130. štev.
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo IctO	.	K	360'—
pol leta .	.	.	„	180’—
{etri leta .	.	„	90-—
la mesec .	.	„	30 —
Za inozemstvo:
celo leto .	K	480'—
pol leta.	.	.	„	240-—
četrt leta .	„	120*—
ta mesec .	*	40-—
V Ljubljani, petek S.jiimia 1921.	-
IV. leto.
Za Ameriko:
celoletno	.	,	8	dolar,
polletno .	4	dolarje
četrtletno.	.	2	dolarja
Novi naročniki na. pošiljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi sc zaračunajo po oorabljenem prostoru In sicer l mm visok ter 55 mm iirok prostoi za cnUiai 2 K za veikrai popust.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6,1. Telcicn štev. 360. — Upravnišlvo je na Marijinem trgu  ------——™-	štev. 8. Telelon štev.
44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Fcsamezna številka velja TGO K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znsmka. — Dopisi naj se irsnkirajo. —   Rokopisi se ne vračajo. - -------------------------------------
L UX'l
Poslanec Brandner za pravice koroških in primorskih beguncev.
Beograd. 2. junija. (Izv.) Današnja seia konstituante se ie pričela 4. Dopoldne. Udeležili so se je tudi muslimanski poslanci in oba muslimanska ministra, ker ie bil dosežen med tem časom z vlado sporazum. Finančni minister dr. Kosta Koma-midi odgovarja na vprašanie poslanca Brandnerja, ki vpraša, če ie vlada voliua podpirati koroške in primorske begunce v isti meri kakor podpira ruske begunce, da ie vlada ne samo volina, nego da ie že do-sedai podpirali vse begunce naše narodnosti, kateri so se zatekli v našo državo, bilo to vsled terorja italianskih ali nemških fašistov. Do-sedai ie vlada dala pomoč koroškim in primorskim beguncem v treh obrokih: 1. 500.000, 2. 5 milionov in 3. 2 miliona dinarjev, vsega skupaj 7 miljonov 500.000 dinarjev. Razun tega ie bilo veliko število omenjenih bcguncev sprejeto v državno
službo. O. minister .ie naglašal. da je bil očitek poslanca Brandnerja, da vlada pomaga samo ruskim beguncem in da našim ne gre na roko. neosnovan. Dvomi o tem. da bi se komu namenoma ne dala podpora, ako je bil upravičen spreiemati jo ali pa sc je zgodil morda kak posamezni slučaj. Poslanec Brandner se z odgovorom finančnega ministra ne zadovolji, ker se znesek, ki je bil dan na razpolago korošikm in primorskim beguncem, niti od daleč ne da primerjati z zneskom, ki so ga prejeli ruski begunci, katerim se je doslej izplačalo 33 milionov dinarjev, in se jim podpora tudi zanaorej izplačuje. dočim se ie urad^ za zaščito beguncev v Ljubljani moral opustiti. Poslanec vstraia pri tem, da ie postopanje z begunci v primeri z ruskimi begunci pristransko in ie vložil glede te stvari obširno interpelacijo.
III. oddelek ustavnega načrta sprejet. Burni protesti opozicije.
Po tej interpelaciji se ie nadaljevala debata o tretjem delu ustave. Govorili so večinoma zemlioradniki. izmed slovenskih poslancev sta govorila Stanovnik SLS in Drofenik SKS. Poslednji se je to pot iezil tudi na kapitaliste. Ker ie bilo priglašenih še 24 govornikov in so se novi soverniki še vedno prisrlašali. se je sklenilo, da se debata prekine in se preide na irlasovanie. Ta sklep je opozicija sprejela z burnim hrupom, tako da izvestiteli ustavnega odbora Demetrovič ni mogel skoro citati posameznih členov III. oddelka. Gla-
sovalo se ie člen za členom. Ko je bil odglasovan člen 42. glede agrarne reforme, so komunisti in zemlioradniki med burnimi vzkliki in protesti zapustili dvorano. Sprejeti so bili vsi členi 111. oddelka ustave o sociialnih in ekonomskih odredbah.. Poslanec Parič je bil za 3 dni izključen iz seje. ker ie delal neprestano nemire in vpil, da je ustava kupljena. Seja ie bila zaključena ob 8. uri zvečer. Prihodnja seja se vrši jutri ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu ie debata o IV. delu ustave: državne oblasti.
Vladna kupčija sklenlena.
Kriza Pašicevega kabineta rešena. Muslimanska ministra ostaneta. Cena 60 milijonov dinarjev.
Beograd, 2. junija. (Izv.) Kriza Pašičevega kabineta ie zopet rešena. Muslimanska ministra Spaho in Karameli medovič sta preklicala ostavko, ker je bil dosežen z vlado sporazum, na podlaeri katerega se vlada zavezuje izplačati čimprej odkupnino zemlje, kakor ie bilo dogovorjeno v marcu tl. Drugi obrok v znesku 60 milijonov dinarjev se bo izplačal tekom tega tedna, ostala svota pa do končanega glasovanja o ustavi.
Beograd. 2. junija. (Izv.) Danes dopoldan se je vi šila seia ministrskega sveta, kateri sta prisostvovala tudi ministra dr. Spaho in dr. Ka-ramelmiedovič. Razpravlialo se ie o podani ostavki imenovanih dveli ministrov. Ministrski predsednik Pašič je naglašal. da nai bi oba ministra svoio ostavko preklicala. Ministra sta izjavila, da hočeta o tem
poročati še svojim tovarišem v klubu. da pa vstrajata pri svoii ostavki, ker vlada ni izpolnila velikega dela sporazuma, sklenjenega v mesecu marcu tl.
Beograd. 2. junija. Na današnji seji ministrskega sveta sta ministra dr. Spaho in dr. Karamehmedovič naznanila svojim tovarišem, kakšno razpoloženje vlada v muslimanskem klubu. Muslimani so. kakor trdijo, posebno nezadovoljni vsled nelojalnosti bosanskih radikalcev. Vlada je izjavila, da bo zvesto izvrševala obveznosti sporazuma in da bo delala na to. da bo takih sporadičnih ekscesov konec. Nato se ie seja prekinila, ker se ie vršila seia radikalnega kluba. Oba muslimanska ministra sta svojemu klubu poročala o izjavi vlade, nakar se ie v muslimanskem klubu razvila živahna debata, ki se ie tikala spora z vlado.
Vojaška konvencija med Jugoslavijo in Romunijo.
Zunanji minister Take Jonescu pride v Beograd.
Beograd, 2. junija. (Izv.) Med rašo državo in Rumunsko se vrše dogovori radi sklenitve vojaške konvencije, slične oni kot jo ima naša država s Češkoslovaško. Prihod rumunskega zunanjega ministra .Ionesca v Beograd je v zvezi s to novo voiaško konvencijo. Pogajanj za definitivno sklenitev konvencije
se bo udeležil tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš.
Pariz. 1. junija. Kakor poroča »Journal des Debats«. pride romunski minister zunanjih poslov Take Jonescu koncem tega tedna v beo-grud. kjer se bo razgovarial z jugo-slovenskiini državniki
Skupen nastop Jugoslavije in Grške proti Albanije.
Atene. 2. junija. Kakor se poroča, sta se Grčija in Jugoslavija sporazumeli. da podvzameta pri albanski vladi korake, da se končaio izzivala v Snodniom Eoiru. Ako Albaili-j
ja vztraja pri svojem nadaljnjem postopanju, bosta Grčija in Jugoslavija ukrenili vse potrebno, da odpo-moreta ogroženemu prebivalstvu.
NAPETA SEJA USTAVNEGA ODBORA.
Beograd, 2. junija. (Izv.) Iz ustavnega odbora. Na današnji dopoldanski seji ustavnega odbora je bila vladna stranka v manišini. ker niso bili zastopani muslimani. Zategadelj se ni vršilo glasovanie o fiksiranju minimuma in maksima zemlje. kar naj bi bilo prišlo na zahtevo opozicije v ustavo kot direktiva za-konodaistva. se vsled tega člani opoziciie med velikim ogorčeniem od-šli.
VLADNE KUPČIJE.
Beograd. 2. junija. (Izv.) Vlada nadaljuje pogajanja z muslimanskimi poslanci iz južne Srbiie. Dosedai ni prišlo še do nobenega sporazuma. Dementiraio sc vesti, da bi se Korošcev klub pogajal za vstoo v vlado. O vstopu v vlado ni govora, ker stoji Jugoslovanski klub na stfogo avtonomističnem stališču, dočim je sedanji ustavni načrt centralističen.
JOCA JOVANOVIČ PREVZEL PO-SLE PROMETNEGA MINISTRSTVA.
Zagreb. 2. junija. »Riieč« dozna-va iz Beograda, da ie bila ostavka dr. Velizarja Jankoviča vzeta na znanje in da bo posle prometnega ministrstva vodil minister za javna dela Joca Jovanovič.
VPRAŠANJE PARIŠKEGA POSLANIKA.
Beograd. 2. junija. (Izv.) Vprašanje našega poslanika v Parizu bo v nekaj dueli rešeno. V poštev za to mesto bi prišli Mate Boskovič, bivši naš poslanik v Zofiii in Petrogradu Miloslav Spalajkovič in dr. Velizar Jankovič, ki pa ie baje to mesto odklonil.
NEENOTNOST V DEMOKRATSKEM KLUBU.
Beograd, 2. junija. (Izv.) Danes se ie vršila seja demokratskega kluba, na kateri se je razpravljalo o III. oddelku ustavnega načrta. Večina članov ie odločena, da glasuje »za«. Nckai klubovih članov iz Vojvodine se tozadevno še ni odločilo, vendar bodo podali na prihodnji seji svojo izjavo, za ali proti. Tudi radikalni klub je imel danes sejo, na kateri se je razpravlialo o politični situaciji.
FRANCOSKI LIST ZA MEJNO ČRTO DRAVE.
Pariz, 2. junija. (Izv.) »Information« razpravlja o priklopltvenem gibanju v Avstriji in eventualni intervenciji Jugoslavijo.
V	zvezi s tem je glasom časopisnih vesti želja jugoslovanske delegacije, ki jo je ta delegacija predložila komisiji za določitev mej, da se naj prizna dravska črta kot strutegična črta. »Information« utemeljuje tc. jugoslovansko zahtevo s tem, da Jugu-slavila nikakor ne sme dopustiti, da bi bila vsled priklopitve Avstrije k Nemčiji v svojih mejah ogrizena.
DEMISIJA DR. MAYERJEVEGA KABINETA SPREJETA.
Dunaj, 2. junila. (Izv.) Glavni odsek je Imel danes sejo, na kateri se je vzela de-mislja dr. Mayerjcvega kabineta na znanje. Poslanec dr. Seidel je v Imenu krščanskosocialno stranke naglašal, da je treba vladno krizo prej ko mogoče odstraniti, pri čomur je treba na vsak način stopiti v dogovore z zveznimi deželami,
Dunaj, 2. junija. (Izv.) Z veliko napetostjo se pričakuje izida poga-iani med krščanskimi soclialci m zastopniki zveznih dežel, ki se bo vršilo jutri. Merodajni vodilni politiki so mnenja, da se tnora kriza čimprej odstraniti, ker to zahteva že neugodni finančni položaj avstrije. Krizo bi pa bilo Ie takrat mogoče odstraniti. če se poprej vrše dogovori z zastopniki zveznih dežel, ki bi nai dali jamstvo za preprečenie priklo-pitve. brez katerega jamstva bi pač noben politik ne hotel pervzeti vladnega krmila.
OBSEDNO STANJE V CELI ITALIJI. Rim, 2. Jutiiia. (Izv.) Vsled izbruha stavke državnih uradnikov sc je danes v peli Italil! razglasilo obsedna sta.u«
Pariz in London.
Kar naenkrat so sc pojavila v javnosti za našo državo razna, mednarodna vprašanja. Med temi v prvj vrsti Koroško.
Kot odločilen laktor stopa pri tem na plan seveda vrhovni svet — oziroma pariška In londonska vlada. In če hočemo pregledati, kako stoje v resnici naše zahteve, si moramo najprej ogledati v kakšnem razmerju živita danes med seboj Londot in Pariz. Ali sta si edina in bi mogli tore upati na njuno soglasje v našem problemu, al!
n©,	■	*, jfff' m *
Nista sl edina. Nasprotno, med Francijo in Anglijo obstoji prav sedaj ostro, le s silo prikrivano nasprotje.
Veliki antantni problem je vprašanje nemške odškodnine. A o tem v^rašanlu ".a-vzema Pariz čisto drugačno stališče kakor pa L ondon.
Francija je Izčrpana, opustošena pokrajina In upa na svojo rešitev samo tako, če JI Nemčija popolnoma Izplača piedplsano voino odškodnino. V francoskem državnem proračnnu so zneski nemške vojne odškodnine najvažnejša postavka.
Ne tako Angleži. Angleškemu parlamentu Je vlada predložila budget, v katerem se dohodki Iz nemške vo'jne odškodnine sploh ne omenjajo. Anglež jo realen tmovec in ne računa z nesigurnlml postavkami. Uplivni angleški državni mož g. Kejnes je n. pr. v nekem govoru, M ga je Imel v Kolnu pred Nemci, dejal, da Anglija sploh ne misli na (o, da bi Nemčija Izplačala vso vojno odškodnino. * ^
Iz tega različnega naziranja sledi tudi
... uM. ■	1	*■	,	k
različna politika.	—
Franclja zahteva nemško zlato in pričakuje samo v tem zlatu svojo sanacijo. To zlato jo treba dobiti za vsako ceno: s silo, z okupacijo makar cele Nemčije, vzeti
v	svoje roke vso nemško upravo če nc gre drugače itd.
Anglija je temu nasprotna. Londonu »e Kleal obnovitev trgovine in zato je treba urejenih, stalnih političnih razmer In odprave militarizma.
In res hodi Anglija samo po sili še ra. mo ob rami, kadar gre za vojaške akcije proti Nemčiji. V tem oziru se v največji meri krha versajska mirovna pogodba v Britaniji.	, vr... .
Lloyd George,mora že Iz notranje po* lltičnih ozirov klicati bolj In bolj angleška vojaške kontingente nazaj v domovino.
Irska revolta, Egipt in Indija, vse to odmika dan za dnem odločoeie London od Pariza. Llovd George se mora postavljati proti francoskim vojaškim akcijam toliko ostreje, ker postaja antimllltaristlčna opozicija pod vodstvom Asqultha vedno močnejša.
Nasilna vojaška akcija Francije obeta torej prav podoben fiasko v Nemčiji, kakor pohod) raznih generalov v Rusiji, ko jih je podpiral še Clemenceau. Cordon sanltalre definitivno ^propatla.*' ’	-v
•. ,y <• "
Danes stremi Anglija samo za enim ciljem: osvojiti sl in v svojo korist zagotoviti sl svetovni trg. Nemčijo smatra mo-mentnno za tako slabo, da JI ne dela 5o nevarne konkurence, militaristično Francijo pa za nevarno izzivajočo vznemlrjc-volko svetovnega miru In socijalnega reda, ki je razvoju angleške trgovine tako potreben. ••	s.	•	•	•	•
Zato je Anglija sklenila kupčilske zve* ze najprej z Rusijo' in zato‘prizanaša sedaj Nemčiji. Primer: šlezijski plebiscit In napetost med Francijo In Anglijo v vprašanju okupacije nemškega ozemlja, l -Tjjko gre, po svetjj in tako bo šlo po Uti poti najbrže tudi naše ‘mednarodno vprašanje, že ga bomo Izprožlll.
Pariz ln London sl nista edina več. Soglasne akcije cele antante v srednji Evropi skoro gotovo ne bomo imeli več
Račun le torej precej jasen ln vrednost antantine pomoči tudi.
Pomagaj sl sam In — antanta tl pomore.
Antantne čete zasedejo Gornjo Šlezijo.
Boji med Poljaki in Nemci trajajo.
Varšava. 2. junija. Z vstaškega ozemlja iavliaio več uspešnih napa-.1ov Nemcev proti fronti uoomikov. Po nainovejših vesteh so francoske čete že začele zasedati nevtralne meje.
Opole. 2. jun. Danes ie dospel v
Velke Strelce angleški bataljon, ne .la bi bil zadel na kak odnor. Vi
V	okrožjih Križne in Olešno in v. ostalih okrožjih je položai bistveno neizpremenjen. Ribare severno od Kozel so morali Nemci na pritlsK poljskih vstašev izprazniti.
BOLGARSKO - TURŠKA ZVEZA
PROTI GRČIJI IN SRBIJI?
Beograd, 2. junija. Agenti angor-ske vlade in tnladoturškega komiteja v Carigradu so se sestali v Sofiji z zastopniki bivše bolgarsko - makedonske organizacije. Stroške za te sestanke, kakor tudi za vse druge tozadevne potrebe bo krila angor-ska vlada. Osrednji sedež organizacije .ie Ženeva, Ahmed Agaier pa je agent za vzdrževanje zveze med organizacijo in posameznimi agenti. Načrt organizacije obstaia v tem. da sc najprej obračuna z Grško, nato pa da se započne z akcijo proti Srbiji.
DUNAJSKA DUHOVŠČINA IZSTOPA IZ KATOLIŠKE CERKVE.
Dunaj, 2. junlia. (Izv.) Med tukajšnjo katoliško duhovščino so jo pričelo močna gibanje za izstop lz katoliške cerkve. Kakor doznava naš dopisnik, so je Izstop duhovnikov pričel v najbllžjlh krogih kardinala in knezoškoia dr. Piilfela, ki so utemeljili svoj izstop s tem, da s sedanjo plačo 2000—3000 avstr, kron nikakor nc morejo izhajati. Mnogo duhovnikov ic vstopilo v razna zasebna podjetja ali pa so nastavljeni pri raznih trgovcih kot uradniki, mnogo se jih je pa takoj po izstopu oženilo.
JUŽNOAMERIŠKE DRŽAVE IZSTOPIJO IZ ZVEZE NARODOV.
Newyork, 2. junila. (Izv.) Kakor poroča »Ne\vyork Herald«, nameravajo južno-nrjsrišked ržave Izstopit) iz zvezo narodov ter se priključiti od predsednika Har-din^a nameravani zvezi. Tozadevno so se že opetovano vršila posvetovanja med diplomati posameznih držav Južne in srednic Amerike. Državi Nikaragua in Urugvay !ta sc za izstop že dejtaWi7W od!očUc,
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
2. junija,
Zagreb:	Devize:	Berlin 210—211(
Budimpešta 46—50, Italija 695 — 099, London 517.50—520, Newyork (kabel) 131.25— 132, Newyork (ček) 129.50—130, Pariz 1105—1110, Praga 193—193-50, Švica 2320 —2360, Dunaj 22—22.50. Valute:	dolarji
127—128.75, avstrijske krone 22.50—0, češkoslovaške krono 190—0, luntl 500—0, Iran* coski Iranki 109C—1100, marke 212—2IS| leji 218—220.
Zagreb :Eiekti: Banka za Primorje 0—830, Jadranska banica 1880—1900, Jn-gesto^anska banka i20—425, Ljubljanska kreditna 0—900, Slovenska eskomptna ban-k*a 620—625, Praštodiona 5050—5100, Rl-ječka pučka (ni notirala), Narodna banka 650—560.
Beograd:	Valute:	Dolarll 32.50-v
32.75, Iranc. Iranki 272—272.50, lire 170— 172, rum. leji 55.50—55.75, marke 53.50— 84, češke kroue 47—47.50, bulg. levi 48.RO —49, avstr, krone 5.75—5.80, uapoleondori 110—111. Devize: London 129—129.50, Pariz 273—274, Ženeva 570—575, Dunaj 5.55 —6.60, Berlin 52.75—53, Mllau 173.50—171.
C u r 1 h : Berlin 897.50, Newyork 5t>9* London 2222, Pariz 4785, Milan 3010, Praga 835, Budimpešta 235, Zagreb 430, Varšava 0.55, Dunaj 1.25 in pol.
Dunaj: Dolarji 597—601, marke 911 -9f0, funti 2320—2340, Iranc. irankl 5030-5070, lire 3155—3175, dinarji 1782—1802, poljske marke 5725—5926, švlc. Iranki 10525—10576, češ^e krone 875.50—881.50.
Fraga: Marke 108.25, švlc. franM 1198.60, lire 368, Iranc. Iranki 577.50, luntl 2i5.50, dolnrjl 6725, dinarji 201, avstr, krone 10,95, poljske marke 0.20,
Za socijalne in ekonomske pravice proletariata.
Govor nar. poslanca Iv. DeržiČa v
skupščini.
(Konec.)
Še drugo vprašanje .ie. ki ie tukaj popolnoma izostalo: to ie vprašanje združevanja našesra jugoslovanskega kapitala. Tudi o tem ni niti besedice v tako zvanih socijal-no - ekonomskih odredbah. Moje mišljenje je. da za naš narod ni dovolj. če smo se potom naihuiših žrtev zlasti srbskega dela našega naroda politično kolikor toliko osamosvojili. ako se nismo osvobodili tudi gospodarsko. Kajti kai nam pomaga še tako lepa politična svoboda, če smo pa v gospodarskem oziru sužnji bodisi francoskega, angleškega ali pa ameriškega kapitala? Zato je bilo neobhodno potrebno, da bi bili ustavotvorci zairarantirali ekonomsko svobodo jugoslovanskega ljudstva v posebnem členu v ustavi, kler bi se poudarilo, da ie za ekonomsko osamosvojitev našega ljudstva neobhodno potrebno, da se naš domači kapital, kolikor ga imamo. pod kontrolo ljudstva koncentrira. da bije boj proti zasužnjeva-niu našega ljudstva po tuiem kapitalu.
Tudi tega večinske stranke niso sprejele v ustavni načrt, ker gre to proti interesom meščanskih in kapitalističnih strank, ker bi bilo na ta način neobhodno potrebno, da se nižje delavstvo usposobi za pravilno delo v dobrobit liudstva in za pravilno kontrolo onih. ki hnaio vlado nad tem ljudstvom v svojih rokah.
S tega vidika presojamo ml narodni soclialistl tako zvano veliko delo. ki ga Je izvršil ustavni odbor po iniciativi in navodilih sedanje vlade. Predlagali so se razni predlogi In amandementi. Ena izmed vladajočih strank je potom svojih slovenskih listov našla za neobhodno potrebno, da udari po narodnih socijallstih in jim reče. da so samo kričači, da pa stvarno nismo predložili niti enega predloga In niti enega amandementa. Jaz to tel strank! in temu listu mirne duše prepuščam, ker ti Uudie natančno vodo. da so nam po § 56. poslovnika, če se ne motim, zavezali usta. da nimamo pravice predlagati amandemente In staviti predloge, ker nimamo deset podpisov svojih somišljenikov poslancev.
Predloge, ki sta jih stavila Jugoslovanski In sociialdemokratski klub. je vladna večina skoro popolnoma zavrnila, če jima ie vrgla par sladkorčkov, to še ni nikaka zasluga. Tudi le vladna večina odbila eno črko. katero ie predlagal, če se ne motim, zastopnik zemlioradniškega kluba g. Lazič. Ta je predlagal, da naj se pri onem famoznem členu, ki govori o saobračaju, ustavi med besedi »opštl« in »državni« Še besedica »i«. Tudi to je vladina večina odklonila. Dobro vem. zakaj. Ta gospoda si namreč misli: če se bo člen 35. glasil: »Država se stara o gradieniu i održavaniu svih saobra-čajnili sredstava gde god to opšti 1 državni interesi zahtevaiu.« potem smo si zaprli vrata za razne bodoče železniške proge, ki bi bile morebiti potrebne, da služijo gotovim Hudem v gotove svrhe. Kaiti če bi bil vmes nesrečni »i«. bi se dalo proti temu protestirati. Tukaj bo pa morebfti večinska stranka, ki bo imela vlado v rokah, kratko malo rekla, da ie proga iz Beograda preko Vršca na Osijek, iz Osiieka v Si-sak in iz Siska morebiti v Dubrovnik državna potreba. Samo po sebi umevno se bo ta proga zgradila, posebno če bo kak oriiateli imel tu kako tovarno, in bo lahko ootem tudi še dobival refakciie. To ie čisto oni princip, ki ga ie imela orej Av-stro-Ogrska, ki se ni ozirala na go-soodarske in ljudske potrebe posameznih pokrajin, ampak predvsem na tako zvane državne interese, ki so obstojali v tem, da se ie delalo snino za Madžare in Nemce. Jaz s tem nikakor nočem reči. da se bi v naši državi nekako olemensko vladalo, ampak opozarjam samo na to. da se je s tem dalo meščanskim strankam popolnoma prosto, da proglase v gospodarskem oziru še tako slabo železnico za državno ootrcbo in da bo delavsko jugoslovansko ljudstvo radi te železnice plačevalo morebiti velik« milijarde leta in leta.
Drugi predlogi in amandementi so bili stavljeni od Jugoslovanskega kluba, ki sl je v zadnjem času nadel neko masko socijalizma. Tl predlogi so bili kolikor toliko popolnoma odklonjeni. Zaradi tega ie orvl govornik tega kluba razvila! tu v zbornici svoje krščansko - sociali-
stično stališče, pobijal člene III. oddelka in razvijal nekak katoliški komunizem. Jaz bi mu bil kot socija-list Jako rad ploskal, če bi ne bil uverien. da je bilo to samo Dro forma. da on kot zastopnik skrajne levice v tej stranki lahko reče. da je delal in da dela za sociialistično pravico med jugoslovanskim ljudstvom.
Jaz se strinjam s pretežnim delom izvajanj prvega govornika Jugoslovanskega kluba. Toda grehu ic sledila takoj tudi kazen. Drugi govornik Jugoslovanskega kluba je namreč pokazal pravo barvo fak-, tičnega dela te stranke. (Medklici: »Roškar!«) Jaz bi bil želel, da bi bil rajši nastopil kdo drugi, ne v interesu te slranke. ampak v interesu slovenskega dela jugoslovanskega naroda. Kajti ml smo poznali reak-cionarce in tudi prejšnje kmetske bahače, toda ti časi so minuli in se ne vrnejo nikdar več.
Interesanten je bil tudi včerajšnji dan. ko sta govorila zastopnika druge konfesionalne stranke: zastopnika muslimanskega kluba. Dopoldne ie govoril zastopnik muslimanskega kluba nekako po receptu Drvega govornika Jugoslovanskega kluba in je kolikor mogoče zagovarjal socialno pravično ureditev naše države. Veliko njegovih izvajanj le bilo popolnoma pravilnih. Tudi jaz nikakor ne odobravam tega. da so se godile krivice našim bratom muslimanske vere tako! po prevratu. Toda postaviti se na stališče in reči: mi smo muslimani in drugega nič. to tudi meni ne imponlra. Ce bomo mi rekli: mi smo katoličani, mi pravoslavni. mi pa muslimani, ootem bi predlagal amandement za orvi del. naj se Jugoslovanski klub sporazume z muslimanskim klubom in nai zahtevata kot pogoi. da stopi jutri Jugoslovanski klub v vlado naj se imenuje država: »Država iugoslo-nalna kluba postavita na pooolnoma in muslimanov.«
Proti večeru ie oa govoril zopet pravi zastopnik,.. Podpredsednik dr. Hrasnlca: Gospodine govorniče. dozvolJavam si Vas opozoriti, da imate samo jo* dve minute.
Poslance Ivan DeržiČ: Gospod i redsednlk. jaz tudi predstavljam ikuplno. skupino narodnih socialistov. Sicer pa mislim, da bom kmalu končal. — Proti večeru ie torei nastopil zopet pravi zastonnik mu-slimanskcea kluba in ie z vso energijo in skoro z Istimi besedami kakor poprej drugi zastopnik Jugoslovanskega kluba branil pravo begov in ag do one zemlje. katero jim ie dal potom sultana Alah. da so lahko imeli skozi stoletja tu stoletja jugoslovansko rajo pravoslavne, katoliške in muslimanske vere v svojih krempljih.
Ce ta zastopnik reče. da pod nobenim pogojem ne pripusti, da bi se zemlja odvzela brez odškodnine, mu dam jaz do gotove mere prav. Toda ta klub ceni danes to zcmlio po sedanjih cenah, ko so njegovi ljudje sopomagali. da so so tc cene proti interesom jugoslovanskega liudstva pri nas tako povzdignile. Tega pa muslimanski klub ne sme zahtevati, da bi mu danes Jugoslovansko ljudstvo plačevalo dve in pol milijarde dinarjev za ona veleposestva, katera so dobili begi in agi od Alaha potom sultana za trpinčenje našega ljudstva. (Ogorčeni vzkliki in ugovori pri poslancih muslimanskega kluba.) Tudi mi imamo katoliške grofe, ki jih Je poslal k nam avstrijski cesar v imenu katolicizma. Toda ti katoliški grofje nimaio teh pravic. Ravno tako so poslali muslimanske grofe Alahi. (Velik nemir. Ugovori pri muslimanih.)
Gospodjel Ce se dva konfesio-nelna kluba postavita na oooolnoma isto stališče, mene to nrav nič ne vznemirja. Kajti čisto gotovo je. da imata la dva konfesionalna kluba gotovo določeno pot. po kateri morata hodili brez ozira na interese onega ljudstva, ki pripada tej veri. To sta dokazala oba kluba no svojih govornikih. Prvi govornik muslimanskega kluba se ie celo pritoževal. da so bile druge kauitalistič-ne stranke v Bosni in Hercegovini tako nekulturne in nehumane, da niso sprejele niti zastopnika muslimanov v upravne svete bosansko-hercegovskih bank. To ie oo mojem mnenju kulminaciia vseh onih »krivic«. ki se sedaj dogaiaio zastopnikom fevdalnih veleposestev muslimanske vere, kakor je tudi »krivica« proti veleposestvom, katera poseduje katoliška cerkev, da mogoče tudi glavni predstavniki to vere niso prišli pri nacionalizaciii naših bank v upravne svete.
Pri nas imamo nebroi primerov, da je bila stranka, ki poudarja, da je socialistična, prva. ki ie pokazala svoj socializem na poseben način v praksi, iu sicer takrat, ko ie pripomogla do delne nacloualizacije Tr-
boveljske premogokoone družbe. Najprej Je povišala cene premogu za celo državo, tako da plačuje sedaj država mesečno približno 15 milijonov več, potem pa je družbo deloma nacionalizirala in izposlovala, da smo mi Slovenci — ne kot narod. ampak samo slovenski kapitalisti — dobili štiri mesta upravnih svetnikov in par tisoč delnic, dočim čifutska gospoda iz Pešte in Dunaja še naprej odira in kraliuie v našem najvažneišejn premogokopnem podjetju. v trboveljskih rudnikih. To je delo tiste socialistične stranke, ki Je smatrala za potrebno, da nameče peska v oči slovenskemu delavskemu ljudstvu, ki je pa imela to smolo. da je prvega govornika takoj zopet desavuiral drugi govornik in tako delal pokoro za grehe, katere ie napravil prejšnji govornik.
S tem sera se. mislim, kolikor Je bilo mogoče v tako kratkem času, ozrl na vse te predloge in na vsa posamezna utemeljevanja, ki so se čula ob priliki debate o tretiem oddelku ustavnega načrta. Naše globoko prepričanje Je. da ta III. oddelek ne bo prinesel sreče ne Jugoslovanskemu ljudstvu, še mani pa oni stranki, ki bo ta III. oddelek sprejela. Prepričan sem. da bo naše jugoslovansko delavsko ljudstvo, ko se bo po spreictiu tega III. oddelka na lastne oči,prepričalo, da so zastopniki. ki piaviio. da so zastopniki Jugoslovanskega ljudstva, stali na kapitalističnem stališču in da hočejo to Jugoslovansko ljudstvo oropati naravnega bogastva in to bogastvo rezervirati samo za gotove skupine, da bo jugoslovansko delavsko ljudstvo obračunalo s to večino, ki bo po lastni izjavi sprejela ta tretji oddelek iz same ljubezni do tega Jugoslovanskega ljudstva. — Čim hitreje se la proces Izvrši, toliko bolje bo za naš jugoslovanski narod. Prepričan sem. da bodo že prve volitve no novem državnozborskem redu prinesle obračun s to vladno večino, ki hoče gospodarsko direktno uničiti jugoslovanskega delavca in malega človeka. (Odobravanje.)
Radičevsko gibanje na Štajerskem.
(Od Sotle.)
S	preko Sotle se Siri oo obmejnih štajerskih sodnih okraiih močno
radičevsko gibanje. Zlasti so prizadeli sodni okraji: Kozje. Šmarje in Rogatec. Sega pa tudi dalje, na dravsko polje in celo v Slovenske gorice. Agitatorji so predvsem Hrvati. ki prihajajo pod najrazličnejšimi naslovi čez nieio. V vlaku, po gostilnah itd. imaš neprestano priliko. da poslušaš radičevske debate, katere vodi popotni Hrvat. Včasih zadeneš tudi na komunistične govornike. Tako na primer ie nedavno v kupeju, v katerem sem se vozil. neki Hrvat »od preka« držal predavanje o Leninu, katerega Je 'menoval s ponosom »drueega Mohameda«. Cesto se pa zliva eno z drugim, da začetkoma ne veš, koga imaš pred sabo. kaiti glavne točke evangelija: nobenih davkov, nobenega vojaštva, tudi gospoda mora delati, ljudstvo naj vlada — so skupne obema in kdo bi se ž njimi ne strinjal!
Podlaga za radičevsko agitacijo po teh krajih je ugodna. Mnogo živi tukaj Hrvatov, ki so se že stalno tukaj naselili in ki so seveda dovzetni za novi evangelij in njegovi orvi pl-ionirji. Dalje podpiralo to gibanje vsi bivši »Štajercijanci« in teh je mnogo. To so premožni, med ljudstvom upliviu ljudje, ki žive med liudstvom od nekdaj in dobro poznajo razmere — krčmar ».trgovci, podjetniki, večji posestniki itd. Tem ljudem je težko priti v okom. ker Imajo že samo na sebi v deželi močno in zavarovano stališče, zlasti na. ker so se previdno spravili pod strehe različnih drugih slovenskih strank. Eden Je demokrat, drugi samostojnež. treti! pristaš slovenske ljudske stranke ali pa tudi sociialistične stranke. Samo narod-no-sociialistična nima menda zanje nič privlačnega. V srcu Je ostal nemškutar Štajercijanec. kakor je bil. politično dela za Radičevce. na videz ie pa pristaš te ali one slovenske stranke, ki ga kriie.
V	ilustracijo povem sledeči slučaj:
Nekje je mož. kJ ie velik in mogočen v svoji okolici, a nieeova hiša je dobro založena z dobrnami tega sveta. Kot tak je bil popreje seveda odličen bojevnik za ideje rajnkega »Štajerca«, katere je siru no celi okolici. Sedaj ie seveda, kakor vsi drugi ljudje te vrste. Radi-čcvec. Pri občinskih volitvah je stal na listi SLS. Radičevsko gibanje seveda ni ostalo prikrito činiteljem. ki morajo skrbeti za blagor domovine.
Pravijo, da sedaj vladalo pri nas »policajdemokrati« In tl so se tudi lotili zadeve po svoil metodi. Poslali so v dotlčni krai nekega detektiva. Izbrali so gotovo spretnega in razumnega moža za tako važno nalogo, ki se je spravil na delo zelo praktično. Sel je naravnost k gori navedenemu gospodu, živel ml njem nekaj dni, godilo se mu naibrže ni slabo, potem Je pa zopet odšel, da poroča njim. ki so ga poslali. Kako je poročal, ne ve nikdo. ker to je uradna skrivnost. Vsekakor je pa moralo biti poročilo tako važno, da ic kmalu potem prišel zelo visok gospod. proučevat radičevščino. Šel ie naravnost v dotično hišo. živel v nji par tednov, vozil se ie okrog z avtomobilom na izprehod. drugače so pa v hiši cvrli in pekli. Ko je tako do dobrega spoznal Radičevo gibanje, ie odšel. Mogoče, da na podlagi njegovega poročila oride preiskovat zadevo še kakšen minister.
IZGLEDl NAŠE ŽETVI IN NAŠA VALUTA.
Zopet se bližamo žetvi, in kakor vsa znamenja kažejo, dobri žetvi. Kakor lanskega leta o tem času. pričakujejo mnogi,, da bo posledica dobre žetve zboljšanje naše valute. Kdor tako računa, se oo našem mnenju vara. vara tako. ako ne še bolj. kakor so se varali vsi oni. ki so lanskega leta pričakovali tak uspeh žetve. Res je le. da se ie lanskega leta pod utisom pretiranih podatkov o naši žetvi v zvezi s či-njenico. da je finančni minister vrgel na denarni trg množino deviz, naša krona, ki je notirala proti francoskemu franku 10:1. za nekoliko dni celo 12:1. poskočila tako, da je notirala 6:1; a to ni trajalo dolgo in to sicer le tako dolgo, da ie naša lanska žetev daleč zaostajala za dotičnimi trditvami merodajnih mest ter tako dolgo, dokler so pokupili špekulanti devize vržene na denarni trg. Kurz krone ie začel kinalo in konstantno padati ter je dosegel v jeseni proti franku razmerje 9:1. a danes stoit zopet 11 :1. To je dokaz, da se valuta ene države nc da dvigniti z umetnimi sredstvi. Le izvoz domače nadnro-dukciie in kolikor mogoče omejen uvoz nepotrebnega inozemskega blaga, zamore zboljšati domačo valuto. Na tem mestu pa ie pripomniti. da hitro zboljšanje valute ni nikakor sreča za eno državo; nasprotno mora imeti hitro zboljšanje valute katastrofalne t Posledice za narodno gospodarstvo in za domačo trgovino, ker upropašča vse one. ki so primorani drago kupljene predmete in blago, prodaiati po nc-razmerno nizkih cenah. Kakor smo imeli priložnost naglašati že večkrat. ie že mnogo doseženo s stabilizacijo tustaljenjem) valute, ki na] sc le polagoma dviga do končnega zboljšanja. Radi tega ie Jz narodnogospodarskega stališča obsoiati vsako umetno dviganje valute, kateremu mora slediti čim prei reakcija. Radi tega se ne moremo strinjati s tem. da se je nedavno vrglo na naš denarni trg veliko množino deviz, kar je imelo za posledico, da se ie na eni strani naša krona za par dni dvignila, a da so na druei strani močno padli kurzi vodilnih papirjev. Zdaj pa krona zopet nazaduie v Cu-rihu. kjer ie nenadoma poskočila od 4.05 na 4.G5. dočim danes notira le še 4.30. Da se vrnemo na vprašanje, imamo li pričakovati od obetane nam ugodne žetve zboljšanje naše valute v doglednem času. moramo izjaviti, da jako dvomimo o tem. Po poročilih, ki prihajajo iz vseh žito-rodnih držav, je povsod in posebno v Ameriki pričakovati dobro letino. Ako nismo mogli že lanskega leta izvoziti kontingenta žita od 15.000 vagonov, radi nekonkurenčnosti cen. zahtevanih od naših žitnih producentov in trgovcev, ie še mani pričakovati, da bomo mogli spraviti v inozemstvo množine žita. ki nam bodo preostajale po zadostitvi domačim potrebam. Dočim se ori cene pšenice uporno vrte okolo kron za kvintal ter so se šele v zadnjih dneh začele bližati ceni ouO iv, se poroča, da bo Amerika dovažala pšenico v Evropo za ceno 560 kron za kvintal. Hočeš ali nočeš, se bodo morale cene pšenice tudi Drl nas prilagoditi cenam diktiranim od Amerike. Ako se to ne zgodi, ne ho izvoza, ako pa naši producenti in trgovci, in druzega Jim ne ostane, sprejmejo te cene, se bo vrednost izvoza našega žita znižala skoraj za polovico, tako da naša trgovinska bilanca ne postane ugodnejša ter da nam od te strani ne bo pričakovati zboljšanja naše valute. Indirektno bo pa padanje cen žitu vendar ime-
Clovek res ne ve. komu bi se bolj čudil: ali taki vsestranosti mo« ža. ki je po svojem političnem miš* ljen.iu Štajercijanec. po delovanju Radičevec, oficijelno pristaš SLS, neoficijelno pa demokrat, ali pa ta-» ko temeljitemu preiskavaniu naših1 oblastnikov, ki segajo kar narav-c uost k najboljšemu viru!
Jako ugodno razpoloženje za Radičevce tvori postopanie naših političnih strank, ki pri agitaciji med liudstvom licitirajo med sabo »in minus«. Ljudstvo je še popolnoma pod uplivom nemškutarske vzgoje, polno sovraštva do Srbov Jn mrzi vse. kar nam ie skupnega v enotni državi. Stranke licitirajo med sabo, katera bo bolje izrabila to razpolo-i ženje politično nerazsodne množice v svoj prid in prlpravliaio tako pod-< lago za Radičevce. ki žaniejo, kar so drugi sejali.
«*-JI JI W v*
lo ugodne posledice za naše narodno gospodarstvo in za našo valuto. Znižani izdatki za najvažnejšo živ« liensko potrebščino, za kruh, bodo, ako ne takoj, vsaj v doglednem ča-i su, imeli za posledico znižanje de* lavskih mezd in plač in vsled tega znižanje produkcijskih stroškov dru-i glh življenjskih potrebščin in indu« strijskih izdelkov, čemur mora slediti avtomatično zbollšanie valute radi večje kupovne vrednosti na-* šega denarja in znižanje cen blagu uvažanega iz inozemstva. To jo edina pravilna pot k zboljšanju na* šega narodno - gospodarskega stanja in naše valute, a kmet. producent žlvljenskih potrebščin ne bo imel od tega nobene škode. Koliko« mani bo dobil za svoje proizvode, toliko manj bo plačeval za svoie delavce. za prehrano svole družine, za krmljenje svoie živine in za vse blago in za vse predmete, ki si jih mora kupovati za svoie razne po-1 trebe
★
+ Ljubljanski velik) semenj. Ker pit* javnice, ki jih je sejmski urad poslal hkratt s sejmskim redom vsem za udeležbo na velikem semnju v poštev prihajajočim trgovskim, industrijskim ki obrtniškim kro< goni, prihajajo v roke prireditelja Ljubljana skesa velikega semnja veliko prepočasi, sa je rofa za podaljšanje prijavnic, prvotno dx ločen do 31. maja, podaljšal do 10. JualJa, To podaljšanje pa velja samo zarazstav-nike iz Slovenije, dočim morajo založniki iz ostalih delov Jugoslavije doposlati svoje prijavnice slejkoprej do 15. Junija t. L, ako reflektirajo na to, da se njihove prijava vpoštevajo.
Sejmski red, ki so ga vsi interesenti prejeli obenem prijavnico, določa, da se prijave, ki |ih prejme seims!q urad po preteku določenega roka (31. maja), vpoSte-* vaje le po možnosti in da sc poleg tega vse cene povišajo za 50%. Ker bi se v sled podaljšanja roka do 10. junija utegniti po< javiti dvomi, ali veljajo gori navedeni pogodi za prijave, dospele po 31. maju, tud/ sedaj, ko se je rok podaljšal, op o zarjama interesente, da sp cene zaradi podaljšanj« roka ne povišajo in da se bodo prijave, ki jih prejme sejmski urad do tega dne, 10, junija* popolnoma vpoštevalo. PaZ pa se bodo prijave po 10, juniju vj>ošteyale le PO možnosti, in v tem slučaju je sejmski urad primoran zvišati cene za 50%. kakor to to izrecno naglaSa sejmski red.
+ Potreba soli v naši državi. V naši državi se potrebuje kuhinjske soli: Srbija 45.800 tem, Hrvatska in Slavonija 27.130 ton, Bosna »n Hercegovina 29.300 ton, Vaj-vodina 13.400 ton, Slovenija 12.700 torti Dalmacija 62000 ton In Črna gara 2400 toa. Denaturiratie soli pa potrebuje naša drsava samo 50.000 ton.
+ Izvoz vina iz okupiranega ozemlja.
Minister financ Je odredil, da je uvoz vha iz onih krajev, ki nam pripadalo po ra-pallskj pogodbi, a niso šc od Italijanov:
evakuirani, prost carine.
+ Novo odkritje premoga. V bližini Olinc so naleteli na bogate plasti premogi, čigar kvaliteta jc izvrstna. Ako bo premog vporaben za železnico, se bo začelo tako) Istega IzkoT>avatl, daslravno so prilike v premogovni industriji vrlo neugodne.
+ Trgovina Amerike z Rusijo. »Frankfurter Zeitung« poroča, da se je med Arne* riko Ln sovjetsko republiko vzpostavil poštni promet in da se pomalom razvila trgovina med obema državama.
’+’ Kriza v slovaški Industriji. Iz Prage nam poročajo, da traja kriza v slovaški industriji še dalje. Tekstilne tovarne so marale odpustiti več delavstva, medtem ko le
6	tovarn za steklo ustarvilo obrat. V lesni industriji so se mezde delavstvu za 20?» znižale.
Pošljite naročnino!
Dnevne vesti.
— Sprejemni dnevi Pri oredsed-
Eištvu deželne vlade. Predsednik eželne vlade sprejema odslej stranke vsako sredo in soboto od 10. do 13.. podpredsednik deželne vlade pa vsako sredo in petek istotako od 10. do 13.
— Za izmenjavo kronskih nov-čanic po 1. 2 in 10 K se ie podaljšal rok do 11. t. m.
— Iz Londona sta se ojjlasila
naša rojaka KR. Rijavec in Ličar, ki se nahajata z e. Dancšem na koncertni turneji. Oba umetnika nastopita 8. t. m. v operi in koncertu. O uspehu bomo poročali.
— Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8. Hranilne vlojje in vloire na tekoči račun obrestuje po 4 in pol % ter so popolnoma varno naložene.
— Občni zbor JukosIov. kredit, zavoda se vrši 29. t. m. Vsnored se objavi pravočasno.
— Iz seje deželne vlade z dne 30. maja t I. Navzoči so prvič pofleg dosedajnih čalnov vlade tudi podpredsednik deželne vlade Dobnik, poverjenik za kmetijstvo Demšar in poverjenik za javna dela Jamnik. Alestuim občinam Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj se dovoli pobiranje občlnsk.h doklad, naklad in nekaterih drugih ob črnskih davščin. Naredbe sc objavijo v uradnem listu. Vse agende urada za zaščito beguncev preidejo s 1. junijem t. 1. na poverjeništvo za socialno skrb. Redne begunske podpore se ukinejo s 30. junijem t.
1.	izvzomši podpore, ki se plačujejo dobrodelnim zavodom za oskrbo begunskih sirot la hiralcev. — Računska praktikanta Viktor NacliHgafll in Josip Janežič pri knjigovodstvu deželne vlade sc imenujeta za računska asistenta v XI. čhi. razr. — Strokovni učitelj Josip Pricl se imenuje za definitivnega strokovnega učitelja v IX. čin razredu. Pri poverjeništvu za uk in bogočastje se imenujeta za kanclista v XI. čin. orožniški narednik Valentin Flis. — Ivan Mikuž sc imenuje za definitivnega ravnatelja deželne banke. Ker je novoimenovan! ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini na svoje mesto rcsigniral, se bo ravnateljsko mesto na podlagi prejšnjega razpisa oddalo v prihodnji seji deželne vlade.
— Z ljubljansk univerze. Na medicinski fakulteti je imenovan za rednega profesorja Instologije in embriologije dr. Zdenko Fraukenbcrger, dosedaj docent na praški univerzi. — Na filozofski fakulteti sta Imenovana dr. Fr. Jesenko, dosedaj red-
•	ul profesor na šumarski fakulteti v Zagrebu, za rednega profesorja botanike in dr. Ludmil Hauptman za rednega profesorja zgodovsne srednjega veka in starejše slovenske zgodovine. — Na tehnični fakulteti sta imenovana za kontraktualna redna profesorja Sergej P. Maksimov, bivši profesor poljedelskih melioracij na politehniki v Petrogradu in Dimitrij Vladiml-rovič Frost, bivši profesor jamomerstv* na donskem politehničnem Institutu. Prvi bo predaval o vodnih zgradbah, drugi pa nižjo geodezijo in jamomerstvo.
— Potrebujejo se tehnični uradnik1 j
Uprava za zaščito industrijske svojine v Beogradu potrebuje sledeče uradnike tehnične stroke: nekoliko inšpektorjev z letno plačo 5052 din., več sekretarjev z letno plačo 2525—4041 din., in več pisarjev z letno plačo 1515—2020 dinarjev. Pogoji rza uradnike: da so diplomirani tehniki Iz strojne, stavbne, elektrotehnične stroke, ali da so dovršli višjo poljedelsko šolo, rudarsko alj gozdarsko akademijo ali prirodno-matemationi odsek filozofske fakultete. Prosilci, ki so že ukazni uradniki, naj vložijo svoje prošnje na zgornji naslov s spričevali o dosedanjem službovanju in z odo-brcnjotn pristojne oblasti za prestop; no-
vi	prosilci pa nravstveno in zdravniško spričevalo.
— Volitve županov na deželi. Za občino Lukovica (Brdo) je izvoljen županom graščak Tone Kersnik, pristaš JDS. — Na Vrhniki je izvoljen dr. Marolt (S-LS), v Moravčah Anton Cerar, v Blagovici Iv. Strehar, v Krašnji Fr. Urankar — vsi pristaši SLS.
— Nemci še vedno divjalo. S 1. junijem bi moraš začeti vozdti iz Maribora v Ljutomer direktni jugoslovanski vlak. Na postaji Gozdišče pa so nemški kmetje od Bauernbunda vlak ustavili, vsied česar je avstrijska vlada sporočila našim oblastem, da vslad velikega razburjenja obmejnega prebivalstva ne more več držati sklenjenih obveznosti. Naša vlada je odgovorila s tem, da je ustavila direktni promet z Avstrijo in Koroško preko Maribora.
— Imenovanje. Komisar deželne vlade dr. Mirko Kuhelj je imenovan za vladnega komisarja prf7zavarovalnici za nezgode
V	Ljubljani.
— Nesramen avstrijski hujskač. Na predvečer drž. praznika sv. C. M. je v Murski Soboti gostilničar Rud. Vogler Iz Radgone najpram slovenski množici tako fcdurno psoval na našega regenta, da so ga aretirali in izročili sodniji. Ta Vogler se z dovoljenjem naših oblasti vozi po Prekmurju (n kupčuje z živino 1
— Norčevanje Iz državne himne. V
Murski Soboti bi bil moral organist na drž. praznik peti državno himno, toda znal je le prvi dve besedi »Bože pravde«, nadaije pa si je pomagal le z la — la — la —.
— Iz Salezijanskga zavoda na Rakovniku sta pobegnila v noči 30. m. m. 15 letni krojaški vajenec Alojzij Vovko in 14 letni čevljarski vajenec Ivan Novak. Prvi ie že poprej uhajal iz zavoda ter je dne 23. m. m. prenočil pri zasebnici Kristini Stanič v baraki južne železnice, v zalivalo pa je zjutraj ukradel Staničevi dva bankovca po 25 lir in tula žensko uro.
—■ Tatvina v Sori. Pri posestniku Iv. Čarmanu v Sori pri Medvodah je bilo prejšnji teden vlomljeno in pokradeno sledeče: zlata moška verižica, srebrna ženska ura, zlata broša, zlat prstan, zlata ovratna verižica z obeskom, kakih 100 srebrnih kron in za 200 K papirnatega denarja.
— Izgnan je iz naše kraljevine na nedoločen čas 20 letni Maks Friderik, rojen v Opavi, pristojen v Judenburg. Vzrok: komunist.
— Opozarja se na oglas tvrdke S. Potočnik.
Ljubljana.
= Dečji dan v Ljubljani. V nedeljo 5. t. in. priredi »Kolo iuuoslo-venskih sester« v Ljubljani na iniciativo ministrstva za socialno politiko dečii dan. Čisti donesek se nakloni upravnemu odboru dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino v Ljubljani, torej napravi, ki je za ljubljansko deco revnih slojev izredno velike važuosti. Na ta dan sc bodo nrodajall v Ljubljani oosebnt znaki in odkupnicc. Nihče, ki mu ie prosnevanjc dece na srcu. naj sc ne cdtccnc odkuou in darilu.
— Kopališki vlak Ljubljana — Laze. Obratno ravnateljstvo južne železnice Je uvedlo od 1. junija do 31. avgusta kopališki vlak iz Ljubljane gl. k. v Laze po znižani ceni, in sicer za L razred 4.50 din., za
II.	razred 3 din., za lil. razred 150 din. Odstopilo pa je od zahteve, da se morajo posetuiki izkazati pri Magajni z legitimacijo, kakor je bilo objavljeno v Uradnem listu. — Kopališki vlak odhaja iz Ljubljane gi. k. ob 14. uri 20 min, pride v Laze ob 14. uri 41 min. Iz Laz se vrača prvi vlak ob 13. uri 30 min. in pride v Ljublia-no ob 19. uri 4 min, drugi vlak pa ob 19. uri 54 miu. s prihodom v Ljubljano ob -0. uri 30 min. — Dohod v kopališče je Jz ceste, ki vodi Iz kolodvora prott Zalogu. Tu bo napravljena posebna dohodna brv v kopališče. Občinstvo se opozarja, da je saino ta dohod dovoljen, vstopanje v kopališče na drugih prostorih je pod kaznijo prepovedano. Tudi je strogo prepovedano uničevati poljske nasade in posedati po travi. Ker pa dohodna brv še rvt Izdelana, se prosi občinstvo, da opusti posočanje kopališča do 7. t. m, ker je dohod v kopališče, dokler ni brv dokončana, nomogoč in bi se posestnikom ob kopališču delala škoda.
— Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 22. do 28. m. m. je bilo v Ljubljani rojenih 33 otrok (14 dečkov in 19 deklic). V istem Času ie umrlo 20 oseb (10 moških, 10 žensk), In sicer 9 domačinov in 11 tujcev (v zavodih). Smrtni vzroki so biJi: 7 pljučnica, 2 davlca, 1 otročlška vročica, l možganska kap, 2 rak, 8 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni so bile prijavljene Sledeče: 1 davlca, 1 otročlška vročica.
— Stavku stavbnih delavcev v Ljubljani ponehaiva in delavci se vračajo na delo. Med štrajkom so porabili skoraj ves štrajkovnl fond nad 300.000 kron. Ker zahteva sedaj vodstvo organizacije, da «aj delavci fond zopet izpopolnijo, so delaivcl razburjeni ter dolže voditelje, da so jih nepremišljeno zapeljali v stavko.
—- »Bratstvo« vabi na odborovo sejo, kt se vrši v soboto dne 4. t. m.
—. Kako g. Rukavina pridobiva dobre moči za našo opero. Družba ljubiteljev umetniškega petja (med njimi tudi g. župan. Tavčar) je poklonila povodom premiere »Vaška šola« g. opernemu pevcu Romanovskemu v dokaz priznanja krasen venec. Intendant kr. opere g. prof. Juvančič Je g. dr. Tavčarju ml. obljubil, da se sme ta venec pokloniti g. Romanovskemu na odru. Tik pred predstavo pa je g. Rukavina zapovedal, da se venec ne sme pokloniti na odru, temveč se mora nesti v garderobo. Zelo dvomimo, je li to pravi način pridobivanja dobrih moči za naš oder, •posebno sedaj, ko sc imajo podpisati kou-trakti.
— Za Sokolski dom v Ljubljani so začeli kopati temelj na trgu Tabor. Poleg delavcev kopljejo in odvažajo zemljo tudi požrtvovalni elani Sokola brezplačno v svojih prostih urah. Kostanji pred cerkvijo Srca Jezusa se posekajo, da bo prišla nova stavba do popolne veljave In prostega razgleda.
— Vsi na čebelarsko veselico! Vsak, ki želi prijetne zabave In razvedrila, bo Ijja. as pj ‘oojpsoA. ojjsjejo^ag imjsrqo na vrtu gostilne J. Bohinca V Medvodah. Vrlo zanima v sporedi
— V prid spomenikov Borštniku in Ve-rovšku, ki se imata odkriti o priliki kongresa Udruženja jugosl. gled. igralcev v nedeljo, 5. t. m. ob 11 promenadni koncert v »Tivoli«, popoldne pa ljudsko veselico v hotelu »Tivoli«. Vstopnina prosta.
— K slikam v streliški dvorani pod Rožnikom. Dodatno k naši notici o strelišču pod Rožnikom in njenih slikah v streliški dvorani nam poroča prijatelj lista, da ta-molTnja zanimiva galerija slik ne predstavlja predsednikov in častnih članov strelskega društva, ampak dotičnah 39 portrc- j tov nam kaže ude imenovane družbe v letih 1803—1806 izpod Herrleinovega čopiča. Slikar Andrej Herrlein si je pridobil za to družbo veliko zaslug in je zavzemal v njej razna častna mesta. Ko je 1. 1803. postal strelski mojster, je portretiral brezplačno vse družbine ude. V. Steska, ki je v prvem letniku »Caruiole« (1910) opisal življenje in delovanje tega znamenitega slikarja, našteva na str. 190. imena portretiranih članov. Med njimi je št. 27 avtoportret umetnikov, št. 36 pa nam predstavlja znanega mecena Žiga barona Zoisa. — Med tarč.ami je edina s slovenskim napisom Miroslava Vilharja z geslom »tudi slepa kura včasi zrno najde«.
— Izgubljeno. Ana Osredkar, soproga žel. uradnika je izgubila zlato brošo. Mar. Vrančlč je izgubila zlato ovratno verižico s cekinom kot obeskom. M. Sibitz je izgubila srebrno žensko uro.
— Od staršev Je pobegnila že pred 3 tedni 14 letna Ela Frank, hči krojača Aleksandra Franka na Opekarski cesti. Najbrže se potepa po mestu. Deklica je za svojo starost velika in močno razvita.
— Predpriprave za »Žegnanje v Trnovem«, ki ga priredi pevsko društvo »Kra-kovo-Trnovo« 26. t. m. v Hribarjevem gaju, se vrše z nepopisno naglico in vestnostjo. Se nikdar toliko zabavel
Maribor.
Protestno zborovanje tr«ovcev.
Zadnji torek se je vršilo v dvorani restavracije Maribor protestno zborovanje mariborskih trgovcev, ki je bilo sklicano, da se izrazi trgovstvo proti § 29 ustavnega načrta In proti krivični in previsoki odmeri davkov. Kot govornika sta nastopila dr. Vladimir Serncc in predsednik trgovskega gremiia, Vilko Wcichsel. K sklepu svojega govora ie poslednji predlagal obširno, na predmet zborovanja se nanašajočo resolucijo. ki ie bila z odobravaniem sprejeta in odposlana ministrstvu za trgovino in industrijo.
Nasilen pijanec. 23-letui mesar Cepič Urban iz kamniške okolice je dne 1. t. m. popoldan v zelo vinjenem stanju razgrajal pred neko gostilno v bližini klavnice. Ko ga je vsied tega redar odvedel na policijo, se mu ie zoperstavljal, se večkrat vrgel na tla in ga zmerjal z raznimi psovkami. Nasilnež se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Aretiran lat. 32-letni oomožni delavec v Badlovi usniami. Anton Rajh iz Mariborske okolice, stanujoč v Razlagovi ulici 26 ie bit aretiran. ker so mu prišli na sled. da je že dalje časa kradel in odnašal iz tovarne usnje ter ga prodaial raznim trgovcem, čevljarjem in zasebnikom. Skupna doslej dognana škoda v usnjarni znaša okrog 50.000 K. Vso zadevo je prevzelo sodišče, ki bo poklicalo na odgovor tudi razne Rajkove sokrivce.
Odgoden recitacljski večer. Na 6. t. m. napovedani recitacilski večer PodbevŠek - Kogoj ie odgoden. ker se vrši ta dan koncert virtuoza na gosli Burmcislra.
Mariborsko gledališče uprizori v soboto prvo opereto Boccaccio.
Mestno kopališče v Dravi je zopet odprto od 1. t. m. nanrei.
Celje.
Porotne razprave v drugem zasedanju pri okrožnem sodišču v Celju. Dosodaj so
razpisani sledeči slučaji: Dne 6. t. m.: Viktor Žilni, (tatvina); Franc Doličnik (goljufija). — Dne 7. t. m. Engelbert Frece (umor). — Dne 8. t. m. Štefan Cvahfe (uboj); Valentin Krajnc fn tov. (tatvina). — Dne 10. t. m.: Peter Slivšek (uboj); Alfonz Plahuta (tatvina); Karol Koželj (goljufija); Razpisanih bo še kakašili šest slučajev.
Zabavni večer »Kola lugoslov. sester« minulo soboto zvečer se je lepo obnesel in upamo, da Je »Kolo« tudi z materljalnbn uspehom zadovoljno.
tO-lctnlco svojega uradnega službova-vauja v Celju kot notar bo obhajal prihodnje dni celjski notar gospod Lovrenc Baš.
Izselil so je iz Celja na Bavarsko bivši nemški niagistratni uradnik g. Udo Bor-gclt.
Koroško*
Angleži v Mežiški dolini. Tudi
naše uredništvo ic dobilo govor, ki ga je imel lord Cozens - Hardv ob prevzetju svinčenih rudnikov. Dasi je govor Cozens lastnoročno podpisal. ea vendar nismo priobčili, ker
ne priznamo hlapčevstva nikomur, tudi napram mogočnim Angležem ne.
Zopet volilno razhurlenie na Koroškem. Dne 19. t. m. se vrše na Koroškem volitve v deželni in državni zbor (narodni svet). Slovenci bodo nastopili ood »Koroško slovensko stranko«. Želimo jim več uspeha kakor so ga dosegli pri občinskih volitvah.
Celovec brez gledališča. V Celovcu so priredili ljudsko glasovanje
o	tem. ali se naj gledališče še vzdržuje ali opusti. Glasovanja se je udeležilo le 9%. a večina sc ie izrekla za opustitev gledališča.
POROTNE OBRAVNAVE.
Cigani v Ljubljani. Dne 6. marca so počastile Ljubljano s svojim obiskom tri ciganke in dva cigana, ki so zelo spretno izvrševali tatvine v raznih manufak-kovala zlasti mlada ruska ciganka Gjur.i, ki je tudi v sodni dvorani pokazala, kako se ne sme nesti blago iz trgovine. M la/, la živahna ciganka je hotela tudi s tern vplivati na porotnike, da jih je prav ljubko in zapeljivo pogledovala. Obtoženci so seveda vso krivdo odločno tajili. Porotniki s« vprašanje krivde potrdili z omejitvijo, da znaša vrednost ukradenega blaga pod 4000 kron. Cigani so bili obsojeni vsak na 10 mesecev težke ječe, kar je vzbudilo med njimi veliko tarnanje in jadikovanje.
DVA ROPARJA.
Dne 7. avgusta 1920 se je posrečilo orožnikom »Jeti dv\a predrzna roparja, ki sta izvršila nebroj ropov in vlomov po deželi. Državni pravdaik ju Je obtožil pri včerajšnji obravnavi vsied velikih ropov ln sicer pri Karlu Novaku v Zajašovttiku dne 30. VII. in pri Karlu Porte v KotradežJoi dne 1. VIII, Krivda glede ostalih vlomov sc jima ni mogla zadostno dokazati. Okradla sta med drugimi tudi znanega župnika Meška. Obtoženca sta Miha Bubnič iz Podgrada v Istri, ki je bil že 6 krat pred-kaznovan ter kolovodja pri vlomih. Njegov vredni drug pa Je bil Albert Razgrni iz Conšcnika. Vlomilca sta napravila pri Forketu za 15.035 K škode, pri Novaku pa za 12.735 K. Bubnič se Je zagovarjat jako predrzno in arogantno. Porotniki so vprašanje glede krivde soglasno potrdili. Sodišče je obsodila Bubniča na 6 let, Raz-gona pa na 18 mesecev težke Ječe.
Šport in turistika.
Prvenstvena nogometnaa tekma Hermes - Akademiki se vrši v nedeljo 5. junija na igrišču § pa rta — Primorje za Alek-sandrovo vojašnico ob 18. Prvenstvena nogometna tekma Primorje — Jadran se vrši istega dne na igrišču Ilirije ob 16, nato ob 18 na igrišču Ilirije prijateljska tekma I. rez. — Sparta I. Dne 5. L m. ob 9 dop. prvenstvena tekma Primorje rez. —
Gledališče in glasba.
Iz gledališke pisarne. V petek dne 3. t. m. nastopi prvič na našem odru v utogl Cavaradiostja (Tosca) novo angažirani tenorist gospod Marcel Sovilski, odličen pevec, ki je doslej deloval na raznih večjih poljskih in nemških odrih.
Gledališke vesti. Ljubljansko Narodno gledališče je posetB upravnik Narodnega gledališča v Splitu g. Niko Bartulovlč, Prisostvoval je v intondantski loži predstavama »FJge« v dramskem in »Vaške šole« ter baleta v opernem glodalHSču. — Iz zagrebškega Narodnega gledališiča je došel kot gost naše uprave kapelnik gospod Jo-žefovič, da sl ogleda naši vprizorltvl »Zlatoroga« in »Vaške šole«.
Pokrajina.
Laško. Zgodovinsko proslavo gasilnega društva imamo za sabo in ni ga udeleženca, ki se ne bi z veseljem spominjal na ta dan. Gintjivi prizori lopo uspelega nastopa in lepi prizori blagoslovljenja nove gasilske zastave bodo ostali pričujočim v najlepšem spominu. Veselični odbor Laškega gasilstva vrši prijetno dolžnost, da se tem potom javno zahvaljuje kumici gospe) Ancti Elsbacherjevi za dobrotljivo naklonjenost, gospodu vladnemu svetniku dr. Žužcku, ža trudapolno in najsijajnoje uspelo požrtvovalnost damam Dergan Veri, Drobnič Amaliji, Ferenčak Rozini, Haas Mariji, Osolin Mariji, Selič Josiplnl, Tadina Mariji in vsem drugim, ki so pri šotorih
radu Rlsbacherju za storjeno naklonjenost potom občine lil pozdravni govor, gospodu ( ravnatelju Widra Adolfu in Geisclroiterju Karlu za darežljivosti in podpore. Zasto-j panj so bili odposlanci — 233 po številu ga-I silnih društev Trbovlje rudnik in trg Hrastnik, Dol, Gven pri Ljutomeru, Prevalje, Ljubljana, Rogatec, Slov. Bistrica, Žalec, Gabenje, Št. Jurij juž. žel., Sevnica, Radeče. Loka. Varaždin in Zagreb so n o J
vodstvom Žalskega župana podnačelnikl stavbenega mojstra Gologranca storili z ponosnim nastopom najglobokejši utis. Lep uspeh prireditve je omogočil, da je društvo plačalo najdragocenejšo zastavo po 18.000 kron in doseglo preko 4000 K do. bička. Hvala prisrčna vsem prijateljem in dobrotnikom! Naj ostane ta zgodovinski dan vsem v častnem spominu!
Drobiž.
*	Coaan Doy!c fotografira — vile. 3Jt Artur Conan Doyle, ki je ustvaril tip Sher« lock Holmesa, se ne bavi več z literarnim delal, temveč z naukom o četrti dimenziji,
V	»Strad Magazinic« je ponovno izstavil dve fotografiji takšnih nadnaravnih pojavov. Prvi dve fotografiji je slikal 1. 1917t poslednji dve pa lansko leto v okolici gro« fije York. Slike kažejo z veliko natančnostjo vile, ko plešejo In skačejo okrog deklice. Na sliki je tudi gorski duh, oblečen v temno obleko, s kapo in perjem na kapi. Vile so oblečene v svetlorožnato ali rumeno obleko, s krili kot mctul.ll. V »Figaru« kritizira Octavc Duplesis te slike ter trdi, da so jih fotografirale dve setrične Doylea, kf so dobri mediji. Take slike niso mogoče, a čudno je, da mora biti v sredi vedno kakšen človek. Končno trdi Duplesis, da gr« za hrošče, ki so podobne konstrupcije kof vile v bajkah. Doyle sicer ostro pobija take trditve, a ne more doprinesti dokazov o bivanju — vil.
Mali oglasi.
Proda se:
DRAŽBA POHIŠTVA
se vrši v soboto dne 4. t m. ob 10. ud dopoldne v skladišču »Balkan«, Dunajsk cesta 33.
POZORI
Vinograd, nasajen z najžlahtnejšo amerl« kansko trto, vsa vinska zaloga I. 1930, zraven stoječa vila z divtihn razgledom. Natančna pojasnila in cena se poizve pri posestniku Anton Jančič, Teharje. 918
PRODA SE TAKOJ HIŠA
t vpeljano trgovino v prometnem trgu. Kje, pove uprava »Jugoslavije«.	947.
PRODA SE KOMPLETNA ČEVLJARSKA DELAVNICA
vse v najboljšem stanju. Kie pove uprava »Jugoslavije«.	948
DVOJNAT SINGERJEV STROJ za ženska ročna in šiviljska dela se proda Stroj Je dobro ohranjen brez napake. — Ogleda se od 2—5 ure popoldne v Roča! dolini 163	949
Službe:
VEC PECARSKIH POMOČNIKOV sprejmem. Plača po dogovoru. Nastop ta« koj. Anton Kovačič, počarski mojster, Gosposvetska cest* 6, Ljubljana.	956.
VEC KLEPARSKIH POMOČNIKOV v stalno delo z dobro plačo se sprejme pri Franjo Dolžan, kleparstvo, Celje. 917,
VZGOJITELJICA vošča slovenščine, nemščine (event. tudi drugih jezikov), glasoviranja, se sprelme pod ugodnimi pogoji takoj. Prednost imajo one, ki se razumejo nekoliko na ročna dela, šivanje in gospodinjstvo. Kje pove uprava tega Usta.	955
IZURJENO KNJIOOVODKINJO
ki je zmožna tudi slovenske in nemške korespondence, sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe ^ navedbo dosedanjega službovanja In zahtevo plače Je poslat! na poštni predal 74 pod »Knllgovodklnja«.
KONTORIST1NJO
lzvežbano za takoj sprejme Kocbek, Kranj,
DVA DOBRO IZVEŽBANA ČEVLJARSKA POMOČNIKA
se sprejmeta v trajno delo. Anton Brecelj, Dunajska cesta št. 6, Ljubljana.	952'
IZVEŽBANA ŠIVILJA 21 let stara, želi v večjem modernem damskem šivalnem podjetju nadaljne prakse do 1. avg. 1221 v Ljubljani, Zagrebu, ali V Mariboru v službo stopiti. Plačilo po dogovoru. Naslov pove upravništvo?
ČEVLJARSKE POMOČNIKE za izdelavo vojaških čevljev ter izdelovalca gornjih delov v večjem številu sprejme takoj »Tvorna čevljarska zadruga« v Ptuju, po dogovoru. Vpra-927,
Razno:
IŠČE SE DRUŽABNIK z glavnico K 100.000-200.000 z ali brc? sodelovanja v tovarniškem podjetju. '*o-nudbe pod »Dobra bodočnost« na upravništvo lista-	94-1
BOLJŠI GOSPOD išče dobre privatne hrane v abonerpeulu m mesečno sobo. Ponudbe pod »Soba« na upravo »Jugoslavije«.
izvrševale naporna gostoljubna dela. Gospodu dekanu dr. Kruljcu za ginljivi slav- j Plača od para (akord) nostni nagovor, gospodični Krcner Mariji • Sanja na naslov zadruge, za okusno ovenčanjc oltarja na prostem in skratka vsem požrtvovalnim osebam. Oso-bito se zahvaljujemo gospodu gerentu Kan-
A. K. Oreen:
skrivnost.
(Dalje.)
Toda zdaj ni bila njegova naloga tehtati krivdo in nekrivdo: šlo je za bolnico, za ubogo človeško bitje, ki je potrebovalo njegove nege. Moral je vztrajati pri nji, moral je netiti šibko iskrico življenja z vso ljubeznijo in skrbjo, dokler ne pride minula razočaranja, ko mu ne bo več treba tajiti svoje nesreče pred ljudmi.
V	najoddaljenejšem kotu sobe je presedel nekaj brezkončno dolgih ur. Vedel je. da mora priti kako sporočilo s policije. In res so ga poklicali doli. češ. da želi nekdo govoriti ž njim. Bil pa je le gospod Gre-torcx, ki je prišel vprašat, kako je s hčerjo. Jedva mu je izginil tastov pobiti obraz izpred oči. že so zašu-mela v predsobi ženska krila, dehteče cvetje se je kopičilo v dar. in sočutni glasovi so vpraševali po Genovefinem zdravju. Dočim je njen soprog še vljudno odgovarjal na vse strani, je zdajci začutil nekoga za svojini hrbtom. Ozrl se je in zagledal Gryca. Takoi ie odpravil dame in stopil k detektivu.
Ali ste govorili z Moleswor-tliom? je izdavil trudoma.
Gryce ie gledal v svoi klobuk, ki ga je držal v roki. Nadzornik je danes zelo zaposlen, ie deial. ne meneč sc za Kameronovo vprašanje. Ali bi mogli priti k njemu v pisarno? Rad bi govoril z vami.
Doktor ie rekel, da ie z veseljem na razpolago; pot mu ie bila težka, kakor bi šel na morišče.
Mislil je, da ga hočeio postaviti z Moles\vorthom oko v oko; toda našel ie nadzornika samega.
Čudne reči ste doživeli, odkar sva se videla zadnjikrat, ie izprego-voril ta. Moles\vorth. pravite, vam
ni povedal ničesar? Nu. temu se ne čudim. Gotovo ste ga izpraševali o stvareh, ki jih sam ni vedel. Ali ie Genovefa Grctorexova dala svoji sestri strup, od katerega je ta umrla. vam on gotovo ni mogel povedati. Pač pa bi bili lahko dobili iz njega nekaj drugega.
Kaj neki? Kameronov glas je vztrepetal, ko je zapazil čudni izraz nadzornikovega obličia.
O tem pozneje, se ie glasil odgovor. Vedite predvsem, da smo dobili iz vaših podatkov Dri najinem zadnjem razgovoru trdno prepričanje. da Genovefa Gretorexova ni kriva smrtnega slučaia. ki se ie zgodil v njeni sobi; ona ni bila storilka. marveč žrtev, zakai žena. ki ste jo poročili —.
Premolknil je in pogledal doktorja. ki je vzkliknil baš takrat v veselem razburjenju:
O tem vas niso prepričali moji dokazi; govorili ste z Molesvvor-thom. in on —.
Nadzornik ga je resno prekinil. Molesvvorth ni izpovedal ničesar novega. Pač pa so deistva. ki ste jih zadnjič sami navedli, dokazala nedolžnost Genovefe Gretoerxove. Toda. je dodal s pogledom, ki je naglo ohladil Kameronovo radost, hkrati so nas privedla do žalostnega spoznanja, ki ga zdai tudi vam ne morem več prikrivati: da namreč v tisti usodni uri ni umrla namestnica vaše neveste, ampak ona sama. — Žena pa, ki ste io poročili, in ki leži zdaj pod policijskim nadzorstvom v bolniški postelii. ni imenitna dama. ni fino naobražena hči gospoda Gretorexa. marveč ognjevita. umna in častihlepna Mildred Farlev.
Sedemintrideseto poglavje.
Udarec, ki je visel nad Kanicro-| novo glavo že dolgo, ie padel nanj z
I	uničujočo silo. Toda doktor sc je ' kmalu osvestil.
To je zgolj vaša domneva, je rekel z negotovim glasom. Radoveden sem. kako hočete dokazati dejstvo?
Doslej imamo seveda le indicii-ske dokaze, ki pa so jasni kakor beli dan. Sami ste dejali, na primer, da vaša soproga na ženitovaniskem popotovanju ves čas ni prijela za pero.
Doktor je osupifil; res se ni dalo tajiti, da se je skrbno ogibala sleherne prilike, pokazati svojo pisavo.
Bolehala je za revmatizmom, je rekel, in —.
Ker je potrebovala izgovora, da bi preprečila odkritje svoie brezpri-merne goljufije. Razlika med njeno pisavo in pisavo dame. za katero se je izdajala, bi jo bila razkrinkala v prvem trenotku. Najmočnejši dokaz za mojo trditev pa ste nam dali z razlogi, s katerimi ste branili svojo soprogo. Gospod Grvce ie takrat zapisoval vaše izjave; zato dovolite, da vam jih obnovim v spominu. Nadzornik je vzel s svoie mize papir in nadaljeval: Svoj ugovor zoper sumnjo. da bi utegnila biti Genovefa Gretorexova kriva usodnega dejanja. ste utemeljevali s tem. da se ne bi bila imela kdaj preobleči do Mil-dredini smrti. Vaše besede so se glasile nekako takole;
NOVO! NOVO!
Sp sat aVfif« ALBREH7. Izdala In zatoSSla
tvezi listama v Piani.
[ena 18 K breširani knjižiti.
NOVO! NOVO!
»Sleči mrliča in ga preobleči v
svoje lastne stvari, kos za je bilo nemogoče v tako kratkem času. tudi ako se ne^bi bila obotavljala in trepetala. Že to. da se je mogla s sestirno pomočjo toli naglo preobleči za poroko, je čudno. Ženske potrebujejo vselej mnogo časa za take stvari, in razenteea ni bilo opaziti v njeni vnaniosti nikake pre-naglice ali zanikarnosti.«
Iz tega. je dopolnil nadzornik, sledi jasno kakor beli dan. da se zamena obleke sploh ni vršila. Nevesta, s katero ste šli pred oltar, je bila tista, ki ste jo videli takoj po svojem prihodu v poročnem nakitu. Ali se vam ne zdi ta razlaga edino pametna?
Kaineron mu ni mogel ugovarjati. —
Opozoril pa bi vas še na drugo dejstvo, je nadaljeval nadzornik. Spet hočem navesti vaše lastne besede :
»Genovefa pravi, da se ic zmotila v svoji prijateljici Klari Footo-vi; noče je niti sprejeti niti govoriti o nji.«
To bi bila s strani gospodične Gretorexove čudna muha. s strani Mildrede Farleyeve pa le umevna previdnost. I.aglje se ie mogla nadejati. da premoti rednika in rodnico. s katerima ie družilo Genovefo vseeno manj tesno razmerie. nego zaupno prijateljico in sošolko izza mladih dni. ki ie morala poznati vse male skrivnosti njenega srca. — Tudi temu se ni dalo oporekati. In pa dovzetnost za svetske zabave. ki jo je kazala vaša soproga: kako naj si razložimo to lastnost pri dami. ki je bila vajena vsakršnega razkošja in družabnega zmagoslavja? Le poslušajte:
»V Washingtonu ie kazala nekaj časa več vnetne za veselice in prireditve nego ves čas doslei. Kako bi | bila mogla prekipevati od vese-| lesti.« —
ako bi bila Genovefa Gretore-
xova, razočarana v svoji liubczni in do grla naveličana vsega družabnega trušča in dirindaia. —
Doktor je zagledal v duhu čarobno pojavo svoie žene. kakršna je bila v tistih prvih dneh svoje mlade sreče; in molčal je. vprašujoč se. ali ni vse to zgolj sen. iz katerega se mora kmalu zbuditi? —
Še nekaj izvolite premisliti, je povzel neizprosni uradnik: tiče se doktorja Moles\vortha in ie. vsai po moji sodbi, zelo pomembno. Na vprašanje, ali ni pokazala radi njega nikake skrbi, ste odgovorili:
»Katera žena ne bi bila v straneh. ako bi se bil zapletel nedolžen človek po njeni krivdi v sumljiv položaj. iz katerega mu ne bi mogla pomoči, ne da bi spravila sebe v nevarnost?«
Za žensko, ki ga je ljubila, bi bila to pač nenaravna hladnost srca; lahko pa jo razumemo pri navadni znanki, kakršna je Mildred Farlev. Toda — se je oglasil Kamcron. Dajte mi navesti samo še eno vašo izjavo, ga ic ustavil nadzornik: »Odkar je gospodična Gretore-xova moja žena. mi ni dala ne z be-> sedo ne s pogledom naimanjšega povoda za ljubosumnost. Ako tli v nji še iskrica nekdanje strasti, mi ie morala ostati nevidna.«
Po vsem tem. gospod doktor, vk dite pač sami. kako so vaše izpovedbe zbudile in potrdile našo sumnjo, da je bilo dekle, nad čiear truplom se je vršil mrtvaški ogled, vaša prava nevesta, dočim ni žena. ki nosi zdai vaše ime. nihče drug nego njena sestra-dvojčica Mildred. O tei vemo iz lastnih zapiskov gospodične Gretorexove. da se ic pokazala pripravljeno in zmožno stopiti na njeno mesto. — Ako ste vzlic temu še vedno prepričani, da se motimo mi. nam morda lehko dokažete s kakim zgledom, da ima vaša soproga res tiste talente, s katerimi se je odlikovala gosoodčitia Greto-rexova v tukajšnji družbi.
Samo kratek čas v Ljubljani E "3RO|gJHiB6
Letne toalete|Prima ans|eški Klistalj5fi*f? .	_	„	,
,Boraks‘ *(lri,us •Ren!o*
bluze za dame, listrastc obleke za gospode, liajfinejše blago za modne hlače v zalogi.
SJonijMimuliA
Nila
z električno lučjo in vodovodom hlevom, gospodarskim poslopjem z zelenjadnim in sadnim vrtom vse pri hiši, 5 minut od postaje v mestu Kočevju, se proda takoj. — Naslov v upravi lista.
L. MINUS
Ljubija«, Keslni lig 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in sodnikov ter sprehajalnih palic.
Popravila »c Izvrinjelo
vsaka množina so dobi po K 31 •— frunco skladiSče. — Naročila nn
PROMET
tehn. industr. podjetje d. z o. z.
Ljubljana, Gradišče 9/1.
Mika otvoritvena
Zvečer ob pol 9. url.
LattSiirmsnnov drevored.
svečana predstava.
3. lunua
Zvečer ob pel 9. uri.
m
m
m
m
najfinejše kakovosti nudf.
vsako množino tvornica keksov, prepečencev in vafelj nov
V. Bizjak & drug
Rogaška Slatina.
sprejme
dnevnik .»JUGOSLAVIJA«.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo pod »Urednik". Nastop službe in plača po dogovoru.
j, 1.1.10.1.
f*
ločno In solidno.
lili 110II
razpisuje mesto
Cene prostorom z davkom psa zabatre:
Galerijsko stojišče...............................K	10'—
III. prostor............................K	14’—
II, prostor . .«-«.««.. ...	• ... K	20 ——*
I. prostor . .    ...........................  .K	26‘—
Numerirani zaprti sedež. II. vrsta............  .	K	32*—
Numerirani zaprti sedež	I. vrsta..................K	86 —
Ložni sedež.......................................K	40'—
Predprodaja vstopnic v traliki »Dolenc*, Prešernova ulica.
II siM 2 veliki piavi ob 4. mi pop. io pol 9. zvoier.
KOKSA
2000 vagonov po zelo ugodni ceni franko Moravska Ostrava se takoj proda. Vprašanja pod šifro „Koks“ na upravo lista.
ptrokovno izobraženi prosilci po možnosti z zadruzno Srakso naj vpošljejo svoje ponudbe opremljene s prepisi spričeval in navedbo dosedanjega službovanja
do 15. Junija 19^1
na poštni predal 138 v Ljubljani. — Plača po dogovoru.
Prvovrstno češko letno blago za moške in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Perilno blago vseh vrst na zalogi.
Na drobno.
Na debelo.
T račnice
za poljsko železnico, notranja luč 60 cm kupim vsako množino. — Ponudbe pod »Tračnice" na upravo lista.
Naznanilo.
PREMOG
prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog“ na upravo lista.
Koristilo Vam bo,
Br. sokolskim društvom naznanjam, da imam v zalogi vse sokolske potrebšCine po predpisih Jug. Sokol. Saveza, za elane, članice in ves naraščaj: kroje, telovadue obleke, čevlje itd- - Lemk na zahtevo zastonj.
Prosim pa br. društva pri vseh naročilih poslati denar naprej.	v	,
P. Capuder, Vidovdanska C. 2j®« Pri vprašanjih in naročilih sklicu,ete
(prej Radeckega cesta),	'	na	oglase v »JUGOSLAVIJI .
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin 8	mIIc®	1	—	Fedtiiimca	w	Murski	Seboti	m
"N
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919. Prometa v lanskem letu
nad 128,000.000 krcu.
4
11 01 2 So
DsSinii Lendavi.
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod
državnim n s d zor st vc u i.
I
Odgovorih urednik Anton Pesek,
liska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.