predpisih.
*	Smrtna kazen 75-letnega kmeta radi črnega klanja živine. Pred izrednim sodiščem v Darm-stadt-u se je zagovarjal 75-letni kmetovalec in trgovec August Hamm iz Bechtoldsheim-a; ker je v času med pomladjo 1940 pa do aprila 1942 brez dovoljenja zaklal 16 svinj, dva velika vola, tri teleta in pet ovac. S tem je vojnemu gospodarstvu odtegnil 28 centov mesa, zraven pa še s klanjem dveh plemenskih živali škodoval živinoreji. Večino mesa je prodal za oderuške cene. Hkrati se je bavil s črnim trgovanjem z jajci in
te auf meiner Kleiderkarte. Wo kann man hier einen guten fertigen Anzug kaufen? Hier an der Ecke ist ein Konfektionsgeschäft. Diese Hose ist mir etwas zu lang, ich gehe zum Schneider und lasse sie kürzen. Meine Bügelfalte ist schon ganz zerdrückt, ich muß meine Hose bügeln lassen. Dieser Anzug ist zu licht, fürs Theater kann man nur einen dunklen Anzug oder eine Uniform tragen. Wohin laufen Sie? Zum Schneider, ich muß meinen Smoking probieren. Tragen Sie Hosenträger oder Gürtel? ch bin Sportsmann und trage nur Gürtel, zur Lederhose allerdings trage auch ich Hosenträger und ein Paar Sockenhalter. Bitte sehr, wir haben diese Artikel in jeder Qualität und in jeder Preislage. Meine Wäsche ist schon schmutzig, ich muß sie zur Wäscherin tragen. Kennen Sie eine gute Wäscherin? Ja, Frau Maier in der Feldgasse kann ich Ihnen sehr empfehlen, sie wäscht ausgezeichnet. Sie übernimmt auch Wäsche zum Stärken. Arbeitet Ihr Schneider gut? Ja, er arbeitet ausgezeichnet. Wenn Sie kein Mottenpulver in den Kasten geben, werden die Motten Löcher in ihre Kleidungsstücke fressenl Was soll ich machen, ich habe ein Loch in meinem Rock? Tragen Sie ihn in eine Kunststop-perei.
Zwei Scherze.
I. Ein Knabe: »Bitte einen Laib Brot für meinen Großvater!« Der Bäcker: »Willst Du schwar-' zes oder weißes Brot?« Der Knabe: »Das ist ganz gleich, mein Großvater ist blind!«
II Eine Frage: »Mutti, warum legt der Hahn keine Eier? Kann er nicht oder will er nicht?«
Za hitro izgovarjanje: Fischers Fritze fischte frische Fische. Fischte Fischers Fritze frische Fische?
I. Prestavi v slovenščino: Stoffe für Kleider sind: Wolle, Baumwolle, Leinen, Seide und
maslom, pri čemur je tudi zahteval pretirane cene. Kakor je obtoženi sam priznal, je že v prvi svetovni vojni na sUčen način in seveda še v večjem obsegu klal domačo živino ter prodajal meso po oderuških cenah. Z ozirom na izredno težak primer nedovoljenega klanja v večjem obsegu ga je sodišče kljub njegovi visoki starosti obsodilo na smrt. Njegov soobtoženec mesar Julius Reiser iz Nierstein-a, ki je preskrbe! del prepovedanega klanja za Hamm-a, za kar je dobil vsakikrat po 20 funtov mesa, je bil obsojen na 5 let ječe. Gostilničar Dörr iz Mainz-a je bil tudi odjemalec mesa, jajc in masla od Hamm-a. Tudi on je prejel dve leti ječe.
*	Ljudsko gibanje v Marburg-u. Tudi druga polovica aprila je v glavnem ostala na višini prve polovice. Standesamt-u je bilo prijavljenih: 88 toj-stev (zadnjič 99), od teh 49 dečkov (zadnjič 44) in 39 deklic (zadnjič 55): 64 smrtnih slučajev (zadnjič 69), od teh 33 moških (zadnjič 43) in 31 žensk (zadnjič 36). Pri Standesamt-u sklenjenih porok je bilo to pot 39 (zadnjič 45). Med umrlimi se nahaja v celem mesecu aprilu 11 mrtvorojenih — za Marburg nekaj izrednega.
*	Dopusti leta 1943. Reichsarbeitsblatt objavlja razlage k uradnim objavam o letošnjih dopustih v privatnem gospodarstvu, ki znašajo načelno samo 14 dni, za člane posad, ki so rojeni pred t. aprilom 1894 pa največ 20 dni: V istih je na-glašeno, da veljajo ti predpisi za delavce in za nameščence .Ako znaša dopust samo 14, oziroma 20 dni, ostane isti v polnem obsegu nedotaknjen. Predpis pa seveda ne izključuje možnosti, da posamezna podjetja gotovim dopusta in okrevanja potrebnim članom svojih posad izjemoma dovolijo tudi daljše dopuste, in sicer v mejah prej pripadajočega dopusta. To se lahko zgodi samo tam, kjer razmere v podjetjih to omogočajo. Želeti pa je, da se to omeji kolikor je največ mogoče.
*	Električne žarnice za mala gospodinjstva. K omejitvam prodajanja žarnic v letnih mesecih j« Reichsstelle za električne izdelke dovolilo, da gospodinjstva, ki imajo več kakor dva prostora s kuhinjo vred, tudi v času zaporne dobe lahko kupijo žarnice ,če bi drugače en prostor ostal brez razsvetljave. V to svrho je pa potreben listek od gospodarskega urada. Za razsvetljevanje stopnišč, kleti, zaklcfnišč itd. pa ni dovoljeno prodajati žarnice Za te prostore si lahko uporablja žarnice, ki se v hiši prištedijo s štedljivo uporabo električne razsvetljave.
*	Predpisi o nakupu otroških čevljev. Gemeinschaft Schuhe je odredila, da so stopili kontrolni odrezki dve, na četrti oblačilni karti za otroke v drugem in tretjem letu starosti in kontrolni odrezek šest, četrte oblačilne karte za fante in
Samt. Können Sie mir in 3 Tagen einen Anzug nach Maß machen? Ja, aber Sie können auch einen fertigen Anzug haben. Diese Handschuhe sind mir zu klein, ich brauche Nummer 7. Probieren Sie bitte diese. Ja, diese passen mir sehr gut. Zeigen Sie mir bitte Ihre Muster. Wann kann ich zur Probe kommen? Morgen ab 15 Uhr. Der Rock paßt mir nicht, er ist mir zu eng. Bitte, bügeln Sie mir diesen Anzug bis morgen. Unser elektrisches Bügeleisen ist kaputt. In diesem Kaffeehaus ist weder ein Schirmständer noch ein Kleiderrechen, man muß Mäntel, Schirme und Stöcke in der Kleiderablage lassen.
II.	Beantworten Sie folgende Fragen: 1. Wann
tragen wir Hemden mit offenen Kragen? 2. Was tragen wir im Bett? 3. Wann nehmen wir einen Schirm? 4. Wer macht Anzüge? 5. Wer macht Blusen? 8. Was macht der Hutmacher? 7. Was macht die Modistin? 8. Was für einen Stoff wählen wir für einen Abendanzug? 9. Sind Sporthosen kurz oder lang? 10 Wo kauft man fertige Anzüge? 11. Wann tragen wir warme Überzieher? 12. Womit
näht der Schneider die Anzüge? 13. Womit bügelt man dia Wäsche? 14. Wie ist ein Pelzmantel?
III.	Preobrazi naslednje stavke: (Beispiel: Ich habe einen neuen "Anzug — mein neuer Anzug.) 1. Du hast neue Sockenhälter. 2. Er hat einen seidenen Schlafanzug. 3. Sie hat ein elegantes Kostüm. 4. Wir haben seidene Krawatten. 5. Ihr habt lederne Schürzen. 6. Die Kinder tragen kurze Unterhosen.
IV.	Izpopolni naslednje stavke: 1. Wir hängen den Hut an ... 2. Wir tauchen die Feder in ... 3. Wir geben den Schirm In... 4. Wir
dekleta od tretjega do 15. leta starosti, z veljavnostjo z dne 15. maja 1943 v veljavo za nakup čevljev. Kontrolni odrezek dve opravičuje za nakup enega para čevljev, kontrolni odrezek šest za fante in dekleta v četrtem letu starosti, pa za en par čevljevj za fante in dekleta po dovršenem četrtem do 15. leta pa za nakup enega par« lesenih sandal.
*	»Trije ledeni možje.« Pravijo jim tudi »ledeni svetniki« (Pankracij, Servacij, Bonifacij). Pravzaprav pa niso samo trije, ampak jih je z Ma-mertom in Zofijo vred kar za celi kvintet. V naši pratiki imajo vsako leto redno določene svoj« »praznike«, začenši od 11. maja. Pozna jih vse in vse se jih — boji Posebno tam zunaj na poda-želju, kjer so v tem času že vrtovi v cvetju, vi-nogradi v pogonu, polja in travniki v bujni rasti. Po mestih pa ljudje silijo že v poletna obleke in v kopelji na prostem. Zlasti letos, ko je bil april tako poletno topel in že vse preveč suh. Zdaj pa naenkrat kar preko noči tak prevrati Opoldne še preko 30° C ,zvečei nad 20, po noči (pri odprtem oknu) pa te prebudi čuden hladi toplomer kai» morda še 10j a čim bolj proti jutru, tem hitrej« pada do 4 ali pa celo pod ničlo (če je med tem po hribih zapadel sneg ali se je že vtihotapil tudi že v doline. Pa ni vselej tako hudo kakor se na prvi pogled vidi. Če temu povratku zime ne sledi takoj zjasnitev ob ledenem severniku in se izmenjava na lepše vreme izvrši bolj polagoma, j« tak kratek zimski »mimohod« še celo blagodejen, zlasti če je bila (kakor n. pr. letos) pred tem daljša suša. Ta vremenski pojav pa ni vezan na rednost časa v dneh z napisom »ledenih svetnikov«. Nastopi že lahko preji navadno pa pozneje; da, celo še do konca junija. — Izmed ugibanj o raznih vzrokih te vsakoletne naravne prikazni imajo dozdaj še največ verjetnosti — ledene gore, ki se ob tem času sproščajo od severnega tečaja in se v ogromnih ploščah kot gore pomikajo proti našim celinam. Letos pa imamo posebno ugodno priliko opazovati in saj ▼ bistvu ugotoviti globlji vpliv, oziroma kaj pravzaprav povzroča strah pred ledenimi svetniki«. In tozadevno prihaja v prvi vrsti ▼ poštev sonce i svojimi zloglasnimi »pegami«, ki zlasti letos povzročajo toliko usodepolnih motenj v naši atmosferi in od tam tudi širom naši zemlji (potresi, psloh vremenske izrednosti). Za soncem prihaja sploh vremenske izrednosti). Za soncem prihaja vega krajca)	"P"
*	V Belgradu Je prepovedano povišanje najemnin. Komisarijat za cene in mezde v Belgradu je prepovedal vsako samovoljno povišanje najemnin. Za nova poslopja se bodo najemnine šele določile.
lesen einen Artikel in ... 5. Wir sehen Wolken an ... 6. Wir schneiden das Fleisch mit... 7 Die Fische schwimmen in... 8. Die Vögel fliegen in ...
Wörter.
ab (zeitlich) — od (časovno) .
allerdings — vsekakor
Artikel (m) — članek, člen, roba, blago
Baumwolle (w) — bombaž
Bügeleisen (•) — likalnik
Bügelfalte (w) — guba (pri hlačah)
bügeln — likati
Büstenhalter (m) — oprtnik
empfehlen — priporočati
fließend — tekoč, -a, -e
Frack (m) — frak
Hahn (m) — petelin, pipa (pri vodovodu)
Hemdhose (w) — srajca in hlače (kombinirano!
Hosenträger (m) — naramnice
Hutmacher (m) — klobučar
Interesse (t) — zanimanje
Kaffeehaut (s) — kavarna
Kleiderablage (w) — garderoba
Klelderkarte (w) — karta za obleke
Kleidung (w) — oblačilo
Kleidungsstück (t) — kos obleke
Kombination (w) — kombinacija
Konfektionsgeschäft (s) — konfekcijska trgovin»
Kostüm (s) — kostim
Kragen (m) — ovratnik
Kunststopperei (w) — umetnostna krpalnlca
kürzen — krajšati
Laib (Brotl) (m) — hlebec
lassen (läßt) — pustiti (pustim)
Lederhose (w) — irhaste hlač«
ledern — usnjen
legen (Eier) — nesti (jajca)
Leitartikel (m) — uvodni članek
* Boljševiški množinskl umori pri Katyn-u io tudi Spodnještajercem svarilen vzgled. V Cilli-ju in v Marburg-u je organizacija »Steirischer Hei-matbund« v svojih propagandnih omaricah razstavila originalne fotografske posnetke strašnega grozodejstva, ki so ga zakrivili Sovjeti. Naše prebivalstvo se lahko na lastne oči prepriča, kako je brutalni boljševizem pomoril z ustrelitvijo v tilnik 12 tisoč poljskih oficirjev, ki so jim kot vojni ujetniki padli v roke. Kakor smo o slučaju že poročali, so ti oficirji leta 1939., po zasedbi vzhodnega dela Poljske po Sovjetih padli v roke Sovjetom, ki jih niso odvedli v ujetniška taborišč«, temveč po zloglasni policiji GPU pomorili. Dejanj« se j« vršilo v gozdovih blizu Smolenska, blizu kraj«, ki mu pravijo Katyn. Trupla mrtvih oficirjev so nato pokopali v velikih grobovih ter čez iste pustili travo rasti. Nedavno so pa nemška oblasti, ki so že leta 1941. zasedle Smolensk in okolico, po naključju odkril« te žrtve, ki jih ledaj pregledujejo razne zdravniške komisije In odbori Mednarodnega Rdečega Križa. To, kar se tem komisijnm odpira z izkopavanjem žrtev, je nekaj tako strašnega In groznega, da je to težko popisati. Fotografski posnetki, katerih kopij« so deloma razstavljene tudi na Spodnjem Štajerskem, nudijo slike nepopisne poživinjenosti, ki jo je imožen samo boljševizem. Iz napol propadlih trupel, ki so ležala nametana na kupih, kakor drva eno na drugem, so iz žepov uniform izvlekli sedaj razne dokumente, kakor legitimacije, pisma, «lik* žen, otrok in nevest, in se je pri tem lahko identificiralo že veliko število žrtev. Popolnoma nevtralni in nestrankarski zdravniki nevtralnih držav so, kakor dokazujejo tudi slike, popolnoma zanesljivo ugotovili, da gre za grozodejstva bolj-»evikov, kakor ga je nemško časopisje popisalo. Primer sam je pa vsem narodom lahko vzgled, česar so zmožni komunisti in da ja na nas vseh, da se vsak na svojem mestu bori zoper to nevarnost, ki nam preti iz vzhoda in jo mora nemška oborožena sila s svojimi zavezniki odpraviti enkrat za vselej.
*	V Nemčiji tvorijo meščani večino. S porastom Industrija in razvojem velikih mest Je število mestnega prebivalstva N«mčij« preseglo it«viIo ljudi na podeželju. Po statistiki iz leta 1941 stanuje 60 % vsega prebivalstva po mestnih in 40 •/• po podeželskih občinah. Ta razvoj je pospešila nekoliko tudi sedanja vojna, ki zaposluje ogromno itevilo prebivalcev. Tam, kj«r stojijo tovarne, so pa navadno mesta, r kolikor niso. pa radi industrije nastanejo. Po vojni s« bo to stanja verjetno spremenilo.
*	Vrhovni poveljnik ameriških čet ▼ Angliji imrtao ponesrečil. Kakor je uradno sporočilo
vrhovno poveljstvo ameriških čet za Anglijo, se je poveljujoči ameriški general »na evropskem bojišču«, generalni poročnik Andrews, ponesrečil v pondeljek o priliki neke letalske nesreče. Andrews je bil general letalstva in je prevzel v februarju letošnjega leta vrhovno povelje nad celokupnimi ameriškimi letalskimi silami v Angliji.
*	Požar Je vpepelU športno lopo v Kodanju. V Kodanju je do tal zgorela neka lesena športna lopa, ki je stala 140 000 kron. Požar je nastal po ugotovitvah policije vsled eksplozije neke bombe.
*	»Arbeitsbuch« tudi za inozemske delavce. Generalni poverjenik za vpostavo dela je izdal odlok, po katerem bodo uvedli za inozemska delavce delovno knjižico (Arbeitsbuch) po posebnem vzorcu. Take delovne knjižice bodo prejeli v Reich-u zaposleni inozemski delavci. Mimo tega bodo uredili v Berlin-u posebno centralno kartoteko, ki bo vsebovala tekoče podatke o osebi in zaposlitvi imejitelja delovne knjižice.
*	Mandžurski cesar Pu Ji je prispel na svojem inšpekcijskem potovanju dne 3. t. m. v južno-mandžursko mesto Anto, kjer je najprej opravil svojo molitev v tamkajšnjem templju. Nato je pregledal urade, tovarne in druge znamenitosti. Istega dne je sprejel japonskega guvernerja v Koreji in druge japonske ter mandžurske osebnosti.
*	Kitajska mladina je dne 5. t. m. praznovala v Nankingu svoj mladinski dan. Predsednik kitajske vlade je v posebni poslanici izrazil upe, ki Jih goji kitajski narod na tsmelju svoje mladine ter je mladino pozval, naj izpolnjuje svoje važne naloge.
*	Siameška dvojčka v Odesi. V Odesi je porodila neka delavka dvoje skupaj zraslih otrok, ki sta pa kmalu po sicer gladkem porodu umrla.
*	Potresna opazovalnic« v Faenzl (Italija) ja zabeležila v torek ob 4.13 uri močan potres. Epicenter potresa sa j« nahajal oddaljen kakih 10.400 kilometrov.
*	Nov šef oskrbe za angleško mornarico. Konteradmiral Pegram Je bil imenovan te dni namesto odstopivšega rlceadmirala John Cunningham« za šefa oskrbe angleške mornarice.
*	Za finske tovariše. Na finski fronti zoper Sovjete stolefi nemški vojaki so priredili zbirko za ranlene finsk* vojake ter nabrali 1,3 mili j. RM.
*	Denar volnlh ujetnikov. Odkar smo ▼ vojni, izdaja naša oborožena sila za volne ujetnike lasten denar, ker uletniki ne smelo dobivati nem-iVega denarla. Trtnu denarju pravijo »Lagemeld«. Bakovci so tiskani samo na i»nt strani in glasilo na RM valuto. S tem ujetniškim denarlem si ufet-nlV1 po taboriščnih kantinah tn pri nalašč za to
določenih trgovcih lahko kupujejo svoje potrebščine. Bankovci so v iznosu 1, 5 in 10 Rpf, naj-vijši bankovec je za 10 RM Ta denar držijo po-tovo denarni zavodi v svojih zalogah ter skrbijo za zamenjavo.
*	Nov hrvatski poslanik v Berlin-u. Bivši prosvetni minister protesoi Stepan Rastkovič je postal poslanik v Berlinu. Rastkovič je bil v času avstro-ogrske monarhije pri takratni hrvatski deželni vladi srednješolski nadzornik, položaj, ki ga je zavzemal tudi pod jugoslovanskim režimom. Po ustanovtvi neodvisne države Hrvatske je postal državnih tajnik v prosvetnem ministrstvu in pozneje minister. Pri spremembi vlade oktobra 1942 je bil imenovan članom državnega sveta.
*	Elitni polk Italijanskega letalstva. Ustanovili so polk, ki je dobil naziv po znanem velikem
j afriškem bojevniku vojvodom de Aosta. Ta zračni naskočni polk, katerega padalci so prvi navalili v Tunis in se pozneje tudi vedno povsod odlikovali, je namenjen v glavnem za zasedbo, sovražnih letalskih oporišč in uporabo istih za lastna poveljstva. Polk je razdeljen v tri odrede: 1. bataljon »Loretto«. 2. Bataljon skakalcev ali padalcev in 3. stotniio za akcije na zemlji.
*	Angleži so izgubili podmornico »Tnrbulent«. Angleška admiraliteta je morala priznati pred par dnevi izgubo svoje podmornice »Turbulent«, ki je bila zgrajena šele leta 1941 izpodrivala ie 1090 ton. Oborožena je bila s topom kalibra 10 2 cent'metrov ter z desetimi torpednimi cevmi. »Turbulent« je 52 podmornica, čije izgubo . ie morala angleška* admiraliteta doslej priznati. Prišteti pa je treba še sedem podmornic grškega, holandskega in norveškega porekla, ki so prav tako služile pod angleško zastavo.
*	Novi japonski podmorniški uspehi v Jugo-zapadnem Pacifiku. Po uradnih poročilih so japonske podmornice te dni potopile v Jugozapad-nem Pacifiku troje transportnikov po 12.000 brt., neko nadaljno transportno ladjo z 8000 brt. in še neko drugo s 6000 brt. S tem je japonska mornarica potopila v času med 28. marcem in začetkom meseca maja 35 transportnih ladij s skuDno tonažo 220.000 brt. Potopljene ladje so bile na-tovorjene z orožjem, gorivom in živežem.
*	Letalski alarm v New Vorku. Preteklo nedeljo so imeli v New Yorku letalski alarm. Policija izsleduje sedaj, kakšna letala so bila neki vzrok za ta alarm.
*	Smrt znanega bolgarskega zgodovinarja. V Sofiji je umrl znani zgodovinar, profesor dr. Mutavčijev. Pokojnik je bil častni član univerze v Wien-u ter član Nemške akademije v Mun-chen-u.
Loch (s) — luknja Mafl (s) — mera
nach Mafi — po meri	__..
Modistin (w) — modistka Mottenpulver (s) — prašek proti moljem Muster (s) — vzorec nächster — naslednji
passen (etwas paBt mir) — prilegati se (nekaj
mi prilega) Pelz (m) — kožuh Pelzmantel (m) — krzneni plašč Preislage (w) — višina cene Probe (w) — poskušnja probieren — pomeriti
Problem (s) — problem, naloga, vprašanje
Pullover (m) — pulover
Punkt (m) — točka, pika
Pyjama (m) — pižama
Qualität <w) — kakovost
Rundfunk (m) — radiooddaja
Samt (m) — žamet
Schal (m) — šal
Schirm (m) — dežnik
Schirmständer (m) — stojalo za dežnike
Schlafanzug (m) — spalna obleka
seiden — svilen
Smoking (m) — smoking
Socke (w) — kratka (moška) nogavica
Sockenhalter (m) — podveza
Sportsmann (m) — športnik
stärken — ikrobiti
Stock (m) — palica
Strumpfhalter (m) — podveza
tauchen — pomočiti, potapljati
Theater (s) — gledališče
Tinte (w) — črnilo
Umgebung (w) — okolica
Uniform (w) — uniforma
Unterhemd (s) — spodnja srajca Unterhosen (w) — spodnje hlače Unterrock (m) — spodaj« krilo Obernehmen — prevzeti Überzieher (m) — površnik ' wählen — izbirati
Wasch« (w) — perilo wenn — če
wiedersehen — zopet videti Witz (m) — dovtip zeigen — (po)kazati zerdrückt — zmečkan
DROBIŽ
■ Amerikanci ne poznajo zemljepisja. Poročevalec ameriškega popoldnevnika »P. M.« je v Či-kagu obiskal uredništvo konkurenčnega lista »Chicago Tribune«, kjer ja naletel na samega lastnika in izdajatelja. Gospoda sta se lepo razgo-varjala, kako bi se dalo po tej vojni razdeliti svet. Logično je, d« je pri debati največ govoril izdajatelj, medtem ko j« poročevalec poslušal. Med drugim je rekel, da bi se angleški imperij moralo obrezati tako, da bi Zedinjene države dobile Avstralijo, Novo Zelandijo, Kanado, Sotlandijo in grofovino Wales. To svojo tezo je zaključil z besedami: »Napravite ii teh dežel državo Zedi-njenih držav, kakor je Narddakotal Sedaj imamo 48 združenih držav, pozneje bomo pa imeli nekatere več«. Poročevalcu je to kar zaprlo sapo. Da bi Avstralijo in Kanado po vojni radi imeli Amerikanci, mu je bilo seveda že- znano. O Sot-landiji je pa doslej slišal samo, da poznajo tam najboljši whisky, medtem, ko je o pokrajini Wales čital, da je princ ali vojvoda waleški imel poklicne težave, ker je poročil neko ločeno Ame-rikanko. V mnenju, da lastnik konkurenčnega lista gotovo dobro pozna zemljepisje in razmere, je svoj obisk kratkomalo proglasil za interview ter ga v svojem listu serviral bratcem. Če pa sedaj kdo misli, da so ameriški bralci lista »P. M.« po- j slali uredništvu kake popravke ali priznanja, je j
v zmoti. Se manj se je kdo članku smejal. Amerikanci so s svojimi praznimi glavami, ki z uredniki vred nimajo pojma, kje leži Sotlandija in kaj je pokrajina Wales, vse te prismodarije, dobro prebavili.
■ Amerikanci ne poznajo navdušenja in požrtvovalnosti za vojno. Iz Amerike prihajajo poročila, da izostaja dnevno 6 odst. vseh delovnih posad od dela. To pomeni, da izgubi ameriško gospodarstvo letno 1 milijon delovnih sil, ki iz malomarnosti ne prihajajo v tovarne. Ko so časnikarji povpraševali ameriške delavce po vzrokih nerednega dohajanja na delo in v službo, so jim ti odgovorili, da jijn petdevno delo v tednu omogoči zadosten zaslužek. Ce si na lastno pest ukradejo v tednu po en prost dan, storijo to zato, da bi po svojem delu imeli tudi čas za razvedrilo in uživanje ter uporabo zaslužene plače. Istočasno se pa morajo državni uradi raztrgati s pisanjem odlokov in nasvetov, da bi narod več delal in manj konzumiral
*	Nov ministrski predsednik na Severnem Irskem. dosedanji severoirski ministrski predsednik J. M. Andrews je podal ostavko na svoj položaj, Za njegovega naslednika je bil imenovan njegov dosedanji namestnik Sir Basil Brooke
*	Protikomunističen zavod v Odesi. V okviru vseučilišča v Odesi so ustanovili zavod za proti-komunistično propagando in znanstveno raziskovanje.

Seit« 14.
»Štajerski gospodar«
8. Mai 1943.
Schnellboote zerschlagen ein Geleit
Von Kriegsberichter Emil Ronsiek.
PK. Hart und schwer ist der Kampf, den die Schnellboote heute vor der englischen Küste zu führen haben. Führungsstab und Flottillen stehen vor schweren Aufgaben. Aber noch immer sind sie gemeistert worden, noch immer hat ein großer Erfolg so manchen vergeblichen Einsatz belohnt, wunderbar belohnt. Zähigkeit und Verbissenheit und nie erlahmender Angriffsgeist, das sind die Parollen der Schnellbootmänner, die sie immer wieder erneut zu ihren Erfolgen führen. Schnellboote führen den Krieg unmittelbar vor der englischen Küste, wo sie die gesammelte Abwehr des Gegners zu treffen Vermag, wo sie allen verfeinerten Methoden moderner Seekriegführung unmittelbar ausgesetzt sind. Umso höher sind ihre Erfolge zu werten. Sie stehen als ein leuchtendes Fanal in der Geschichte dieses Seekrieges Die Schnellboote tragen den Tonnagetod vor die Häfen des seegewaltigen England und verstehen auch da, wo es seine Schiffe längst in Sicherheit wähnt, sie noch tödlich zu treffen^ Was den U-Booten in den Weiten der Ozeane entkommen ist, steht unter der tödlichen Bedrohung der deutschen Schnellboote, wenn es sich den Küsten nähert. Und immer mehr Schnellboote werden gegen die englische Küste vorstoßen und dem Engländer keine Ruhe gönnen.
In der Nacht zum ... April verließ erneut ein deutscher Schnellbootverband unter Führung des Korvettenkapitäns Kl. seinen Stützpunkt, um Häfen vor der englischen Südküste anzupirschen. Stund« um Stunde geht die Fahrt über die See, die fast spiegelglatt ist und die nur von einer langen Dünung, die aus West kommt, leicht bewegt wird. Allzusehr mögen wir diese Ruhe nicht. Sie ist trügerisch und verräterisch. Dazu ist heller Mondschein. Die Sicht ist gut. Nur vor der englischen Küste stehen leichte Nebelschwaden. Aber die Schnellboote durchstoßen sie. Dann ist wieder klare Sicht. Der Flottillenchef hat die Boote weit auseinandergezogen, um ein großes Seegebiet zu kontrollieren. Und kaum sehen sie dieses Seegebiet ein, da haben sie auch schon Schatten in Sicht. Noch staht der Geleitzug ab und die Boote müssen Fahrt aufnehmen, um an ihn heranzukommen.
Dann haben sie das Geleit vor sich. Es strebt dem großen Hafen an der «ngllschen Südküst« Falmouth zu. Aufgeregt sichert ein'englischer Zerstörer der »Hunty«-Klass« zackt mit hoher Fahrt nach Norden, wendet und kreuzt nach Süden. Jetzt die richtige Schußposition abwarten. Das sind Minuten, Sekunden höchster Nervenanspannung, höchster Konzentration. Das Führerboot liegt in günstiger Schußposition. Dann Ist der richtige Augenblick da. Noch hat der Zerstörer die Boote nicht bemerkt. Jetzt klatschen die Torpedos Ins Wasser, Jetzt surren sl« davon. Was Augen hat, verfolgt ihr« Bahn, sodaß das Herz vor Spannung stillzustehen droht.
Zwei Torpedos — der Zerstörer fliegt auseinander.	l '
Sekunden, Minuten, eine Ewigk«it ist das, von
Sicherheit und Zweifel erfüllt. Trefferl Beide Torpedos haben getroffen. Es krachtl Ein« gewaltige Sprengwolk« ist zu sehen in der mondhellen Nacht. Dann steigt eine weiß« Wolke hoch, das sichere Zeichen, daß die Kesselanlage getroffen ist und in di« Luft gejagt wurde. Als die Explosionswolke sich verzieht, ist nichts mehr zu sehen. Der Zerstörer Ist verschwunden, ausgelöscht, in Sekunden weggefegt.
Fast gleichzeitig schießt das zweite Boot d«r Führerrotte. Ein Tanker und ein Dampfer liegen in seinem Schußfeld. Wieder dl«se an den Nerven reißenden Minuten, da dl« Torpedos ihre gurgelnde Bahn ziehen. Ein Torpedo trifft. Er trifft den Tankei am Bug. Das Vorschiff wird abgerl-ßen. Der Tanker fängt an zu brennen. Noch schwimmt er. — Erneuter Schuß auf diesen noch
immer schwimmenden 4000-Tonnen-Tanker — Fehlschuß.
Ein toller Feuerzauber wächst aus der Nacht.
Jetzt ist es lebendig geworden. Am Horizont stehen Leuchtgranaten und erheilen die Nacht. Aber in kühnem Entschluß läuft die Führerrotte erneut zum Angriff auf den Tanker an. Schon sind kleinere Fahrzeuge an den noch schwimmenden Tanker herangeschoren. Da trifft diesen der Fangschuß. Er bricht auseinander, sinkt ab, noch eines der kleinen Fahrzeuge mit sich reißend, das zu seiner Bergung längsseits gegangen war.
Zur gleichen Zeit stößt auch die zweite Gruppe der deutschen Schnellboote, unter Führung des Kapitänleutnants M. auf den Geleitzug. Auch sie trifft auf einen Zerstörer, der das Geleit im Süden sichert. Die Rotte läuft zum Angriff an, wird aber abgedrängt. Die Boote setzen sich ab, aber sie verlieren den Gegner nicht aus den Augen. Lange Zeit müssen sie lauern und auf und ab stehen. Das ist Verbissenheit und Zähigkeit. Dann setzen zwei Boote zum Angriff an. Der Zerstörer ist nicht allein. Ein Artillerieschnellboot und ein Vorpostenboot hat er bei sich. Da aber laufen auch schon die Torpedos. Nur ein wenig später fliegt auch dieser Zerstörer in die Luft. Die Schnellboote greifen in kühnem Angriff das englische Schnellboot und den Bewacher mit Bordwaffen an Nach 15 Minuten harten Kampfes ist der Gegner niedergekämpft. Schon machen sich die Boot« bereit, um die feindlichen Schiffe zu entern.
Da jagen wieder englische Zerstörer. Sie dek-ken die Boote ein mit Seezielbeschuß und mit dem Feuer all ihrer Maschinenwaffen. Der Plan, die englischen Schiffe zu entern, muß unter dem schwerem Beschuß der überlegenen Zerstörer aufgegeben werden
Zäh und verbißen hängen sie am Feind.
Einer der Dampfer des Geleitzuges versucht, in der entstandenen Verwirrung zu entkommen. Er kehrt um und drei Bewacher versuchen ihn zu beschützen. Er muß eine wertvolle Ladung haben. Aber schon hat eine weitere Rotte unserer Schnellboote seine Bewegung erkannt. Sie läuft zum Angriff an. Fehlschüssel Aber sie lassen nicht nach. Eines der Boote verfolgt ihn. zäh und verbißen, bis sich ein« gute Schußposition ergibt. Und dann treffen Ihn zwei tödliche Torpedos. Noch im Absinken nimmt das Boot den Dampfer unter Beschuß mit Bordwaffen. Erneut jagen englische Sicherheitsstreitkräfte heran und überschütten die deutschen Schnellboote mit ihrem Feuer. Nun können sie das Sinken des Dampfers nicht mehr beobachten, se müssen dem Beschuß der Zerstörer ausweichen. So stürmen sie durch die weiß «rleuchtende Nacht, jagen davon so schnell, wi« si« gekommen sind. Aber welcher Dampfer kann zwei sicher getroffene Torpedos vertragen, auch wenn es ein Dampfer von 4000 Brt. ist.
Eine Stunde hingen diese deutschen Schnallboote in dieser Nacht am englischen Geleitzug. In immer erneuten kühnen Vorstößen haben sie die Sicherung vernichtet oder in verwegenem Angriff durchbrochen. Sie haben zwei Zerstörer, «1-9en Tanker und «inen Dampfer von je 4000 Brt. versenkt) si« haben ein Vorpostenboot und «in Motorkanonenboot mit Bordwaffen niederge-kämpf und ein weiteres englisches Fahrzeug von der See verschwinden sehen. Das ist ein stolzer Erfolg.
Und diese harten erfolgreichen Kämpfe geschahen angesichts der brennenden Leuchtfeuer von Falmouth, angesichts des Hafens, in dem sich die Engländer schon in Sicherheit wähnten. Aber er ist nicht sicher, weder in dan Weiten der Ozeane, noch vor der Einfahrt seiner Häfen. U-Boote und Schnellboote bleiben unerbittlich an seinen Fersen.
SICILIJA
Razvoj bojev v Afriki, Je spremenil italijanski otok Sicilijo v nekakšno najbolj izpostavljeno trdnjavo južnega dela Evrope. Neprestana bombardiranja iz zraka dokazujejo, da se Anglosasi iz svojih afriških letalskih baz in iz. otoka Malte trudijo ugotoviti, ali, kako in kje bi se je mogli polastiti in jo vsaj poškodovati, pa naj si bo vo-
jaške objekte ali civilno prebivalstvo. Iz tega j« do neke meje razvidno, kam pes taco moli. Sicilija j« pač ogromne važnosti radi svoje leg« v Sredozemskem morju med Evropo In Afriko.
Sam pogled na zemljevid pove, da j« Sicilija ključ in usoda v Sredozemskem morju. Kdor j« v posesti Sicilije, lahko (tudi, č« je afriška obala v rokah nasprotnika) v največji meri kontrolira sredozemsko morsko cesto, ker
PK-Aufnahme: Kriegsberichter Knödler (Wb)
Die Maschinengewehrgruppe einer Gebirgsjägerkompanie. Sie hat sich ihren Laufgraben bis zur Maschinengewehrstellung von einem zerschossenen Haus aus gebaut. Unter dem Haus befindet sich ein wohnlich eingerichteter Bunker.
lahko zapre zapadni del Sredozemskega morjt od vzhodne strani ter s tem hkrati odreže tudi angleški Gibraltar od Aleksandrije v Egiptu, ki je tudi v angleških vojaških rokah. Na ta način se lahko drži angleško-ameriško morsko silo razdvojeno v dva dela ter jo prisili, da preva-ža preskrbo vsega, kar potrebuje za svoje čet« v Libiji in v Egiptu, iz Anglije in Amerike, po veliko daljši poti preko Kapstadta in Rdečeg« morja. Sicilija je največji sredozemski otok, ki se ga lahko primerja z nekakšnim mostom med Evropo in Afriko. Obala Tunezij« leži komaj 150 kilometrov oddaljena od Slcllij«, kar preletlj« danes moderna letala v pol ure.
Ce prečltamo zgodovino Sicilije, j« ta otok i« bil vedno mikaven in vabljiv xa osvajalca. Privlačnost je bila že od nekdaj v tem, da je njegova lega strategično zelo važna, in ker Je pokrajina drugače tudi razmeroma rodna pridelovalka pšenice. Ni čuda, da je radi tega obvlado-valec Sredozemskega morja hot«l hkrati biti tudi gospodar in lastnik Sicilije. To je dalo povod, da je bil otok že večkrat pozorišče krvavih bojev, kakor Indogermanov zoper Semite ter Grkov in Rimljanov zoper Feničane. Po rimski dobi so se na tem otoku spoprijeli Vandali in Goti. Pozneje je otok padel pod Bizantince, ki ga p* pred Arabci niso mogli obraniti. Arabce so «t podvrgli Normani, prevzeli so .pa arabsko kulturo. Ta sredozemski otok le pozneje tvoril ja- ', bolko razdora tudi med nemškim cesarstvom la papeštvom. Vladavina otoka je stopila v zvezo z Napuljem, nakar je otok zopet padel ood ram» vladarje iz hiš Anjou, Bourbon, Habsburg in š«-le leta 1860. je Italijan Garibaldt z Italijanskimi četami zasedel otok ter ga združil z italtjansk« celino. Bilo Je to v dobi združitve in ustanovitvi nove kraljevine Italije.
Sicilija je obljudena s plemenom, ki Je prevzelo mnogo arabske, normansk« in španske krvi- V njeni zgodovini J« pomembna velika no< leta 1282. kot takozvana sicilijanska večernic». Siclltjancem je takrat ilo z» krvavo obrambo. Prebivalstvo se je namreč uprlo ter pomorilo vs« na otoku živeč« Francoz«, ki so se naselili pod vladavino Anjou. Zgodovinska izročila govorijo od 8 do 20 tisoč žrtev. To zgodovinsko vstajo so Anglosasi v mnenju, da so Sicilijand danei siti Italije, kakor so svoječasno bili francoskih vsiljivcev v 13. stoletju, hoteli izkoristiti, da bi otočane nahujskall za letošnjo veliko noč k novi velikonočni sicilijanskl večernicl. Iz svojih letal so z letaki pozivali Sicllijance, da se naj upre-Jo, kakor so s« uprli pred več kakor 700 leti ter pokončajo vs« Italijanske vojak« In pristaš« fašizma, ki so na otoku.
IZ CAHSTVA PtrnOPC
Razum rastlin
Belgijski pisatalj Maeterlinck ja napisal lepo knjigo o cvetlicah, kjer opisuje, kako se med navidez pokojnim in v usodo vdanim rastlin-itvom neprestano bije trdovraten boj z ozkosrč-nimi priročnimi zakoni. Rastline skušajo uiti sponam korenin, pobegniti iz tesnega kroga, ki jim je odmerjen in se razmahniti nekam daleč po širokem svetu. Rastlina »ne mara« poginiti tam, kjer je rasla, marveč jo vleče na potovanje, venomer' »stremi« po tem, kako bi raztrosila svoj rod po širni zemlji. — Kdor se poslužuje takih Izrazov v opisovanju življenjskih pojavov, ki jih opazuje v rastlinstvu, mu že avtomatično priznava zmožnost občutenja in preudarj anja In Maeterlink dejanski govori o inteligenci rastline. Sličen naziv je dal tudi izvrstni botanik Adolf Wagner svoji knjigi »Razum rastline«, ki s« temeljito bavi s temi tajinstvenimi pojavi inteligentnosti, katere ni mogoče odrekati rastlinam.
Človek rad samo samemu sebi priznava inteligenco xn razum, ali kdor je v stanju brez predsodkov opazovati in razmišljati o pojaviti izven lastnega sveta, mora slednjič tudi rastlinam priznati neko zavestnost, čeprav v drugačnem imislu, kakor velja za živali, ki se jim prav tako ne more odrekati nekaj višjega življenja. V rastlini je neki naravni preudarek čeprav mu zanost niti glede izvora niti glede načina delovanja še ni prišla do dna.
»Volja zmerom najde pot« — pravi pregovor. In rastlinstvo je dejanski našlo nešteto potov, po katerih se izmika iz tesnega, od narave odmerjenega mu kroga 2e zvijače in vabila, s katerimi vab; cvetje žuželke, da ga oplajajo, so ja čuda mnogolicne in inteligentne, a vendar še malenkostne v primeri s pretkanimi metodami, ki se Jih poslužuje rastlinski plod, da pride iz ozkega okrožja svojega nastanka. Tu je vredno najprVo omeniti tako zvane ptičje sadeže, med katere »padajo Jagode in sadje. Francé jih imenuje »ku-riozno« sredstvo, s katerim si ume rastlina še na lesen svojega življenja nadomestiti noge, ki jih ¡»ma da spravi svoje potomstvo h kruhu drugje tjer je sama zelenela Kakšno prirodno mišljenje n kolikšna razumnost se kaže v tem, da ti šari iel,e tnkrat Popolnoma razvijejo svoje zapeljive lastnosti, ko je seme v njih - zaplodek novega življenja, že zrelo. Lepi, sladki, aromatični •ade* se razvije samo semenu v pomoč. Včasi se ■ loti[° Ptl0« tudi nezrelega sadja, ali pravl-oma ga jedo le popolnoma zrelega, ko je seme e ugodno, da opravi svojo nalogo. Kako pret-j. — da si ogledamo neki drug primer — si
M drevo t\SpraVlJn Pri]Cpi	îrT,o
™	bo začela svoje zajedalsko
in»? i	Î8k0r grah ve'ike be,e jagode
!?_ ? "»dke in lepke, tako da se nekaj mesa , brnenjem vred nrilepl ptici n« kljun Ker si žfva-
e oln «?JrT, e. T0™"'	najbližjo
Brlleni	nadležnega lepiva Na ta način se
Zo	.na oddrmMia ^onko
preskrbljeno	" ^ " » «
J"k„d° ?e	Ootovo spominja iz otroških lat
•di nhlfr rePïha' ' kateriml - otroci tako di obmetavajo, kar s« bodičaste kroglice tako
»de opri jemlje Jo obleke in la». Repuhovo seme
1 TJ. P,°Ziiiai odal° 1 dr°bnimi kavaljci, J . 1 nJ'mi '«hko oprime živali, ki se osmuk-»•jo mimo, m da trn na ta način s tujo pomočjo rese . drugam. To J. konec koncav popolnoma »dolžno orožje, «Ji nekatere sorodne v juto" Afriki domače rastline so izoblikoval« t« kav«ljc« t «traîna bodala, ki se bivolom in antilopam na P4*1 ,ad8ro ▼ nozdrvi. S« nevarnejši so sadeži Mke južnoafriška pustinjske trave, ki so posajeni i nekakšnimi močnimi trnki. To rastlino mora pomagati širiti sam ponosni lev, ki često plača ntljeno mu uslugo s življenjem. Trnki s« mu Umreč zad«ro v koto in če si Jih skuša izdretl z »brni, si rani ir«lo, posledica t«ga pa J« ogno-jtnji lluzuic, ki postane včasi tako boleč«, da «T»r ne more r«č jastl ln od lakote pogina.
Utalne priprava, ki so Jih ustvarile rastline ta iszllrjenj« svojega semenja so: propelerska kril-e», zadala, pravcaU krilca za Jadralno letenje, in »lo balončki kakor jih ima n. pr. colutea, rastlin», ki rasta v jutnl Evropi. Ta duhovita rastlina
uspeva celo prav na pobočjih Vezuvovega žrela in dostikrat se da lepo opazovati, kako odnašajo iz žrela puhteči vroči plini izsušene, s semenom napolnjene balončke visoko v zrak in jih potlej trosijo daleč po okolici Kako rastlina tudi eksperimentira, da najde najpripravnejšo obliko propelerskih krilc, nam najlepše kaže javorjevo seme. Pri neki vrsti so krilca bolj zavita kakor pri drugi in od tega je odvisno, kako naglo se ta ali ona vrsta razširi po kakem kraju.
Mnoge rastline opremijo sadeže s plavaškimi pripravami. Če kokosov oreh ne bi imel okrog jedra tako lahkega, zračnega tkiva, ki ga nosi po širnem oceanu, bi bila večina koralnih otokov Južnega morja golih in neobijudenih. In ravno kokosovi orehi, ki jih je zaneslo na evropske
obale, so tudi zbudili v velikih odkriteljih petnajstega stoletja misel, da morajo biti nekje na »zapadu« velike kopnine.
Pogoste so nadalje rastline, ki izstreljujejo svoje seme. Tu najdemo kot pripomočke puščice in loke, katapulte in celo puške, če zadostuje za ta na~ v metoda eksplozije. Ce greš vročega junijskega dne preko gmajne, slišiš vse vprek pokanje lakotnika.
Ce iščemo, kje tiči ta lisa — pravi Maeteihnck — iščemo zaman, kr je prav tako skrita kakor naša živčna moč. In — ali ni to tudi znak inteligence: da pasja vijolica strese semena iz puščice, žlahtna vijolica pa kratko malo spusti kar celo puščico na tla?i Tej se namreč ni treba truditi, ker pač človek misli namesto nje.
o Koliko muh poje lastovica. Doslej se je samo vedelo, da so lastovice silno požrešne, da pospravijo velikansko množino mrčesa na dan, ali številčno ni nihče dokazal te domneve. Dr. E. Jacob pa je letos ujel lastovico, ki se je bila pri letanju nekoliko poškodovala in jo umetno hranil teč tednov zaporedoma. Pokazalo se je, da so^ te živalice res nenasitne Jedo najrajši samo hišne muhe, drugega mrčesa pa ne, in če ga ji je šiloma dajal, ga je kmalu spet izdavila. Muhe so mu dobavljali iz neke konjušnice, kjer so jih lovili v steklene posode, napolnjene z vodo Na muholovce ujetih muh lastovica ni marala. Na dan je pospravila 500 do 600 srednje-velikih muh, v enem samem obroku 40 do 60 komadov. Posamezni obedi so sledili nekako poldrugo uro drug za drugim, ker dalje lastovica skoraj ni mogla prenašati lakote. Ce se torej hoče ohraniti srednje močna lastovica vsaj dva dni pri moči, mora požreti najmanj 1000 muh.
o Nenavaden medicinski slučaj. Neki italijanski list je poročal o nenavadnem medicinskem slučaju. V telesni oteklini 191etnega fanta, ki so jo zdravniki operirali, so našli nerojeno in razvito dete. Operacijo je izvršil profesor Lesy, ki je hkrati šef-kirurg bolnišnice v Faenzi. Po do sedaj podanih znanstvenih izjavah gre za doslej še nerazjasnjen nestvor pri dvojčkih, ker se je eden izmed dvojčkov začel razvijati v telesu drugega, ki je že dorasel. Italijanski list govori o nekem sličnem primeru, ki so ga nedavno doživeli tudi v Franciji. Končno mnenje zdravnikov še ni objavljeno, ker so raziskovanja in preiskave še v teku. Pred leti so tudi v Ameriki opravili operacijo mladega moža, pri katerem so našli nerazvit embrij dvojčka.
o Antična trisobna stanovanja. V današnjem' času malih stanovanj je zanimivo konstatirati, da so bila že pri Grkih tipična trisobna stanovanja, Odkopavanja Demonstenovega mjsta, ki ga je 348 pr. Kr. razdejal Filip Makedonski, so pokazala, da so bile skoraj vse hiše v mestu zidane po enem kop'tu in da so imele večinoma po tri sobe Dnevna soba je bila običajno obrnjena na jug, spalnica in balkonska soba pa proti severovzhodu. V večini stanovanj so bile tudi kopalnice s kadmi, toda brez napeljave tople vode Poleg kopalnice je bila vedno majhna sob^a z odtokom z umazano vodo, ki se je odvajala po kanalih. Kanalizacija je bila skrajno primitivno urejena, toda traina. tako, da se je še	po
23 stoletjih, za silo ohranila. Hiše so stale tesno druga pri drugi, a niso imele hišnih svetilk. Pač niso bile anonimne stanovanjske kasarne, marveč domovi posameznikov. Ce je bila katera hiša na prodaj, je lastnik izobesil kamenito tablico z naznanilom, da »se proda trisobna hišica s kopalnico in balkonom«
*	Bolgarski finančni minister Bojilov je te dni obiskal bivše grške, sedaj bolgarske pokrajine ob Egejskem morju. Obiskal je mesta Seres, Drama, Kavala, Dedeagač, Gimrdjina in otok Tazos
*	Židovski umor v Sofiji. Nekdanji policijski ravnatelj v Sofiji, polkovnik Atanas Pantev, ki je bil leta 1938. na čelu bolgarske. policije zelo strog in pravičen, je postal minuli ponedeljek žrtev atentata. V njegovem stanovanju sta ga neki moški in neka ženska ustrelila v tilnik. Morilca sta pri begu iz hiše bila spoznana kot Žida uspelo jima je pobegniti, ne da bi ju bili doslej izsledili.	'
Kleiner Anzeiger
lüf'r.SlUl'"BV"C?' * RPf' d" ««gedruckte Wort 26 Rpf, J	R®*l'«t.nverk«hr Briefwechsel und Heirat 13 Rpf, du. fett-
gedruckt» Wort 40 Rpf, für all. übrigen Wortanzeigen 10 Rpf, d" fettgedruckte Wort »Rplte Wortpr.1. gilt bt, zu 12® Buchstabe f. Wo . Kannwortgsbühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, bei Zusendung durch Po.» oder Boten 70 Rpf. Auikunftsg.bühr für Anzeigen mit dem Vermerk-„Auskunft in dar Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. Anzeigen-AnnahmaschluB: Am Tag« ror Erscheinen um 16 Uhr. Kleine Anzeigen Warden nur gagen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige 1 RM
Zu verkaufen
Gut« Stute verkauft e. tauscht für Obstmost. Gasthaus Löschnig, Lendorf 35, Marburg/Drau.
324-3
Zwei Benzinmotor«, 4 PS, und Gasmotor, 10 PS, um 1500 RM zu verkaufen. Skerbinschek Stefan, Haidin/Pettau.	325-3
Zu Laufen gesucht 4
Abfall«, Altpapier, Hadern, Schneider abschnitte, Texttlab-f&ll«, Alteisen, Metall, Glasscherben, Ticrhaar« und Schafwolle kauft laufend j«d« Meng« Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Drau-gasse 5.	160-4
Kaufe alt«, gut erhaltene Dreschmaschine und Göpel. Zuschriften mit Preisangabe an Semljak Mai, Neseldorf, Reichenburg.
319-4
Kaufe altes Harmonium, wenn auch sehr reparaturbedürftig. Angebote an Grusa Josef, Nar-vikstraße 9, Marburg. 322-4
Offene Stellen
Kräftiger Bäckerlehrling wird sofort aufgenommen. Dampfbäck e-rei Martin Auer, Adolf-Hitler-Platz 9, Marburg/Dr.	295-6
Wagnerlehrling wird aufgenommen. Kost und Wohnung im ' Hause. Kreinz Franz, Planken-stein 6	323-6
Mädchen, alleinstehend, sucht Zimmer. Unter »Arbeitseinsatz« an die Verwaltung des Blattes. Marburg/Drau.
Zur Betreuung von zwei kranken älteren Frauen in Marburg, mit gutwilliger Mithilfe im Hause, wird geeignete Frau oder Fräulein gesucht. Grobe Arbeit wird nicht verlangt. Anträge unter »Pflichtbewußt« an die Verwaltung des Blattes.	327-6
Heirai
Schulfreies Mädel wird für häusliche Arbelten, aufs Land, sofort aufgenommen. Anfragen bei Kle-mentschitsch, Marburg, Brahms-gasse 10.	320-6
Hausgehilfin wird zu guter Familie in Marburg gesucht. Ausreichende und gute Verpflegung. Familienanschluß. Angebote an Sametz, Marburg/Drau, Tappeinerplatz.	321-6
12
Suche zwecks Ehe Mädchen von 25—30 Jahren, erwünscht wäre kleiner Besitz im Kreise Luttenberg. Besitze größeres Erbteil. Anträge unter »Schuhmacher« an die Verwaltung.	329-12
Tausche Steireranzug gegen Harmonika. Marburg/D., Hnilitzka 7, Drauweiler.	333-14
Zuchtkalbln gibt auf	Futter. Kotzbek, Ober Rotwein,	Fasanstraße, Marburg.	334-14 —■ ......——
A its ¿liehe 65el¿«9nrofanachungcn
DEK OBERBÜRGERMEISTER DER STADT MARBURG/Drau.
Marburg/Drau, den 30 April 1943.
Abteilung: Forstwesen. Betrifft: Borkenkäferschäden.
Bekannimacfiung
Bei den herrschenden Witterungsverhältnissen besteht große Gefahr einer Verbreitung forstschädlicher Insekten (ins-besonders Borkenkäfer), wodurch große.Schäden an den Waldbeständen eintreten können
Die beste Vorbeugung dagegen ist unbedingte Sauberkeit im Walde, rascheste Entfernung alten Hoizmaterials, welches den Forstschädlingen geeignete Brutstätten und damit die Möglichkeit ihrer Vermehrung bieten können.
Im Sinne dei Bestimmungen der § 4 und 51 des Reichsforstgesetzes vom 5 Dezember 1852, RGBl. Nr. 250, ergeht hie-mit an alle Waldbesitzer unter 50 ha innerhalb des Stadtkreises Marburg/Drau der Auftrag:
1.	Bis 31. Mai 1943 sämtliches derzeit noch im Walde liegende Nadelholz über 10 cm gänzlich, unter 10 cm streifenweise zu entrinden;
2.	sämtliches derzeit noch im Walde liegende Nadelbrennholz (auch Gipfelstücke) sofort wegzuschaffen.
Ferner werden die Waldbesitzer dazu verhalten, Anzeichen des Auftretens forstschädlicher Insekten ungesäumt dem Forstamte Marburg-Nord Beethovenstraße 5 zu melden, damit entsprechende Vorkehrungsmaßnahmen rechtzeitig getroffen werden können. Solche Anzeichen sind: Gelb- und Rotwerden von Baumkronen der Nadelhölzer, Bohrlöcher und Bohrmehl an der Rinde stehender oder liegender Nadelhölzer.
Die Holzfachwarte sind angewiesen, Jede Übertretung dieser Anordnung sofort zur Anzeige zu bringen und wird gegen säumige Waldbesitzer nach den geltenden Strafbestimmungen vorgegangen werden, außerdem haben dieselben die Durchführung der erforderlichen Maßnahmen auf ihre Kosten und Gefahr zu gewärtigen.
'18	Im Auftrage: gez. Dr. BADL.
Warnnna!
Herr Alois Michelin ist nicht mehr berechtigt, für die »Marburger Zeitung« und »Štajerski Gospodar« Bezugsbeste!lunger und Bezugsgelder entgegenzunehmen
Die von uns ausgestellten Ausweise sind ungültig.
Vertriebsabteilung: »MARBURGER ZEITUNG«, »ŠTAJERSKI GOSPODAR«.
Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß ; unser lieber Vater Großvater und Schwiegervater, Herr
Wenzel Woschinegg
uns nach langem schwerem Leiden für immer verlassen ! hat. Die Beerdigung unseres lieben Vaters fand am Sonn- [ tag, den 2. Mai, um 16 Uhr, in Drauweiler statt.
In tiefer Trauer: Wilhelm Woschinegg, Sohn, Sophie, Schwiegertochter, Willi, Sophie, Walter, Enkelkinder und alle übrigen Verwandten Marburg/Drau, Stainztal, April 1943.	328
Wir werden unseren lieben Chef, Herrn Wenzel Wo- i schlnegg, stets ein ehrendes Gedenken bewahren.
Die Gefolgschaft W. Woschinegg & Sohn j
Der schwächste Punkt In unserer Gesundheit
Derjenige Teil unseres Körpers, dessen Gesundheit stärker gefährdet ist als die der anderen Organe, sind die Zähne. Dieses beweist die ungeheure Verbreitung der Zahnfäule (Karies), die geradezu als eine Volksseuche bezeichnet werden muß, denn über 90 v. H. unseres Volkes leiden an Zahnfäule. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" von der Chlorodont-Fabrik, Dresden N 6.
weist den Weg zur richtig*« Zahnpfleg«
Kaule
Bienenschwärme
jede Anzahl.	311
Alois Hlupitsch,Stadtberg98
PoSt Pettau
SRmeiseneier, SRrniRa
sowie alle Heilkräuter kauft laufend jede Menge 189
W. G R E PI S E Krfiu teritrosshanaiunit <i»4I, «ARTENflASSr lt
Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Hol* — orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das. führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Dr., Mel-lingerstraße 3. Achtung) Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel In Marburg jeden Freitag ganztägig statt. 14
BURG-LICHTSPIELE
Marburg (Draal, bürgplatz t
Liebe, Löwen, Zirkusblut... Ein packender Film aus dem Artistenlebenl
Hie grosse Kummer
mit
LENY MARENBACH, RUDOLF PRACK, PAUL KEMP, CHARLOTT DAUDERT. Für Jugendliche zugelassen!
Kulturfilm-Sondervorstellungen:
Sonntag Vormittag um 10 Uhri Montag, Dienstag und Mittwoch um 13.45 Uhr:
KRISCHiA,
Ein Abenteuer aus dem indischen Dschungel.	331
Für Jugendliche zugelassen!
áSSBh
%TT7|
jkirilFC Pulver tor den litiJlJ Wuchs und Itlr die Mästung der Schweine |
REDIN,
mit garantiertem Erlet«! I
ZENTRALDROQERIE EMIL TR QU
••	larbarn Dran, Herrentfasse 15
Funde-Verluste
13
Goldenes Medaillon mit Bild auf dem Wege vom Sportplatz—Ungartorgasse in Pettau verloren. Gegen Belohnung abzugeben bei Kravina, Gasthaus, Pettau, Friedauerstraße 7.	328-13
Verschiedenes
Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist, Marburg/Drau, Herrengas»« 5.
237-14
Mädchen für alles, welch«! auch etwas kochen kann, wird für gepflegtsi Haushalt g* sucht. Angebott an die Verwaltung des »Štajerski Gospo dar« unter »Ar-oeitsam u. ehrlich«. 332-)
m
Das Inhaltsverzeichnis
mit zeitlicher Ubersicht and Sachverzeichnis zum
Verordnungs- und flmteblatt
des Chefs der Zivilverwaltung in der Ua-terstelermark 1941—42, Nr. 1 bis 107, ist
erschienen und zum Preise von 80 Rpf erhältlich und zwar beim Schalter der Mar-burger Verlags- und Druckerel-Ges. m. b. HM sowie bei den Geschäftsstellen d«r »Marburger Zeitung« in Cilll, Marktplatz 12 l (Fernruf 7), und Pettau, Ungartorgasse (Herr Georg Pichler).
RAIFFEISENKASSE MARBBRG/dbau
HERREIGASSE
FE Rl it U Fi 24-53	SCHUIGASSE
Gebäude der früheren Untersteirischen Yolbsdarlehenskasse
131
Verzinst die Spareinlagen und Einlagen in lautender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Darlehen: kurz-, mittel- und langfristig auf Bürgschalt und Intabulation, sowie Kredite in laufender Rechnung