147. številka. Trst v soboto 30. junija 1900 Tečaj XXV Edinost" r}i»i* enkrat na dan. raxun nedelj in pntrniko*. ob ur. zvećer. >'ar<»{nt»a : Za celo leto........24 kron m pol leta.........If _ ta četrt leta........ 6 za en mesec........ i kroni Naročnino je plačevati naprej N* na-ročbe brei priložene naročn ne »» utirava ce otira _ Po tobakarnah v Trstu prcnlajejo posamezne številke po K etotink (3 nve.i: trvon Trsta pa po 8 Ptotink 4 nvo.l Telefon itf. *7ll. S c/in c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v edlnoatl je mol Oflaii se računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naročilo 9 primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale stavil v eno vrsto s čifutskimi listi, katerim sta v vsakdanjo hrano laž in obrekovanje. Ze navedeni naslov « b a n d i e r a d i m o s t r a t i v a=> ni resničen: kajti, ako bi bil dotični pisatelj te čudne »storie* resnicoljuben — kakor bi moral biti, ako se ne motimo, že j»o svojem vzvišenem ]>oklicu, — potrudil bi se bil v cerkev sv. Jakoba, ki ni tako daleč od sv. •Iusta, ter se prepričal na svoje oči, da zastava bratovščine sv. Cirila in Metoda je jm> vseh oravilih eerkvena zastava, zastava cer-kvene bratovščine, ki je bila davno prej ustanovljena, nego je «L' Avvenire* zagledal luč sveta, a leta sti sv. Stolica v Rimu in c. kr. vlada odobrili promenjena pravila bratovščine; torej ima bratovščina enake pravice, kakor jih ima vsaka druga »■erkvena bratovščina, in dosledno tudi pravico: J imeti svojo zastavo s |>odobo svojih zaščitnikov sv. Cirila in Metoda, ki sta v katoliški cerkvi priznana svetnika, kar bi menda lahko vsaj iz brevijarja znali tudi slavna gospoda pri « Avvenire* ! Prepričal bi se bil, da zastava je krasno, umetno in dragoceno delo, ki nima nol>enega znamenja |>o-litično-narod ne barve. In vendar jo je naslovil: «b a n <1 i e r a d i m o s t r a t i v a !» Zakaj? To menda ve ta « resnicoljubni* pisatelj sam najl»olje: jaz pa si mislim, da jo je naslovil tako le z namenom, da bi se teml>olj prikupil znanim svojim somišljenikom, ki vidijo • •elo v lepi cerkveni zastavi s podobami svetnikov politično demonstracijo. To je prva neresnica. ali če vam bolj ugaja, laž, ki jo je ve»l oma napisal krščanski »Avvenire». Druga laž njegova je, da je bratovščina sv. < irila in Metoda pri sv. Jakobu o-sj»eševati cerkveno |»etje pri službi božji. A 1 i ni to eminentno katoliško? Da, ako sploh še razumete pravi pomen besede katoliški* ! Ali bojim se, sodč vas |>o vaših dejanjih in spisih, da tega |»omena ne razumete več! Sicer bi s= ne prizadevali toliko, da |>odite iz hiše l>ožje kristijane samo radi tega, ker hočejo v svojem jeziku Boga častiti ! Ako pa pravil bratovščine niste preči-tali, tedaj pa ste |>odobni slej»cu, ki godi o barvah : tedaj pa ste pisali o bratovščini to, kar sta vam narekovala zavist in sovraštvo do slovenske narodnosti. torej ste obsodili bratovščino se svojega strankarskega, itali-jansko-narodnega, ne pa s katoliškega stališča! In obsodili ste bratovščino, ne da bi se prej prepričali, je-li ta obsodba opravičena na |»od!agi pravil, ali ne, kakor se mora zahtevati od vsakega ]>oštenega človeka, da n* rečem «m1 duhovnika katoliške Cerkve! Tretja neresnica, s katero je hote! proslaviti »krščansko-socijalni list*,je neosno- vana trditev, »la je bila bratovščina sv. Cirila in Metoda do najnovejšega časa (»alcune settimane or sono») «quasi completamente ignorata^. torej skoraj popolnoma neznana, to pa iz razloga, ker da se ni javno «incorpore» udeleževala cerkvenih slovesnostij. In vendar je notorično dejstvo, o čemer bi se bili tudi slavna gospoda pri listu «Avvenire» lahko prepričali, ako bi bili h o t e 1 i, da je bratovščina že 1. 1894. štela lepo število udov, ki je potem vedno naraščalo. Ti udje pa niso bili samo Slovenci in Slovenke iz župnije sv. Jakoba, ampak tudi iz druzih delov mesta. Znana je bila torej bratovščina vsem slovenskim katoličanom v Trstu. Znana je bila istotako po svojih pravilih škof. ordinarijatu in sv. Stolici v Rimu, znana c. kr. vladi in policiji, katera je tudi na shode bratovščine pošiljala svoje zastopnike; znana župnemu uradu sv. Jakoba in stolnemu ka-pitelju sv. Justa, katerega dva kanonika sta bila svojedobno predsednika bratovščini. Vsem tem je bila znana bratovščina sv. Cirila in Metoda, edino le za gospodo, ki piše članke v cAvvenire*, naperjene proti tej bratovščini, je bila «completamente ig nora t a*! In zakaj? Zato, ker imajo oči, da ne vidijo, .išesa, da ne slišijo. To je, oni nočejo videti v 'Jrstu slovenskih katoličanov, oni nočejo slišati v Trstu slovenske besede! To, go-sjK>da, je edini pravi razlog, da ste vi bratovščino ignorirali do sedaj. Ignorirali pa zato, ker se ni javno udeleževala, kakor pravite, cerkvenih slovesnostij; kakor hitro pa ste izvohali, da bratovščina namerja javno nastopiti z blagoslovljeno zastavo v procesiji na dan sv. R. Telesa, zagnali ste hnronski krik, da to ne sme biti, da se mora zabraniti na vsaki način. Javno in zakulisno ste intrigirali, vse svoje aparate ste spravili na delo, dokler se vam res ni posrečila zlobna nakana, in ste zabranili udeležbo bratovščine z zastavo na proeesiji. Potem pa pravite, da je bratovščina ««juasi completamente iguorata* ! Kakšno ime, vprašam vas, zasluži tako ravnanje?! Jaz je nazivljem p e r f i d n o ! Dalje blebe ta a krščansko-socijalni« listič,, da mnogi Slovani proslavljajo sv. Cirila in Metoda ne toliko kakor svetnika, nego kakor zastopnika narodne misli. Denimo, da je to res : mar pa sledi iz tega, da sta sv. Ciril in Metod vsled tega nehala biti svetnika kat. Cerkve, da torej udje bratovščine nimajo pravice častiti ju kakor svoja zaščitnika ter v slovesnem sprevodu nositi zastave z njiju podobo? ! Vi sami, slavna gospoda, priznavate v oklepu, da tudi mučenec sv. Just velja vašim liberalcem kakor neka «incarnazione deli* idea italiana!» Zakaj pa vendar vi še j častite tega svetnika? Zakaj stoji še v staro-j slavni baziliki tržaški »»odoba sv. Justa na I altarju?! Ako pa imate vi pravico javno, častiti zaščitnika tržaškega mesta, ker je dal svoje življenje za tisto vero, katera pri liberalcih ni posebno visokocenjena : zakaj, vprašam vas, ne bi imeli enake pravice udje bratovščine sv. Cirila in Metoda, proslavljati svoja sveta zaščitnika, ki sta tudi mnogo pre-trj>ela za sveto vero in v drugem pogledu še več storila za njen prospeh, nego je storil sv. J ust ?! Ali pa sta morda samo slavna škofa ' in apostola Slovanov tako nizko postavljena v vrsti svetnikov, da ju vi ne smatrate vrednima, da bi ju smelo verno ljudstvo javno častiti. Ali vse to, tako nadaljuje vrli cAvve-nire», pustilo bi ljudstvo (seveda italijansko) popolnoma indiferentno, ako bi ne bilo na zastavi — slovenskega napisa! Aha, to je torej tisti neodpustljivi greh, to je po vaši misli najdrznejša provokacija, ki vam ni dala miru in pokoja, da ste hoteli naščuvati svoje ljudstvo proti bratovščini in zastavi sv. Cirila in Metoda I Pa, gospoda slavna, povejte mi odkritosrčno : ali res mislite, da bi ta nedolžni slovenski napis na zastavi sam za-se toliko razburil živce italijanskega občinstva, katerega bi po vaši lastni izjavi vsa zastava s podobo vred čisto nič ne vznemirila ?! Zakaj pa se to slavno vaše občinstvo ni vznemirilo sedaj, o priliki, ko je bila zastava javno razobešena v cerkvi ? Zakaj je ostalo vzlic slovenskemu napisu popolnoma kladno-krvno? Zato menda, ker je bolj razsodno nego ste vi, ki bi to občinstvo radi nahuj-skali proti Slovencem in proti škofu! — Pa povejte še, po kateri cerkveni odredbi je prepovedan slovenski napis na zastavi?! Ali ni drugod po krajih, kjer bivajo Slovenci, slovenskih napisov na cerkvenih zastavah ?! Ako so dovoljeni ti, zakaj ne tudi na zastavi sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu ?! Ali morda v tej župniji in v Trstu sploh ni slovenskih vernikov? Ste-li že pozabili, kako natlačeno polna je bila ta cerkev slovenskih vernikov v času sv. misijona ? Bratovščina sv. Cirila in Metoda ima pravico imeti na zastavi slavenski napis, in ta napis ni nikaka provokacija ali izzivanje italijanskega občinstva! Tako provokacijo pa bi radi napravili iz tega napisa, vi, slavaa gospoda, ki s svojimi dopisi in s svojim vedenjem ščuvate svoje občinstvo proti Slovencem !! To sčuvanje le je moglo provzročiti tisti cmalumore della p a rte italiana« (ako ga je sploh res kaj bilo), kateremu bi se bil moral, na vašo željo, a proti vsem zahtevam pravičnosti, ukloniti celo škofijski ordinarijat ter niti tega ne dovoliti, da se zastava blagoslovi! Torej radi tega «maln-more>, ki ste ga vi umetno izzvali, ne bi smeli slovenski verniki imeti svoje bratovščine z blagoslovljeno zastavo ter nositi iste v slovesnem sprevodu v dan presv. R. Telesa ? Je mar to pravičnost, kakor vam jo narekuje vaša vest? Seveda, po načelih take pravičnosti je vam v posebno zadoščenje, da je škof. ordinarijat odredil, da ne sme zastava sv. Cirila in Metoda v sprevod : «giustalilellte prevedendo q u a 1 c h e d i s o r d i n e». Da, da »g i u s t a m e a te«, ker tudi škof. ordinarijatu ni bilo neznano hujskanje in sčuvanje od vaše strani proti bratovščini in nje zastavi, torej si lahko mislimo, od katere strani je bilo pričakovati izgredov ! Da bi pa slovensko občinstvo utegnilo reagovati proti » * • • krivičnemu ruvanju ter provzročiti izgredov, tega vi, slavna gospoda, niste hoteli predvideti ! Mislili ste bržkone, da je le vaši stranki dovoljeno napraviti — «qualehe disordi.ie* ! Ali pa se motimo in ste si vi morda cel<> želeli, da bi slovensko občinstvo reagovalo, ker ste hoteli vporabiti to priliko, da bi slovensko ljudstvo zopet razkričavali pred svetom kakor »popolo barbaro* ? ! Dr, baš to ste pričakovali nestrpno! Zato pa s tolikim zadoščenjem (slabo prkritim !) opisujete izgrede užaljenega slovenskega občinstva ! A potem poučujete naše ljudstvo, kako bi se moralo ukloniti odredbam škof. ordinarijata, kako bi moralo spoštovati župnika Hrovatina! O ti farizejska hinavščina ! Torej slovenski verniki bi morali brez-|K>gojno pokoriti se odredbam pristojnih oblasti (in tega vam tudi jaz ne zanikam s krščanskega stališča); ako bi bil nasprotno škof. ordinarijat in za njim župnik Hrovatin milostno dovolil, da nese zastavo v procesijo tedaj pa bi po vaših nazorih vaše občin stvo imelo pravico napraviti »qualche dis«-. dine«, torej tudi s silo protiviti se odredbam zakonitih oblasti! In tega vi ne smatrate potrebnim, da bi svoje ljudstvo poučili v pokorščini, ki jo je istotako kakor slovensko dolžno zakonitim predstojnikom ? ! Vi niste zapisali niti ene besedice v pomirjenje razburjenih živeev vašega ljudstva, da bi je odvračali od izgredov: nasprotno zveni iz vse vaše »storie« o tej »bandiera (\imostra-tiva« en glas, da ste vi popolnoma zadovoljni, če si vaše ljudstvo privošča = qualche disor-ordine« proti Slovencem, proti blagoslovljeni cerkveni zastavi, dosledno proti odredbam prevzvišenega škofa, ki je sam osebno zapo-vedal, naj se zastava razobesi, in je obljubil, da jo smejo nesti v procesijo v dan sv. Jakoba ! Jasno je torej, da je škof sam priznal, da je zahteva bratovščine pravična, priznal, da na zastavi ni nič nezakonitega, nič protivnega cerkvenim odredbam!! Vse to vam je bilo dobro znano, in vendar pišete potem še »la storia di una bandiera dimostrativa« ter nazivate to zastavo »sim-bolo d* atfermazione politico nazionale« ! Gospoda, je mar to spoštovanje, ki ste je v prvi vrsti vi. duhovniki, dolžni svojemu škofu ?! Ali tako dajete vi ljudstvu izgled pokorščine, ki ste jo dolžni svojim predstojnikom ?! Da, gospoda slavna, vara veljajo tukaj besede Kristusove: »medice, cura te ipsum!,« in vse druge, katere je čitati Jv evang. sv. Matevža 24. 13: *Gorjč vam, pismarji in farizeji, hinavci, ker zapirate kraljestvo božje pr.d ljudstvom.« Toliko v odgovor »krščansko-socijalnemu« Avvenire! Vi pa, slovenski verniki v Trstu, da-si ste bili hudo razžaljeni po krivici, ki se vam zgodila, ravnajte se vendar po zapoved; Kristusovi: »Ljubite svoje sovražnike!« : in zvesti ostanite sveti katoliški veri ! Kajti ta vera, katere taksni njeni oznanovalci, ka-i koršnji so, žal, nekateri naši nasprotniki, s : takim krivičnim počenja nje m niso še izpod-; kopali, ta vera, pravim, mora biti res »delo božje« ! Katoliški duhovnih in bivši predsednik bratovščine sv. (Urila in Metoda. Politični pregled. TRST, 30. junija 1900. Tirolski Italijani in politični položaj ! Narodno-politiško društvo v Tridentu I je imelo dne 25. m. svoj občni zbor. O tej priliki je državni poslanec Riccabona poročal o političnem položaju. Njegovo poročilo pa je j res vredno, da je vzlasfci mi primorski Slovani ! čitamo z vso pozornostjo. Govornik se je izjavil za protivnika Ibinkoštnega programa Nemcev. Ko je dr. Korber razvil svoj program, se je hotel govornik oglasiti za besedo, ali ni mogel priti do tega. Italijani so hoteli izjaviti, da vsprejemljejo od ministra-predsednika naglašeno načelo jednakopravnosti, ali da je izvedenju iste na potu centralistiški, germanizatorni in birokratiški zistem. Italijan-j ski klub se je potem privatno obrril do Kor-berja, da bi on posredoval na sporazumljenju glede vprašanja samouprave Trenti na. Korber ; je tudi obljubil to in je izposloval, da mandati i tal. poslancev v dež. zboru tirolskem niso bili razveljavljeni (Kakor znano, laški poslanci niso prihajali v deželni zbor.) Nadaljevanje obstrukeije v državnem zboru je preprečilo italijanskim poslancem, da niso razvijali živahnejega političnega delovanja. Omejevali so se na to, da so se udeleževali razprav za ustvarjenje novih strankarskih skupin. Ker pa italijanski klub sam sestoji iz več skupin, tudi v tem pogledu ni prišlo do spo raz u mijenja med njimi, med Italijani. Seveda bi bilo — je povdarjal govornik — ugodneje, ako bi se pridružil eni ali drugi stranki, nego pa vedno ostajati nevtralni. Po govornikovera menenju bi bilo bolje, ako bi se Italijani zvezali z onimi strankami, ki se pote-zajo za jednakopravnost narodov in da bi se enkrat za vselej odpovedali proti-narodnemu in germanizatorncinu stališču. Nekateri menijo, da se Italijan ne smejo zame- riti Nemcem, ker je je'len del istih sam j opustil to stališče. Govornik jut meni, da se 1 Nemci še vedno ne čutijo le kakor narodno ; stranko, ampak da žive še vedno v domišljiji, 1 da smejo zahtevati nadvladje nad drugimi narodi- To dokazuje binkostni program, na- ; stopajoči proti Trentinu posel>no provokato-rično, o tem pričajo tudi zadnji sklepi deželnega sl»ora tirolskega- Naj no vej i govor dra. Grabmaverja ni tak. da hi mogel pregnati bojazni, ker zahteva nemški posredovalni jezik. In ako tudi posredovalni jezik v resnici ! obstoji, pa ga vendar n: smeti zakonito uve- j Ijaviti: Italijani ne morejo dovoliti v to zahtevo. Sedaj, ko je državni zbor zaključen, ima to vprašanje le teoretiški in- j teres, ali parlamentarno življenje ne more po- i čivati za vedno. Državni zbor l>o sklican zopet ali 1k> izvoljen na novo, in potem treba imeti jasen program. Ob vsem spoštovanju elirati na vlado v vprašanju samouprave južnega Tirola. Proti nemškim šolam v dolini Fassa je že uložena pritožba na mi-nisterstvo za nauk in istotako se je proti fi-nancijelnim skIej>om deželnega zl>ora protestiralo pri ministerskem predsedniku. Se ne poznamo poti — je zaključil govornik — katero hoče dr. Korber nastopiti v odpravo teh pritožeb, še manje pa je znano, kako se bo vedla nemška večina deželnega zbora. Tudi govornik ni prijatelj obstrukcije, ali, ako Imi treba, se bo izvajala. Izvajanjem dr. Riccabone je pritrdil tudi baron Malfatti. Naj se sodi o stvareh, kakor hoče, |>oložaj zahteva na vsaki način garancije za narodni obstanek dežele. Govornik meni pa. da italijanski poslanec v državnem zboru mora nastopiti za zahteve vseh italijanskih skupin zlnirnice in ne samo za tren tinsko skupino. Dr. Riecabona je repliciral, da po njegovem menenju odgovarja interesom obeh italijanskih skupin zbornice, Trentincev in poslancev iz Primorja, ako pobijajo centralizem. Po daljši debati je zbor vsprejel resolucijo, s katero protestira proti postopanju in zadnjim skiepom večine deželnega zbora in s katero poživlja jmslance, naj v prvi seji prično z obstrukcijo, ako samouprava Trentina ne bo praktično organizirana do tedaj. Ali niso za nas velezanimivi ti pojavi iz tabora tirolskih Italijanov?! Kakov grozen kontrast med nazori in načeli, proglašenimi in podarjenimi v govoru Kiccal>one in mej dosedanjo prakso Italijanov v političnem in parlamentarnem življenju in vzlasti nastopanjem primorskih Italijanov nasproti Slovanom! Človeka kar sili. da misli o skrajnem hinavstvu, o tartiferiji, kakoršnja je inožna le v strankah brez srama in brez monCle ! Ali, mi nočemo biti krivični, nočemo pisati tako ostre sodbe tudi glede tirolskih Italijanov. Saj pov-darja dr. Riccabona sam, da se primorski iu tirolski Italijani niti v taktiškem pogledu niso mogli zjediniti, zbok česar so morali ostati — nevtralni, to je, se niso mogli pridružiti ni tem ni onim. Ali tega očitanja ne moremo prihraniti tirolskim Italijanom, da niso nikdar kazali dovolj odporne sile proti pritisku od strani njih tovarišev iz Primorja in posledica je bila, da je bila »nevtralnost« italijanskega kluba jako čudna, kajti (»odpirala je vsikdar --vzlasti jH» časopisju in z antjšambriranjem |>o msnisterskih hotelih, v čemer so Italijani, kakor znano, nepresežni mojstri — baš oni sistem, ki je dijamentraino nasproten onim načelom in nazorom, katere je dr. Riccabona slovesno proglašal kakor jedino koristna tudi za italijansko narodnost. Xe toliko na parlamentarni tribini, pač pa na jMjIju praktične |K>litike so Italijani vsikdar zavezniki onim nemškim skupinam, ki so odprte nositeljice tistega centralističnega, germanizatornega in birokratiškega zistema, katerega dr. Rieca '►ona odklanja kar na kratko: Italijani so bili vsikdar prijatelji i.i zavezniki tistim nemškim skupinam, ki so odprte nasprotnice istemu načelu jednakopravnosti, kateri proglaša dr. Riccabona in katero bi hotel postaviti na čelo jasnemu programu Italijanov! Tudi proti istemu nemškemu nadvladju, o katerem pravi dr. Ri<*«*al>ona, da mu Italijani ne morejo nikakor pritrditi, niso italijanski listi nikdar prigovarjali, seveda z malini pridržkom, da se to nadvladje ne raztegne jedino le na one pokrajine, kjer imajo Italijani moč v rokah, in da se nadvladje nad slovanskim prebivalstvom v primorskih |M>krajiuah zagotovi njim Italijanom za vse čase! Kje je zvestoba do načel? Kako naj imenujemo to: izrekati se pioti supremaciji in za jednakopravnost, a zahtevati supremacijo in se vezati z onimi, ki so proti jednakopravn<»sti ? G dr. Riccabona ne more tajiti, da se taka neiskrenost, taka tartiferija, kakor rudeča nit vleče po vsej politiki Italijanov. No, kakor rečeno, mi hočemo verjeti, da tirolski Italijani niso do sedaj toliko sledili nagonu svojega srca, ampak so se uda-jali le pritisku od strani njih primorskih tovarišev; hočemo verjeti, da beseda dra. Ric- j cal*>ne o načelu jednakopravnosti in proti j vsaki nemški supremaciji ni bila le prazna fraza — ali j>otem moramo reči, da so na zboru v Tridentu na drastičen način razkrili vsemu svetu, kar je paznemu opazovalcu že davno znano: vso diskrepanco v nazorih primorskih in trentinskih Italijanov. Tem poslednjim, ako hočejo, da jih bo svet smatral resnimi i>olitiki, ostaja le jedna edina pot. Ker je izključena vsaka nada, da bi imel kaj vs}»eha apel do primorskih Italijanov, naj spremene svoje jtostopanje nasproti Slovanom in naj nehajo ubijati načelo jednakopravnosti, morajo trentinski Italijani baš v imenu tega načela, proglašenega na zboru v Tridentu, ločiti svoja pota od primorskih tovarišev! In ako je dr. Riccabona sč svojim izrekom o po-i trebi jasnega programa mislil na to eventualnost, bomo tridentinske Italijane radostno pozdra\ Ijali kakor soboritelje za načelo jednakopravnosti ! O ministru dru. Rezeku pišejo v »Information * iz krogov desnice: Avdijenca Češkega ministra-rojaka minole sobote pred monarhom je dala povoda za domnevanje, da se Korberjevi jezikovni nacrti oktroirajo že v bližnjem času. V zvezi s to vestjo je nav^rala ona druga, da ministra dr. Rezek in dr. Pientak izstopita iz kabineta. Ta verzija o namenu dolge avdijencije češkega ministra-rojaka pa je popolnoma kriva. Vsprejem Re-zekov je marveč veljal poroki nadvojvode Frana Ferdinanda in urejenju rodbinskih in državnih vprašanj, katere je v zvezi s to stvarjo še urediti, oziroma, katere je bilo takrat še urediti. Dr. Rezek se je kakor zgodovinar temeljito bavil z zgodovino hiše Habsburžke in v svojih študijah je prebrskal mnoge arhive, zbok česar je bil poklican v veliki meri, da sodeluje na uravnanju teh eminentnih in težavnih vprašanj. Njegovo me-nenje je bistveno pripomoglo, da je monarh odločil ugodno za nadvojvoda Frana Ferdinanda. Ni brez pikantnosti dejstvo, da je Rezek leta 1878. izdal češko, baš sedaj aktuvelno monografijo, ki pa je bila zaplenjena. Po vspešnem sodelovanj u dra. Rezeka na uravnavi vprašanj, na vstali h o ženitvi prestolonaslednika, je stališče istega močno utrjeno in so zato v čeških krogih trdno uverjeni. da bi cesar eventuvelne demisije Rezekove ne vsprejel. Tržaške vesti. Odlikovanje. C. k. finančnemu višjemu pregledniku Alfredu Kauffmann-u je njega Veličanstvo podelilo srebrni križec s krono v pripoznanje, ker je sodeloval na gašenju ognja v magazinu špirita v »Svlosu«. Slovesno vročenje križca se bo vršilo jutri dne 1. julija 1900. Mestni svet tržaški. Dne 28. t. m. se je vršila pod predsedstvom prvega podpredsednika dr. M. Luzzatto IX. javna seja mestnega sveta tržaškega. Vlado je zastopal namestniški svetovalec Viljelm vitez Jettmar. Navzočih je bilo 39 svčtnikov. Prečitali in odobrili so zapisnik zadnje seje ter vzeli na znanje zahvalnico Oglejskega odbora v zatiranje pelagre za dar 2000 kron. Na dnevnem redu je bila prošnja za dodatni kredit v znesku 4800 kron za |»opravke v cerkvi sv. Ivana. Prošnjo so na predlog svet. Rascovicha vrnili odseku za javna dela. Sprejeli so predlog statističnega odseka glede spremembe hišnih številk. Potemtakem dobimo sedaj dvojne številke, in sicer tekoče številke v vežah in druge v orijentiranje na zunanji strani hiš z imenovanjem ulic in trgov, a s tem razločkom, da vdobijo tekoče številke tudi hiše, v katere je ubod v kaki drugi ulici. Dovolili so v to potrebne kredite ter sklenili da se odda delo potom natečaja. Izvolili so upravni svet mestne posredovalnice za dela. Občinski godbi so dovolili 1000 kron [»odpore za nove uniforme. Mestni blagajnici so odprli tekoči račun v znesku 600.000 kron. Odobrili so sklepne račune mestnih muzejev in mestne knjižnice, dovolili pomorskemu zdravilišču društva prijateljev otrok 2000 kron podpore ter določili nagrade učiteljem dekliškega liceja. Sprejeli so predlog šolskega odseka glede gradnje nadstropja ljudske šole v ulici Ferriera, kateri proračun je daleč prekoračen. — Ob 8. uri 20 min. so zaključili sejo. Poffreb pok. župnika pravoslavne cerkve, Savatije Kneževića se je vršil včeraj o najneugodnejšem vremenu. Iz šolskih prostorov, kjer je ležal na krasnem mrtvaškem odru, so ga prenesli v cerkev, kjer je Čakalo vse i>olno ljudstva. Molitve so opravljali štirje gg. duhovniki, dva srbska in dva grška. Meti udeležniki smo opazili tudi nekaj rimokatoliških gg. duhovnov, zastopnikov grške občine in vse odličnejše srbske veljake, Aničića, Kovačevića, Milinovića, srbskega j konzula in druge, na čelu jim načelnik Sku-I Ijevie. Sprovod se je vršil v dolgi vrsti ko-| čij, a pokojnega starčka Savatija so položili i na voz, v katerega so bili upreženi štirje konji iu pred katerim so se peljali v dveh kočijah duhovniki. Danes ob 10. uri so bili r>a pokopališči1 sv. obredi ob krsti pokojnika, |>otera so ga položili k večnemu počitku v zato pripravljeno grobišče. Mali izlet »Kolašev«. Ta se je izvršil i včeraj, kakor nam pišejo, ob pol neugodnem vremenu. Udeležba j e bila sicer precej ■ skromna, — vsega skupaj do trideset oseb — ali izlet je bil zanimiv, ker je bila ve-! čina izletnikov prvikrat na tej tržaški »Crni gori« ! Gospod Skrinjar in njega družina so prav uljudno vsprejeli izletnike in pogostili z izvrstno domačo kapljico. Ko so se nekoliko pokrepčali, so šli na vrh hriba, kjer so zapeli par zborov, kar jc pribabilo vse polno Barkovljanov iz hiš, ki so poslušali petje »hribolazcev« ! Malokedaj je videti vse obraze vesele in zadovoljne, kakor se je zgodilo včeraj. Poti večer je prišlo tja gori tudi nekaj naših nasprotnikov, ki pa so po krvi in jeziku naši. Ne moremo uraeti, zakaj se ti ljudje vedno poslužujejo le laškega jezika, ko dobro znajo tudi onega, katerega jih je učila mati! »Mene in moje soizletnike — tako pravi naš poročevalec — je bilo sram pred vedenjem teh ljudi, ki še vedno teptajo z nogami, kar bi morali ljubiti. Mi jim ne zamerimo, da tako postopajo na tlaku, kjer jim je magistrat za petami, ali da so ti ljudje taki tudi tedaj, ko so med seboj, je pa žalostno in sramotno za-nje !« Prosimo pojasnila. Pišejo nam: Dne 28. t. m. smo odposlali brzojavko pod štev. 7910, pisano na hrvatskem 'jeziku. Potrdilo pa smo prejeli v nemško-laškem jeziku, kar se nam zdi nezakonito. Prosimo pojasnila zakaj, se postopa tako, ker ne moremo misliti, da bi bil dotični uradnik kar na svojo roko postopal tako, so-sebno pa še, ko je dobro znal hrvatski. Z naših sodišč. Dne 28. t. m. je bil 30-letni trgovinski agent Lucija n Degiorgio iz Palinenove zaradi goljufije obsojen v en mesec ječe, ker je s pomočjo krive tehtnice j oškodoval svoje odjemalee. Požar. Dne 28. t. m. zjutraj je nastal iz neznanih vzrokov požar v prodajalnici jestvin v ulici Carintia št. 11. Po enotirnem delu se je posrečilo gasilcem, tla so ugasili ogenj. Škoda znaša 4 do 600 kron ter je pokrita z zavarovalnino. V bolnišnico so sprejeli včeraj 20-let-: letnega Matevža Gersentiča, katerega je nekdo na levem očesu nevarno ranil s kamenom. ki mu ga je zagnal v glavo. 4detna Marija Skurijan iz ulice Salice št. 9, je padla ter se o tem nevarno poškodovala : tudi njo so spravili v bolnišeo. Umrljivost v Trstu. Od 17. junija do! vštevši 23. juuijaje umrlo 52 inožkih in 33 žensk, skupaj 85 oseb proti 80 v isti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo 19 oseb starih tlo 1 leta, 9 do 5 let, 8 do 20 let, 6 do 30 let, 11 do 40 let, 17 do 60 let, 17 do 80 let, 7 nad 80 let. Povprečna umrljivost je znašala 26.3 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 11, liolezni v sopilih v 5, škrlatica v 1 slučajih, hripavica v 9, krup v 3 ente-ritis v 0 slučajih in legar 1 slučaju. Dražbe premičnin. V ponedeljek dne 2. junija ob 10. uri pretlpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Beccherie 6, pohištvo in šivilni stroj ; uliea Poste vecchie 4, tiskarski stroji in oprema v zalogi ; v sv. Križu 97, konji sukno in voz; ulica deli' Istria 4, pohištvo; ulica della Sanitil 8, dragocenosti; ulica Ca-serma 1, Piazza Ncgozianti in ulica del Far-neto št. 31, pohištvo, oprema v zalogi in voz: za mrtve. Vremenski vest ni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 19.5, ob 2. uri popoludne 21.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759*8 — Danes plima ob 11.59 pretlp. in ob 10.54 pop.; oseka ob 5.3 pretlpoludne in ob 5.30 popoludne. Iz SV. Ivana nam pišejo: Pred par dnevi je nekdo tožil, da po naših lokalih sploh, v Trstu in v okolici, n i dobiti vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda; in ker jc stem zadeta tudi krčma sv. Ivanskega konsnmnega društva, moram resnici na ljubo povedati, da se v tej krčmi rabijo izključno le vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, kakor je tako sklenil letošnji občni zbor. Tudi gostilničar gospod Valetič nam za-trja, da ima uad leto tlnij na vseh mizah na razpolago užigalice družbe družbe sv. Cirila in Metoda. Za Svetolvansko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so nabrali otroci v starem bregu pri svoji otroški veselici 100 j stotink. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda nam je poslal g. Fran Još t. | pekovski mojster v Borovnici, 1 krono. Hvala! — Gosp. Ivan Nabergoj je daroval, da počasti spomin svoje drage, nepozabne soproge Frančiške 20 kron. Izlet »Tržaškega Sokola« v Sežano. Ker se je nadejati, da bo jutri lepo in stalno vreme in sodč po splošnem zanimanju za to j slavnost, je računati, da bo jucršnji »lan obi-lega užitka. Zlasti, ker je nam meščanom vsaka prilika dobro došla, da se moremo navžiti čistega zraka gori na našem Krasu in ! ker so vozne cene jako nizke (II. razred 1 gltl., III. 70 nvč.) tja in nazaj, je računati, i da kdor le more, porabi to ugodno priliko i u združi koristno z zabavnim. Odhod iz Trsta ob 3. uri 40 minut, dohod v Sežano ob 4. uri 56 m. Odhod iz Sežane na kolodvor ob 8l/i- Ob 6. uri se prične veselica v hotelu »pri o kronah«, na katere vsporedn bodo pevske in glasbene točke ter javna telovadba. Na veselici bo sodelovala postojinska godba. Vstopnina na veselico ho znašala 25 nvč. Po oficijelni veselici bo svobodna zabava, na kateri se bodo prižigali umetalni ognji. Kakor vidijo čitatelji, nismo rekli preveč, ko smo rekli, da bo na jutršnji slavnosti res obilo užitka. Na svidenje torej v velike«'! 1 številu. Vesti iz ostale Primorske. X K a n f a n a r s k a i t a l i j a n š č i n a. V »Naši Slogi« čitamo: Občina Kanfanarska piše Tinjanski : »Si ccrtifica cbe i Due or-dini di pagamento a bi ta no nela Comune tli Coridico. c Torej županstvo hrvatske občine potrja, da ona dva plačilna naloga bivati v občini di Coridico. Take bedastoće piše oni, ki je Slovan, a se sramuje svojega jezika! X Iz Mater ijske nam pišejo dne 27. t. m.: Iz mnogih krajev se poroča o elementarnih nezgodah. Tudi tukajšnji občini ni prizanesla elementarna sila. Dne l>. t. m. je nastal velikanski naliv in toča se je usula na divno polje. Največ so bile prizadete vasi Slope in Tublje — manj vasi Tatre, Artviže in Brezovica. V vasi Slope in Tublje je toča takt) potolkla, tla je ubogi kmet moral žito |K»kositi in drugo seme sejati. Samo v vasi Slope je do 20 tisoč kron škode. ^bogi kmetovalci so imeli letos upanje, da JWdelajt> vsaj za vsakdanji živež ; pa to upanje se je oni dan spremenilo v veliko žalost. Žita ubogi kmet ne bo imel: fižol je moral saditi v drugič, krompir je ves zabit v zemljo, sadno drevje je tako poškodovano, da še celo veje so okleščene, kakor tla jih je kdo nalašč oklestil. Koliko so prebivalci na škodi samo na črešnjevem drevju ! Ubogi trpin ima vedno nesrečo pred durmi. Prebivalci vasij Slope in Tublje tarnajo in v veliko korist bi bilo, da bi jim se v pomoč prihitelo, bodisi od jedne ali druge strani. Poklicani faktorji so naprošeni, naj v ta namen posredujejo na pristojnem mestu ! X S Krasa. (J e ti n a k o p r a v n o s t. kje si? Trpinčenje živali.) Mi Slovenci sino zares »potrpežljivi osli«, kakor se je nekoč izrazil pesni k-profesor Stritar. --Zares preveč »potrpežljivi« smo, ako pomislimo, kaj naši nasprotniki delajo z nami. I ra li, ki > » |»ostavljeni v to, tla l»i izvrševali enakopravnost, Uijejo enakopravnosti v obraz. Na lastne »h-i s«*m videl, kako razni c. kr. uradi v Trstu pisarijo nain Kraševeem v italijanskem in nemškem jeziku ! C. kr. deželno sodišče v Trstu pošilja na e. kr. okrajno sodišče sežansko in komensko italijanske in nemške dopise in eeld vabila strankam na razprave so v italijanskem jeziku ! Naši ljudje morajo ta italijansko pisana vabila nositi italijanščine veščim osebam, da jim razjasnijo in pojasnijo zahteve dotičnega urada. — Ali se ne pravi to: šale zbijati iz nas?! To mora nehati enkrat. Predlagam: 1) Vsakdo, ki ni dobil vabila v materinem jeziku, naj zavrne isto! — 2) Vsakdo, ki ni dobil dopisa v materinem jeziku, naj zavrne istega in zahteva slovenski dopis. — Ako bomo vsi tako |»ostopali, pridemo kmalu do ena kopra v n< isti. Kaj bi rekli Furlani v Furlaniji, ako bi jim sodni sluga prinesel vabilo ali dopis, pisan v slovenskem jeziku?! Ali bi italijanski li*ti zagnali svoj vrišč križem sveta! ; In mi naj molčimo in naj potrpimo, ko tako (»ostopajo z nami?! Pa kako še zbijajo šale iz nas! —Evo! — C. kr. deželno sodišče je d o poslalo c. k. i okrajnemu središču v Sežano, ali v Komeu uradno pismo. Xa zavitku stoj1' zapisano: »I. r. giud. provmziale«. »An das k. k. Bez. (»eri eh t in SeSSana—C«»men.c — Torej zunaj (na zavitku) je pisano italijansko in nemško. No, mislil I h »s morda, da je vsaj odlok v pismu slovenski! Varaš se : tudi znotraj je vse italijansko iu nemško. — To se pravi z l nami »norce briti«. Opozarjamo nase po-slance na te odnošaje in zahtevamo od njih, da ukrenejo, da se to ne 1k» godilo več. — V tej državi morajo biti vsi narodi enakopravni. Nemcu naj pišejo nemško: Italijanu italijansko in Slovencem slovensko, to je: vsem in vsakemu v njega materinem jeziku in ne samo nam v tujščini. — Francoz Rene Henrv je izdal zanimivo brošuro jkhI naslovom : La Monarclv Habs-lx»urgeoise«. V brošuri piše: »Avstrija zamore biti velika država, siina in mogočna, | ako da s vol »odo in mogočnost vsem svojim narodom.« A sedanja službena statistika je krivična, ker ugmluje samo Nemcem. Slo- j vanski živelj sestavlja polovico prebivalstva A vstro-Oge rske, a jm» sedanji statistiki ni' tako. Zahtevajmo torej ravnopravnost vsikdar in povsodi! Po svojih opravilih dohajam večkrat v komenski in sežanski okraj. Vidim, kako Kranjci vozarijo v Trst blago. Vidim često-krat. da je voz tako obložen z deskami, senom in drugo rolni. da uljoga žival komaj vleče naprej. Voznik pa neusmiljeno obdelava z bičem konje in vole. Tako počenjanje se mora človeku studiti, k^r se mu uboga žival smili. — Take voznike je treoa ovaditi mer(nlajni oblastniji, da jih doleti zaslužena kazen. Pozor torej ! P e v s k o-b r a I n o d r u š t v o »Ilirija« pri Pol»egih |»oleg Kopra priredi svojo drugo veselico dne 22. julija. V slučaju ne- i ugodnega vremena se ista prinese na 12. avgusta. Kolikega pomena so naše narodne veselice po Istri in koliko moralnega vs|»eha se z istimi doseza. pozna samo tisti, ki se jih osebno udeležuje in ki pozna naše sedanje in prejšnje razmere. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo društvene zastave, vabljeni so na sodelovanje in udeležbo sosednji j»evski zbori ter bližnji in daljni narodnjaki. Odbor. X Tele z d v e m a glavam a. Posestniku Antonu Križancu v Zini n ju je krava zlegla tele z dvema glavama in dvema vra-to.-na. ki se zjedinjata v prsih. Brumne žc-niee so radi tega blebetale to in ono. češ, da je bila na onem mestu, kjer je sedaj hlev, bila cerkev sv. Antona in da družina ne Ih> imela i sreče, dokler cerkev ne povrne cerkvi. In tudi škof, ko je bil zadnjič v Zminju, se je izrazil, da bi se to moralo zopet odkupiti.; , . . . . » X (»rožna nesreča, ki jo je npri- ) zoril cvklon. je zadela vas Dolenje vfariJel-j danski, Voloskem okraju, od Jelšan samo četrt ure oddaljeno. V poned. so se od P«*lgrada prignali strašni sivočrni oblaki nad rečeno vas. Nastal je strašen vihar in med strašnim grome-njem in bliskom je začela padati toča. Vse seje treslo in tre|>etalo. Naenkrat je začel vihar kar divjati in se upiraj ob prazna j»oslopja gospodarska in bivališča. Čuti je bilo, kako drevesa kar |M>kajo, — zdelo se ti je, kako neka skrivna (»osebno moč vzdiguje h "še v vis. Vse se je treslo, vse ro|»otalo in vse tudi bežalo! Ali kam......? Ako si šel ven, videl si, kako sto in več let stara debla ležijo na tleh, kako se sesuvajo hiše. Vse se je rušilo ; in padalo skupaj. — Kakih pet minut je tra-'jalo to strašno pokanje in vrišč. V groznem : strahu smo se ozirali (»kolo — oh — strašen prizor! Trinajst gospodarsk i h }K>slopij tu leži 1 v ruinah — vsa sadna drevesa po vrtih izru-j vana — polomljena! Ljudje in živina, katera je bila zunaj — prihajajo domov. Ali ta nema živalica stoji tu pred {»odrtino - gospodar in gospodinja iščeta svojo hišo in zagledata le — razvalino! Misli si, dragi čitatelj, k temu še jok otrok, žalovanje odraščeniii — prideni k temu blisk, gromenje in dež — in imaš prizor, katerega se boš spominjal ves čas življenja svojega. Skratka : kaj takega se ne da popisati. To se mora videti, ako hočemo imeti pravi po j m o tej grozni nesreči. Sreča še, da od ljudij je le ^den ranjen, ker so prebivalci bili večinoma po njivah — in živina na paši. Drugače bi bilo Bog ve koliko mrličev in druge nesreče. Prav Čudno je, da od otrok, k; so ravno iz šole domov prišli, ni nobeden [»oškodovan, da-si so bili v hišah. S to nevihto so dotični prebivalci zadeti na strašen način. Narod sam. že itak siromašen, gleda sedaj prav skrbno v bodočnost. Odkazau je le na milost in dobrohotno srce blagih ljudij. Škoda sama se skoraj ne more ceniti. Ali v kolikor se je moglo ceniti — | kakor navajajo — znaša nad 300.000 kron. j i Slavna c. kr. vlada je že učinila potrebne korake za naglo pomoč temu siromašnemu narodu. Ali toliko gotovo ne bode mogla j storiti, da bi se škoda nadomestila. Zato pri- 1 ; čakuje to ubogo dobro ljudstvo, da bratje, katerih je Bog gmotno bolj oblagodaril, ne [»ozabijo na nje. Vsem dobrotnikom naj Vsemogočni stoterno povrne! Ako je kedaj veljalo, velja gotovo tukaj : K d o r hitro da — d v a k r a t d a ! Vesti iz Kranjske. * Osebni vesti. Deželuosodni svetnik v Ljubljani in državni poslanec gospod Ivan Vencajz je na lastno prošnjo umirovljen. — Definitivnemu učitelju na lovomeški gimnaziji, dru. Adolfu Ager-ju, je deželni; ' šolski svet priznal naslov profesorja. * Umrl je v Naklem pri Kranju mi-, noti četrtek v 29. letu svoje dobe gosp. dr. Peter Blei\veis, c. kr. sodni pristav. Službo- t val je tudi na tržaškem višem sodišču kakor avskultant in nazadnje kakor sodni pristav v !\>dgradu. N. v m. p.! --I I j Brzojavna poročila. Cesar v I selil u DUNAJ 30. (K. B.) Cesar se je odpeljal s spremstvom v Ischl, kjer ostane dva meseca. fcrrof Uoluehowski v Parizu. DUNTJ 30. (K. B.) Minister za vnanje stvari, grof Golucho\vski, se je odpeljal danes v jutro v Pariz. Ustaja na Kitajskem. LONDON 2t». (K. B.) «Times« javljajo včeraj iz Vokohame: Kitajci, bivajoči na Japonskem, so prosili ja|K»nsko vlado, naj uporabi svoj upliv na ostale vlade, da kitajskega cesarja zo|»et postavijo na prestol ter preložijo prestolnico proti jugu. To da sti edini sredstvi, da se na Kitajskem vzpostavi mir ter izvedejo reforme. LONDON 29. (K. B.) Dopisnik lista i »Dailv Express« javlja včeraj iz Shanghaia: Glasom verojetnih |»oročil s severa, katera se .n zvedel iz tukajšnjih uradnih krogov, se je v Port-Arthuru, na poluotoku Liantung in v ruski Mandžuriji p<»javilo p r o t i r u s k o gibanje. LONDON 29. (K. B.) »Reuter« javlja iz dobrega vira, da so tuji jw>slaniki v Pekingu dne 19. t. m. prejeli svoja pooblastila. Urad za zunanje stvari javlja, da je podkralj v Nankingu j»oslal namestniku angležkega konzula v Shanghai u brzojavko, da je dne 25. t. m. dobil cesarski odpis, glasom katerega tuji |M»slaniki v Pekingu še vedno uživajo običajno varstvo cesarske vlade. PETROGRAD 29. (K. B.) Poveljniku okrožja Kvantung, podadmiralti Aleksejevu, |e car podelil praviee poveljnika nad vojem v voj ne m sta nj i i. LONDON 29. (K. B.) »Dailv Express« javlja včeraj iz Shanghaia : Danes zvečer so objavili cesarsko naznanilo, da so ustaške čete dne 10. t. m. napadle cesarsko palačo v Pekingu ter jo zažgale. LONDON 30. (K. B.» Brzojavka admirala Sevmoura od dne 29. t. m. zvečer iz Čifu-a pravi, da isti ni mogel po železnici dospeti v Peking ter da se je vrnil s svoj i in oddelkom v Tientsin. Sevmonr je imel več spopadov z bokserji in kitajskimi četami. Dne 15. t. m. je dvakrat prepodil hokserje ter jim provzročil velike izgube, istotako dne 14. t. m. Takrat je padlo kakih 100 bok-serjev, a tudi 5 Italijanov. Popoludne istega dne so bokserji napadli angležko stražo na postaji Losa, a so bili odbiti ter so izgubili 100 mož. Na strani Angležev sta bila ranjena dva mornarja. V Antingu je našel Sevmonr železnico zelo poškodovano ter napredovanje po isti ni bilo mogoče. Sklenil je torej, da se vrne v Jangtsieng. Kitajske čete so dne 18. t. m. skupno z bokserji napale dva vlaka, ki bi imela Sevmouru slediti, kadar bi zapustil Sangfang. Mrtvih je 400 do 500 Kitajcev. Ekspedicijski oddelek je imel 6 mrtvecev in 48 ranjencev. Vlaka sta dosegla Seymoura v Jangtsungu; tam so bile , železuiČne prožnice izruvaue in železnica skoro docela razrušena. Ker ni bilo dovolj živil in i ker so ga ranjenci ovirali, je sklenil Sevmonr, da se vrne v Tientsin. Na povratku je našel ; odpora malone v vseh vaseh. Prepodil je sovražnika v mnogih manjših bitkah. Dne ! 28. t. m. je Sevmour prispel na severni | strani Tientsina do nekega arsenala, kjer so 1 ga Kitajci s početka prijazno sprejeli, potem pa začeli izdajski streljati. Angležem se je posrečilo, da so obkolili kitajsko stališče ter jim vzeli en top. Tudi Nemci so se polastili dveh topov. SHANGHAI 30. (K. B.) Glasom uradnih virov prevzame ruski admiral Aleksejev vrhovno {»oveljstvo nad ekspedicijskimi četami velevlasti v severnem delu Kitajske. Vojna v južni Afriki. LONDON 29. {K. B.) »Dailv Tele-graph* javlja včeraj iz Pretorije: Od pone-i deljka se trudita general Freneh na levem, general Hamilton na desnem krilu, a 11. divizija v ozadju, da bi obkolili stališče sovražnika, ki se nahaja 15 milj (»d Silverdoona proti vzhodu. Došlo je do bitke, kije trajala tri dni, a v torek po noči se je sovražnik umaknil proti vzhodu ob deleagoski železnici Zgube Angležev znašajo skupaj kakih 50 j mož. Upati je, da se Bullerju posreči, da Boercem prestriže povratek. LONDON 29. (K. B.) Včerajšnja br-I zojavka lorda Robertsa iz Pretorije javlja o neznatnih spopadih ter o izročanju boerskega ; orožja. LONDON 30. (K. B.) Lord Roberts je j včeraj brzojavil iz Pretorije: General Gaget poroča iz Lindleva, da se je dne 20. t. m. bojeval z Boeret, ki so bili dobili znatno pomoč. Istega dne so Boerci napali oddelek z živili, namenjen za posadko v Lindlevu ; vendar je isti po hudi borbi prednje straže prispel v Lindlev. Angleži so zgubili 10 mrtvecev in kakih 50 ranjencev, med njimi 4 častnike, a neki drugi bitki 3 mrtvece in 23 ranjencev. V nekem spopadu pri Fiksburgu sta pala 2 častnika, 2 rojaka sta bila ranjena. General Methuen je zasledoval sovražnika proti Lindlevu, kakih 12 milj daleč, ter mu vzel 8000 ovac in 500 govede. Iz Methuenove čete so bili 4 možje ranjeni. Včeraj jutro so Boerci napadli Springs, zadnjo postajo na železnici iz Johannesburga proti vzhodu: posadka je odbila sovražnika. i _ • ! • i Trgovina in promet. Popast zemlja rine in hišarine ter znižanje kontingenta splošne pridohariuc za 1900 je finančno ministerstvo na podlagi členov IV do IX zakona o neposrednih osebnih davkih od 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220 določilo v naslednji meri : Popust na državni remljarini se je ustanovil za tekoče leto s 15 °/0, popust na h i šari ni iu sicer na hišno razrednem ter najemninskem davku (izvzemši 5°/0 davek na hiše, začasno davka proste) pa z 12l/2w/0- enem ; se je znižala skupna svota kontingenta splošne t pridobarine za tekoče leto od 35,518.832 K na 34,923.952 K. Naklada izvozne carine za voznine. Upravni svet vilajeta Smirna je sklenil, j da bo od voznin polti ral doklado na izvozno ! carino, in sicer po 10 par od centa. Z temi j dohodki hočejo plačevati poljedelske nadzor-■ nike, ki vodijo dela proti trtni uši. i Azija na Srbskem znaša ta mesec: na carinikih uradih 12°/0, 1 na železničnih blagajnah 10°/0, na poštah in i brzojavnih uradih 12°/0. Slabi nasledki bok-zni, kateri se navadno izcimijo iz prav neznatnih Žclodičnih slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno vporabo domu ^ga sredstva »dra. Roze [ balzam za želodec«. PiriHno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Frag-nerja v Pragi, 203. — III. — Glej oglas! M. AITE Trgovina miinifaktiirnega blaga Trat. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. 8. Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje nialcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer: črne in barvane Iisovij, za moške obleke ; velik izbor snovij za ženske kakor: saten, perkai, pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila nu meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo. Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake. J)^" Vse po najnižjih cenah. Nadejaje se tu di v prihodnje podpore cen odjemalcev in si obči nstva, beležim se najuljudnej M. Alte. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij OOOOOOO od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San ftiovanni hšt. 5. (hiša Dlana). BV Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo. Zalop iu tovarna i |C pohištva vsake vrste ' Alemndro Levi Hinzi v Trstu.' Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). ' Bogat Izbor ▼ tapetarijah, zrcalih in 1 slikah. Ilustriran eenik gratis in franku < i vsakemu na zahtevo. I Cene brez konkurence. < 1 Predmeti stav^« se aa brod ali žele-1 znicu bres da bi m sa to kaj zaračunao. 1 HERA PROMETHEUS [ DELNIŠKO DRDŠTVO ZA APHENI OGLJIK IN ACETILEHSKI PLIN NA DONAJO Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v lcakoršnjih si bodi številih plamenov. J Jt^T Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. t ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest 1899 » » * 99 »s Schiedam Haag » » » Vratislava > » Monakovo > Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseh delih sveta. Centralne napeljave t delovanju s približno 15000 plamenov. ( Čistilni in snšilni /.istem glasom privilegija nemškega cesarstva št. 9S.762 in 10K.244, C ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodlienejšimi uspehi. 4 gjC Apneni otlilc naiprve vrste, ti dala največ plina, se prodala po ugodnih cenab. 4 Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjauekn, ter angležko Indijo EDVARD TURECK V TRSTU. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v lworI<*l Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. -^- Hranilne Tloge sprejemajo se od vsacepa, ee tudi ni član društva in se obrestujejo po 4V2°/(), ne da bi se odbijal rentu i davek. Posojila dajejo se samo članom in sioor na menjiee jk> l> ®/0 in na vknjižbe j>o o'/j0/,,. I raduje vsaki dan o 1 i*. do 12. ure do)M>l. in od '2. oj»ol. ni/.ven ne»rica. Gosposke uliee štv. J4. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Eb^antno ae novo kolo (bicikelj) je na prodaj. Tudi na obroke. Poizve-tleti v naši tiskarni. Agricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji kijemehko kaljsko milo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh t rt n i h mreesov in uši j. vseh žuželk ni sadnih in drujjih drevesih, ze- leniadi in cvetljieali. Navodilo za rabo riffricolau pošilja franko Tovarna lila F. Fenflerl & G.o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. ZASTOP IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik 1H (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. ?arsiT€ia znanka SIDRO.' LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Riehterjeve lekarne t Pri&eri pri pozo ac o izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno šomuč* sredstvo vedno le v fMl. s našo varstveno znamko „sidro" iz MeMarjave Marše ter vzame previdnostno samo steklenice 9 to varstveno mmmko kakor ori-giaalai izdelki. Rickienefi lekarna pn zlatem len r Pragi. Klisabotne ulice 5. Prava rešitev nižjih slojev. Zdravilna li rniilna tau ■HH prof. Sinder-ja* BRH9B (že pečena in zmleta) bi Se morala uporabljati v vseh družinah, kajti «»na ima v sebi vse lastnosti kave v zrn h, ne da bi se v nji'] nahajal strttp. Po vsakdanji mx>r;»l>i kave v zrnih je znano, da im:i v sebi strup, imetiovan ,,kofejin", kateri je zdravju zelo škodljiv, kajti največ* bolezni in sla I tosti, kakor: nervoznost. nevralgija. nevrastenija. nespanje. hipo-hondrija. histerizem. anemija itd. s«, nasledki pit u take kav«-. Posebno so nasledki pitja kave v zrnjah uničevalni zdravju otrok. ])«» sedlaj sino imeli že raznovrstnih eik'rij. ali noben** še ni mojjla tekmovati s kavo v zrnih kakor ravno ,,redilna in zdravilna kava prof. Binderja*. la izvrstna kava. ki pa ni cikorija, omili kavo / mlekom. imi fin lah'-k duh, najlepšo barvo, izvrsten okus in jc.: v o I »če prava redilua kava z lahko in uaravno prebavo. Ni treba primešavati drugih snovij in se v primeri z drugimi vrstami kave prihrani 50 sladkorja < ena škntljici od lO «lek. ki zadošča v.'\ 'J4 skodelie /a kavo ■/. mlekom, 6 nvč. < ena škatJjiei od ' 4 k<> skodelie x:i kavo z mlekom 14 OVC. /.alairatelj i u grlavni zastopnik za Trst. Istro. Dalmacijo. Kranjsko. Štajersko in Bosno-Hercegovino Karol Franz - Trst, Pisarna in škladišče : v ulici Acquedotto, nasproti Politeama Rossetti. 1K V Gorici'. < »lavna zaloga: Anton Orsan, Anton ISerjrine, Anton Sussek, I. Morassi, A IJotpheso, J os Blokar. Jos. Mondolfi. Kakor tudi v vseh prodajalnicah jestvin. I >a slavno občinstvo izve. h kakim veseljem ne je udomačila tii kava od vseh, omeniti se mora. da v teku enega mesec?, od kar se je začela tukaj prodajati, mi ni mogoče objaviti vseh trgovcev i kajti za to l»i l>ilo treba cel časopis), ampak le one večje trgovine, kjer se zamore vkupiti prof. Binder-jevo kavo i V Trstu : gospodje Achile Sgorbissa, vel. trg.. Mfiller & Co.. lesni trg, Anton Bomao. le*ni trg 1. Alojzij Veael, Barriera vecchia 'l. Ivan Dionisio, ul. Scorzeria 2, Ivan Prelog- ul. Boseo 'J Alojzij .Tordan. ul. Sol i ta rio 4 Ivan t»o, Jos. Mareschi, ul. "ia. Konrad .Takopich, Ilarriera vecchia 31, .lak. Pastellani. ul Solitario S, Bernard Tollov n!. Rossetti 9, Josip <£uajalli ul. < iiulia 49 Fran Zager ul. Areala S. Alojz Boscaroli ul. Giulia 13, Anton Žager. Hilx>rjro. Beltram Minussi. ul. Istituto 1». Franceseo Brati na ul. l.azza-retto vecehio 2, Antou Pontini, ul. Cavana 7, .Vntou Maceari ul. Fontanone lO. Peter Napoli. trjr ( avana 4. Juiij Gratloni. uL Crosada 7. Peter < larlatti ul. velikega mlina 1, Hanibal >kerlj. ul. Pilone 4. Anton Opara ul t'hiozza 'JU. M. Braida ul. (ialileo «s, IiKK*ac ( 'ilten. ul. Kossetti 4."». Nmrij (irižon, ul. 4. Fran Mieol. slepa zagata 'J. Anton Brazzana. ul. ( arpison S. Terela Giongo, ul. Boschetto 1. Dominik Chierigo. ul. btituto 2o. M. Biaggini ul. Foscolo 22. Štefan Morelli, ul. Far neto 42, Ivanka Skočir. ul. Istituto 15, Anton Cek, uL Belvedere 4-"i, Fridrik Godnig. ul. stare poste 2. Tomaž \Viegele poštne ulice 9, Alojzij Yizz:, ul. Benvenuto 1. M. Gregorič. poštne uli<-e 3. Jakob Sever, ul. Belvedere 11. Josip Kosak, ul. Belvedere 21. Alojzij Pečenko, trgrtv. ulica 11. Ivan Kosmerl. ul. Belveu »re 4. Juro Jaklič, m. Sv. Katre 7. Lovrenc 1'aggianeUo. ul. Faroeto 2<>, Ign. Fajdiga. stari trg 1, Ivan Hervatin, Barrieri. vecchia 17. J >-. Ko. l*le> V Pazinu: Karol Mrach. V Kopru: Peter Debellich. Iv. •le Mori. Iv. Kersevani, Rok -\vjr Zamarin, Pavla vd. U tel. \*it. Pizzarello, Josip Spauirh»T. Inocenc lenarilo. V Miljah: Edvard Lampe. V Barkovljah : Fran Lauri«-. li -ned. < V»l«>^nati. Ivan ( Vrgol. V Nabretini : r^t^f. Gruden, Silv. Caharija, Iran <;r;nit-u. Kari Građen. Aut. Kovač, Terez. Nemec Ha Protekli : Ivana Tance, A. < iuriup. Iv. liel^r.itlo v Sv. Križu. V Triiču: Marija vd. Stocco, Eniesta Tam-burlini, bratje (Vriani. Tržaška predilnica. V Ronkati : Iv. Šarani. V Zagradu: Anton Visintin, Iv Miani. V Gradišču: Peter VenuttL Jak. Battigelli. V Korminu : Iv. 7. ivagna, Klaminij Colutti, Iv. Itomicelj. Mar. vd. t'ohirig. V Morara : Iv. Donda. Najbolj ekonomična kava. Tržaška posojilnica in hranilnic lesistiOTa&a zadrnea z omeienim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne nloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po n1,0',,, na menjico po t>0o na zastave po 51 Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od U—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Dr. JOSIP MARTINiS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdirivo štev. 3, 1. nmlst. Sprejema na domu vsaki dan od ge na Conto-corrcnt po 3.G0°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila ua poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo <1»'-lež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/o- Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. i Carl Greinilz jtfeffen | K K K K * n n Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze. zaklepe, železo za kovače in fa^on, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, ▼se tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča Miijsio, namizno in lišno opravo, železne meble in pred ognjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. n n n K K K n n n n n n K K X n S. IVAN SCHINDLER Dunaj, HI. Erdbergstrasse štev. 12. razpošilja arratis in franko kat:il»