Poštnina plačana v gotovini Sped. in abDon. postale - I Gruppo itevj st eka V, h , ki no lub e mi inji asb ede :ev koli doŽ >P eml in ane s s< val, ie pev na irin pevi njii A« naši o, jd ;ast i in u. Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 1.000 Letna naročnina..................L 2.000 Letna Inozemstvo ................L 3.000 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m i-- 1 m Leto XVII. - Štev. 13 (838) Gorica - četrtek 25. marca 1965 - Trst Posamezna številka L 50 Bonn in Izrael Nova zmaga astronavtov Mal Ital čaj: za knj ioV< i »S I. :k 5 lis«; ih 1 >st gpi' 3 P n 1 ski :ša« Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, je sv. oče Pavel Vi. opravil sv. mašo v sami baziliki sv. Petra. Prisostvovali so ji številni člani italijanskega krščanskega delavskega Združenja ACLI ter mnogi romarji iz vseh krajev sveta. Sv. oče je izrabil navzočnost predstavnikov krščanskih delavcev, da jim je med drugim podal nekaj smernic glede dialoga, ki ga terja vsakdanje življenje in delo z našimi idejnimi nasprotniki. Naj sledijo njegove misli! POKLIC KRŠČANSKEGA DELAVCA JE TEŽAK Obstoja težava — je dejal sv. oče —, ki je takorekoč vraščena v poklic krščanskega delavca. Gre namreč za zadržanje, Za dialog, za odnos, ki naj ga ima krščanski delavec do tovarišev, ki imajo popolnoma nasprotna gledanja do vere in hlorale. Težko je živeti v takem okolju, pa mu ne podleči, imeti tovariše v delu ter prijatelje, pa se jim ne pridružiti, delati skupaj, pa ohraniti svoje stališče, boriti se za skupne interese, pa istočasno ohranjati lastno pojmovanje življenja. Zato so tembolj vredni občudovanja vsi listi krščanski delavci, ki se znajo upirati sovražni propagandi in ji ne podležejo, ki se ne bojijo groženj, ki ne klonejo lažnim obljubam in ki znajo ohraniti svojo osebno svobodo kljub silnemu pritisku in čaru zmotnih ideologij ter organizacij, ki jih podpirajo in ponujajo delavskemu svetu. Ta težava, ne kloniti pred nasprotnikom, se Pokaže še večja, kadar se zdi, da gre za idealno obrambo skupnih pravic, podtalno pa se prav to obrambo izrablja za Proticerkveno nastopanje, za širjenje ozkosrčnega ateizma in podpiranje totalitarnih režimov. V vseh teh primerih je sklicevanje na delavsko enotnost pri katoliških masah heiskreno in samo v to usmerjeno, da se jnil te mase uporabi za koristna sredstva pri dosegi brezbožnih ciljev. Razgovor ne pomeni popuščanje Zato je treba jasno pribiti: razgovor katoličanov z idejnimi nasprotniki ne sme nikdar poznati popuščanja na račun kato-rešf iiSkih načel ali blagohotnega sprejemanja nasprotnikovih stališč. Enotnost delavskih mas ne pomeni usuž-njenja katoličanov idejam, metodam in °rganizacijam, ki so v jasnem nasprotju Z vsem, kar je kristjanom najdražje: z fersko svobodo, z državljanskimi pravica-hii in krščanskim pojmovanjem sodobne družbe. Prav je, da je krščanski delavec spoštljiv in lealen do svojih stanovskih tova-rišev, a nikdar na račun svojega notranji njega prepričanja. Prav je zato tudi, da da kristjan svojemu bližnjemu razumeti, kako so dostikrat brez podlage pomisleki nevernih ljudi zoper izraze verskega življenja in da je za človeka, ki misli s svojo glavo, nečastno če samega sebe oro-Da dobrin kot so resnica, upanje, življenjski pogum, ki so vsebina krščanskega Veselega izročila, svetega evangelija. »I st4 ci E>rei* & ■et» JLII^ gl4 n# -od«1 Izraelska vlada je formalno sprejela predlog kanclerja Erharda o vzpostavitvi rednih diplomatskih odnošajev z Zahodno Nemčijo. To odločitev je sprejela izraelska vlada po ganljivi razpravi v parlamentu, saj gre za revolucionaren dogodek v zgodovini izraelsko-nemških odnosov. Usmrtitev šestih milijonov Judov v nacističnih taboriščih v drugi svetovni vojni je med preživelim judovskim ljud-stvon in nemškim narodom ustvarila globok prepad, nad katerim je šele sedaj bila vzpostavljena prva trdnejša brv. Kljub temu. da se je povojna Nemčija izkazala pripravljeno povrniti odškodnino za žrtve nacistov in jo tudi skoro v celoti izplačala, niso bili še Izraelci psihološko pripravljeni, da navežejo z Nemčijo normalne odnose kot z ostalimi državami. Tudi zadnja Erhardova ponudba jih je našla še dokaj nepripravljene, da premagajo notranji konflikt »med razumom in srcem«. Šele po treznem preudarku so se odločili za »razum« in sklenili postaviti kamen pozabe na žalostno preteklost izpred dvajsetih let. REAKCIJA ARABSKIH DRŽAV Trinajst arabskih držav, zbranih na izredni konferenci v Kairu, je načelno sprejelo odločitev, da odgovorijo na izmenjavo poslaništev med Bonnom in Izraelom s prekinitvijo odnosov z Zapadno Nemčijo ter gospodarskim bojkotom. Prvi korak je bil storjen s tem, da so arabske države odpoklicale iz Bonna svoje veleposlanike, toda glede ostalih dveh ukrepov so se med Arabci pojavila različna stališča. Resne pomisleke o umestnosti in koristnosti glede prekinit-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiii Georgij Dež umrl Predsednik državnega sveta (državni poglavar) ljudske republike Romunije in prvi tajnik romunske komunistične partije je prejšnji teden umrl po dolgi in hudi bolezni. Usoda je hotela, da so ga ravno nekaj ur prej ponovno potrdili za državnega poglavarja. Za njegovega naslednika bo verjetno imenovan sedanji predsednik vlade George Maurer. Pokojni predsednik se je rodil 1. 1901. V komunistični partiji je vedno zavzemal visoka mesta. Leta 1948 se je postavil proti Titu, toda po Stalinovi smrti se je moral z njim spraviti in ga je celo začel posnemati, izkoriščajoč spor med Moskvo in Pekingom. CERKEV JE VESELA DELAVSKE PRISOTNOSTI V SVETU S tem pa je že jasno povedano, da je krščanski poklic nujno povezan z žrtvijo; poklic zahteva močan in premočrten *hačaj, sposobnost za pogumno pričevanje Vere, pa tudi pripravljenost za dobroto, Odpuščanje, potrpežljivost, molk in ljubezen, pa naj gre še za tako težke in Hrenke trenutke vsakdanjega življenja. Cerkev je pa tista, ki bo svoje ljubljene *lnove, krščanske delavce, vedno skušala Razumeti, jih podpirati in jim biti v po-•hoč. Zato jih bo vedno vzpodbujala, da v krščanskem občestvu na organiziran na-prispevajo k uspešnosti njenega duš-**opastirskega dela, istočasno pa bo blago-•lavljala njih napore in se veselila njihove Navzočnosti v današnjem zmaterializlra-Noin in od zločestih idej razblčanem *vetu. —ej ve odnosov in gospodarskega bojkota Zahodne Nemčije so izrekli predstavniki Maroka, Libije in Tunizije. Kot stvaren politik je tunizijski predsednik Burgiba ugotovil, da bi od takega koraka imele več škode arabske države kot Zahodna Nemčija. V nekaterih arabskih prestolnicah je prišlo v zvezi z naznanilom o vzpostavitvi odnošajev med Bonnom in Izraelom do protinemških demonstracij. V Bagdadu so demonstranti napadli in zažgali nemško veleposlaništvo. Kar se gospodarskega bojkota tiče, utegnejo nekatere arabske države odpovedati Zahodu petrolejske dobave. Toda strokovnjaki pripominjajo, da ta ukrep ne bi bil učinkovit, ker je danes tržišče s petrolejem bogato založeno. Nerešeno ostaja vprašanje, komu naj arabske države prodajajo svoj petrolej, če ga odpovejo Nemčiji in drugim zahodnim državam. Zvišanje minimalnih penzij Neuspeh ganili sto v v Franciji Zadnje občinske volitve v Franciji niso prinesle degollistični stranki zaželenih uspehov. Dve tretjini od 158 mest z nad 30 tisoč prebivavoi je potrdilo zaupanje dosedanjim upravam. Zaradi tega so v vladni stranki začeli biti pozorni, zakaj tolikšna statičnost volivcev. V primerjavi s političnimi volitvami iz leta 1962, ko je degollistično gibanje odneslo izredno zmago, predstavlja obdržanje položajev upravnih volitev iz leta 1959 neuspeh. Najbolj hrupen poraz pa je Gibanje za novo republiko doživelo v Parizu, kjer je izgubilo večino v občinskem svetu. Nove vatikanske znamke 16. marca so vatikanske pošte izdale spominske znamke na kanonizacijo ugandskih mučencev. V okviru velikopoteznega načrta za poživljenje narodnega gospodarstva je italijanska vlada s posebnim dekretom odredila vrsto ukrepov socialnega značaja. Izboljšav, ki jih predvideva zakon, je več vrst glede na kategorijo upokojencev, katerim so namenjene. Važno je to, da bodo teh ugodnosti v večji ali manjši meri vsi deležni. In takih prizadetih ni malo. Računajo, da jih je v Italiji kakih šest milijonov. To so vsi tisti, ki so zavarovani pri Socialnem skrbstvu (INPS) in sicer industrijski delavci, neposredni ob-delovavci, koloni, spolovinarji in obrtniki. Oglejmo si na kratko, katere in kakšne so te nove socialne izboljšave. 1) Vse, pravkar naštete kategorije delavcev, ki plačujejo prispevke socialnega zavarovanja, so odnosno bodo deležne minimalne penzije v višini 12.000 lir ne glede na število vplačanih prispevkov. Pri tem pridejo v poštev predvsem neposredni obdelovavci, koloni in spolovinarji, ki so doslej prejemali 10.000 lir penzije na mesec. Od 1. januarja 1965 naprej se jim penzije zvišajo za 20%, to se pravi, da bodo odslej prejemali 12.000 lir (minimalna penzija). 2) Vsem tistim, ki so doslej prejemali penzije od 12.000 lir naprej, se jim te avtomatično zvišajo za 30%( od 12 pridejo na 15.600 lir ter od 15.000 na 19.500 lir). 3) Vse ostale višje penzije se zvišajo za 20%. 4) Upokojencem se zvišajo tudi družinske doklade: za vsakega člana bodo dobivali 2500 lir več na mesec. To so glavne ugodnosti zadnjih vladnih ukrepov, ki imajo ta smoter, da bi se z zvišanjem kupne moči velikega števila ljudi, zvišala prodaja potrošnih dobrin, ki je zaradi gospodarske recesije občutno upadla. Najpomembnejša pridobitev pa je po zakonu zajamčena minimalna pokojnina v višini 12.000 lir. S tem je postavljena osnova za splošno socialno zavarovanje vsem državljanom, kakor je izvedeno v skandinavskih državah. Rusija slavi te dni novo zmago nad vesoljem. Kozmonavta polkovnika Pavel Be-ljajev in Aleksej Leonov sta z uspehom izvršila nov, nadvse drzen vesoljski poskus. Moža z železnimi živci sta odpotovala v zračne višine z vesoljsko ladjo »Voshod 2«. Ko je ladja dosegla višino 495 kilometrov, sta si privoščila kratek sprehod po vesolju. Leonov je zapustil ladjo in dvajset minut plaval po vesolju. Oblečen v poseben vesoljski zaščitni oklep je v ozračju breztežnosti z izredno spretnostjo in do potankosti dovršenimi gibi izvršil izven ladje razna opazovanja biološkega in zdravstvenega značaja ter preizkusil razne sisteme na vesoljski ladji. Na milijone televizijskih aparatov vsega sveta je oddajalo, bi rekli, »hlazni« podvig ruskega astronavta. Saj bi zadostoval en sam zgrešen gib, da bi se astronavt za vedno oddaljil od kabine in izginil v vesolju. Ko je Leonov zapustil vesoljsko ladjo, je plaval izven nje z isto hitrostjo kot ladja sama, to je 8 km na sekundo. Z ladjo je bil povezan s posebnim kablom, po katerem je iz ladje prejemal kisik in bil telefonsko povezan s tovarišem ter se potom kabla spet povrnil v ladjo. Vsemirska ladja »Voshod 2« je ostala v vesolju 26 ur in je 17 krat obkrožila Zemljo ter dosegla rekordno višino 495 km. Pristala je v petek, 19. marca ob 10.02 po srednjeevropskem času na področju Perm zahodno od Urala, nad tisoč km proč od točke, kjer bi se morala spustiti na zemljo. Pozneje se je zvedelo, da je začetek požara, ki je nastal zaradi trenja z zračnimi plastmi, poškodoval antene na vesoljski ladji in kozmonavta sta bila primorana ročno voditi ladjo in napraviti še en polet okrog zemlje, predno sta pristala. To je bil vzrok, da ju je zaneslo preku Urala, mesto da bi pristala v Kazakistanu ob Kaspijskem morju. Sovjetska kozmonavta, ki so ju mnogi imeli že za mrtva spričo molka zadnjih ur njunega poleta, sta se sedaj že prikazala v javnosti in podrabno popisala čudovita doživetja njunega poleta. Dne 23. marca jima je Moskva priredila veličasten sprejem. Znova je človeški ra- zum triumfiral nad brezdušno materijo. Medtem poročajo iz Cape Kennedy v Ameriki o ponovni zmagi ameriških kozmonavtov, ki nikakor nočejo zaostati za ruskimi. Tudi tu sta »dvojčka« Grissom, ki je že bil v vesolju in John Young z vesoljsko kabino »Ranger 9« trikrat obkrožila zemljo in pristala nato v bližini Ba-hamskih otokov. Ostala sta v ozračju 4 ure in 52 minut. V tem času sta trikrat menjala smer ladje, kar se je v zgodovini vesoljskih poletov prvič zgodilo, ter iz eliptičnega prešla v okrogli tir. Napravila sta tudi vrsto zelo važnih znanstvenih poskusov. Uveljavitev peronistov v irgentini V splošno presenečenje političnih opa-zovavcev je stranka bivših peronistov na parlamentarnih volitvoh 14. marca dosegla velik uspeh, ki je presegel vsa pričakovanja in napovedi. Vseh volivnih upravičencev je bilo približno devet milijonov. Od teh je stranka bivšega predsednika Perona »Union Popular« prejela 2.770.755 glasov, radikalna stranka, ki je na vladi, pa 2.625.771. Iz rezultatov je razvidno, da je peroni-stična stranka, o kateri so nekateri sklepali, da je v razsulu, druga politična sila v državi. V parlamentu bo imela 34 poslancev. Tako prodorna uveljavitev peronistov je presenetila vse domače in tuje politične kroge. Vlada predsednika lilija jih je pripustila k volitvam v tihem upanju, da se je peronizem v Argentini preživel. V resnici pa se je izkazalo, da ima to gibanje globlje korenine, kot bi kdo utegnil sklepati. Računajo, da so zanje glasovali vsi, ki so s sedanjim gospodarskim in političnim stanjem v državi nezadovoljni. Ne smemo pozabiti, da so jih podprli tudi komunisti, čeprav ustanovitelj in duhovni vodja Peron uživa gostoljubnost španskega diktatorja generalissima Franca, katerega komunisti brez pridržkov označujejo za fašista! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinii imiiiiimiiiiiiiiMiiiHiiiiniiimiMiiiiiiiimiimiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii Afro- azijski študentje Med najvažnejša vprašanja dežel «v razvoju« Azije in Afrike spada zadeva izobrazbe tamošnje mladine. Vedno večje število študirajoče mladine iz teh dežel prihaja v «civilizirani» svet, kjer obiskuje visoke šole ali pa kličejo te države strokovnjake evropske civilizacije v njih dežele, v kolikor že le-ti niso prišli tjakaj. Še vse bolj kot v deželah «starega sveta« se bije boj za mladino v deželah, ki so v razvoju. Tudi na tem področju se komunisti skušajo odločilno uveljaviti in ne štedijo z materialnimi sredstvi. Na široko odpirajo svoje visoke šole mladini iz afro-azijskih dežel in tudi lepe štipendije so jim zagotovljene. Gotovo nas bo zanimalo, kakšne uspehe imajo marksisti v tem prizadevanju. Iz uradnih statistik moremo razbrati, da je V lanskem študijskem letu študiralo na vseh univerzah vzhodnega komunističnega bloka nekaj nad 20.000 študentov iz afro-azijskih držav. Največ študentov je bilo vpisanih na univerzah Sovjetske zveze, kjer njih število ne presega 10.000; od teh je 4397 Azijcev in 1353 Afrikancev, ostali pa so iz drugih držav sveta, število teh študentov niti ni tako veliko, če pomislimo, da, samo v majhni Avstriji študira več kot 10.000 tujih študentov. Toda pomisliti moramo, da na komunističnih visokih šolah ne predavajo čiste znanosti, marveč so njih univerze pogosto vse bolj visoke šole komunistične ideologije kot znanosti. To potrjujejo tudi izstopi vedno večjega števila afro-azijskih študentov iz univerz vzhodnih držav v zadnjih letih, ki so postali siti marksistične propagande. Tudi na univerzah Kitajske je vpisanih 2880 študentov, večji del iz Azije. Nato pa sledijo univerze držav :Čehoslovaška z 2270 ( 530 iz Afrike, 233 iz Azije) študentov, Poljska s 1390 (977 iz Afrike), Bolgarija z 880 ( 400 iz Afrike), Madžarska z 870 in Romunija z 840 študenti. Tudi na Kubi je vpisanih 350 tujih študentov, v ostalih komunističnih državah pa še okrog 700 Afro-azijcev. Potujoči kardinal Nadškof iz Paderborna msgr. Jaeger, ki je nedavno postal kardinal, bo poslej štirikrat na mesec obiskal različne kraje svoje obsežne škofije, da bo nudil duhovnikom in vernikom razgovora z njim in tako poglobil osebne stike z verniki svoje škofije. Tudi je msgr. Jaeger ustanovil za večji razvoj pastoralne službe dva škofijska sveta, enega za duhovnike, drugega za laike, ki bodo vršili vse upravne naloge, ki so bile doslej zaupane duhovnikom. Evropska pobuda Italije Rimska vlada je predlagala, naj bi se 10. maja sestali v Benetkah zunanji ministri držav članic Skupnega evropskega tržišča, da bi razpravljali o nadaljnjih korakih gospodarske integracije šestorice. Pobuda je naletela na ugoden odziv v Bonnu, ker je o tem argumentu pred časom govoril nemški kancler Erhardt s francoskim predsednikom De Gaullom. Zdi se, da De Gaulle ni pokazal spodbudnega razumevanja in da tega mnenja ni še spremenil. Iz mojih srečanj s patrom Prešernom Pogreb pok, msgr. Stanka Premrla« Bilo je v dneh, ko so bile v Rimu in po italijanskih taboriščih množice slovenskih beguncev. Takrat sem pokojnega patra Prešerna prvikrat videl. Bil je visok, slok, zamišljen in resen. Ker sem sam pomagal pri reševanju raznih begunskih vprašanj, s čemer se je tudi on z vso ljubeznijo bavil, sem večkrat naletel nanj. Zlasti pa potem, ko sem pričel s slovenskimi oddajami v vatikanskem in kasneje tudi v rimskem radiu. V debatah sva bila včasih zelo živahna, toda moram v svojo sramoto priznati, da je bil vedno pater Prešeren tisti, ki me je trmoglavega po slovesu, ki je bil z moje strani včasih skoraj trd, poklical po telefonu, naj pridem čimprej k njemu. Medtem je bil vihar mimo in sva se zopet prijateljsko pogo\>orila. Mnogo stvari, o katerih sva razpravljala je ostalo nerešenih. Pokojni pater je bil preveč dober, da bi še tako kričeče primere reševal s silo in z oblastjo, ki jo je imel. Vedno je Želel samo pomirjevati. Na moje pripombe, da bo stališče, ki ga je zavzel v tem ali onem primeru spričo vodilnega mesta, ki ga je imel med Slovenci v Rimu in v svetu, slabo razumljeno, mi je vedno ponavljal: »Vršim samo svojo duhovniško dolžnost, za drugo so odgovorni tisti, ki so primer urejali.« Kadar je zvedel, da kaj ne gre kot bi moralo iti, je prizadete poklical k sebi, da bi zadevo čimprej uredil. Takoj je hotel slišati tudi drugo stran zvona. Med prizadetimi sem bil neštetokrat tudi jaz. Ko sem ga čakal v eni izmed govorilnic glavne jezuitske hiše na cesti Borgo S. Spi-rito 5 pri Vatikanu, sem že iz njegovega obraza, ko je prihajal, videl kakšen je položaj. Če je prišel z drobnim, sršastim pogledom, sem takoj dejal: »Škoda, da je g. asistent zaprl vrata za seboj. Danes bova silovito kratka.« In res sva bila. Če pa je prišel z živahnimi koraki in mi takoj stavil vprašanje, ki je z moje strani v odgovor nujno zahtevalo kak dovtip ali šalo, sem vedel, da bova tisti dan kramljala o kaki prijetni stvari. P. Prešeren je namreč znal biti tudi izredno družaben in se je prenekaterikrat od srca nasmejal posrečenemu dovtipu. V najinih razgovorih sva velikokrat vztrajala vsak pri svojem; toda če sem mu mogel prinesti konkretne dokaze, je bil takoj pripravljen priznati svojo pomoto. Bil je velik kot človek, ker je poznal vso člo\’eško slabost. V svojem življenju nisem srečal nikogar, ki bi bil kljub svojemu dostojanstvu in oblasti tako preprost in dober kot je bil pater Prešeren. Vedno se je trudil, da ne bi delal razlike, pa najsi je govoril s papežem ali s kardinalom, z ministrom, ali s poslanikom ali s preprostim človekom. Samo tako sem mogel razumeti, da so prihajali k njemu tudi najbolj preprosti ljudje in vedno našli pri njem odprta vrata. Skoro za vsak božič in veliko noč je prišel na moj dom. »Tole je za vas, ker je močno, tole pa za vaše otroke, ki imajo radi sladko,« je dejal in se veselo smejal, ko je videl velike otroške oči, ki so se zagledale v slaščice. Zanimal se je za vsakogar, kako mu gre. Vesel je bil uspeha, kadar pa je bil kdo v nesreči, mu je skušal pomagati, kolikor je mogel. Ktjub bridkostim, ki jih je doživljal, je vedno ščitil vsakogar, zlasti du- življenja Postne postaje sv. očeta Sv. oče Pavel VI. je v nedeljo, 21. marca obiskal rimsji mestni predel Prane-stino. Vodil je najprej postno procesijo okoli cerkve, nakar je v cerkvi daroval sv. mašo v italijanskem jeziku. Ob evangeliju je sv. oče povzel misli iz evangelija in dejal, da so tudi danes, kakor ob času Kristusa ljudje, ki se imajo za modre in dobre, tudi če zavračajo Kristusov nauk. Spet drugi so, ki Kristusa zanikajo, hočejo pa od njega, kakor farizeji vidne čudeže. Kristus pa hoče, da se zanj prostovoljno odločimo. Na koncu je sv. oče pozdravil tudi tiste »prostovoljne odsotne«, vse, ki so daleč, vse brezbrižne in nam sovražne, katere pa bomo skušali na vse načine približati, kajti do njih gojimo le čustva miru, odpuščenja in ljubezni«. Župnije v Rimu Rimska župnija šteje 2.250.000 prebivav-cev in je razdeljena na 225 župnij. 96 župnij upravljajo škofijski duhovniki, 129 pa duhovniki raznih redov in kongregacij. Verni kljub komunizmu Po 201etih komunističnega režima se je na medicinski fakulteti v Bratislavi na Slovaškem izjavilo 80% slušateljev, da so ve mi. Nov katoliški škof na Letonskem V sovjetski republiki Letonski živi 500 tisoč katoličanov, ki imajo dve škofiji: eno v Rigi in drugo v mestu Lijepaja. Obe sta bili brez škofa. Nadškof iz Rige je umrl. Škofa iz Lijepaje pa so odpeljali že Nemoi in živi sedaj v Španiji. V zadnjem času se je položaj katoličanov na Letonskem izboljšal. Sovjetska vlada je dovolila letonskerrm duhovniku Vaivodsu, da je prispel v Rim, kjer se je udeležil koncilskih del. Dne 18. novembra 1964 je omenjeni duhovnik bil v Rimu posvečen v škofa. Papež ga je imenoval za apostolskega administratorja obeh latonskih škofij. Vest je objavil tudi moskovski radio. Letonska prestolnica je svojega novega pastirja sprejela s silnim veseljem. Dne 8. decembra 1964 je daroval v stolnici tega mesta svojo prvo pontifikalno mašo. Oltar sredi cerkve S posebnim odlokom so portugalski škofje odredili, da morajo biti v bodoče po vseh cerkvah glavni oltarji zgrajeni v središču cerkve na vzvišenem mestu. Na ta način bo mogoče darovati sveto mašo v neposrednem stiku z verniki, kakor je določeno od koncila za liturgično obnovo. Poslanstvo škofa Poslanstvo škofa je bila tema postnega pisma novega kardinala lyonskega nadško- fa Villota. Mi smo poklicani v službo božjega ljudstva, tako piše nadškof, v službo vseh brez razlike, tako tistih, ki se zavedajo, da pripadajo Cerkvi, kot tistih, ki Cerkve še ne poznajo, ali ki so se adda-ljili od nje. V dobi, v kateri ljudje, še razdvojeni iz časov partizanskih bojev, teže po edinosti, mora biti škof bolj kot kdor koli človek za vse, človek, ki z besedo in vzgledom ter s svojimi deli izpričuje, da Cerkvi ni nihče tuj. Če gre v Cerkvi za kakšno prednost, potem ta velja za bolnike, starčke, izseljence, za kmečki svet, katerim sedanji razvoj gospodarskega življenja ogroža življenjske in delavne pogoje. Glavni kapitelj salezijanske družbe 8. aprila bo pričel v Rimu 19. glavni kapitelj salezijanske družbe, na katerem bodo izvolili novega vrhovnega in druge predstojnike. Udeležilo se ga bo 156 predstavnikov iz 60 držav. Razen tega bodo proučili nove prilagoditve zahtevam časa in smernicam 2. vatikanskega koncila. Kapitelj bo prvič zasedal v Rimu in sicer v novi salezijanski univerzi, ki jo bodo ob tej priložnosti odprli. Protestanti bodo razpravljali o katolicizmu Luteranstvo in katolicizem je tema mednarodnega sestanka, ki bo od 26. aprila do 1. maja v Sliacu na Češkoslovaškem. Sestanek so organizirale nekatere evropske protestantske cerkve in se ga bodo udeležili pastorji iz Francije, Avstrije, Velike Britanije, Italije, Holandske, Švice, SSSR. Madžarske, Romunije, Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške. Dela bo vodil dr. Wan-tula, varšavski luteranski škof in podpredsednik svetovne luteranske zveze. Misijonska tragedija v Kongu 14 nadškofij, škofij in apostolskih prefektur je v Kongu še vedno v rokah upornikov. Od 44 kongoških cerkvenih okrožij je bilo 27 prizadetih zaradi komunistične vstaje, 3 pa so bila delno zasedena. Uporniki torej še vedno kontrolirajo 40% vse dežele in imajo nadzorstvo nad 4 milijoni prebivalcev, od katerih je 1 milijon 420.000 katoličanov. Na tem področju, ki je sedaj brez duhovnikov, in redovnic, je delovalo poprej nad 2000 oseb. Od teh je bilo 760 tujih duhovnikov, 70 kongoških duhovnikov, 180 misijonskih bratov, 70 bratov domačinov, 590 tujih in 355 kongoških redovnic. Sedaj so bili skoraj vsi prisiljeni, da znpuste deželo. 80 jih je še vedno talcev v rokah upornikov. Na vsem področju, ki ga imajo v rokah uporniki so uničene vse bolniške socialne in vzgojne ustanove. hovnike. Sam je namreč ves živel duhovniškemu poklicu. Zato ni nikoli odrekel prošnji za slovensko pridigo ali za nagovor. Vsaka njegova beseda je bila skrbno pripravljena in podana z bogastvom njegovega notranjega globokega verskega doživetja. Največkrat sva se srečala pri slovenskih šolskih sestrah na Via dei Colli 10, kjer je dolgo let maševal in pridigal vsako nedeljo. Navadila sva se drug na drugega, tako da me je nekoč javno proglasil za svojega strežnika pri sv. maši. In tako se je zgodilo, da sem mu stregel tudi poslednjikrat pri božični polnočnici leta 1963, pri šolskih sestrah. Morda drugi niso opazili, jaz pa sem ga dobro poznal in videl, da nekaj ni v redu. Videl sem njego\>e nepričakovano tresoče roke, njegov izmučeni obraz in bolečino, ko se je premikal. Tako sem tisto polnočnico želel samo to, da bi pater Prešeren vzdržal do konca. In je, vse tri maše. Tu in tam so se mi Že razklenile roke, ker sem ga hotel ujeti, predrto bi se zgrudil. Toda s svojo neizrekljivo voljo je vzdržal. Skupaj sva šla v zakristijo. Kot običajno sem mu pomagal sleči liturgična oblačila in kot vedno se je takoj obrnil, se zahvalil in voščil božične praznike meni in vsej moji družini. Skupaj smo se nato peljali domov. Govoril je z mojimi otroki, spraševal, kako študirajo, kako živimo ter se zanimal za vse. Imel sem vtis, da mu je odleglo. Naslednje jutro pa so mi sporočili, da ga je, čim je prišel v svojo sobo, zadela delna kap. Poslej je trpel sam dolgo dobo. Že težko bolan mi je pisal s svojo lepo pisavo iz Grottaferrate, kjer se je nekoliko opomogel. Pisal je iskreno kot vedno. In kot vedno je s svojo močno roko v začetku na pismu napravil križ in končal z »vaš vdani«. Še sem ga videl, ko je sedel za svoj god lansko leto v naslonjaču. In še takrat sem mu ponagajal. V marsičem sva se razlikovala, ker je bil on bolj razgledan, bolj umirjen, zlasti pa ker je znal bolj pozabljati in odpuščati kot jaz. Toda vedno sva bila prijatelja. Posebej sva se razgovarjala na vseh prireditvah in izletih, ki jih je prirejalo društvo »Slomšek«. V Casamari smo pred štirimi leti 'po sveti maši in pridigi, ki jo je kot vedno imel pokojni pater, šli v majhen gozdič na griču. Pod nami se je raztezalo žitno polje, okrog njega so bila drevesa in grmičje, v daljavi griči in v ozadju gore. Peli smo slovenske pesmi. Bil je vesel in srečen sredi med nami. V nekem odmoru se je obrnil k meni, pokazal z roko svet pod seboj in mi dejal: »Kajne, čisto tako je, kot da bi bili v Sloveniji.« Pater Prešeren je bil namreč velik Slovenec. Naj bi zgodovina pisala o njem kar koli, eno bo moral vsakdo priznati: Bil je vzgleden duhovnik in zvest Slovenec do poslednjega srčnega utripa, do poslednje kaplje krvi. Za Slo\’ence je bil pripravljen storiti vse. Podprl je vsako akcijo, ki je bila slovenska. On sam je šel na čelu pred nami: vzravnan, kljub številu let, odločen in neizprosen, kadar je šlo za slovenske pravice. Ob tihi večerni uri smo se pred štirimi leti zbrali pod Monte Cavo pri Rimu na poti z društvenega izleta: osemdeset Slovencev se je prijelo za roke, napravilo okrog patra Prešerna velik krog in mu zapelo pesem, ki jo je imel posebno rad: »Glejte, že sonce zahaja«. To je bilo vse, kar smo mu mogli dati za njegovo ljubezen do nas. Ko sem se tisti večer poslovil od njega in ga vprašal, če je bil zadovoljen z izletom, mi je dejal: »Bilo je lepo, zelo lepo.« S kakšno vnemo je spremljal naše slovensko društvo »Slomšek« v Rimu od njegovega začetka do svoje smrti. Ko je bil že hudo bolan, je spraševal: »Kaj pa "Slomšek"?« Ko so mu tisti, ki so še smeti k njemu, pripovedovali o naših prireditvah, se je srečen smehljal in ponavljal: »Tako je prav!« Ob uri, ko mu je bilo zaradi bolezni posebej težko, je zaupal: »"Slomšku" podarjam vso svojo knjižnico.« Tak je bil v življenju in tak ostane v mojem spominu. Legel je k večnemu počitku v zimski dobi, potem ko je doživel pomlad nove slovenske nadškofije, novega društvenega življenja rimskih Slovencev, novega slovenskega duho\miškega zavoda v Rimu, ki ga je sam pomagal ustanoviti ter prvega in poslednjega srečanja s tremi slovenskimi škofi. Zrušil se je kot mogočen hrast v zimskem viharju. Na nas pa je, da se mu zahvalimo za vse, kar nam je poklonil, ga prosimo, naj posreduje za nas pri Bogu in da tiho ponavljalno s pesnikom: »Padaj snežec, padaj, padaj na gomilo, da srce zakriješ, ki nas je ljubilo.« ROMAN RUS, Rim V sredo, 17. marca so v Ljubljani slovesno pokopali skladatelja msgr. Stanka Premrla. Umrl je v nedeljo opoldne povsem nenadoma, saj je zjutraj bil še pri maši. Po smrti je tri dni ležal v alojzije-viški kapeli, kamor so ga prišle kropit velike množice vernih Ljubljančanov. V sredo popoldne so ga prenesli v stolnico, kjer je bila maša zadušnica, ki jo je daroval stolni prošt dr. Stanko Lenič, ob prisotnosti nadškofa, kapitlja in bogoslovcev ter polne cerkve ljudstva. Msgr. Lenič je ob evangeliju imel zelo lep nagovor. Na koru so med drugim zapeli pokojnikov Requiem. Drugi del pogrebnih slovesnosti pa je bil na Zalah. Tu se je od pokojnika poslovil prof. Ramovš, kii je izrekel prisrčne besede v imenu Društva slovenskih skladateljev. Sprevod se je nadaljeval do cerkve Sv. Križa na pokopališču, kjer je opravil pogrebne molitve nadškof msgr. Jože Pogačnik, nakar so pokojnega mon-signorja položili v grob blizu škofov Jegliča in Vovka. Ob grobu je z izklesanimi besedami orisal lik Stanka Premrla sam nadškof. Poudaril je njegove zasluge na so ga L na njegove duhovniške vrline vse življenje odlikovale. V slovo so se oglasili še bogoslovci, ki so dolgoletnemu 0(^ >nu n . Ss j ki je podaril narodu ogromno število od- . ličnih skladb, na ljubljanskih Žalah in tu L čaka vstajenje v krogu velikih slovenskih mož. glasbenemu vzgojitelju celih generacij zapeli še zadnjo nagrobnico. j Sedaj počiva ta naš plodoviti glasbenik, I polju cerkvene glasbe in ni pozabil tudi IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIEIItllllllMIItllllltlllllllllllMIIIIIIIlllllllllMIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllfllllllllltllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllMIMIMIIItllllllUlllllllMItl j V Prosvetno delo v Steverjanu Res je dandanes problem, kakšen način najti, da bi se bolj pritegnilo mladino iz negativnega pojmovanja, da je vsako delo na prosvetnem polju nazadnjaško. V zadnjem času pa se, v naše veliko veselje, pojavljajo nove oblike društvenega delovanja in veliko naših ljudi se vnovič vključuje v prosvetno delo. Morda smo se res že najedli televizije, kino-predstav, motorjev in podobnega, pa se spet vračamo k duši naroda, v katerem kraljuje pesem, lepa beseda in igra. Mnoge pritegne glasba in sedaj sanjajo mladi ljudje o električnih kitarah, o baterijah in podobnem. Seveda je tudi to v nekem smislu pozitivno nagnjenje. Ni pa še to znak, da res hočeno nadaljevati naše narodne tradicije. Slovensko katoliško prosvetno društvo v Števarjanu bo letos morda imelo na razpolago lepe prostore za svoje življenje. Veliko in lepo dvorano. Mnogo sob za vaje in podobno. Ni pa to vse. Treba je, da mladina sodeluje, da se udejstvuje, da goji našo pesem in besedo; tega se odbor SKPD dobro zaveda, zato skuša na vsak način, kolikor mu njegova skromna sredstva dovoljujejo, čim bolj oživiti društveno delo in življenje ter pripraviti ugoden teren, da ko bomo imeli lastno streho, se bo to delo in življenje še bolj razcvetelo. Tako smo v zadnjem času imeli nekaj uspelih kulturnih večerov. V soboto, 23. februarja je bil II. kulturni večer. Na sporedu je bil film o nastanku in grozodejstvih nacizma. Mladina je lahko videla, kaj vsega so zmožne zmotne zgrešene ideje in pojmi. V nedeljo, 28. februarja je tudi naše društvo nastopilo na pustnem tekmovanju v Gorici. Čeprav le z eno točko, smo vendar hoteli dokazati, da želi biti naša mladina prisotna pri vseh naših prireditvah in sodelovati z vsemi, ki ji nudijo bratsko roko. Za pustni torek so mladi društveniki priredili pustovanje v dvorani na Križišču. Peklo, cvrlo se je in pelo, da je bilo veselje. Pa tudi resnih zadev je prav, da se mladina loti. Na III. Kulturni večer dne 4. marca smo zato povabili gospoda dr. Avgusta Sfiligoja, da nam je govoril o naših problemih, o težavah slovenske manjšine pod fašizmom, pa tudi sedaj. Zelo smo bili s tem večerom zadovoljni. Najprej, ker se ga je udeležilo precej mladih; veseli pa tudi, da smo iz ust tega izkušenega slovenskega moža slišali toliko zanimivih in vzpodbudnih stvari. Ploskanje ob koncu je bil iskren dokaz odobravanja vseh prisotnih. V nedeljo, 7. marca smo imeli v gosteh mlade Korošce. Zaigrali so nam na svojevrsten način Molierovo komedijo »Scapi-nove zvijače«. Moramo priznali, da že dolgo časa nismo videli na odrskih deskah Katoliškega doma v Gorici tako dobro podanega dramskega dela. Erik Prunč, ki je delo režiral, je vanjo postavil toliko svoje iznajdljivosti, da so tudi dialogi, ki se ponavljajo v vseh Mol ič rovi h komedijah in ki radi gledavce utrudijo, dobili prikupno in novo lice. To so bile prireditve, ki jih je SKPD imelo v zadnjem času. Pa tudi za naprej imamo svoje načrte. Tako imamo v vidiku še več kulturnih večerov. Organizirali bomo veliko loterijo v korist našega župnijskega doma. Vse naše sile pa težijo k temu, da bomo tudi letos organizirali t kar se da dobro naš 1. maj, ki bo letos [ že petnajstič, v upanju seveda, da bo zal našim delom in trudom stala in nas pod-l pirala, kakor vedno doslej, vsa števerjan-l ska mladina. J Rasne predsodke je treba l odpraviti i Nemoralnost rasnih predsodkov in di- F skriminacij v odnosu do prebivalstva dru- j gih barv je poudaril škof iz Richmonda j msgr. Russel v posebnem pozivu na du-1 hovščino in vernike svoje škofije. V Richmondu v ZDA je namreč v teku organi-1 zirana kampanja ob sodelovanju s pro- j testantsko in judovsko skupnostjo, da bi prepričali prebivalstvo o nesmiselnosti ras- j run predsodkov. * " 1 Misijonar Kladnik piše i Iz užne Afrike, kjer deluje naš misijonar Albin Kladnik, smo prejeli pismo, iz katerega pm>zemamo naslednje novice: i »Večkrat obujam lepe spomine na tisti kratki čas, ki sem ga prebil v lepi Gorici-Medtem sem bil prestavljen v novo župnijo. Tukaj je malo mesto White River S krasno okolico in prijetno klimo večne pondadi. Vsa okolica je polna subtropskega sadja, pomaranč, banan itd. Moja župnija meji na svetovnoznani živalski park "Kru-g er Park", ki je tako velik kot cela Slovenija. Od enega konca do drugega je 500 km. Tam živijo na svobodi divje Živali vseh vrst: levi, leopardi, povodni konji, sloni, bivoli in druga zverjad. Zato prihaja v mojo župnijo mnogo turistov iz vsega sveta. Župna cerkev je posvečena sv. Pavlu-V župniji je tudi precej belih Evropejcev vseh narodnosti, največ Angležev in še celo ena hrvatska družina. Sorazmerno so kar dobri kristjani, vsaj 80% jih gre vsako nedeljo k maši. Tudi do mene so dobri-Poleg njih pa moram skrbeti še za misijon z 10 podružnicami. Na podružnicah pa so sami zamorci. Že v tem letu sem jih krstil 46. Mnogo drugih (146) se jih pripravlja na sv. krst. Vsako nedeljo imarjt po tri maše. Najprej v farni cerkvi, potem pa še dve na podružnicah, kje dalet v hosti. Tako mi deta ne manjka. Poleg tega so me imenovali še za ekonoma vse naše družbe v misijonu. Rad bi se otresel te nadležne službe. Prav te dni sem kupil lepo posestvo s krasnim vrtom in hišo za naše stare in bolehne misijonarje, obenem pa tudi kot počitniški dom za mlajše, da se bodo lahko kdaj tudi nekoliko oddahnili od dela-Kraj vsem zelo ugaja. Ičži na nizkeiit hribu s krasnim razgledom. Slana tu nikoli ne zapade, da o snegu sploh ne gv vorimo. Tak tlom nam je bil zelo, zelo potreben. Do sedaj nismo vedeli, kam bi se zatekli za par dni, da bi se odpočili-Tudi za bolehne in stare misijonarje se ni dovolj skrbelo. Zaradi pomanjkanja misijonarjev so torej predstojniki uvideli, d<* se mora tudi za misijonarje skrbeti. DO sedaj so menili, da smo mi le delovni voli, ki naj le garajo... Priporočam se v molitev vsem onim, k* se me še spominjajo. Lepe pozdrave vsem!« ALBIN KLADNIK fcrtj h }>i at h S' i % N \ Vloga krščanskih socialistov pri zmagi komunistične revolucije v Sloveniji Romanie v OroRqdio Trst A j Zadnje mesece se je tu pri nas na Primorskem začelo zopet precej pisati o krčanskem socializmu. O tem se še več Eori in debatira v privatnih krogih in ’.ti je, da se za krščanski socializem dušuje predvsem del naše slovenske inteligence. Kajti značilno za naše izobra-■e je pomanjkanje poguma, namreč iiv-ehjskega poguma, ki v vrtincu raznih 'ej, borečih se za zmago na svetu, ne 'jo izbrati ene in se zanjo zavzeti, tem-se rajši skrivajo v polovičarstvu, kar ravno krščanski socializem. Ta namreč ne ptič ne miš, zato pa uživa toliko l*npatij pri delu slovenske inteligence in je tudi užival v preteklosti. Je pa ne- \arna zmota, ki je povzročila že veliko ga l, in ga bo še povzročila, če mu po-au W^no ne pogledamo v oči in se ga ne P tresemo. Zato pa je naš namen posvetiti fanti vprašanju nekaj člankov zaradi ja-^ N>sfi načel in doslednosti v življenju. Da-^ teto začnemo s prvim člankom o vlogi, ki to jo krščanski socialisti odigrali v izvedbi ih revolucije v Sloveniji. Čla- "ek je napisal neki naš sotrudnik (Ured.) mu POGLEJMO DEJSTVOM V OČI j Zgodovinsko dejstvo je, da je Osvobo-Pilila fronta (OF) med zadnjo vojno pod J Finko osvobodilnega boja zoper okupa-i : rja izvedla komunistično revolucijo in p ie vprav revolucija bila glavni cilj po-budnice OF, to je komunistične partije plovenije, To so med vojno mnogi slutili se zato borili zoper OF. Danes pa so te stvari jasne in so prešle v zgodo-i-; J- Nekaterim pa še vedno ni jasen zna-■ J OF na Slovenskem in zato smo brali f1 slišali trditve, da je OF bila koalicija pank. To pa na noben način ne drži, piti OF ni bila niti dejansko, še manj Pa formalno zveza več strank. c*' je dejstvo, ki ga bolj ali manj očit- at-ho da Priznavajo tako tisti, ki so v njej so-;lovali kot tudi komunisti, ki so jo ‘u Nanovili. Poglejmo najprej komunistične ih" Kre (dokumenti, izjave in podobno)! V m‘pigi »Belogardizem« (Saje, Ljubljana ro- |952) je na strani 81 takole zapisano: k' “27. aprila 1941 so se na pobudo Cen-3S Mossstjjgitnitejg, komunistične partije .Slonje (CKKPS) zbrale skupine iz predanega imperialističnega gibanja na svoj 10 frvi razgovor po okupaciji. Na sestanek Poleg zastopnikov CKKPS prišli predniki demokratičnega krila v Sokolu, ;anskih socialistov in slovenskih kul-ih delavcev. To je bil ustanovni se-lek Osvobodilne fronte slovenskega na- k povedanega sledi, da ni res, da bi bila * ustanovljena kot koalicija političnih ank; v OF je takoj prevzela vodstvo N sama stranka: komunistična partija lovenije. Zato je bil tudi glavni štab par-ppske vojske popolnoma v rokah članov in zgrajenih partijcev kot so bili ‘^vard Kardelj, Boris Kidrič, Franc Le- košek, Ivan Maček itd., v Izvršnem od-OF (IOOF) pa so odločali trdni par-'‘c> kot Boris Kidrič (tajnik), Kardelj, ^tošck, ostali člani pa so bili Edvard M>ek, Tone Fajfar, Marijan Brecelj (ti iz vrst krščanskih socialistov) ter te Rus, Franc Lubej in Polič Zoran kot ^Opniki levega krila Sokolov. Vsi trije \l sti či. ‘P-■ S ne g!« j. 0 Pa se je narednik po isti ožini n-l!'sk° pomikal nazaj, se je spotaknil ob ‘‘Bor obrnjene čevlje, ki so štrlela iz- Postelje in se sumljivo zamajali. Ko že izven ožine, je ponovno brcnil vanje in mu je, da je nekdo molil noge izpod postelje... Pripovedujejo, da je na Kranjskem neka deklica šla k spovedi. Spoštljivo je pokleknila na klečalnik pri spovednici in ondi čakala, da jo bo kdo stran potegnil in pokleknil na njeno mesto. Nenadoma so se pred nič hudega slutečo deklico odprla vratca okenca. In dekletce je na veliko grozo v temni spovednici opazila črno oblečenega, resnega spovednika. Deklica je v strahu in trepetu planila pokonci in bežala od spovednice in še po cerkvi kričala: »Ježeš! nekdo je notri!« Nič manjši ni bil strah orožnika, ki je pod posteljo ugotovil navzočnost obutega človeškega bitja. Prestrašen je zakričal: »Za božjo voljo! Gospod narednik. Nek-kdo je pod posteljo!!! Ni dvoma. Nekdo je tu spodaj! Poglejte noge!« Da šef ne bi dvomil v resničnost njegovega daljnosežnega odkritja, je pod-narednik brcni! v -izpod postelje štrleče noge. Učinek je bil isti. Noge so se zamajale in vrnile v prvotno lego. Starejši orožnik pe med tem že naper- deno kričal podrejenemu podobno kot kriči radijski napovedovavec pri nogometni tekmi: »Naperite puško! Nevarnost je skrajna. Proglašam obsedno stanje za župnišče! Odrejam strogo pripravljenost vsega oboroženega osebja! Gre očividno za oboroženega jugoslovanskega vohuna!« In že sta oba razburjena orožnika namerila vsak svojo puško proti postelji, med tem ko se je Kreutzbauer nemirno premikal in vprašujoče pogledoval župnika. Težko je -reči, kdo je bil tisti čas v neprijetnejšem položaju. Ali gospod Simon ob postelji ali njegov dolgopeti gost pod posteljo. OSEBNA PREISKAVA V -naslednjem trenutku je narednik že pozval vohuna: »V imenu postave vas pozivam, da se nam nemudoma predstavite! V primeru poizkusa bega ali nasilja bomo uporabljali orožje.« Nace se zaradi žandarjevega vpitja seveda niti ganil ni. Ne le zato, ker ga ni razumel, temveč tudi zategadelj, ker je bil krili. Torej je bilo le res, da so ga Angleži zasledovali, on pa je mislil, da se je župn-iku zlagal, ko je trdil, da so mu Angleži za petami. Ali pa ga je Bog kaznoval za laž in dopustil, da je Angležem slučajno padel v roke. Strašna je bila za Naceta tudi misel, da so Angleži pravzaprav povsod pričujoči. Ne le v taborišču, tudi po hribovskih vaseh in župniščih stičejo za ubogimi begunci. Da možje postave Naceta ne bi s silo v njemu nerazumljivem jeziku. Užaljen ga je prekinil: »Najstrožje prepovedujem, da bi vpričo nas zinili še eno samo besedo, ki ne bi bila nemška. Ne pozabite, da smo v nemški Avstriji! Pustite ga! Dovolj je velik, da bo vedel, kaj mu je storiti, ako mu je življenja mar! Ste razumeli?« Župnik je uvidel, da je njegovo posredništvo pri kraju. Zravnal se je in čakal razpleta dogodkov. Na srečo je Nace spoznal, da je prišel čas, da zapusti mrzli in vlekli izpod postelje ali ga celo ranili, se trdi brlog in se Angležem predstavi. Se je dušebrižnik sam sklonil k Nacetu, dvignil posteljno pregrinjalo in na odru pod posteljo se je v ležečem položaju nekoliko prikazal glavni junak žaloigre. Gospod Simon je nesrečnega gosta sočutno nagovoril: »Vidiš, Nace, odkrili so te. Nič ni pomagalo, da si se skril. Predolge noge imeš pa so -te opazili. Vendar se nikar nič ne boj! Vse se bo dobro izteklo. Samo izhod postelje moraš zlesti, da te vidijo. Bom že jaz zate govoril, da bo prav...« Žandarja je strašno jezilo, da se župnik dosti spretno se je izkobacal izpod postelje in se postavil na noge. Bilo ga je prav žalostno pogledati. Bled, premražen, prestrašen, zbegan, zaprašen, v zmečkani in s pajčevinami pokriti obleki je osramočen stal -pred predstavniki cerkvene in svetne gosposke ter si grizel ustnice, ne da bi komu pogledal v oči. »Roke gor!« se je zdajci zadrl narednik. Nace spet ni razumel odsekanega povelja. V zadregi je vprašujoče pogledal župnika. f se nadaljuje) RZASKE NOVICE Boršt Člani dramske skupine Mladinskega krožka iz Doline so že večkrat nastopili na našem odru v dvorani pri čč. sestrah in vedno so se dobro odrezali. V nedeljo, 14. marca so nas prijetno presenetili z Nuši-čevo trodejanko »Navaden človek«. Nudili so nam dve uri zabave in prisrčnega smeha. Kljub lepi nedelji je bila dvorana polna in gotovo nikomur ni bilo žal, da se je zaradi igre odpovedal nedeljskemu izletu. Igravkam in igravcem želimo, da bi imeli še mnogo tako uspelih nastopov tudi v drugih dvoranah na Tržaškem. Zahvaljujemo se jim in želimo, da bi nas kmalu spet obiskali. Mačkovlje Več kot leto dni ni v naši vasi nobeden umrl, ta mesec pa je smrt pobrala zapovrstjo kar štiri vaščane. Prvi se je poslovil 9. marca cerkveni starešina Andrej Šturman. Dopolnil je 83 let in nikdar v življenju ni bil resno bolan. Vsem je bil zgled vernega moža in zavednega Slovenca. Za vero in narod je moral mnogo trpeti, vendar je ostal do konca zvest svojim zdravim načelom. Teden dni pozneje je umrla 86-letna Ivana Tul, svakinja pokojnega bogoslovnega profesorja msgr. Ivana Tula. Bila je skrbna gospodinja in je v svojem življenju storila mnogo dobrega. Moč za vse žrtve in vdano prenašanje trpljenja v dolgi bolezni ji je dajala trdna vera in pogosto prejemanje zakramentov. Sveti Jožef je za svoj praznik poklical k sebi nekdanjega dolgoletniga cerkovnika Josipa Tula, ki je prav tako dočakal visoko starost. Dne 22. marca je izdihnil 55-letni Viktor Slavec, ki ga je nekdo povozil, ko se je vračal z dela. Želimo, da bi se smrt vsaj za nekaj časa ustavila in nam pustila, da zadihamo pomladno življenje, ki se ponuja. Ker pa je gospodar smrti in življenja vsemogočni Bog, je prav, da prosimo njega, naj bo nam in vsem našim rojakom milostljiv. Ricmanje Tudi letošnji vaški »patron« je privabil, kakor je že v tradiciji, številne obiskovav-ce v naše starodavno Ricmanje. Dan je bil prekrasen. Zunaj je bilo vse živo in prav pomladno. Ljudje, zvesti lepi krščanski tradiciji, se tudi niso pozabili priporočati sv. Jožefu v naši cerkvici. V zraku pa vedrina in sproščenje, za mnoge izletnike pa obujanje spominov na mlada otroška leta. Cvetlična razstava v Miramaru Letošnja cvetlična razstava v Miramaru bo obsegala 70.000 m- površine. Otvorili jo bodo predvidoma meseca maja. Na njej bo sodelovalo 332 razstavljavcev ali morda še več. V samem miramarskem parku bodo te dni preuredili cestišča, stole, vodovodne in električne naprave. Ministrstvo za prevoz je obljubilo popust za razstavljavce in njihove priprave, kakor tudi za potnike iz drugih krajev v višini 20% in to med 21. majem in 6. junijem t.l. Zaslužena priznanja V glavni dvorani tržaške trgovinske zbornice je bila pred dnevi svečana predaja diplom zaslužnim delavcem, kmetom, obrtnikom in podjetnikom, med njimi tudi mnogim Slovencem. Svečanosti so se udeležile najvišje krajevne oblasti. Na podlagi seznama, ki ga je pripravila posebna komisija trgovinske zbornice, je dr. Caidassi razdelil prisotnim 108 priznanj (zlato medaljo in posebno značko trgovinske zbornice ter diplomo), ter istočasno prikazal predanost delu nagrajencev kot zgled za mlado generacijo. Na svečanosti je spregovoril tudi tržaški župan dr. Franzil. Med najpomembnejšimi in najstarejšimi kmečkimi gospodarstvi so prejeli priznanje tudi Franc Križmančič iz Bazovice, ki je kandidat Lipove vejice in Slovenske narodne liste že od prvih začetkov, nato še Rafael Šemec iz Prečnika, Rudolf Sosič z Opčin, Karel Pernarčič iz Devina-Nabrežine, Viktor Gec, Lovrenc Bandi iz Doline in številni drugi pridni in umni gospodarji. Novi predsednik komisije za Trst Tržaški župan dr. Mario Franzil je bil izvoljen pred dnevi za novega predsednika komisije za Trst. Med člani je sedaj tudi novi pokrajinski predsednik dr. Savona. Komisija za Trst upravlja sklad 10 milijard lir za gospodarski razvoj našega mesta. V njej ni nobenega Slovenca, čeprav predstavljajo znaten del produktivnih sil in so dosti prispevali v preteklosti in seda- KINODVORANA - BAZOVICA V nedeljo, 28. marca 1965 gostuje dramski odsek SKPD »M. Filej« iz Gorice s A. P. Čehova 99 Vranica 44 igro v štirih dejanjih Pričetek ob 17. uri. Med odmori srečolov za sklad Slomškovega doma. njosti za tržaško mesto. Prav bi bilo, da bi na pristojnih mestih spoznali, da demokratičnim Slovencem, ki sedaj na Tržaškem na podlagi določenega sporazuma sodelujejo z vladnimi strankami, pritiče mesto tudi v tako važni gospodarski komisiji. Cesta v Briščikih Že dolgo hodim in se vozim po cesti, ki od gostilne v Briščikih pelje mimo šole. Vsak dan se pelje in mora hoditi po tej poti veliko ljudi. A vsak mora pri tem ugotavljati, da so luknje v tlaku vedno bolj globoke in vedno bolj številne. Cestar vrže tu pa tam nekaj zemlje ali gramoza: seveda je naslednji dan cesta taka kot prej. Otroci, ki morajo v šolo, so prisiljeni skakati med eno luknjo in drugo, da ne zaprašijo preveč svojih čevljev in če je deževno vreme, da ne pridejo v šolo z mokrimi čevlji in nogavicami. Saj morajo potem sedeti štiri ure z mokrimi nogami. Prosili bi, da bi občinska uprava v Zgoniku poskrbela za popravo te važne ceste. Naveličali smo se praznih obljub, posebno ob priliki volitev! Želimo si cest, kakor je treba! Nova ljudska stanovanja Potem, ko je tržaški občinski svet sprejel ugovore vrtnarjev s Kolonkovca, kjer so nameravali na podlagi zakona 167 razlastiti kar 390.000 m2 zemljišč, je bilo potrebno poskrbeti za nova zemljišča. Sestavila se je komisija, ki je po sedmih mesecih dela prišla do sklepa, naj se v nadomestilo za zemljišča na Kolonkovcu, razširijo že določena področja Rocol-Melara, pri Spodnji Sv. Mariji Magdaleni, na Kja-dinu, v ulici Zvončkov (Campanelle), na Lepem hribu (Montebello), pri Sv. Soboti ter v ulici Sv. Marka, ter predlagala občinskemu svetu proučitev možnosti preureditve stanovanjskega predela na Vrdeli. □ RIŠKE NOVICE Zakaj ne drugače ? Openski kaplan za italijanske vernike g. Mario Clvidin je objavil v verskem glasilu openske župnije »K cilju« (Verso la meta) članek o begunskih naseljih z naslovom »Zakaj ne drugače?« »Zadnje tedne so tekli potoki črnila o takoimenovanem političnem dogovoru, po katerem ne bi smeli kršiti etničnega značaja področja s postavljanjem novih naselij. Naj mi bo dovoljeno, da se tudi jaz oglasim v tej bojni igri. Če naj bom odkrit, nisem imel nikdar graditve naselij na Krasu za pozitivno Btvar. Po mojem mnenju so namreč ta naselja jačila zid med obema narodnostnima skupinama. Zidanje teh naselij je tako moglo zavzeti značaj polemike, borbe, razdvajanja. Po drugi strani so naselja lahko omogočila, da se niso izgubile verske, društvene In socialne tradicije. In tudi to stališče je moglo biti pozitivno. Po mojem mnenju bi slednji namen morali žrtvovati za sožitje med prebivavci kraške planote. Vedno Je še odprto vprašanje zidanja stanovanjskih ljudskih hiš. So še barake, v katerih stanujejo ljudje, ki niso begunci. Mnogi še čakajo na manj nezdrava stanovanja. Zidajmo torej za vse: za begunce in ne-begunce, Italijane in Slovence! Pa ne samo v naprej določenih področjih, ampak brez razlike, tam kjer Je pripravno zemljišče. Konec koncev gre za to, da damo dom tistemu, ki ga nima. In to iznad politike, to je iz krščanske pravičnosti. Praznik sv. Jožefa v Žabnicah Tudi letos so se Žabničani lepo pripravili na praznik sv. Jožefa. Opravili so devet-dnevnico z večerno sv. mašo in zadnja dva dni jih je izredni pridigar pripravil z govori na velikonočno sv. obhajilo. Mnogo snega je še povsod po Kanalski dolini, a oltar sv. Jožefa v žabniški župni cerkvi je bil ves v zelenju in cvetju, res prava pomlad v še zasneženi vasi. Pevski zbor se je lepo pripravil, da spremlja sv. mašo v domačem jeziku in je pel na praznik pel latinsko mašo pri zadnji slovesni sveti daritvi. Vsa čast pevcem, da so se tako potrudili, le vztrajati morajo še naprej. Tudi litanije sv. Jožefa so pevci vodili, katerim je odgovarjala vsa cerkev. Sv. Jožefa so prišli počastit tudi Ukljani s svojim zborom. Na praznik je daroval drugo sv. mašo g. župnik iz Ukev v domačem jeziku in zbor je ubrano spremljali sv. obred. Domačini v Žabnicah kar lepo molijo pri svoji maši ob nedeljah. Naj jih domača cerkev druži, da bodo ohranili svoje stare navade in novi obredi naj poživijo njihovo versko življenje. Župna cerkev je zdaj tudi bolj zavarovana pred mrazom, ker je g. župnik poskrbel nova vrata in dvojna okna. ★ Na sv. Višarjah je še okrog 3 m snega, a vendar je na višarski gori vedno dosti turistov. Vsako nedeljo in praznik je v božjepotni cerkvi ob 11.30 sv. maša. Na praznik sv. Jožefa je bilo kar 41 ljudi pri sv. maši. Seja občinskega odbora v Gorici Podžupan Lupieri je vodil zadnjo sejo občinskega odbora, ki je bila v četrtek zvečer. Odobrili so nadaljnih 23 milijonov lir za dokončno ureditev mestnih pločnikov; manjšo vsoto so odobrili za namestitev novih klopi v mestnih parkih ter so se soglasno izrekli za drugo fazo izgradnje Doma onemoglih v Ločniku. Nadalje so odobrili nov delovni urnik občinskih uslužbencev in snažilk ter vključitev občinske uprave v vsedržavno federacijo občinskih plinarn in vodovodov. Odbornik De Simone je nadalje poročal o strošku 5,5 milijona lir za potrebe občinskih podjetij in o obračunu ustanove 1NGIC. Stolpnice v Mazzinijevi ulici baje ne bodo zidali Načrt za stolpnico v Mazzinijevi ulici se je rodil pod nesrečno zvezdo prav kakor babilonski stolp. Od prvotnih 18 nadstropij so jo morali znižati na 15 in sedaj, ko so že začeli podirati hiše za gradnjo, je nepričakovano prispela iz Rima vest o novi odločitvi ministrstva za javno vzgojo -oddelka za varstvo spomenikov, ki prepoveduje v bližini goriškega županstva zidati stavbe višje od 14 metrov. V to področje spadajo tudi ulice Roma, Garibaldi in Mazzini. Caselgrandijeva stolpnica se zopet maje v veliko veselje vseh prebi-vavcev Mazzinijeve ulice, ki niso bili nove ponosne vsiljivke prav nič veseli. Upamo, da bo nova rimska odredba tudi držala. Skoda je le za delavce, ki so s prepovedjo velike zgradbe v ulici Bona sedaj izgubili upanje še za zaposlitev v Mazzinijevi ulici. To pa bo Caselgrandiju in vsem, ki so pri tej stvari zainteresirani le dalo misliti, da si bodo v bodoče izbrali in si zagotovili prostore, kjer bodo brez skrbi lahko zidali mogočne stolpnice. Zbor »Lojze Bratuž« je pel v goriški stolnici Mešani zbor »Lojze Bratuž«, ki je sedaj prevzel petje pri slovesnih mašah v goriški stolnici, nas je tudi na praznik sv. Jožefa presenetil z iziredno lepo in zahtevno mašo, ki jo je nalašč za to priliko naštudiral. Dovršeno je odpel mašo »a due voci pari«, Cesara Dobicija. Vrlemu zboru, dirigentu prof. Bolčini in spremljevalki prof. Lojzki Bratuževi iskreno čestitamo! Slovenska božja služba v Gorici Od. 7. marca dalje je v Gorici takole poskrbljeno za slovensko službo božjo: Ob 6,16 sv. maša v stolnici; po maši je blagoslov z Najsvetejšim. Ob 7,30 sv. maša v Zavodu sv. Družine, ul. Don Bosco 66. Ob 8. uri sv. maša pri Sv. Ivanu. Ob 9. uri sv. maša na Travniku. Ob 10. uri sv. maša na Placuti. Ob 19. uri sv. maša pri Sv. Ivanu. Od maja do septembra bo ob 20. uri. Pri vseh teh mašah se samo slovensko moli, poje ter pridiga. Verniki, poslužujte se sv. maš v materinem jeziku! SV. SPOVED ZA SLOVENCE V GORICI Možnost spovedovanja v slovenščini je v Gorici v naslednjih cerkvah in po naslednjih urnikih: V STOLNICI: vsak dan od 7. do 8. ure stolni vikar dr. Humar; od 8. do 9,30 mons. Alojzij Novak. Poleg tega se tam spoveduje vsako soboto in pred vsakim praznikom od 5. do 8. ure zvečer. PRI SV. IGNACIJU: vsak dan od 7. do 8. ure č. g. Stanko Jericio, kaplan. Ob nedeljah od 7. do 10. ure ali g. kaplan ali g. Martinčič. Ob sobotah in pred prazniki se tam spoveduje od 16. ure dalje. PRI KAPUCINIH: na razpolago je p. Fi-delis Kranner od 6. ure dalje vsak dan in vsak praznik, če ga ni v spovednici, ga je mogoče poklicati. PRI SV. ROKU: tam spoveduje č. g. Cvetko Žbogar, kaplan, vsako nedeljo zjutraj in tudi ob prvih petkih. NA PLACUTI: v slovenskem jeziku spoveduje p. Viljem Endrizzi vsak delavnik in vsak praznik, ko nima službe v bolnišnici. Ne pozabite, da morete v civilni bolnišnici vedno poklicati p. Viljema (P. Gu-glielmo), da se spoveste v slovenskem jeziku. Kot je razvideti iz zgornjega pregleda, manjkajo slovenski spovedniki v vseh novih župnijah v mestu, v starih župnijah se je pa vedno mogoče spovedati v slovenskem jeziku. Smrt zaslužnega učitelja V nedeljo, 21. marca je umrl v Mirnu upokojeni učitelj Anton Ferlat. Dočakal je izredno visoko starost 90 let. Pokojni je bil oče prof. Branka Ferlata, ki uči na slovenskem učiteljišču v Gorici ter profesorice Karle in učiteljic Vere in Adele. Veliko let je služboval v Mirnu, kjer si je tudi ustvaril svoj dom. Pogreb je bil v torek na domačem pokopališču v Mirnu. Naše sožalje njegovemu sinu in hčeram ter pokoj njegovi duši. Krščanska pomoč Indiji Ameriška škofovska katoliška dobrode na konferenca je nudila indijskemu pJ bivalstvu v teku leta 1964 pomoč v zb sku 7 milijonov 874.000 dolarjev. Ugledno mesto vzhodnih patriarhov v kardinalskem zboru S posebnim odlokom je papež Pavel V določil, da vzhodni patriarhi, ki so posta kardinali, obdržijo svoj patriarhatski n-slov brez dodatka kake naslovne cerkve Rimu in ne da bi bili vključeni v rimsk duhovščino. V kardinalskem zboru bot imeli zato posebno ugledno mesto. OBVESTIL^, Apostolstvo molitve v Gorici priredi velikonočni ponedeljek, 19. aprila cel* dnevno romanje v Padovo. Romarji b obiskali baziliko sv. Antona, celico, kjf je spovedoval božji služabnik p. Leopo> Mandič ter njegov grob, na povratku bodo pa ustavili tudi v Benetkah. Prija' sprejema g. fotograf Štefan Kleindinst svojem foto-studiu na Travniku v Goric Prijavite se pravočasno, ker je zanimali za romanje zelo veliko. Dramska skupina iz Doline ponovi nedeljo, 28 marca v Marijinem domu Rojanu Nušičevo šaloigro »Navadni 3 vek«. Začetek ob 17.15. Med odmori sl čolov. Vsi vljudno vabljeni! RAZNO Vrzeli v drami »Namestnik« Slavni pridigar v pariški katedrali No-tre Dame, pater Riquet je imel v Bernu v Švici predavanje o pomanjkljivostih in vrzelih Hochhustove drame Vikar. Govornik je predvsem prikazal diplomatsko in človečansko delo Pija XII. v korist žrtev narodnega socializma in še posebej korist Židov. Papež Pacelli, tako je dejal pater, je dejansko storil vse, kar je bilo mogoče storiti v tistih okoliščinah. Gotovo, Pij XII. ni udaril s pestjo po mizi, ker to ni odgovarjalo njegovemu značaju, ni pa varčeval z obsodbami in protesti proti Hitlerjevemu novemu poganstvu. To njegovo stališče je bilo nedvoumno in je opogumljalo oclpor tistih, ki so se borili proti nacističnemu barbarstvu. DAROVI Za Alojzijevišče: N. N., Mavhinje, 1$ N. N. 1.500; M. Z. 3.000; Novak Leopol' 1.000; N. N. 1.000; N.N. 1.000; J. Mark 3.000; družina Tomšič, Sovodnje, 2.000 Za Alojzijevišče: M. Goričan v spoff pok. p. Prešerna 2.500; N. N. v spoD1 pok. Benedikta Košiča ob obletnici srni 5.000 lir. Za tiskovni sklad: N. N. 1.000; name* cvetja na grob g. Flejc Terezije dan1 ga. Costa 2.000; Marinič Kristina, Pc gora, 500 lir. Za zavod sv. Družine: Družina Torn$ Sovodnje, 2.000 lir. Vsem dobrotnikom iskren Bog plat® Za Katoliški dom: N. N. ob 1. oblet pok. Benedikta Kosiča 10.000; N. N. 3.0f Dornik 1.000! N. N. 1.000; N. N. ob sd ing. Albina Mozetiča 5.000; N. N. 3$ U. Z. 3.000; Cej Jožef 500; Leban Marin* 500; Munih Katarina 1.000; Brezigar ^ 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.9' N. N. 1.000; N. N. 1.000; I. H. 3.000; P tunat Doles 1.000; družina Žgavec 500. Za Marijanišče: v spomin pok. Jož \ Senčar iz Opčin daruje mož 2.000 lir; M. Trst mesečni prispevek 2.000 lir; $ žina D., Opčine 2.000 lir; družina F., ® čine 1.000 lir; P. Z. 1.500 lir; nam^ cvetja na grob pok. Katarine Peršič - S# daruje družina Škabar 3.000 lir Za Marijin dom v Rojanu: Natali 1^ H. S. 1.000; Marijina družba ob smrti benice Alojzije Klun 10.500; E. K. 1-^ L. M. 1.000; Robert Rože ob otvoritvi 0 novljene pekarne 5.000; O. M. 2.000; T I.000; Ferfolja Albina 2.000; Marija F»' jan od nastopu slovenščine v bogoslU> 5.000; K. 3.000; L. M. 1.000; S. T. v zahV* Materi božji ob nesreči 1.000; J. U. Forno Marija 2.000; B. A. 5.000; I. P. ■ Majcen Jože ob godu 1.000; Bole Alojz 5.000; družina Stojkovič ob smrti tete A[f' lije Gorup 10.000; Justina Klun v P01*1 stitev pok. tašče Alojzije Klun 7.000 Za župnijski dom v števerjanu: ^ Hlede 30.000; Fani Pintar 2.000; A. K. lO-O’ Roman Vogrič 5.000; J. K. 6.000; J-10.000; A. R. 50.000; Ivan in Jožica 1.000; A. K. 20.000; družina Jožef GraVi1' 10.000; družina Karara 10.000 lir. n vi sl b n g z č P g u 81 n h n P n OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolP^ trgovski L 30, osmrtnice L 50, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mo& Tiska tiskarna Budin v Gorici ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob smrti naš«^ dragega očeta ANTONA FERLATA zlasti č. g. župniku in g. zdravniku za njihovo pomoč in tolažbo, g. govorniku *! poslovilni govor, pevcem in vsem darovavcem cvetja ter sploh vsem, ki so " spremljali na zadnji poti. 23. marca 1965 Žalujoča družina c j< u ]• 1 J i 1 S Y P s! , i s v v B J 1 I I 1 1 1 I < t 1 I S c i ( t 1 a i I « a i < i i 1 i S i/.ina | m*'