Leto XII., štev. 159
jLJpravništvo: Ljubljana, Knafijeva
. ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova nL 3. — TeL 3402 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova nlica št. 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha tiefe 78.180. Wfcn št. 105.241.
Ljubljana, torek 14. |afila 1931
Cena 2 Din
Naročnina naša mesečno 25.— Din. xa inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljdbtjana: Knafijeva uliea 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef. št. 190.
Rokopisi so ne vračajo. — Ogksi po tarrfu.
Nove nakane Habsburžanov
Na Madžarske« hočejo ob menta proklamirati
Zagreb, 13. julija č. Druga izdaja nedeljskih »Novosti« prinaša naslednjo informacijo svojega posebnega dopisnika z Dunaja:
Z docela zanesljve strani smo obveščeni, da je v poslednjem času opažati v Belgiji živahno gibanje zaupnih oseb in posebnih kurirjev iz Madžarske. Od dobro informiranih oseb smo iz raznih strani doznali, da so pravi razlog tega kretanja priprave za prokla-macijo, ki jo nameravajo objaviti legi-mistični tvorci današnje vladne večine na Madžarskem ob priliki otvoritve madžarskega parlamenta dne 20. t m. in proglasiti Otona Habsburškega za madžarskega kralja. Oton namerava, čim zasede madžarski - prestol, izdati manifest na »svoje narode«.
Preko celega dne so danes spraševali iz raznih krajev tu in inozemstva redakcijo »Novosti« o verodostojnosti tega poročila. Ponedeljkova številka >Novosti« odgovarja, da je vest, v kolikor se tiče svojega izvora, zanesljiva. Z ozirom na to prinaša ponedeljkova številka »Novosti« daljši uvodnik, v katerem pravi med drugim:
Čas, ki je zbran za povratek Habsburžanov, je sila primerne. V dobi splošne gospodarske krize sveta, ko se borijo vse države s težkim finančnim položajem, je najbolj primeren čas za takšne politične pustolovščine. Madžari so baš izvolili svoj nov! parlament, ki se sestane 18. t m. V času, ko hočejo škodovati s spremembo Youngovega načrta Jugoslavijo za 900 milijonov dinarjev, nam ne more biti vseeno, da se tudi na drugI strani spreminja mednarodna pogodba v vprašanju povratka Habsburžanov na Madžarsko. Obeta se nam ponovna napetost v meddržavnih odnošajih in splošno nezaupanje. Po
sestanku novega patia-Otona za kralja
mirovni pogodbi je predvideno, da madžarski narod s plebiscitom eventuelno izjavi, hoče H republiko ali monarhijo. Istočasno pa je v isti pogodbi tudi določeno, da se v primera monarhistične-ga rezultata plebiscita na noben način ne sme povrniti Habsburžan na madžarski prestol. Ne moremo trpeti Oto-novega povratka, ki znači povratek srednjeveških manir konglomeriranja narodov samo v korist vladne hiše Habsburžanov. Kakor pravimo tudi pri Hoovrovem načrtu »ne moremo«, tako naglašamo tudi v tem habsburškem vprašanju svoj veto. Jugoslovenskl narod si ne da vzeti težko priborjene svobode in ujedinjenja ter jo bo znal braniti pod vodstvom svojega narodnega vladarja Karagjorgjevfča.
Mussoltni In Habsburžan!
London, 13. juHja. M. Tukajšnji listi objavljajo vesti, da se pripravlja ženitev nadvojvode Otona Habsburškega z eno izmed princes Savojske dinastije. Zatrjuje se, da le glavni, toda taini pobornik tega načrta sam g. Mussolinl. ki smatra povratek Habsburžanov na madžarski, a morda tndi na avstrijski prestol za najboljši način preprečitve priključitve Avstrije k Nemčiii. Tajni noseti v okolici nadvojvode Otona in niegove matere, bivše avstrijske cesarice Zite st vrste skoro noč in dan. Zlasti so se opazili česti poseti bivšega avstriiskeza kancelaria dr. Seipla. ki le ponovno dobil vso oblast v Avstriji v svoje roke. Gre za obnovo nekdanie monarhiie v Avstriji in Madžarski. Četudi z. Mussolini aktivno sodeluje v tei akciii. poteka ideia nedvomno od bivše cesarice Zite, ki po smrti svoje« moža. bivšega avstrijskega cesarja Karla, posveča vse svoje življenje samo temu. da vrne svojemu sinu prestoL Nadvojvoda Otona ie njegova ambicij ozna in vztrajna mati vzgajala izključno v cilju, da se nekoč vrne na prestol.
Nova Stimsonova konferenca z Mussolinijem
Ameriški zunanji minister je v zadnjem hipu spremenil svoj program in ostal se v Italiji
Rim, 13. julija, č. Kakor smo že javili, je ameriški zunanji minister Stknšon spremenil svoje potovanje ki je krenil mesto ▼ Francijo v Nettuno. Tam je imel vce» raj dopoldne sestanek z italijanskim zu-jiamjim ministrom Grandijem io ameriškim veleposlanikom v Rimu Garettom. Popol« dne pa je po sestamku z nemškim, fran« coskim in angleškim poslanikom komferi« rai z Mussolinijean. Jutri bo Stumson od«
potoval v Pari-z.	.
Nettuno, 13. jofiM, «• AmortSci datzavns
tajnik Stimson in soproga sta odSla v ko» pališče Nettuno, kjer sta bila zelo simpa« tično sprejeta. Stimson 86 J© v gradu San Gallo sestal z zunanjim ministrom Gran« dijem in ameriškim poslanikom ▼ Rimu Garrettom. Včeraj dopoldne je prispel v Nettuno tudi ministrski predsednik Mussolimi ter obiskal državnega tajnika Stiimsona. Jutri bo držaivni»tajnik Stimson zapustil grad San Gaflo m potoval v Pariz.
Poklonifev prebivalstva s skrajnega juga države na groliu kralja Petra
Velika depotacifa te Velesa hi okolice v Šumadiji In Beograda — Zahvala osvoboditeljem izpod tujega Jarma
Topola, IS. Julija. AA. Včeraj J« semkaj prišlo 100 prebivalcev mesta in sreza Veješ, ki so se prišli poklonit na Topodo bla-^ op o ko ju emu kralju Petru Osvoboditelju, rbenem pa si ogledat gumadijo ln prestol-
nico.	_
V Mladenoveu jih Je posdravfl predsednik občine, nato pa je Imel predsednik ve-leške občine pred spomenikom bojevnikov, padlih v vojnah od leta 1912 do 1918 govor, v katerem je naglasi! stremljenje južnih krajev po svobodi in njihovo radost nad dobljeno svobodo. Pevsko društvo -Dušan Silni« iz Velesa Je zapelo državno himno.
Ko so se gostje nekoliko odpočili v hotelu, so krenili proti veliki kraljevi zaduž-biui na Oplencu. Tam je prvi govoril Ha-tis AH Mustafa. hodža in občinski odbornik iz Velesa. V imenu muslimanov je najprej po predpisih korana molil za pokoj duše kralja Petra, nato pa se je poklonil njegovemu prahu in poudaril njegove velike "zasluge za osvobojenje in združitev. »Muslimani fe Južnih krajev so prišli,« Je rekel, »da se najprej poklonijo njegovemu •prahu, nato pa njegovemu modremu sinu kralju Aleksandru.«
Predsednik veleške občine Todcr Zivko-tIč je položil na grob prekrasen venec z napisom: »Kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju, prebivalci Velesa ln »reza.« Jo-•ran živkovič je v svečanem govoru med
drugim rekel:
jPo dolgem hudem suženjstvu na našem klasičnem jugu Je prišla svoboda, katere blagostanje danes uživamo. Vemo, da Je ta svoboda prišla po zaslugi velikega geniji srbskega naroda. Evo nas na grobu heroja, na grobu tega velikega genija! Blago-pokojni veliki naš kralj nam Je dal svobodo in njemu smo dolžni svoje blagostanje. Nismo bili tako srečni, da bi doživeli trenutek, da bi se mu poklonili v svojem mestu tn mu dali venec zmage. Bog ga Je hotel prej poklicati k sebi, da se tam dobi z Dušanom Silnim, s Karadjordjem in drugimi heroji. Vse svoje življenje je delal za narod in zlato svobodo. Umrl Je veliki kralj, toda združil Je narod, ustvaril jo Jugoslavijo. Naj živi njegov spomin, dokler bo živel svet! Naj-bo ta skromni venec znamenje kvaležnosti, vdanosti in zvestobe vsega prebivalstva .našega kraja tako do velikega Osvoboditelja in njegovega veli-
kega sina, vzvišenega kralja Aleksandra.
Naš veliki kralj Osvoboditelj, naj ti bo večna slava in spomin med narodom!«
Nato je neka učenka učiteljišča dekla-mirala pesem, ki jo je sama spesnila. (Rodila se je na dan sarajevskega atentata tn ime ji je Sarajevka. Oče ji je dal to ime po Sarajevu, da tako izrazi svoje upanje v osvoboditev vsega naroda).
Zvečer so se gostje odpeljali v Beograd.
Seja vlade
FINANČNI POLOŽAJ NEMČIJE
POSTAJA BREZUPEN
Polom druge največje nemške velebanke - Vse banke omejujejo Izplačila - Splošna finančna panika - Vse borze zaprte
Beograd, 13. julija- AA. Danes od 11. do 12.30 je bila pod predsedništvom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve anmijske-ga generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih zadevah.
Seja upravnega odbora Narodne banke
Beograd, 13. julija, p. Danes dopoldne se je vršila prva seja novega upravnega odbora Narodne banke. Guverner Bajlo-ni je pozdravil zbrane člane ter jih obvestil, da je imenoval štiri člane izvršilnega odibora po § 86 zakona o Narodni banki: Za člane so imenovani dr. Čimgrija, dr. Bogdan Marikovikl Andrija Radovič in Dragiša Matej ič. Ti Slani bodo vršiti začasno dolžnost izvršilnega odbora, dokler ne bo določen novi končnoveljavni odbor, kar se bo zgodilo po imenovanju dveh podguvernerjev. Za enkrat bo ta odbor zasedal vsak dan ob 11. dopoldne. Ostali del seje je bil uporabljen za medsebojno spoznavanje rn razgovore poedinih članov upravnega odbora.
Povratek prometnega ministra
Beograd, 13. julija AA. Danes dopoldne se je vrnil iz Bakra, kamor je Sel na svečanost otvoritve bakarske proge, prometni minister Lazar Radivojevič.
Otvoritev nove železnice
Beograd, 13. julija AA. 20. t. m. se otvo-ri in preda prometu nov del proge Lopa-tička-Raška.
Berlin, 13. julija, d. Položaj v Nemčiji js vedno bolj resen. Kriza narašča od ure do ure in zavladala je taka negotovost, da nihče ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Zadnji najhujši udarec za nemško gospodarstvo je polom ene največjih n umskih ba>nk, Darmstadter und Nationalbank, ki ima v Nemčiji nad 400 podružnic in pomeni za Nemčijo to, kar je za Avstrijo Kreditanstalt. Banka je morala danes zapreti blagajne in ustaviti izplačila. Vlada in upravni odbor Državne banke sta v^u ^oč in ves današnji dan razpravljala o položaju. Po tridesetumi seji je vlada sklenila, da prevzame vso garancijo za omenjeno banko, da s tem prepreči še hujšo katastrofo, kajti z banko bi propadlo nešteto industrijskih podjetij.
Predsednik Državne banke dr. Lu-ther je med tem odpotoval v Basel, da skuša pri banki za mednarodna plačila doseči vsaj kratkoročni kredit, ki bi omogočil prebroditev sedanje krize.
Na denarnem trgu vlada najhujša panika. Da prepreči padec marke in splošni kaos, je vlada za dva dni zaprla borze ter zabranila promet z devizami in valutami. Med denarnimi zavoai se neprestano vrše konference in posvetovanja o tem, kako bi se moglo preprečiti naval vlagateljev na banke, ki bodo, če bo trajalo dviganje vlog še par dni, vse postale insolventne.
Vse kaže, da je položaj Nemčije brezupen ter da neizbežno drvi v bankrot, če ne bo v zadnjem trenotku prišla pomoč v obliki ogromnih in dolgoročnih posojil. Položaj je bil danes opoldne že tako napet, da se je povsod govorilo, da bosta dr. Bruning in dr. Curtius z letalom odpotovala v Pariz, da tam prosita za nujno pomoč.
V političnih krogih vlada aajveSSe razburjenje. Med posameznimi strankami se vrše neprestana posvetovanja in zatrjuje se, da bodo vse stranke složno zahtevale izredno sklicanje državnega zbora.
*
Berlin, 13. juffija. č. Posvetovanja ministrov, ki so trajala do 3. zjutraj, so se danes ob 11. dopoldne nadaljevala- Dr. Luther na tej seji ni več sodeloval ter je ob pol 11. odpotoval s posebnim letalom v BaseL
Neposredni povod za 30urno posvetovanje nemškega ministrskega sveta o finančnem položaju, je bil polom Darmstadter m National Bank. Šlo je namreč za to, da vlada v sporazumu z ostalimi bankami doseže kolektivno garancijo nemških bank za ogroženo banko. Ker se to ni posrečilo, je bila vlada prisiljena v imenu države prevzeti sama garancijo.
Berlin, 13. jultija, AA. Nemška vlada je danes objavila proglas, kjer pravi, da so odpovedali nemškim bankam na milijarde mark kratkoročnih kreditov. To je posledica odlašanja z izvedbo Hoovrovega pred« loga, dasi je odložitev reparacijskih plačil sama na sebi zelo olajšala nemške držav« ne finance. Odtegnitev kreditov je napra* vila privatnim podjetjem ogromno škodo. Proglas nadaljuje, da skuša nemška držav* na banka dobiti dolgoročne kredite v ino» zemstvu. Vlada je garatirala za vloge ban« ke Danat (Darmstadter und Nationalbank). S tem je preprečil finančni polom tisočev klijentov te banke.
Poročajo, da je banka Danat propadla, ker so ji bili odpovedani kratkoročni kre» diti, kaT je bila posledica poloma dunajskega Kreditanstailta. Inozemski izposoje-valci so izgubili zaupanje v nemške banke in tako odpovedali kredite. Tudi časopisje obširno komentira ta dogodek. »Deutsche Allgemeine Zeitung« ostro graja neaktiv« nost vlade in pravi, da je Nemčija odvis« na od ameriškega posojila, ki naj jo reši v 12. uri. »Berliner Tageblatt« pra-vi, da je vlada dovolila zadntje tedne izplačila ino* zemskilh valut, kair je skoraj popolnoma posušilo valutne rezerve nemške držarvne banike in privatnih bančnih zavodov. »Bor« semzeitumg« pozivlje nemško občinstvo, naj ne obupa, in pravi, da so nemške ban« ke zdTarve. List končuje, da je bSa večina kratkoročnih kreditov že izplačana in da odvisi nadaljnji raizvoj položaja sedaj v glavnem od hladnokrvnosti nemških vložnikov.
Berlin, 13. julija AA. Kakor znano, je Darmstadter Nationalbank pred dnevi najavila, da bo morala ustaviti plačila. Danes je dobila banka uradno obvestilo, v katerem ji nemška vlada javlja, da sprejema na osnovi zasilnih uredb nase odgovornost in jamstvo za vse vloge in za mirno poslovanje banke.
Berlin, 13. julija č. Danes popoldne ob 2. je izšla zasilna uredba o Darmstadter Nationalbank. Uredba pravi, da se na osnovi čl. 48 ustave pooblašča državna vlada, da da z ozirom na položaj Darmstadter Nationalbank vse garancije, ki jih smatra za potrebne z ozirom na denarno krizo imenovane banke. Enako more državna vlada po svoji uvidevnosti zabranitl eksekucijo in prisilne odredbe tako zoper banko samo kakor zoper osebe, ki s svojo imovino jamčijo za poslovanje banke. Istočasno ima vlada pooblastilo odrediti vse potrebno v vodstvu banke, v pragmatiki njenega uslužbenstva ln podobno. Kdor bi
se protivll tem zasilnim odredbam, mu je zagrožena težka denarna kazen in zaporna kazen do treh let. Z ozirom na te odredbe vlade ne more nihče zahtevati kakšne odškodnine. Predsednik Hindenburg je podpisal to zasilno odredbo v Neudeku.
Basel, 13. julija. AA. Finančni krogi, ki so v zvezi z Banko za mednarodna izplačila, priznavajo resnost finančnega položaja v Nemčiji. Danes popoldne je prispel sera predsednik nemške državne banke Luther. Udeležil se je seje upravnega sveta banke za mednarodna plačila. Seji je predsedoval Mac Garrah. Dr. Luther se še nocoj vrne z letalom v Berlin.
Vse nemške borze zaprte
Berlin. 13. julija- č. Službeno iavljajo: Borzna uprava ie danes dala ozlasiti sles deče: »Prostori borze ostanejo zaprti danes in lotri tako za efekte kakor za devize.« Tako ie ostala odDrta samo produkt-na borza. Enak ie ooložai tudi «-- ostalih borzah Nemčije.
Udruženie trgovcev tn bank le sklenilo, da niti danes niti jutri ne bo izvrševalo niti direktnega niti indirektneza kupovanja deviz
Denarni zavodi omejnjeio Izplačila
Berlin, 13. julija, s. Ker driavu banka ne more ve? zadovoljiti visokih zahtev bank in s ozirom na to, da je Darmstadter nnd National Bank ustavila plačila,. m» ostale banke sklenile racionalizirati izplačila. Med državno banko, zasebnimi bančnimi zavodi in hranilnicami je bil glede tega io dosežen sporazum, tako da se od danes dalje izplačila no bodo več vršila v polnem obsegu. Če bi vlagatel]i še bolj pritisnili na blagajno, so merodajni krogi Odločeni popolnoma h staviti izplačila.
Berlin, 13. julija, s. Behrensov« četrt ▼ notranjem mestu je policijsko zasprta. Pred večjimi bančnimi zavodi stojijo straža Danes j« bil velik naval vlagateljev aa vse banke. Večina bančnih zavodov je izplačevala samo delne zneske. Inozemski denarji »e zaradi ustavitve deviznega prometa sploh nteo vračali V zvezi s težkim finančnim položajem v Nemčiji je bil stavljen tudi predlog naj »e bivši predsednik državne banke dr. SchacJrt imenuje za deviznega komisarja. Bančni zavod Schvvarz und Goldschmied je tudi ustavi! plačila. Kakor poročajo iz Pariza so tamkaj črtali notiranje marke. V Londonu je deviza Berlin močno padla.
Konference nemškega poslanika ▼ Parizu
Pariz, 13. julija, č- Predsednik vlade Lava!, ki se je mudil izven Pariza, se je povrnil sinoči ob 21.30 v prestolnico ter je pol ure pozneje sprejel nemškega poslanika von Hoscha, ki ga je obvestil o težkem finančnem položaju v Nemčiji.
Pariz, 13. julija, č. Nemški ambasador t Parizu je imel danes dopoldne dolg sestanek s francoskim zunanjim ministrom Bri-andom, kateremu je razložil položaj ▼ Nem-
čiji enako, kakor snoči ministrskemu predsedniku Lavalu.
Nemčija si ne zna pridobiti zaupanja sveta
London, 13. julija. AA. Angleška listi obširno komentirajo sobotni shod za razorožitev, na katerem so govorili Macdo* nald, Lloyd Geoige in Balfour. »Times* pravijo, da so se odprla narodom, odkar so ustanovili Društvo narodov, nova pota. List nadaljuje, da potrebuje svet za* upanja. Vsako dejanje dobre volje ln 8praivljivo6ti bo pomoglo, da se ustvari ozračje medsebojnega razumevanja. V tem duhu so predlagali nekateri, bi žele Nemčiji dobro, naj pokaže v času, ko se pripravljajo drugi narodi, da ji pomagajo, da oeni njihovo pomoč m se odpove začasno nekaterim koristim. Nemčija tega ni storila. Anglija ni hotela izrabiti težkega položaja Nemčije, da jo prisili v koncesi« je. Če bi Nenučilja prost ovoljtno storila, kar se je od nje pričakovalo, bi bilo njeno de« jam je svobodne volje neprimerno vež vred« no kot izsiljena koncesija. Dolgotrajna po« gajanja, ki so sledila Hoovrovemu predlo« giu, so zelo zmanjšala njegov blagodejni efekt. Davi je prispeta vest, zaključuje Mst. da je Nemčija storila korake, da prepreči beg kapitala. Vendar sedaj ni več časa za mešetaijenje, če Nemčija želi, da se obnovi zaupanje v njeno politiko.
Amerika si umiva roke
Washingtoii, 13. julija a. Namestnik državnega tajnika Castlea je dal izjavo, da so ameriške banke pripravljene sodelovati ▼ akciji za Nemčijo, vendar pa prepuščajo vodstvo ▼ tej akciji evropskim osrednjim bankam, katerih zastopniki se bodo v ta namen Jutri sestali v Baslu. Castle je imel pozneje razgovor s francoskim poslanikom Claudelom. Medtem izjavljajo v vladnih krogih, da ameriška vlada sama ne razmišlja o nobeni skd ji n Nemčijo, temveč da smatra to zadevo za izključno evropsko.
Še vedno so nepoboljšljivi
Berlin, 13. »Rja, s. Razni nedeftjsfci l«ti so prinesla danes vest neke agenture, da je nemška vfasda že sklenila ugoditi poKtič* mim zsiftovtfii Fuamcije, je odpovedati se carinski uniji z Avstrijo in ustaviti gradhjo oklepne krifžorke. Na roerodajnib mestih, naglašajo, da nemška vlada ofka-jeSmo »i prejela nobene take zahteve, niti pri razgumtrifa predsednika dnž*we banke dr. Lutfara ▼ Panrosn niti pri' vfieraij« njem dbi&ku nemfikeg« poslanika von Ho« neha pri mdnistaskem piredsednflku Ls>ra* ta.
Pemanti političnih alarmov
Berlin, IS. julija. AA- V zvera 1 zadnjimi sejami nemške vlade so ss širile najlanta-stičnejSe vesti o finančni krizi in o pogojih* ki jih stavlja Francija. Tako se govori, da Francija zahteva razpust Stahlhelma, Hindenburg pa da je zagroefl 1 ostavko, 8e vlada ta pogoj sprejme- Z merodajne strani vso te fantastične vesti kategorično demantl-raja
Izid pariških telovadnih tekem
Pri lahki atletiki se je klasifikacija bistveno spremenila - Prva Jugoslovena sta šele na devetem in desetem
mestu
Pariz, 13. julija d. Tekme za prvenstvo posameznikov v Mednarodni telovadni zvezi so končane. To pot niso tekmovale vrste, kakor je bil dosedaj običaj, temveč samo posamezniki, in sicer v orodni in prosti telovadbi (lahki atletiki). Za celotno oceno prihaja v poštev klasifikacija celotnega uspeha orodne telovadbe in lahke atletike. Tekmovalo je skupno 44 tekmovalcev. Borba je bila izredno ostra kakor še nikoli dosedaj. Razumljivo je to že po dejstvu, da je bilo prvikrat zopet na mednarodni tekmi zastopano toliko število narodov. Med posameznimi tekmovalci je po točkah zelo malo razlike, kar pomeni,
da se je dejansko vTŠila borba sa vsako polovico in četrtinko točke.
Kakor smo že poročali, je bil v orodni telovadbi prvi br. Leon Štrukelj. Toda po izvršeni tekmi v lahki atletiki se je pokazala naslednja končna slika: prvo mesto je zasedel Finec, drugo in tretje Cehoslovak (Sokol), četrto Francoz, peto Italijan, šesto Švicar, sedmo Madžar, osmo Švicar, deveto Primožič, deseto Štukelj, 11. Cehoslovak, 16. Šumi, 17. Gregorka in 20. Forte.
Klasifikacija br. Primožiča je nepravilna in ne ustreza dejansko pokazanim zmožnostim.
Praski nadškof dr. Kordas gre v pokoj
Praga, 13. julija, h. Zaradi visoke starosti in že dolgo trajajočega bolehanja je praški nadškof dr. Kordaš, ki že 11 let pastiruje v Pragi, resigniral na svoje mesto. Njegov odstop je Vatikan vzel na znaf;e. Naslednik še ni imenovan.
Angleška državnika v Berlinu
London, 13. julija. AA. Zunanji minister Henderson odpotuje jutri zjutraj v Pariz, kjer poseti francosko kolonijalno razstavo. Razpravljal bo tudi s francoskim zunanjim ministrouguBriandom. Iz Pariza odpotuje v Berlin v četrtek popoldne. V petek zjutraj se sestane z ministrskim predsednikom Macdonaldom, ki pride v Berlin, da vrne poset dr. Brtininga in dr. Curtiusa v Angliji. Ministrski predsednik bo potoval v Berlin z letalom. Vrnil se bo v ponedeljek. Henderson pa se vrne domov preko Pariza.
Bomba v kinu
Fraakfurt ob Meni. 13. julija, r. Danes ie prišlo ob oriliki UDrizoritve filma »Na za-uadu nič noveza« do incidenta, ki bi bil imel lahko dalekosežne posledice Neznani storilec ie vrzel s ceste skozi okno v fover kinematozrafa v prvem nadstrooju ročno zranato. ki ie eksplodirala c strahovitim Dokom. Na srečo v dotičnem orostoru ni bilo nikozar. Stvarna škoda je zelo velika. Storilec ie hotel najbrž vreči bombo v dvorano, kar na se mu ni posrečilo. Obiskovalci kinematozrafa so sicer slišali detonacijo. vendar so bili mnenja, da snada k filmu ker ie istočasno tudi v njem eksplodirala bomba. Na ta način tudi ni oriš'o do panike, ki bi bila zotovo zahtevala žrtve. Storilca dosedai ni bilo mozoče izslediti.
Francoski polet okofi sveta
Moskva, 13. Julija AA. Doret in Le Brix sta preletela ob 9.30 Moskvo ter letela dalje proti vzhodu. Kakor je znano, hočeta napraviti pot okoli sveta v štirih etapah.
»JUTRO« St. 159
—	Torek, 14. VET. 1931	—
Ljevakoviča vedno bolj obremenjujejo Izpo vedi njegovih soobtožencev
Nadaljevanje beograjskega procesa proti frankovskim teroristom — Obtoženci trdijo, da so se bali Ljevakovičevih groženj
Beograd. 13. julija, p. Pred državnim so-	koviča
diščem za zaščito države se je danes nada.	Ker ie obtoženi Petranovič. ki bi se imel
Ijevala razprava zoper teroriste Ljevakovi-	braniti iz svobode, med preiskavo umrl. ie
ča in tovarišev. Soočena sta bila Ljevako-	bilo zcrer njeza postopanie ustavlje-"
vič starejši in Schaup. Prvi vztraja pri	Za tem ie bi! zaslišan Ilia Panac. ki je
svojih trditvah, da se ie razzovarjal s	obtožen, da so mu bile znane priprave za
Schaupom o uboju Kovačeviča in trdi še	atentat, da na kljub temu ni ovadil Jeliča.
naprej, da je tudi Jerič v njezovi prisot-	Obtoženec priznava, da tesra ni storil za-
nosti pripravljal usmrtitev Kovačeviča ter	radi teza ker mu ie Lievakovid zagrozil,
da mu je Llevakovič mlajši dal samokres.	da ca ubiie.
Kasneje na ie Jerič oričel kolebati ter se	Sledilo ie zasliševanje Adolfa Mulleria.
je Schaup odločil, da bo pridobil za to No-	ki služi ori vojakih, in ki bi imel po na-
žariča. Schaup pa vse to zanika.	loeu Lievakoviča dati svojemu nodpolkov-
Naslednji obtoženec Milan Lukač zanika	niku neko mamilo in nato ukrasti kara-
vsako krivdo. Priznava, da ie hodil na	binke in bombe. Za to mu je nonuial LJe-
Madžarsko. toda samo zaradi teza. ker mu	vakovič 500 Din nazrade. Muller na teza
ie tamkaj umrl brat. Tamkaj sta se mu	naloza ni hote! izvršiti Tudi Ivan Jelič nri-
oredstavila dva starejša eospoda. neki ma-	znava, da ie kriv v toliko, da stvari ni
jor Kovač in kasneje Mijo Seietkovič '"n	ovadil oblastvom. česar ni storil ravno ta-
dr. Ante Crvič. Pravi, da se ni razzovar-	ko zaradi teza. ker se je bal Ljevakoviče-
ial o nikakem prepovedanem deianiu ter da	vih zroženj.
ie doznal za atentat šele od Franie Kusa-,	Razprava se bo jutri nadaljevala.
Danes premiera velesenzaclje S
Slavni
Paul Whiteman
in njegov Jazz-orkester v monu-mentalnem zvočnem filmu:
V glavni vlogi Arnold Korff, John Boles in Jeannette Loff,
Razkošje, balet.
Veličastna mednarodna gasilska manifestacija
Ljubljana. 13. julija.
Od 1- do 7. t m. se je vršil v Parizu mednarodni zasilski konzres. na katerem so delezati zastopali 19 narodov Evrope. Sprejem zasilcev je bil veličasten. Gasilstvo v Franciii je izborno orzanizirano ter mu sto-ii na čelu aktivni polkovnik, ker spadajo zasilci med aktivno vojsko. V Parizu samem imajo prostorne vojašnice, opremljene z vso potrebno najmodernejšo zasilsko opremo.
Otvoritvenem« konzresn je prisostvoval sam predsednik francoske republike. Predsednik konzresa je bil predednik francoskih zasilcev iz Pariza. 4 podpredsedniki na so bili po 1 Anzlež. Nemec. Italijan in Slovan in je bil to Ceh Seydel iz Praze. Sprejem in čajanke so se vršile pri mno-zih pariških oblastnih in društvenih predstavnikih. ki so tekmovali v ljubeznivosti in zostoljubnosti. Posebno sijajen na je bil snrejem na mazistratu od strani župana in svečan banket, ki za je priredil sam ministrski predsednik z. Lava!. Tu je bila zbrana elita pariške družbe. Na banketu je zo-voril tudi sam ministrski predsednik. Vse prireditve in vsi sprejemi so bili najboljši dokaz, kako veliko važnost pripisuje francoska vlada zasilski zvezi.
Juzoslovensko zasilsko zvezo je zastopal starosta % Josip Turk iz Ljubljane, kate-reza ie ministrski predsednik z. Lava! osebno odlikoval z redom, ki mu za je naklonila vlada francoske republike. V nedeljo. 5. t. m. je starosta z. Turk s starosto hrvatskih zasilcev. z. Marijanom Herdži-čem položil krasen venec na zrob nezna-neza junaka. Tej svečanosti so prisostvovali korporativno zasilski odposlanci iz raznih krajev Francije pod osebnim vodstvom- sivolaseza zenerala zasilcev z. Guesneta. kj ima^velike zasluze na tako lepo uspeli mednarodni zasilski prireditvi.
Nevarnost velike suše
Ljubljana, 13. juliji.
V juliju, kakor so približno napovedovali stari vremena rji, je začela pritiskati huda poletna, vročina, Imeli smo sicer 1. in 2. t m. precej dežja, še 4. Ln 5. je nekoliko porosilo, padlo je za 13 mm dežja, toda naenkrat je pritisnila vročina, ki se od dne do dne stopnjuje. V nedeljo je dosegla vročina precejšen rekord. Kakor je za« beležil metereološki zavod, je znašal mar ksimum 31.8 stopinj Celzija, toda točnej-še podatke o stanju vročine nam nudijo beležke vremenske hišice, ki je napravljena na vrtu ženske bolnice odnosno porodnišnice na Stari poti. Tam je postavljena modema angleška hišica, ki ima re» gistrirni aparat in 2 termometra. Tam je bila ob 14. v nedeljo zabeležena najvišja vročina 32.2 C. Danes ob 9. dopoldne je bila zabeležena vročina 25 C, opoldne pa 31.4 C.
Prav za prav približno 6 dni trajajoča vročina je že povzročila -po mnogih krajih sušo in pomanjkanje vode. Kmetje v ljubljanski okolici tožijo, da bo ta vročina napravila precejšnjo škodo, osobito na otavi, dočim na poljskih pridelkih še nt opažati zlih posledic. Po mnogih krajih na Notranjskem in v Suhi Krajini občutijo že pomanjkanje vode. Huda pa je na Krasu, kjer je nastopila že prava suša. Po gornjem Krasu je suša požgala travo in ogroža ves letošnji pridelek. Danes je sv. Marjeta, ki je napovedovalka suše. Če je na Marjetin dan hudo vroče, potem se vročina vleče tja do sv. Jakoba in še čez. Kme» tovalci si povsod žele dežja, ki bi zopet izredno blagodejno vplival na rast pridelkov. Vročina pa je ugodna za sadje, k' sedaj naglo dozoreva. Pravijo, da je. to prav po godi za češplje, za katere bo letos izredno dobra letina. Tudi hruške in jabolka mnogo obetajo.
Za združitev malih občin okrog Dobove
Dobova. 13. julija.
Govorica o združitvi naših sedmih občin ?e skoro na dnevnem redu. Eni so za ta, druži proti temu. Teh sedem malih občin se menda ne bo dalo orezovoriti. da bi se združile v eno veliko občino, zakaj ene občine imajo denar, druze ne, ena ima tudi večje občinske doklade. druza pa manjše in tudi pri cestnem kuluku se nožna, da za imajo eni manj. druži pa več. Prečudne pa so v resnici meje teh občin. Tako spada iz Rizonc precej hiš pod občino Veliki Obrež. namestu nod občino Ri-zonce Dobova ie nrav za prav samo kompleks hiš okoli cerkve, in ta komoleks je razdeljen na občine Mfhalovec. Gaberje in Veliki Obrež. Še domačini se težko spo-znaio iz te zmešnjave, kaj šele tujec!
Skrajni čas ie. da se združijo te male občine in se ustvari ena občina in sicer občina Dobova. Potem bodo imelj vsi enake orav'ce fn dolžnosti. Na čelo te občine na! bi bil imenovan eden izmed sedaniih sedmih žunanov sai im^in neWer! velike zasluze za kra!. tako velikobreški župan. Jako azilen in zmožen je tudi župan rizonske občine, pod čizar vodstvom so se sedaj pričela dela ob Sotli. Toliko se je že
zovortlo in pisalo, oa nihče ai storfl ničesar za nrepotrebne nasipe proti poplavi Sotle. župan rizonske občine oa se je lotil dela in tudi dosezel uspeh.
Pristojni čin i tel j i naj store vse. da s® čim prei združijo te male občine v ena veliko. Novo občino bo čakalo mnozo dela že zaradi tujskeza prometa. Če bo občina v zrelih rokah, lahko upamo v leošo bodočnost.
Pogreb zaslužnega gasilca
Trbovlje, 13. julij«.
V sobofto popoldne smo pokaipaH zaslužnega gasilskega delavca g. Ignaca Ho-leška, rudniškega poduracinika m načel« nika Gasilskega društva Trbovlje - rud« nik. Podlegel je težki bolezni r najlepši moški dobi, star 44.
Pokojni Holešesk je bil marljiv na. gasilskem polju in da je gasilstvo v naši dolini tako lepo urejeno, je sigurno tudi njegova zasluga. Zaradi njegove delavnosti in zaradi njegovih organizatorionih zmožnosti je zavzemal ▼ gasilstvu važna in odgovorna mesta. Njegovi gasilski tovariši so ga zaradi teh njegovih lastnosti visoko cenili, kar je pokazal tudi njegov pogreb, katerega se je udeležilo par sto uniformiranih gasilcev z devetimi prapori in s starosto JGZ g. Josipom Turkom iz Ljuhlja« ne. V sprevodu smo opazili tudi sarnari-tanke in gasilski naraščaj, ki je nosil številne vence, zastopnike rudnika in mnogo stanovskih tovarišev ter mnogo drugega občinstva. Delavska godba je svirala ža-Iobne koračnice, pred hišo in pa na grobu pa mu je zapel v zadnje slovo pevski zbor rudniških nameščencev pod vodstvom g. Dolničarja. Na grobu so govorili: duhovni svetnik g. Gašparič, starosta JGZ g. Josip Turk, načelnik tihoveljske gasilne župe g. Guček in poveljnik rudniškega gasilnega društva g. Hauptman.
Zadnjič v slovo je zapel gasifeflrf rog rn zastave so se nagnile v grob v zadnji po« zdrav. Vrlemu gasilskemu delavcu ostane traj en spomin.
Kaj vse ima na vesti morilec Mohorko
Maribor, 13. jnBja,
Državno tožilstvo je izdelajo obtožnico proti Rudolfu Mohorku, rojenemu 2. aprila 1906 v Mariboru ter proti Friderika Klananilku. rojenemu 13. aprila 1894 v Be-zini pri Konjicah, usnjarskemu pomočni« ku. Mohorko je obtožen: 1. zaradi hudodelstva tatvine treh verig v vrednosti 450 Din; 2. poskusa zločinstva razhojništva, ker sta skupno z Rudolfom Kovačem ponoči 14. sep t 1929 v Puščavi s kladivom in z nožem napadla kmeta Jakoba Grešnika in Jakoba Vicmana, ki sta se vračala s sejma iz Maribora ter sta ju hotela oropati za izkupiček prodane živine ▼ znesku 23.000 Din; 3. zaradi zločinstva raz« bojništva, ker sta skupno s Friderikom Klančnikom in Rudolfom Kovačem dno 8. oktobra 1929 na Šobru s sekiro ubila kmeta Rudolfa Kanclerja in mu odvzela 2500 Din; 4. zaradi prestopkov prikrivanja in potuhe, ker je pomagal razpeč a vati ukradeno blago; 5. zaradi treh zločinov tatvine; 6. zaradi zločinstva razbojništva, ker je v noči na 5. april 1931 v Jelovco s sekiro usmrtil kmeta Alojza Dohaja, njegovo sestro Kunigundo in njegovi hčerki Alojzijo iz Terezijo ter rejenca Ra.j-munda Gosaka, jih oropal za 4500 Din. 2 srajci, 3 pare nogavic, 1 žepni nož, britev, 1 klobuk in zimsko suknjo; 7. zaradi prestopka, ker je v preiskavi lažnjivo pričal proti Ludviku Hriberskemu.
Friderik Klančnik pa je obtožen sodelovanja pri razbojništvu nad Rudolfom Kanclerjem na Šobru. Zaslišanih bo 12 glavnih prič, ostalih 70 izrpovedi pa bo samo prečitanih. Dan razprave še ni razpisan. Vršila se bo v bivši porotni dvorani.
Zanimivosti iz rimske polemike
Rim, 10. julija.
Vsi tukajšnji listi se še vedno bavijo z zadnjo papeževo encikliko. Obširna poslanica načenja toliko vprašanj in odpira toliko novih vidikov, da je bilo listom skoro nemogoče odgovoriti nanjo takoj in temeljito. Doslej so listi, ki v stvari postopajo po enotnem načrtu, obdelali podrobno formalno stran enciklike ter neprikrito obdolžili francoskega kardinala Vanneufvillea, nadštevilnega apostolskega protonotarja in člana višjega sveta kongregacije za širjenje vere, da »je širil vero na ta način, da je posredoval prvo objavo poslanice v inozemstvu.« Glasilo Arnalda Mussolini ja se je celo povzpelo do retoričnega vprašanja: »Kolik delež je imel ta politiku joči mon-signor pri sestavi enciklike?« Vatikansko glasilo je ostro zavrnilo to insinuacijo in žalitev papeža in »Popolo« je zavrnitev pokorno spravil med vljudnim opravičevanjem.
' "KeY^e J replika na papeževo poslanico' dčl-Vidno izdelana po danih navodilih in ker hoče režftri SrPrac? nastali spor odvaliti popolnoma od sebe, postopajo člankarji v svojih odgovorih sila previdno, da bi vzbudili videz spravijivosti in miroljubnosti. V meritum spora se je med drugimi poglobil zlasti ducejev brat Arnaldo, ki je v dveh dolgih člankih obravnaval encikliko. prizadevajoč si, da naslika cerkev in državo, katolicizem in fašizem kot dve sliki, ki si v ničemer ne nasprotujeta, marveč se samo dopolnjujeta, ako se obe držita dogovorjenih smernic laterariske pogodbe. Kako je moglo kljub temu priti do spora med obp-ma, pa pojasnjuje Arnaldo s trditvijo, da je papeža pri sestavljanju enciklike nedvomno napačno informirala njegova okolica. Postopek pri razpuščanju Katoliške akcije je bil tak, da se ne more govoriti o kakršnemkoli nasilstvu. Ducejev brat je poln samozavesti, ko ugotavlja, da se je narod postavil za vlado, zato pravi: »Cerkvene oblasti, ki so suspendirale procesije, naj vedo, da še ni požara, kjer gori le slama. Cerkev je slabo računala.«
Drugi listi zopet najbolj komentirajo oni del enciklike, kjer je govora o mentalnem pridržku, ki si ga naj izgovore verniki, kadar stopajo v službo fašizma in polagajo potrebno prisego, s čimer da si papež prisvaja nekako višjo oblast nad državo. Pri tej priliki navajajo pretekle čase, ko je cerkvena oblast smatrala državno silo le za svojo posvetno roko, ki služi le ekse-kuciji. Arnaldo pravi: »Cerkev bi želela le nekako karabinijersko državo, ki nima nobene ingerence na višje, duhovne zadeve, ali moderno življenje je znatno pomnožilo naloge in funkcije države.«
Vsa fašistov^ka polemika pa v splošnem ne sega globlje, dasi si močno prizadeva, kompromitirati papeževo poslanico z razčlenjevanjem in iztrgovanjem posameznih delov iz celote, da ima lažji uspeh. Vendar pa so si vsi člankarji v enem popolnoma edini in ni lista, ki bi opustil priliko, da ne bi citiral mesta, kjer papež daje priznanje fašizma. S ponosom omenjajo, da je papež še nedavno obsodil pokret »Action Frangaise« in da je ista usoda doletela hit-lerjevce. Fašizem pa da mora biti nekaj, kar je zvišeno nad vsakdanje strankarstvo, nekaj, kar je tako trdno in solidno, da bi ne bilo umestno in pravično dotikati se ga na sličen način. Papež to dobro pojmuje, zaključujejo fašistični listi z vidnim zadoščenjem, zato je v encikliki po dolgem negodovanju in kritiki fašističnih metod, zapisal tudi tele besede: »S tem pa nikakor nočem obsoditi (fašistične) stranke in (fašističnega) režima kot takega.«
Film kot sredstvo za zbližanje narodov
Ženeva, 13. julija. AA. Odbor za intelektualno sodelovanje s posebnim sklepom naglasa veliko važnost kulturnih filmov za pospeševanje mednarodnih stikov in dviganje kulture. Zato odbor zahteva od komisije Društva narodov za mednarodno intelektualno sodelovanje, naj dela na to. da se v kinematografske programe redno sprejemajo tudi kulturni filmi. Odbor je dalje sprejel obvestilo od mednarodnih organizacij avtorjev, založnikov in bibliotek, da se uvede mednarodna bibliografija prevodov. Taka bibliografija bo dobro služila avtorjem, založnikom in knjižni* cam.
Prepovedane knjige
Beograd, 13. julija. AA. S sklepom notranjega ministra št. I—21.496 z dne 6. Julija t. L je prepovedano uvažanje in Širjenje knjige »Die Anderen« Tomislava Vi-tezoviča, izdane na Dunaju v založbi Amalthea, nadalje knjigo »Koszovo«, izdano v Budimpešti v madžarščini.
Smrtna nesreča na strehi nove remize
Ljubljana, 13. julija.
Nocoj se je zgodila na strehi nove remize v Sišlci smrtna nesreča. Na strehi je bil zaposlen elektromonter Ivan Skopec, uslužben pri inž. Tavčarju, star 24 let, stanujoč na Glincah, Cesta IX-8. Skopec je neznana kako prijel za električno žico in se hipno zrušil nezavesten na streho. Na pomoč poklicana reševalna postaja ga je takoj prepeljala v bolnico. Poizkušali »o ga z umetnim dihanjem oživiti, a je bil ves trud zaman.
Mednarodni kongres čevljarjev
Beograd, 13. julija AA. Pokrajinska zveza Obrtniških društev je obvestila vse čevljarske organizacije, da jih je avstrijska zveza povabila na mednarodni kongres čevljarjev, ki bo na Dunaju od 10. do 15. septembra ti Pri tej priliki bo tudi avstrijska čevljarska razstava.
Triumfalen sprejem SchmeUnga v Berlina
Berlin, 13. julija. AA. Vkljub težki finančni krizi je pripravijo nemško prebil valstvo svetovnemu prvaku v boksu Schmelingu naravnost triumfalen snre» jem. Schmeling je prispel nocoj iz Bremena s posebnim letalom na letališče Tempelhof. V razgovoru z novinarji je Schmeling dejal, da je zelo truden in da bo nekaj tednov počival. O nameravanem dvoboju s Camero ni povedal nič defini-tivnega.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved ra dane«:
Stalno vedro, vroče vreme, mimoidoča lahna oblačnost, vročina bo trajala dalje. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerska depresija, ki je pokrivala del centralne Evrope, je prešla tudi na sever, zaradi česar se je razvil po vsej Južni Evropi anticiklon. Sedaj pa -je ta anticiklon pričel slabeti. Ba-rometerski pritisk je v splošnem padel za 0.1 do 3 mm, največ v severnih predelih, najmanj v južnem Primorju. Jutranje temperature so padle za 1 do 4 stopinje, samo v Primorju, dočim je drugod porasla za 1 do 4 stopinje.
Dunajska vremenska napoved za torek: Večja možnost neviht, v enem ali dveh dneh bo vročina popustila.
Smrt nemškega znanstvenika
Heidelberg, 13. julija AA. Nemčija je izgubila enega svojih najboljših literarnih zgodovinarjev. Danes je umrl profesor na heidelberški univerzi Friedrich GundoJf. Pokojnik je spisa' znamenito knjigo »Shakespeare in nemški duh«.
»TOTR0« št T59
3
^"feCft vn. l93t
Naši kraji in ljudje
Dve turistovski nesreči v planinah
Sproženo kamenje težko poškodovalo turista iz Karlovca — Kamniška rešilna ekspedlcija išče planinca, ki je padel v prepad
planinah. Iz prvih vesti posnemamo na-
Kranjska gora, 13. julija JJezona za visoke ture je sedaj na višku. Od vseh krajev, osobito iz Hrvatske, je naval turistov velikanski. Večja skupina turistov iz Karlovca je napravila izlet v Julijske Alpe. V nedeljo se je mudila na Mojstrovki. Ko so hrvatski turisti z vrha krenili proti Vršiču, jih je okoli 13.30 zajelo gosto kamenje, ki se je val H o s kakih 50 metrov višjega kraja. Turisti so se hiteli umikati, S:n industrijoa, 34-letni Evgen Herrenstem se je prav tako skušal izogniti preteči nevarnosti, loda p. e pozno. Debel kamen mu je priletel narav« nost v čelo tako, da je g. Herrenste:n omahnil in zdrsel po snežišču navzdol. Bila je zanj smrtna nevarnost, kajti na tistem mestu se je že več turistov ponesrečilo. Naposled je obstal na varnem. V spremstvu svojfih tovarišev, ves krvaveč je krenil nato proti Erjavčevi koči na Vršiču. Tovariši so ga tudi za silo obvezali. Pri Erjavčevi koči se je mudil neki av-tomobilist, ki je takoj ponesrečenca od' peljal v Kranjsko goro, kjer mu je tamo-snji zdravnik nudil prvo zdravniško pomoč. Na zdravnikovo odredbo so hrvatskega turista s prvim vlakom odpeljali v Ljubljano, kjer je na kirurgičnem oddelku javne bolnice dežurni zdravnik izvršil primerno operacijo. Ponesrečenec je bil nato prenesen v Leonišče. Stanje njegovo je v splošnem zadovoljivo. Evgen Herren-stein je dobil poleg poškodbe na glavi (tudi poškodbe na levi roki. Njegovi tovariši s« se bili ponoči vrnili v Karlovec, •takoj o nesreči obvestili starše, ki so da* Ivi prispeli v Ljubljano.
Kamnik, 13. julija Davi se ,1e pripetila zopet nova nesreča, ifo pot v Kamniških planinah. V prvih po-lj»oldanskih urah je pribrzel s češke koče ^•es upehan sel, ki je poiskal načelnika reševalnega odseka SPD g. Maksa Koželja, ekademičnega slikarja, ki mu je opisal iflngodek, ki se je odigral visoko gori v
slednje:
Zarana je odšla čez Savinjsko sedlo družba turistov, 4 Slovenci in 2 hrvatska tovariša. Sredi poti, med Savinjskim sedlom in češko kočo je eden planinarjev-Hrvatov malce zaostal. Da dohiti ostalo družbo, je zamudnik pospešil korake. Svojo neprevidnost pa je že v naslednjem trenutku težko poplačal. Na stezi med previsi je izgubil ravnotežje in se prevalil preko skal v — prepad.
Vsa petorica se je trudila, da se spusti do ponesrečenega tovariša, zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev pa jim to ni
uspelo. Videč, da so njihova reševalna sredstva nezadostna, je dvojica odhitela naglo v češko kočo, odkoder so poslali takoj sla ▼ Kamnik.
Reševalni odsek je alarmiral same preizkušene vodnike in jih je takoj odposlal na kraj nesreče. Načelnik g. Koželj pa je o nesrečnem dogodku telefonsko obvestil tudi g. Hrovatina, načelnika centralnega reševalnega odseka SPD v Ljubljani.
Kakor menijo naši planinarji, je prav mogoče, da nesreča ni zahtevala najhujšega. Prav mogoče je, da Je priletel ponesrečeni turist na snežno plast ▼ prepadu. Od udarcev in poškodb med padcem je omedlel, zato se ni odzval klicem obupanih tovarišev.
Imena ponesrečenega turista nismo mogli poizvedeti; sel s češke koče je prinesel v Kamnik le sporočilo o dogodku.
Dan avtomobilskih nezgod
Ljubljana, 13. julija.
Javna bolnica je včeraj in danes dopoldne sprejela 13 ponesrečencev in poškodovancev. In to precej težkih. V moškem oddelku v prvem nadstropju leže pone» srečenci kar na tleh, ker je prenapolnjen z ranjenci in poškodovanci. Kirurgični oddelek že kmalu ni bil tako okupiran in zdravniki so imeli neprestano posla z nujnimi operacijami.
Trgovec iz Berlina, 48-1 etni Weroer Schiitt je s svojo rodbino napravil avtomobilski izlet po Jugoslaviji. V lepi limo-zini je vozil ženo Ano in 2 hčerki. Sam je šofiral. V nedeljo je vozil iz Cakovca proti Ljubljani. Od tu je krenil na Bled. Okoli 10. dopoldne je prispel v hudi vročini do ostrega ovinka pri Naklem, kjer se je pripetila nesreča. Na ovinku je avto zdrčal z vso silo v obcestni jarek, kjer se je popolnoma razbil. Kmetje iz Naklega so ponesrečenemu avtomoMistu takoj prihiteli na pomoč in potegnili 4 potnike izpod avtomobila. Mimo je privoziil neki privatni avto, ki je vse potnike naložil in jih odpeljal v Kranj, kjer je zdravnik dr. Bežek obvezal težko poškodovanega
Državno kolesarsko prvenstvo
Ljubljana, 13. Julija.
V ilustracijo poročila v pone-fleljkovem »Jutru« o državnem kolesarskem prvenstvu, priobču-;jemo danes dve sliki: pogled na cilj v Grosupljem, ko dva dirkača z zadnjim naporom vozita še poslednje metre pred odločinlim trakom in pa na drugi sliki zmagovalca Ivkoviča Dragutina (z vencem) od SK Graničar iz Gjurgjev-ca ter Josipa Jagra od kolesar-ekega bataljona iz Ljubljane, ki je dosegel drugo mesto. Prvi je ■yo2dl 160 km dolgo progo v času £ ur, 26 minut, 44in 2/5 sekunde, dragi pa 5:28:44i/5. Povprečni čas SH2.Ša skoro 30 km na uro.
Desno poleg zmagovalca je predsednik Koturaškega saveza podpolkovnik J. Jaklič, ki je bil yrliovni vodja dirke, na desni pa gosp. Boškovič iz Zagreba, tajnik Saveza.
Za prireditev je vladalo v vseh krajih, koder je vodila tekmovalna proga, nena-■Jradno veliko zanimanje. Nič čudnega, saj je kolesarski šport po Dolenjski zelo razvit ln so nekateri kmečki fantje kar pravi dirkači, ki bi s potrebno vežbo in opremo dosegli prav lepe uspehe. Tako je včeraj vozil kmečki fant iz vasi šola pri Grosupljem Skupaj z dirkači dva kroga po 40 km in je opešal šele, ko je tudi tretjega kroga dobro polovico prevozil. Pod Ivančno gorico pri Stični je zaostal za dirkači, češ, da se mu pred očmi kar temni. Ko pa je v bližnji gostilni posrebal krožnik juhe in pojedel malo mesa, jo je zopet ucvrl za njimi. Tudi lep uspeh vztrajnosti, če upoštevamo, da je fant vozil navadno turno kolo in bil prav po nedeljsko opravljen s klobukom na glavL
Ta primer kaže, da bo treba na Dolenjskem ustanoviti kolesarski klub, kjer se bo ta šport v okrilju potrebne organizacije zmiselno gojil in razvijal.
KULTURNI PREGLED
Sova smer v glasbeni vzgoji
"Pedagogija je sad izkušenj; razvijala in Izpopolnjevala se je stopnjema, vzporedno e modernim življenjem in njegovimi potrebami. Moderno življenje je do temeljev izpremenilo mnoge oblike, ideje in načrte. Podobna umetnost in znanost sta našli nova pota, nove smeri, ki vodijo hitreje ter bolj preprosto in sigurno k cilju. Res je, da življenje danes stavi človeku mnogo večje zahteve nego jih je stavilo v drugih časih, toda te zahteve so se polagoma iz-kiia^rlizirale v potrebe. Medtem ko je prej bila glasbena vzgoja dokaj enostranska, t. j. omejena na neki določeni predmet (violina, čelo, klavir i. dr.), je danes popolna celota, ki pri učencih ne sme nikjer karati vrzeli. To, kar je bil nekoč »privilegij« glasbenega strokovnjaka, mora biti danes dostopno slehernemu učencu. S tem pa si te glasba pridobila veliko popularnost. In če ta popularnost še vedno ni popolna, bo modema pedagogi j a gotovo storila svoje, da jo privede do te stopnje.
Sodoben glasbeni učitelj nima samo ambicije, naučiti svojega učenca brezhibnega Igranja na ta ali oni instrument, ne bo samo skušal seznaniti učenca s skrivnostmi instrumenta, tehnike in prednašanja, marveč si bo tudi prizadeval, da mu dš. splošno glasbeno naobrazbo ip kar moči široko glasbeno vzgojo. Vzgoja za glasbo bo ustva-
rila tndl pravo ljubezen do glasbe; učenci jo bodo začeli čutiti in razumevati in tako bo nastajal inteligenten glasbeni naraščaj. Prej so sii v glavnem prizadevali, da učenec samo posluša glasbo, danes pa, da jo mimo tega tudi razumeva. To pa je bistvena razlika med včeraj in danes.
Kako pa doseza sodobna šola, da učenci razumejo glasbo? Zadeva je kaj preprosta, treba je samo z učiteljeve strani dovolj ljubezni ln volje. Predvsem si moderna pedagogi j a prizadeva, da vsako reč razloži in da ne os ta vi ničesar nejasnega, »skrivnostnega«. Vsaka forma, slehrn pojem in slednja kompozicija bodi takoj raztolmačena in razčlenjena; učencu je treba dokazati, da ima vsaka skladba svojo vsebino. Kakor imamo v pesništvu bistvene razlike med lirsko pesmijo in epom, med balado ln novelo, mora učenec tudi v glasbi dobro razločevati in čutiti razloček med sonato in scherzom, med rg.ndo in fugo. Tako vzgajani učenec bo dvatkratno užival v glasbi in bo delal še z večjo ambicijo, zavedajoč se, da mu je sleherna reč blizu, vsaka dosegljiva in umljiva. Skratka: moderna glasbena pedagogija ne gre samo za tem, da učenca nauči spoznati, doumeti to sonato do nje jedra, občutiti jo v vsej njeni polnosti. Marsikak čitatelj teh vrstic, ki nemara ume gladko odi grafi to ali ono sonato, bo lahko na samem sebi napravil za-
trgovca Sohiitrta, ki se je poškodovat po glavi in si je na dveh mestih zlomil tiidt levo roko. Njegova soproga ga. Ana je dobila lažje poškodbe na nogah. Ob« j« potem kranjski rešilni! avto prepeljal v ljubljansko bolnico. Tu ®o ju sprejeli na kirurgični oddelek. Ker je bil drugače tr» govec Schiitt sposoben za vožnjo, je danes zapustil bolnico in se z opoldanskim vlakom odpeljal proti Berlinu. Njegov po polnoma razbiti avto so prepeljali v Kranj, kjer ga je prevzel v reparaturo mehanik CiransakL
Druga, tudi večja avtomobilska nesreča
»e je v nedeljo okoli 1030 ponoči primerila pri Škofljici Avtobus, ki vozi na Ig, se je prevrnil v obcestni jaTek. Kako je nesreča nastala, bo dognala orožniška postaja na Skofljci Toliko je znano, da je poprej odpovedala luč m da šofer ni bil gospodar volana. V avtobusu so bili poleg šoferja še neki potnik, ki je sedel pri njem, in dva druga mlada potnika, štu* denta tehnike. sotferju in njegovemu spremljevalcu se ni nič pripetilo, a hujše poškodbe sta dobila tehnika. Miimo je pri-vozil avto banske uprave, ki je oba poško* dovanca naložil in ju odpeljal v javno bolnico. Ponesrečenca sta pri gradnji velike avtomobilske ceste Krim - Rakitna zaposlena tehnika m sicer: 30-letni ruski begunec Jurij Bobil, stanujoč drugače v Ljubljani in 31-letnl Davorin Burja, »ta» nujoč v Ljubljani, Celovška cesta 5t. 88. Bobil ima prav težke notranje poškodbe, osoMto hude bdečilne čuti v hrbtenici in ga bodo morali rontgemziratS. Burja pa je močno poškodovan po glavi in rokah. Oba sta se mudila v Ljubljani pri svojih znancih m sorodnikih ter sta se zvečer vračala na Ig, kjer stanujeta.
Neznan avtomobil rat pa je v nedeljo »večer pri Spodnjem Blatu v bližini Gro-snplja povoziJ posesfcnikovega sina Franceta Tratnika s iPolice pri Višnji gori. At-•tomobilist je zdirjal naprej, ne da bi se brigal za ponesrečenca. Proti Ljubljani vo» seči privatni avto št 1319 je njega potom odpeljal ▼ ljubljansko bolnico. Tratnik ima težke notranje poškodbe.
Sestanek agrarnih gozdnih interesentov v Brežicah in Sevnici
Sreski kmefttskj odbor bre2f5ta priredi dva sestanka županstev in drnsrih asrrarnih subjektov (Interesentov), ki se zanimajo za pridobitev srozdov no § 24. novesra zakona o likvidaciji arrarne reforme, in sicer za sodni okrai Selnico ▼ občinskih nrostorih v Sevnici v nedeljo 19. t .m. ob 9. za sodni okraj Brežice oa v občinskih nrostorih v Brežicah v sredo 22. t m. ob 8.
Na teh sestankih se bodo sklenili skupil! snorazunmi koraki za pridobitev srozdov od onih velenosestev. ki imajo nad 1000 ha zozdov in so navedeni v zadevni okrožnici banske nora ve. ki je bila doposlana vsem občinam. Tako! se bodo naoravile prijave na pripravljenih polah in se bodo še istega dne odposlale s priporočeno pošto-
Sliši se. da se po nekaterih krajih brez potrebe nameravajo ustanoviti zadruee z namenom nekake konkurence občinam. Pred takfmi škodljivimi koraki se vsakdo svari, ker fe popolnoma jasno, da bodo imele povsod prednost občine In bi vsaka razdvojenost bila skopni reči le v škodo. Kdor se za reč resno zanima, naj pride na sestanek, ki bo dostopen vsakemu interesentu.
Mar niso govorili resnico,
da so »JAJNINE« izborna Jed. Kdor se je prepričal, bo vsak potrdil.
Polefi je treba lase bolj negovati!
Prah fa rročina škodujeta lasem. Ce jih redno umivate z Elida Shampoonom — Vam ostanejo lepi in zdravil
Vsak teden po enkrat si umijte gfavo!
ELIDA SHAMPOO
Letni telovadni nastop Sokola Vič
Ljubljana, 13. Julija.
Z včerajšnjim telovadnim nastopom je viški Sokol pokazal uspeh svojega letošnjega dela v telovadnici.
Na obsežnem Pavličevem vrtu se Je do pričetka javne telovadbe zbralo precej občinstva, seveda tudi iz Ljubljane, saj je z otvoritvijo nove tramvajske proge postal VIČ tako rekoč ljubljansko predmestje in je vsa razdalja skrajšana na par minut vožnje z udobnimi vozovi cestne želez-lice.
Navzoči so bfll za Sokolsko Supo Ljubljana br. Slana, viški župan g. ■^etrovčič in zastopniki mnogih so-kolskih društev. Igrala je agilna godba Sokola L
Ob 16. je pričela telovadba s prostimi vajami za praški zlet, katere Je moški naraščaj izvedel s vzorno skladnostjo. Pravtako brezhibno in elegantno so izvedle Članice 2 prosti vaji za zlet v Pragi. Igre moške in ženske dece so nad vse ugajala in vzbudile mnogo veselja in zabave.
Po tej točki Je starosta br. Mesec nagovoril vse navzoče ln razdelil diplome maTtm Sokolicam, ki so v lahkoatletski tekmi na Vidov dan odnesle zmago. Zlasti pa se Je zahvalil učiteljstvu, ki se za idejo Sokolstva žrtvuje z veliko ljubeznijo ln Je tudi uspeh tega nastopa velika njihova zasluga.
Pri sledeči orodni telovadbi so nastopili člani Sokola n. na drogu, članice domačega društva na bradlji, člani na konju s preskoki in vrsta moškega naraščaja na bradlji. Posebno še naraščajniki so z lepimi vajami vsem ugajali. Tudi ženski naraščaj je lepo izvedel dve prosti vaji, prav tako člani dve prosti vaji za praški zlet. Zaključna tekma v odbojki med moškima naraščajema Sokola IL in Vič je končala z zmago prvega v razmerju 15:5.	__
Vso telovadbo sta vzorno vodila načelnik br. Birmo Borštnik to načehrtca s. GrošIJeva.
Na zgornji sliki izvajajo člani proste vaje za praški zlet, na spodnji sliki pa Je naraščajska vrsta pri izvajanju vzornih vaj na bradlji.
Tttdi ženske se pečajo z vlomi
SemJSId orožniki so Jzsktfili dve posestnici, ki sta pced trem! meseci
vlomiti pri Kam biče vih na Omot!
Sem«. 13. hilifa.
Pred tremi meseci Je bilo na Omot! pri Semiču vlomljeno Dri posetnikn Kambiču v shrambo, iz katere so neznani dolgi prsti odnesli vso boljšo žensko obleko, tako da domače ženske niso moele niti k službi boži i v cerkev. Orožniki so takrat napeli vse sile, da bi prišli tatovom na sled. Bilo pa je vse prizadevanje brezuspešno. Tudi Kambičevi so zavreli upanje, da bi še prišli kdai do ukradene obleke, ker so bili prepričani, da so tatvino izvršili cieani.
Pri nas Je navada, da hodijo ženske sorodnikom pomaeat pri žetvi. Tako je prišla 9. t m. tudi oosestnica M. iz Semiča 79 žet na Omoto. Pri tej priliki je opazilo eno Kambičevšh deklet, da ima posestnica M. nekam čudno pobarvano obleko. Ko je mladenka posestnico natančnejše opazovala. je spoznala, da je bila ta oblečena v njeno obleko, ki je bila samo prebarvana-
Kambičevi so to takoj javili orožnikom, ki so 10. t m. napravili pri posestnici M. hišno preiskavo in našli razno obleko. Osumljena posestnica je bila odvedena na orožiriško postajo, obenem oa so orožniki poklicali Kambičeve. da so preeledali obleko. ki so jo dobili pri M. Kambičeva dekleta so ueotovila. da je obleka res njihova.
Posestnica M. je v početkn trdovratno
nimiv poskus: Skuša naj odgovoriti, kako je sonata izgrajena, la kolikih delov (ne stavkov) sestoji nje forma, kako j« izgrajen rondo ali scherzo? Tudi starši lahko napravijo ta poskus s svojimi otroci, ki se uče glasbe. Kdor ne zna odgovoriti na ta in podobna vprašanja (ki jih je še veliko), kaže da ima slabo glasbeno vzgojo.
Razumevanje vsebine glasbenih oblik ne bo privedlo samo do tega, da bo zanimanje za bistvo glasbe mnogo večje, temveč takisto do tega, da bodo ljudje z večjim zanimanjem poslušali koncerte, potem pa, da bo poslušalec v svoji dnšd preživljal vso ono notranjo veličino simfonije ali fuge in da se bo tako vzgajalo občinstvo, ki bo moglo tudi najtežja glasbena dela sprejemati z resničnim zanimanjem. Dobra glasbena vzgoja iima po takem važno vlogo, da vsestransko vpliva na učenca ln da ne osredotočuje njegove pozornosti na en sam instrument, zanemarjajoč pri tem vse drugo, kar je potrebno, če hoče kdo doseči stopnjo glasbene inteligence.
Splošna naobrazba ne zahteva samo, da
znaš prebrati kalfšno knjigo, marveč, da razumeš vsebino te knjige, da lahko o spisu govoriš in ga razčlenjaš. Vzporedno s tem gre tudi današnja glasbena vzgoja, ki se ne zadovoljnje samo z gladko odigrano sonato, marveč hoče fcdtl tako popolna in dovršena kot katerikoli druga vzgoja Polovična glasbena vzgoja je skoraj enaka popolnemu nedostajanju vzgoje ln je zares škoda časa, ki se potrati za površno glasbeno vzgojo otrok.
Današnja glasbena pedagogija potrebuje nanj časa, da doseže one rezultate, ki jih je dosezala prejšnja v znatno daljšem času. Toda krajši čas zahteva mnogo Intenzivnejše delo. Sadovi takega dela Jn truda pa se pokažejo že prav kmalu.
—ž h— Zagreb.
Mirka JelnSila biografski roman »Cesar*,
ki je napovedan tudi v slovenskem prevodu, je pravkar izšel v izdaji zagrebške »Bi-noze< v srbohrvaščini.
Docent dr* Ivan Mafko, »Nalezljive iivr-ienje pri govedi in njegova bolezen prf človeku«. Docent dr. I. Matko je izdal novo medicinsko - znanstveno delo, ki izhaja od Bangovega odkritja bacila kužnega izvrže-nja in njegova zveza s tako zvano malteško vročino pri človeku. Razprava obsega 120 strani ter je razdeljena na pet poglavij z obsežnim seznamom literature na koncu knjige. Poleg zdravnika jo utegne s pridom čitati živinozdravnik, »narodnemu gospodarju pa morajo biti znana sredstva m pota za pobijanje te živalske kuge, da se že v kali zatre.< Razprava je ilustrirana in ima tudi francosko kazalo, pogrešamo pa resumeja v tujem jeziku, ki je pr! razpravi, v katero je pisec položil toliko truda in znanstvene prizadevnosti, skoroda nujno dopolnilo. Knjiga je posvečena Zdravniškemu društvu v Niči, ki je dr. Matka izvolilo za svojega dopisujoBega člana. Stane 40 Din in se dobiva pri založniku Schwentnerju aK pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani ter ▼ vseh ostalih vetjih knjigarnah.
taffla. da bi bila ona pokradla obleko. Trdila jc. da jo je našla na cesti. Ko pa orožniki le niso odnehali in so Jo trdo-prijemali. ie naposled priznala tatvino in izjavila, da ima ostalo ukradeno obleko, kolikor ie niso našli pri niej. shranjeno pri posestnica B. v Kašči 2. Orožništvo Je šlo tudi tjakaj, da se prepriča, koliko je na iziavi resnice. Posestnica B. ni hotela v Dočetku ničesar slišati o kaki tatvini in Je šele na ostrejši nastop narednika z- Ko!blna priznala, da dma ukradeno blago res shrani eio v hiši. Dobili so orožniki pri nje! mnoeo obleke, robce, noravioe. plete in drusro. vse last KamMčevnh.
Tukajšnje prebivalstvo se splošno 5udL kaj ie privedlo obe posestni©! do tesra žalostnega koraka. Obe posestnid imata male otroke, dočim sta njuna moža v Areen-tini.
Upamo, da se bodo kmalu vjelf v past tndi nočni ljubitelji vina. kS so nedavno zopet poizkusili srečo, in sicer so hoteli vlomiti v hram kaplana z. Miklavčiča, pa so bili menda pregnani, ker svojega naklepa niso moeli izvršiti.
Nagla smrt
Mala rora, .13. mliia.
Te dni zjutraj so našli mrtveea v njezo-vem stanovanju 56 let starega vdovca, posestnika Alojzija Černeta v Mali zori pri Kočevju. Ko so sosedje hoteli i Čer-netn. se Jim Je videlo čudno, da je hiša še vedno zaprta, dasi je bila ura že enajst dopoldne. Zato so vdrli v hišo in v sobi ob niezovi postelji dobili Cerneta mrtveza. Černe Je bdi na pol oblečen in Je imel na elavi nekaj ran.
Domačini domnevajo, da ie hotel Čeme ponoči iz hiše. na mu ie prišlo nenadno slabo. Mora! je pasti na tla ob kameniti prae in dobiti na ta način udarce na elavi. Ker ni bilo hitre pomoči je nesrečni Čeme nrnrl. ne da bi se še enkrat zavedel. Po-koini Černe je bil povsod priljubljen kot varčen in pameten zosoodar.
Ljudje, ki so bolni na žolčnih-ledvič-nih In kamenih v mehnrin ter oni. ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grencica sigurno, skrajno prizanesljivo delujoče salinič-no odvajalno sredstvo, tako, da jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Domače vesti
*	Kletarsko nadzorstvo pri banskl upravi.
G. minister za Doliedelstvo ie Dostavil e. Zmavca Andreja. upokojenega ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru, za vršilca dolžnosti kletarskega nadzornika v dravski banovini c sedežem Dri kmetiiskem odelku kr. banske uprave v Ljubljani. Nanj se ie treba obračati v vseh zadevah, ki se tičejo kontrole vina in so urejene z zakonom o vinu odnosno s privilnikom za izvrševanje zakona o vinu ter drugimi od-nosmmi predpisi.
*	lugosioveuski delavci v Nemčiji in FranciH. Kakor v prejšnjih letih, ie tudi letos odpotovalo v Nemčijo in Francijo znatno število jugoslovenskih Doljskih delavcev iz Prekmurja in Vojvodine. Na delu ostanejo do jeseni. Zadnji transport ie odšel nrošli teden. Zaradi gospodarske kri« ie število sezonskih delavcev znatno manjše. kakor v oreišniih letih Letos je bilo snre.ietih le 1600 delavcev. V Francijo se ie podal transport delavcev iz Hrvatske in Bosne.
*	Natečaj za profesorja volne akademije.
Vojna akademija v Beogradu potrebuje po enega profesorja za matematiko: za zgodovino Jugoslovenov ter splošno zgodovino: za madžarski jezik: za francoski jezik; za nemški jezik: za srbsko-hrvatski iezik in književnost: za prirodne nauke (mineralo-ziia in geologija): za filozofsko propedev-tiko: za geografijo in za kemijo. Pravo na natečaj imajo profesorji državnih gimnazij in realk ali univerz v naši državi. Prijave sprejema do 10. avgusta komanda vojne akademije. Predavanja se prično dne 1. oktobra.
*	Uniforma železniških uradnikov. Prometno ministrstvo ie odredilo, da morajo vsi železniški prometni uradniki pri vseh potniških vlakih nositi v službi rokavice sive barve. Obenem je bilo vse železniško osobje opozorjeno, da mora v službi nositi službeno obleko, ki ie glede barve, kroja in distinkcij napravljena točno po predpisih.
*	Osrednji urad za zavarovanje delavcev
razpisuje natečaj za izpopolnitev dveh mest ravnateljev kategorije A. položaja 2, z letno sistematsko plačo 12.000 Din, z letno položaino olačo 36.000 Din in z ostalimi or,padajočim? dokladami. Upoštevajo se v prvi vrsti kandidati s popolno fakultetno izobrazbo, odnosno v kolikor nimajo te izobrazbe. da dokažejo popolno sposobnost za samostalno vršitev službe. Pravilno opremliene prošnje nai se predlože do 27. tega meseca.
*	Natečaj za pogodbene poštarje. Kakor razglaša dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani, sta razpisani službi pogodbenih poštarjev pri pošti v Solčavi (III-l) in ori pošti pri Sv. Lovrencu na Dravskem ooliu (III-2).
*	Šola za zdravstvene pomočnike. šola narodnega zdravja v Zagrebu je razpisala natečai za sprejem učencev v šolo za zdravstvene pomočnike. Svrha tej šoli je, da usposobi pomožno strokovno osobje za delo pri pobijanju nalezljivih bolezni in za nadzorovanje življenskih potrebščin. Absolventi šole se lahko namestijo kot desin-fektorji ali tržni nadzorniki. Prošnje za soreiem nai se do 1. avgusta vlože v šoli za narodno zdravje v Zagrebu. Mirogojska cesta 4.
+ Slab tujski promet. V KorčuK se je preteklo soboto vršila konferenca Primorske hotelirske zveze, ki je razprav15-1- o slabem letošnjem tujskem prometu ter o ukrepih. ki bi se morali storiti v svrho pospeševanja turizma. Lastniki hotelov polagajo veliko važnost na propagando v inozemstvu in zlasti še na propagando za zimsko sezono. V tem oziru se bodo storili koraki na pristojnih uradnih mestih
+ Zabranjen roman »Die Anderen«. Z odlokom ministra za notranje zadeve je zabranjen uvoz in razpečavanje knjige »Die Anderen« od Tomislava Vitezoviča. ki ie izšla na Dunaju v založbi Amalthea -Verlag.
*	Novi gradbeni zakon je izdala v slovenskem ieziku knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Cena broširani knjigi 25 Din. vezani 37 Drn.
*	Maturanti mariborskega učiteljišča iz leta 1880. 1881 in 1882 obhajajo letos svoj spominski tovariški setanek dne 8. in 9. av-srusta v Laškem pod Celjem. Letnik 1881 slavi obenem svoio SOletnico mature. Od teh 22 slovenskih maturantov Se žive v nokoiu: Jug Vinko nadučiteli v Mariboru: Kaučič Matej, nadučiteli. Studenci pri Mariboru: Levstik Mihoš. učitelj v Celju: Megla Franjo. nadučiteli. Sv. Lenart ari Veliki Nedelji: Porekar Anton, nadučiteli v Mariboru: Runovc Martin, šolski vodja v Slovenigradcu: Smolnikar Ivan. šolski [ unraviteli v Šoštaniu: in Fran Vabič. nadučiteli v Mariboru. — Tovarišev - udeležencev iz leta 1880 iz med 24 slovenskih maturantov še je živečih pet in cicer: Far-kaš Ivan. šolski ravnatelj v Mariboru. Su-Iier Franjo. profesor učiteljišča v Ljubljani, Šalamun Šimen. nadučiteli v Starem trgu pri Slov. eradcu. Trobei Lojze, šolski ravnatelj v Šoštanju ter Viher Šimen. nadučiteli v VuzenicL — Tovarišev iz leta 1S82 izmed 17 slovensikh maturantov še je živečih 9 in sicer: Črnko Jernej, nadučiteli
v Jarenini. Kristl Alojzii. učitelj pri Sveti Barbari pri Mariboru. Križ Anton, nadučiteli v Mariboru. Skaza Franc, nadučitelj v Velenni. Skrianc Srečko nadučiteli v Sv.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ▼ Ljublfanl
dne 13. julija 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomeniio caivišio. druge najnižio
Liubliana 7. 761.8. 21.2. 42. tiho. 0. 33.2. 18.3: Maribor 7. 759.7. 21.0. 76. tiho. 6. —. — 26.4. 15.3: Zagreb 7. 761.3. 21.3. 75. tiho, 5. —. —. 33.5. 19.4: Beograd 7. 761.9. 24.7. 56. tiho. 0. —. —. 35.4. 20.1: Sarajevo 7. 763.3. 19.6. 48. tiho. 0. —. —. 35.7. 14.5: Skoplje 7 (ni depeše): Kumbor 7. 761.8. 25.2. 55. tiho. O. —. —. 33.8, 19.9: Split 7. 761.8. 27.0. 50. HČ 2. 0. —. —. 35.3. 20.7: Rab 7. 762.6. 26.9. 34. tiho. 0. —. — 34.8. 21.0: Vis 7. 762.1. 26.1. 28. NNW 4. 0. —. —. 33.9. 20.2: Mostar 7. 761.5. 26.0. 47. tiho. p.	36.4. 20.3.
Soince vzhaja ob 4.24. zahaja ob 19.47. Luna vzhala ob 1.21. zahaja ob 18.54.
Rupertu v Slov. g.. Vauhnik Miha. nadučitelj. Sv. Jakob v Slov. e.. Vogrinec Anton, nadučiteli. Sv. Anton v Slov. g.. Zabukošek Anton, učitelj. Sv. Lenart v Slov. e.. in Zdolšek Martin, učitelj. Polzela v Sav. do lini. — Vsi so v zasluženem pokoju Tj letniki imajo že od leta 1922. vsako leto v drugem kraju naše ožje domovine priiateii-ske sestanke, da gojijo še naprej tovarištvo. družabnost, si pogledajo v oči in gajo zvesti eden drugemu — morebiti zadnjikrat v roke. Od lanskega sestanka v Rogaški Slatini so šli v večnost tovariši: Kocbek Fran. Cugmus Josip. Kit Ivan Zotter Ivan in Majcen Martin. Slava jim!
*	Sestanek novomeških maturantov iz leta 1915. Maturanti gimnazije v Novem mestu prirede 2. avgusta v Zagrebu intimen sestanek šolskih tovarišev iz leta 1915.. ki bo tem pomembnejši, ker je baš ta letnik še pred koncem šolskega leta skoro ves morai odriniti na bojne poljane in je, ko je zapustil šolske klopi, moral preživeti strahote svetovne vojne. Mnoge od njih krije hladna zemlja. Cerkveno opravilo bo imel bivši šolski tovariš g. dr. Jože Turk iz Ljubljane, skupno kosilo pa bo v Gradskem pod rumu.
•	Razstava fotografij v Beogradu. Beograjski foto . klub priredi v ča^u od 5. do 25. septembra v novem poslopju univerze veliko razstavo fotografi), na kateri bodo poleg umetniške fotografije zastopana tudi dela te vseh področij fotografijske stroke.
•	Volaki iz svetovne vojne, udeležite se običajenga sestanka na Brezjah 15. avg. Spored bomo pravočasno objavfli. Prošnja za polovično vožnjo ie vložena in upamo. da bo skoro ugodno rešena. — Odbor Zveze bojevnikov ,v Ljubljani.
*	Stavblnski delavci! V nedeljo 19. t m. ob 20. vsi na članski sestanek, ki se bo vršil v gostilni Velkovrh na Brezovici. Ker je sestanek zelo važen, se pozivajo vsi stavbinski delavci iz Brezovice hi okolice, da se ga udleeže Vsak nai pripelje s seboj svoieza tovariša.
Divno, Ikon ta!
To Je kamera, o kateri sanjajo vsi, ki bi radi fotografirali : enostavna, zanesljiva, jako občutljiva — prava Zeiss Ikon kamera stane samo
Bogato ilustrovani prospekti v vsaki boljši fototrgovini ali pri
ZEISS IKON ZASTOPSTVU
M, Pavlovid, Beograd 689, Sremska 9.
Din 750«-
fOBTHO ULTRA
ilm za VaSo kamero!
fEtSg
IKON
•	Novi grobovi. Umrl Je g. Podgoreiec Martin, posestnik ln mlinar v žalovcih, v starosti 76 let Pokojnik je bil skrben in vrl gospodar, večkrat občinski in šolski odbornik, več let župan la povsod zelo priljubljen in spoštovan. Pomagal je rad vsakomur in rad postregel doma ali v svojem vinogradu na Humu prijateljem ln znancem z dobro vinsko kapljico. Ljubil je petje in rad zaigral zraven s harmoniko Preteklo soboto je bil na središkem pokopališču pokopan ob številni udeležbi občinstva. — Umrl je v nedeljo 12. t m. v celjski bolnici v starosti 73 let g. Josip Kostanjevec, bivši župnik v Dramljah, ki Je opravljal v zadnjem času po upokojitvi drhovniško službo v hiralnici v Vojnlku.
—	V Ljubljani je umrl g. Pavločič Julij. Pogreb bo danes ob 17. iz splošne bolnice.
—	Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Popravljamo. Med imeni maturantov
ljubljanskega učiteljišča iz leta 1891. se pravilno glasi ime maturanta Ferdo Wi-gele sedaj na Laverci pri Ljubljani
*	Dom zagrebških mestnih uradnikov. Na Sljemenu pri Zagrebu ie bil predvčerajšnjim otvorjen Dom zagrebških občinskih uradnikov. Dom ie podoben hotelu na Ava-li.
*	Voda zahteva žrtve. V Bosutu ob Dravi ie v nedeljo ori kopanju v Dravd utonil 131etni gimnazijalec Vilim Hercog. Nekateri tovariši so opazili, da se Hercog potaplja. a ko so ga iz vode spravili na kopno. je bilo že prepozno. Mladi dijak je bi! že mrtev.
*	Iskra iz lokomotive ie užgala streho vagona. Poročajo nam: Včeraj se je zgodila Dri dopoldanskem potniškem vlaku, ki vozi iz Maribora v Zagreb, mala nesreča. V enem vagonov III. razreda ie g. Milan Skrbinšek. režiser iz Maribora, nenadno opazil, da tli streha. Potniki v kupeju so hitro opozorili na ogenj sprevodnika, ki je vestno pazil na to. da se ne bi zgodila več-ia nesreča. Ko ie potem vlak orivoztfl na Zidani most. so vagon evakuirali in hitro pogasili tlečo streho. Kakor se sodi, se Je streha, ki ie bila spričo hude vročine popolnoma izsušena, vnela po iskri iz lokomotive škoda ie neznatna.
•	Samomor zaradi 400 Din. V selu Leži-miru ori Sremski Mitrovici je izvršil samomor 171etni občinski pisar Branko Avramo-vič zaradi primanjkljaja v znesku 400 Din v občinski blagajni. Ko ie Avramovič zvedel. da pride inšpektor pregledat blagajno, se ie ?. lovsko nuško ustrelil.
•	Obleke in klobuke čisti, barva, pttslra In lika tovarna Jos. Reich.
•	Ant Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje ustmeno ali pismeno v Slovenski ulici 7, zraven trgovine Vdgerer, od 8. do 12. ln 2. do pol 7. šolski programi brezplačni!
ITO zobna pasta najboljša!
* Pred potovanjem «1 nabavite neobhodno potrebno polnilno pero ki ga dobite
v trgovini Ivana Bonača. Ljubljana. Šelen-burgova ulica 5. Zlata polnilna peresa od 50 Din naprej.
Iz Ljubljane
u— Francoski narodni praznik. Danes ob
10.30 bo g. francoski konzul položil kakor lani venec pred spomenik Ilirije. Tudj šef avtomobilske karavane Citroen bo dal pred spomenik šopek cvetja. Nato bo g. konzul položil ovetie tudj na vznožje spomenika pesnika Valentina Vodnika. Od U. do 12. bosta na francoskem konzulatu recepcija in izročitev kolajn francoskih gasilcev v Sloveniji bivajočim odličnim predstavnikom Jugoslovenske gasilske zveze. Od 12. do 15. bo razstava vozil Citroenove karavan? pred Zvezdo.
u— Tržna kontrola živil. Tržno nadzorstvo je v juniju in tudi sedaj izvršilo strogo kontrolo živil, ki so naprodaj po raznih lokalih in prodajalnah, kakor tudi pri branjevcih. Na predlog nadzorstva ie državni higienski zavod preiskal 25 vzorcev mleka, od katerih sta bila 2 slaba, dalje 7 vzorcev sladoleda. V več vzorcih je higienski zavod ugotovil kolli - bakterije, ki so se razvile zaradi premalo oprezne priprave. Tržno nadzorstvo ie dalje v juniju zaplenilo 2 jerbasa slabih, gnilih češenj, ki so bile hkratu tudi črvive. in 6 vencev suhih fig. Tržno nadzorstvo ie tudi pregledalo tehtnice, 4 je zaplenilo zaradi raznih nepravilnosti. a 1 zaradi goljufivo privezane uteži. Proti dotični prodajalki je bila vložena ovadba na sodišče. Tržno nadzorstvo je zadnji čas začelo kontrolirati tudi pivo. Nekje na Tržaški cesti ie zaplenilo dve steklenici piva. Državni higienski zavod je to oiso oreiska! in ugotovil, da je bilo močno motno in da je imelo debelo plast raznih vsedlin. Dotična gostilničarka bo morala plačati kazen in stroške preiskave, ki znašajo 600 Din. Gostilničarka se izgovarja, da ona ni vr§Ha nikakih manipulacij s pivom in da je tako pivo prejela od pivo-varne. Sploh zadnji čas ljudje tožijo, da so večkrat oboleli po pivu.
u— Zanimivosti s sadnega trga. Sezona za češnje se bliža koncu. Na trg prinašajo že črvivo blago. Cešnie prodajajo po 2 do 4 Din liter, a še ceneje. Junija ie bil trg za češnje najboljši in so neki dan prodali nad 10-000 kg češenj. Sploh je bila na trg pripeljana ogromna množina sadia. Bosanci so mnogo pripomogli, da so se cene znižale. Ljubljanski sadni trg ie v mnogem pogledu boljši kot zagrebški, kajti blago je v Ljubljani cenejše. Prihaja sedaj sezona za hruške in jabolka. Na potu je velika va-gonska pošiljka bosanskih hrušk . zvončnic. ki so dobre za vkuhavanie Jn Je njih cena 3 do 4 Din. Bosanska jabolka so na trgu po 5 Din kg. Napovedana je tudi prva pošiljaka grozdja iz Bosne. Letos bo prav obilo češpelj in bo letošnje leto v tem pogledu še prekašalo leto 1929.
u— Nedeljski osebni promet na železnicah. V nedeljo ie bil promet na vseh progah ljubljanske direkcije državnih železnic prav živahen. Jutranji izletniški vlak na Gorenjsko ie vozil nad 1100 izletnikov, za njim jutranji potniški vlak 960. opoldanski 850. kopalni 1100. Tudi večerni vlaki z Gorenjskega so bih' nrenatrpani. osobiio zadnji izletniški, ki Je pripeljal v Ljubljano 1300 turistov. Zaradi otvoritve kopališča v Kamniku ie bil tudi na kamniški progi osebni »»romet prav velik. Popoldanski Kamničan je peljal 625 oseb. Na vseh progah se ie vozilo okoli 10.000 potnikov.
u— Dražba orožja. Dne 29. t m. se b;> vršila od 15. dalje na uprav« policije v Ljubljana. B!eiweisova cesta 22. Javna dražba raznega dovoljenega orožja. K dražbi bodo pripuščene osebe, ki posedujejo veljavni orožni list oziroma nabavno dovoljenje ter koncesijonirarti trgovci z orožiem.
u— Primorci! Kaj je VaSa narodna dolžnost? Da posetite v nedeljo 19. t m. prireditev mladine v Šiški!
u— Krajevni odbor RdeCeza križa v Ljubljani vabi vse samaritan* in samari-tanke od prvega do zadnjega tečafa na sestanek ki se bo vršil iutri v sredo ob 19. na moškem učiteljišču na Resljevi cesti v II nadstropju. Na sestanku bo predaval g. dr. Mis. Izprašanim udeležencem zadnjega tečaja se bodo razdelile samaritanske diplome. Točno in vsi!
0—	Ižanska cesta bo med šolo na Brdu in potokom Prošco radi zgradbe novega železobetonskega mostička čez potok Pro-šoo od 15. t m. naprej začasno zaprta za oromet. Ta čas nai se vrši promet po Pe-ruzzijevem štradonu od šoJe na Barju tako proti Ižanski kakor tudi proti Doleniski cesti.
u— Zaradi defekta na roentgen aparatu
v Splošni državni bolnici Je obsevanje bolnikov prekinjeno za 14 dni ter se na to opozarjajo bolniki in zunanji zdravniki.
1—	Papfea z obročkom. V nedeljo popoldne se ie zaletela na balkon g. Oroslava Jezerška na Gasilski cesti 5 mala belo-modra papiga, ki ima na desni nožici majhen aluminijast obroček s črkama I. P. Odkod ie papiga priletela ni znano, zdi se na. da je pobegnila tz kakega stanovania v mestu Papigo dobi lastnik nazaj pri g Tezeršku.
Površnike, obleke In vsa druga oblačila za gospode In deco nudi v največji Izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova e« 12.
(Prof
ZaloGar
je odpotoval In prične znova ordinirati začetkom avgusta.	9281
POZOR!
Iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih eenah.
ŠeVnbnnrova ulica A	166
ANTON BOC, Ljubljana
B0I300EIEE1I30EEE1E1
Pri revmatičnih
bolečinah
protinu, ishiasu, boleznih prehlada učinku jejo Togal-tablete naglo in sigurno. Togal razkroji sečno kislino in vpliva tako naravnost na koren bolezni. Nad 6000 pri-znalnib izpovedi zdravnikov! En poizkus zadostuje! V vseh lekarnah. Ima neštevilna priznanja tudi v zastarelih slučajih. 6600
u— Dve nesreči. Na neki novi stavbi na Aleševfevj cesti v Šiški se je včeraj oo 14. pripetila huda nesreča. Na omenjeni stavbi ie bil zaposlen tesar Jernej Kuhar, doma iz Vodic. Kuhar, ki Je star že čez 50 let ie, na strehi sedeč, nenadoma omahnil m padel nekaj nad pet metrov globoko na tla. Obležal je z zlomljeno desno nogo v Členku ter mu je zlomljena kost pre-bodla kožo. Ponesrečenca so nemudoma prepeljali z reševalnim avtom v splošno bolnico. Ti a so spravili okrog 17. tudi 19-letno delavko Vero Novakovo, zaposleno v Lajevčevi tovarni na Selu. Novakovi 5e v tovarni postalo zaradi vročine nenadoma slabo in ie. zgubivši zavest udarila z glavo ob stroj. Precej hudo ranjeno so odnesli proč. nato pa so jo spravili dalje v bolnico.	_
u— Tudi rož ne puste pri miru. Ce tat ne more do zlate ure ali do denarja, se pa loti cvetic- V Ljubljani so se v zadnjih dneh že večkrat primerile tatvine cvetlic, ki jih odnašajo zlikovci kar z oken tujih stanovanj. Prav veliko takih tatvin je bilo izvršenih v mestni hiši na Poljanski cesti, odnosno na nasipu. Tatovi so odnesli strankam cvetice s posadami vred. Tak »ljubitelj« rož se je pojavil včeral ponoči tudi na vrtu mestnega uslužbenca Toma Igliča v Hranilniški ulici ter odnesel tri lepe asparaguse. vredne okrog 300 Din.
u— Vlom v podstrešje. Čevljarski pomočnik Valentin Brezar ie prijavil, da ie v nedeljo ponoči vlomil neznan storilec v podstrešje Delavske zbornice ter odnesel okrog 200 Din vreden kovčeg. Za spomin pa Je tat pustil tamkaj prav lep smoklng. kar Je delo krojača Lombarja iz Šiške. To ie razvidno iz napisa na spodnjem delu ovratnika. Seveda je moral storilec tudi ta smoking nekje ukrasti, pa ga je v naglici pozabil vzeti s seboj. Policija, ki je bila o vlomu obveščena, upa, da bo imela ptička kmalu v rokah.
u— Prepir, pretep hi streljanje. Na gasilski veselici na Planiriu v Štepanji vasi ie nastal v ponedeljek okrog 3. zjutraj hud prepir med posestnikom Antonom Valentin, čičem iz Štepanje vasi in Županovim iz Hrušiee. Bila sta že dalje časa v sovraštvu, na veselici sta se nekaj časa gledala postrani in ie prišlo nenadoma do žalostnega dogodka. Valentinčiču. ki ie ponujal Zupanovemu naposled spravo, so zagrozili neki ljudje, naj se spravi s poti sicer bo huda. Takoj za tem so ga pograbili in ga je nekdo udaril s topim orodjem po čelu. da se mu je pocedila kri. Ta napad je izzval še hujši pretep. Ljudje so se razdelili v dve stranki Med splošnim ravsanjem je nekdo potegnil revolver ter ustrelil. Pro-jektil je zadel Valentinčičevega hlapca. 22-letnega Alojzija škrabo. in sicer v trebuh. Škrabo so takoj prepeljali v splošno bolnico. kjer so ga že ponoči operirali. V stvari ie uvedena od strani žandarmerlje stroga preiskava.
u— Pazi, komu dal čevOe v popravilo, fvana G. iz Domžal fe menda skušnja že izučila. Pred dnevi je dal v popravilo 200 dinarjev vreden par čevljev čevljarskemu pomočniku Karlu iz Ljubljane, ta pa je čevlje prodal nekemu zidarskemu delavcu. G. ie čez čas seveda zahteval svoje čevlie nazaj. N. pa mu iih ni mogel izročiti, ker ie zidar, ki ie čevlje takrat kupil, že neznano kam odšel. Kari bo premišljeval svojo ne-premišlienost v zaporu.
u— Izsledene kože. V nedeljo smo poročali. da sta se dan popreje splazila v hišo inž. Frana Tavčarja dva neznana moška, ki sta ukradla iz neke sobe v prvem nadstropju tri lisičje in eno kožo divje mačke. Tatvino je takoj opazil hišnik, ki ie zadevo prijavil na stražnici, vendar je ostalo zasledovanje tatov brezuspešno. Kakor pa ie sedaj dognano. se je tat že naslednjega dne oglasil v trgovini g Franceta Zdraviča v Florijanski ulici ter mu ponujal prvič v nakup kožo divjega mačka, za katero mu ie g. Zdravič plačal 153 Din. Tat pa se je nato zglasil še enkrat ter ponudil še dve lisičji koži. Obnašal pa se je tako sumljivo. da mu je Zdravič koži odvzel in omenil, da sta koži najbrže ukradeni. Tat se ie tako zbal. da jo ie kar hitro popihal iz trgovine. Inž. Tavčar je dobil vse kože nazai. tatu pa še vedno zasleduje policija.
u— Neroden obisk. V stanovanje zaseb-nice Marije Štefetove. stanujoče v gramozni iami ob Vodovodni cesti, se je splazil te dni neznan tat ter ii ukradel nad en meter dolgo, zlato verižico, vredno nad 300 Din. Štefetova ie tatvina opazila šele čez čas in seveda ni mogla navesti kdo je tat Uvedena je preiskava.
u— Pisker v glavo. V Javno bolnico je včeraj prišla 691etna delavka Uršula Ma-zcvič. stanujoča v Rožni dolini Povedala ie. da ii ie v nedeljo neki Maks P. vrgel pisker v glavo. Precej je poškodovana po glavi in na očeh. Proti P. je vložena kazenska ovidba'
u— Prof. Zalokar je odpotoval In prične znova ordinirati začetkom avgusta.
u— Christofov zavod vpisuje ves Julij vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7-1 — Vpisnina 20 Din. mesečna šolnina 120 Din.
Iz Celja
e— Osebna vest. Te dni Je prispel v Celje g. dr. Janko Hacin, generalni direktor Privilegirane agrarne banke v Beogradu. V Celju ostane n^kaj dni.
e— Koncert »Obiliča« v Celju. Drevi ob pol 9. bo v veliki dvorani Celjskega doma koncert beograjskega akademskega društva »Obiliča«. Na sporedu bodo dela moderne jugoslovenske zborovske glasbe. Koncert bo gotovo nudil velik umetniški užitek in dolžnost vsakega Celjana in okoličana je, da se udeleži koncerta.
e— Za obmejni alpski promet med Jugoslavijo in Avstrijo so doslej zadostovale planinske legitimacije SPD brez vizuma političnih oblastev. Opozarjamo planince, da morajo biti vse planinske legitimacije vidi rane od političnih oblasti in opremljene s kolekom za 10 Din. V Celju vidira planinske legitimacije predstojništvo mestne policije.
e— Rdeči križ v Celju je priredil v soboto od 18. do 20. v mestnem parku kon-
cert celjske vojaške godbe, ki je bil precej dobro obiskan. Sokolice so v soboto med koncertom in v nedeljo dopoldne prodajale cvetlice, čisti dobiček bodo razdelili med oškodovance po toči v Dramljah in šmartnem v Rožni dolini.
e— Nedeljski nogomet V nedeljo 12. t. m. popoldne se je vršila na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem In SK železničarjem iz Maribora. Zmagali so Celjani v razmerju 2:1 (1:1). Igra je bila v prvi polovici izenačena, v drugi polovici pa so bili Celjani v premoči.
e— Nesreča v Logarski dolini. Ko se je ga. Blažonova, soproga davčnega nadupra-vitelja v pokoju in tajnika Gremija trgovcev v Celju, v nedeljo 12. t. m. popoldne solnčila pri spodnjem bazenu Tillerjeve koče v Logarski dolini, je priletel z višje ležečega drugega bazena velik kamen, ki ga je očividno sprožil nepreviden šetalec, in padel gospe na nogo. Gospa je dobila občutno poškodbo na levi golenici. Prisotni so ji takoj nudili pomoč in jo prenesli v kočo. Včeraj dopoldne so jo prepeljali z avtomobilom domov v Celje. Nesreča se je zgodila, ker ni pri bazenih varnostnih naprav.
e— Padec s kolesa. 20-letni cinkarniški delavec Josip Zagožen iz šmarjete pri Celju je padel v nedeljo 12. t. m. s kolesa in si občutno poškodoval levo roko. Zagrožen se zdravi v celjski bolnici.
e— Krvav pretep v gostilni. V noči od nedelje na ponedeljek okrog ene so se sprli in stepli fantje v neki gostilni na Ponikvi ob južni železnici. Nastala je pravcata bitka z noži, v kateri so bili ranjeni trije fantje. Dva fanta, ki sta dobila občutne poškodbe, se zdravita doma, 39-letnega monterja Jakoba Trbovca s Ponikve, ki je dobil dva nevarna vbodljaja v desno stran prsnega koša in trebuha, pa je prepeljal celjski reševalni avto ponoči v celjsko bolnico.
e—■ Napad s steklenico. 32-letnega posestnika Ivana Cizeja iz Trnave pri Gomfl-skem je v nedeljo na neki veselici nekdo v prepiru napadel in ga udaril s steklenico po glavi. Cizeja, ki je dobil močno vrez-nino na glavi, so prepeljali v celjsko bolnico.
e— Pasja steklina v celjski okoBdL T«
dni sta se pojavila v Sp. Hudinji pri Celjn dva stekla psa. Enega psa, ki je obgrizel pet drugih, so ujeli in ustrelili. Ukrenjeno je vse potrebno, da se prepreči širjenje stekline.
Iz Maribora
a_ Popravni Izpiti na srednjih Šolah.
Popravni -izpiti nižjega tečajnega Izpita ter od 5. do 8. razreda se lahko delajo že koncem JuMja Jn začetkom avgusta, ako so r mestu razrednik, predmetni učitelj ln š« en član Izpitnega odbora. Učenec pa mora nujnost izpita dokazati.
a— Meljski hrib je med sobotno nevihto zopet zasul na petih mestih cesto v St. Peter. Trije veliki plazovi so tako zasuli cesto, da bo ves promet za nekaj uni ustavljen. Na plaziščih dela večje število delavcev in kaznjencev, k' odvažajo nasuto zemljo.
a— Ne obešajte se na avtobus«. Včeraj se Je na Dupleškem mosta pripetila nepotrebna nesreča, ki je posledica lahkomiselnosti. Ko je privozil avtobus št, 12, ki vzdržuje redni osebni promet med Mariborom in Duplekom, čez novi Dup-leškl most je stekel za njim 171etni viničarskl sin, Ivan Zavec iz Zg. Dnpleka ln se obesil na vozeči avtobus. Izgubil je ravnotežje, padel sredi meosta na tla in si zlomil levo klju^nioo. — V ključavničarskem oddelku delavnice državne železnice je 2S-letnemu ključavničarju Henriku Smoleju priletel v levo roko drobec železa in ga občutno raniL — Med vežbaniem na telovadnem drogu je 171etni trgovski vajenec Oton Ferenčak izgubil ravnotežje, psdel na tla in si zlomil desno ključnico lr. dv« rebri. — V polsnu je padla po stopnjlcaa v Gubčevi ulici stanujoča zasebnica Marija Potočnikova ter zadobila težke notranje poškodbe. — Snočl okrog 22. je na Aleksandrovi cesti stopil 351etni vrtnar Alojzij Zobec Iz Kamnice na strto steklenico In si prerezal opanke in žile na desnem stopalu. Vse ponesrečence so prepeljali ▼ mariborsko bolnico.
a— Dva ponesrečena kolesarja. Pri is-ogibanju sta padla s koles 221etni pekovski pomočnik Fras, ki se je potolkel po glavi, precej občutnejše poškodbe pa je odnesel 251etni mesarski pomočnik Klanz, ki se je pobil po levi strani telesa. Oba so prepeljali v bolnico.
a— Nezgoda. Upokojeni davčni uradnik Janko černe se je mudil v Studencih, kjer si je ogledal kot zavarovalni zastopnik gradnjo nove hiše posestnika Obraj-nika. Splezal je s kolesom na zidarski oder, ki pa se je nenadoma zrušil pod njim. Kljub precej visokemu padcu se nI poškodoval. Hujše je bilo s kolesom, ki sa je razbilo, da ima 1000 Din škode.
a— Gad je pičil desetletnega posestn4-kovega sina Jožefa Skutnika v desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
a —Razprava proti 43 mariborskim mesarjem, ki so obtoženi od državnega tožilca zaradi navijanja cen, bo danes pred okrožnim sodiščem. Vršila se bo v Mvšl porotni dvorani.
a— Aretacije. Zaradi potepnštva so bil« aretirane Alojzija A. ,Frida S., Ana Z. in Elizabeta K Tatvine kolesa pa je osumljen In aretiran Fran H., ki bo predan sodišču.
a— Kinopredstave. Grajski kino od torka dalje 100 % nemški govoreči In zvočni film »Lažni feldmaršal«. — »Union« kino od torka dalje 100 % nemška govoreča ln zvočna opereta sčikošbaronesa«.
Iz Gornjega grada
gg— Gorniegrajske novice. V Solčavi se nahaja pri župniku g. Šmidu na oddihu zagrebški nadškof g. dr. Ante Bauer. ki ie te dni obiskal nadškofa g. dr. Jegliča, biva-jočega v Gornjem gradu. — Šmohorsko nedeljo smo v Gornjem gradu oo starem običaju praznovali prav slovesno. Procesijo ie vodil kljub svoji visoki starosti nadškof g. dr Jeglič. Cerkvenega slavja se je udeležila skoro vsa Zadrečka dolina. — Kakor smo že večkrat poročali, se pripravljamo ori nas na gradbo Sokolskega doma Sedaj dovažamo materijal na stavbi-šče. Zbrali smo že precejšnjo vsoto in upamo. da se bodo meceni še oglasili s primernimi zneski, dokler ne bo dosežena potrebna vsota. Zbirka bi bila sotovo že končana, če ne bi vladala v naši dolini tako huda gospodarska kriza zaradi slabega razpečavanja lesa in ždvine.
Iz Novega
n— Športni klub Elan bo ime! redni občni zbor v prostorih Sokolskeza doma v sredo 15. t m. ob 20.
Iz Kočevja
kč— Smrt oglednega Kočevarla v Gradcu. Iz Gradca je prišlo v Kočevje poročilo, da je tamkaj umrl državni bibliotekar z. dr Hans Schleimer. Pokojnik je bil rojen kočevski Nemec iz Koprivnika in ie bil že dolsro vrsto let v Avstriji kot višji uradnik v ministrstvu orosvete. Zadnja leta ie bil knjižničar državne biblioteke v Gradcu. ^ kč— Celovški podžupan je Kočevar. V Celovcu je bil izvoljen za mestneza podžupana poštni sekretar z. Koniz- Novi celovški podžupan je doma iz Stajeza trza pri Kočevju.
Iz Trboveli
t— Dimnikarsko okrožje ostane neizpre« mftnjeno. Svojčas je bil starvljen banski upravi predlog, da 6e izpremeni trbovelj« sko dimnikarsko okrožje tako, da bi od«
padel gotov del teritorija la3ceaui okorž-
ju. Banska uprava je sedaj odločila, da sedanje razmere popolnoma odgovarjajo in da ni nobenega vzroka za kako izpremembo.
t— Hazenašice, danes ob 19. uri šesta« nek v klubskem lokalu SK Trbovlje (gos 6tilma Berger).
t— Zgraditev hrasfaiškega vodovoda je bila oddana tvrdki »Union« v Beogradu, ker so bili pogoji te firme za občino naj« bolj ugodni.
t— škropilni vOz. V sredo poteče rok za dobavo škropilnega avtomobila. Prebival« stvo ga že težko pričakuje, ker sc bomo sicer zadušili v prahu
t— Smrtna nesreča. Martim Čebin, pre« vžitkar pri Sv. Katarini, je v soboto nalagal na nekdanji svoji senožetj seno. Ko je bil voz že visoko naložen, je stopil Če» bin preveč na kraj voza in padel na Zemljo tako nesrečno, da si je zlomil vrat in obležal na mestu mrtev. Pokojnega Čebi« na eo podobne nesreče kar zasledovale. Pred par leti je padel s kozolca na ročico spodaj stoječega voza in si predrl prsni koš. Takrat je komaj ušel smrti. Nesreč« ni mož je bil star 60 let.
GOSPODARSTVO
Izredni občni zbor Narodne banke
Včeraj se je vršil v Beogradu izredni občni zbor Narodno banke, na katerem js bila odobrena bilanca Narodne banke od 28. junija t. 1. z vsemi izpremembami, Ki so v zvezi z zakonsko stabilizacijo dinarja.
Iz poročila, ki je bilo predloženo delničarjem, posnemamo naslednje zanimive podrobnosti. Z ralorizacijo dosedanje kovinske in devizne podlage je bil dosežen znesek 925.2 milijona Din. Načelo, da gre znesek valorizacije v korist drijave, je bilo, kakor v drugih državah, izvedeno tudi pri nas, le manjši del tega zneska v višini 5&6 milijona Din je bil uporabljen kot doprinos države za okrepitev bančnega rezervnega fonda. Pa tudi to dejansko ni izjema od osnovnega načela, da mora ves valorizi»cij-ski znesek priti v korist državi, kajti v primeru likvidacije se ta rezervni fond tako razdeli, da dobi država 60%, delničarjem pa ostane 40%.
Z vplačilom od 1400 milijonov Din h stabilizacijskega posojila in z uporabo valori-zacijskega zneska je bil državni dolg zmanjšan od 4023 na 1852-9 milijona p in, z nadaljnjo uporabo državnega deleža pri letošnjem dobičku banke pa na 1825.4 milijona Din. Izvršena pa je bila še druga važna transakcija, ki se tiče državnih obveznosti. Z uporabo valorizacijskega zneska je bil črtan tudi ves znesek onih posojil pri Narodni banki, za katera ie država dala svojo garancijo. Zneski, ki se bodo pri Narodni banki vplačali za povračilo teh posojil, bodo zaradi tega v celoti porabljeni za nadaljnje zmanjšanje starega državnega dolga. Skupni znesek valorizacije je bil torej uporabljen tako-le: 770.1 milijona Din za odpis starega državnega doiga, 96.5 milijona Din za odpis posojil z državno garancijo in 58.6 milijona Din kot doprinos države za okrepitev bančnega rezervnega fonda, skupaj 925.2 milijona Din.
Sedanji znesek starega državnega dolga pa se bo v kratkem zmanjšal še za nadaljnjih 200 do 300 milijonov Din. in sicer iz državnega dobička od kovanja srebrnih novcev, ki se mora po novi pogodbi med državo in banko porabiti za odplačilo državnega dolga. Zakon o denarju kralj. Jugoslavije določa, da se izkuje drobiž do maksimalne vsote 650 milijonov Din (od katere je seveda treba odšteti že izdani drobiž od 2, 1, 0.50 in 0.25 Din v znesku 200 milijonov). Novega drobiža (zlasti srebrnega za 10 in 20 Din) bo država lahko izdala še za okrog 450 milijonov Din.
Na dan 28. junija je znašalo skupno kritje obtoka in žirovnih obveznosti v zlatu in devizah 41.1 % (minimum 35 %), samo v zlatu pa 27.6% (minimum_25 %). Če bi po s-tarem načinu računali kritje samo od obtoka bankovcev, potem bi to kritje znašalo 50.2 %.
Še pred zaključkom knjig za 28. junij 1331 je Narodna banka sprejela obvestilo Banke za mednarodna plačila, ki ji je sporočila definitivno prodaio 4000 komadov delnic, na katere se zaenkrat vplača 25%, odnosno 2.500.000 Švicar, frankov. Tako jo Narodna banka definitirno postala delničarka tega mednarodnega denarnega zavoda, kjer so udeležene le države % zlato valuto. Z istim pismom ie banka za mednarodna plačila obvestila našo Narodno banko, da ji protivrednost za delnice v višini 2.5 miliiona švicarskih frankov takoj vrača v obliki prve vloge. Narodna banka je Banki za mednarodna plačila takoj otvorila račun in ji priznala vlogo od 27.4 milijona Din (kar odgovarja po pariteti 2.5 milijona švic. frankov). Guverner in direktor Narodne banke sta navezala že osebne stike s funkcionarji teza mednarodnega zavoda ob pirilki nedavne glaVne skupščine, ki sta se je udeležila kot gosta.
Čisti dobiček zavoda znaša za prvo pol letie 20.4 miliiona Din. in sicer no odbitku državnega deleža v višini 30.6 milijona Din. Od čistega dobička se uporabi 13.5 milijona Din za dopolnitev glavnice na 180 milijonov Din, ostanek od_6.9 milijona Din pa se prenese na nov račun.
Glavnica je bila na podlagi dogovora t državo povišana od 30 na 180 milijonoz Din. Za povišanje glavnice je bil uporabljen ves dosedanji fond za kupovanje zlata za glavnico v višini 83.1 milijona Din, nadalje ves dosedanii fond za dopolnitev di-vidende v višini 46-5 milijona Din, znesek 13.5 milijona Din od letošnjega dobička in znesek 7 milijonov iz rezervnega fonda.
Ostanek rezervnega fonda v višini 6.5 milijona in dosedanji fond za amortizacijo nepremičnin tvorita skupaj z državnim doprinosom (58.6 milijona) novi rezervni fond ▼ višini 97.7 milijona Din.
Potek občnega zbora
Skupščino je otvoril guverner Ignjat Baj-loni, ki je po uvodnih formalnostih sporočil, da častni guverner Gj. Vajfert zaradi starosti ne bo več sodeloval v zavodu. Vai-fertu, ki je bil kot ustanovitelj banke 32 let predsednik in pozneje guverner, je zbor izrekel svojo zahvalo za velike zasluge, ki si jih je v tem času pridobil za banko.
Nato se je razvila kratka diskusija, ki so se je udeležili dr- Vlada Markovič, Arsa Stamenkovič in Velimir Bajkič. Markovih je obširneje razpravljal o poslovanju po novem zakonu in je opozoril na možnosti, da se v bodoče vsaj začasno zmanjša dobiček banke. Dr. Bajkič pa je opozoril, da je
banka. prevzela skrb za denar kot javno službo, zato je treba v upravo izbrati ljudi, ki imajo na eni strani strokovne sposobnosti, na drugi strani pa dovolj značaja in
moralnih sposobnosti.
Z veliko večino glasov je bil nato izvoljen upravni odbor 24 članov, med katerimi sta tudi dosedanji član uprave g. Iv. Jelačin in dosedanji član nadzorstva g. Dragotin Hribar.
Otvoritev bakarske železnice
Bakar, 12. julija. Danes dopoldne ae Je vršila otvoritev nove železnice Bakar-postaja • Bakar luka, ki je sicer le 10 km dolga, vendar pa je za vse kvarnersko zaledje velike važnosti. Bakar je dobil zvezo z omrežjem naših drž. železnic ln s tem pogoje za razvoj njegovega luškega prometa. Prebivalstvo Bakra in okolice, ki je na to zvezo zaman čakalo desetletja, je otvoritev proge pozdravilo z velikim navdušenjem ln z odkrito hvaležnostjo vsem onim, ki so se zavzemali za gradnjo, zlasti pa Nj. Vel. kralju. Otvoritvena slovesnost se je spričo tega spremenila v krasno manifestacijo za kralja in njegov dom. Veselje Bakarčanov ob otvoritvi proge je razumljivo, če pomislimo, da je bil Bakar prejšnja stoletja najvažnejša trgovska luka na Kvarneru, z otvoritvijo železnice na Reko in Sušak pa je to svojo vlogo povsem izgubil. Narod seveda ni pozabil sijajne prošlosti in si je desetletja prizadeval, da dobi zvezo s su-šaško progo, ki bi nam dala možnosti za nov razmah v smislu starih tradicij.
Na okrašeno postajo Bakar na progi Zagreb • Sušak, ki leži 262 m nad luko, je davi pri vozil iz Beograda posebni vlak, s katerim so prispeli k otvoritveni svečanosti prometni minister Lazar Radivojevič, njegov pomočnik Petar Senjanovič, generalni direktor državnih železnic Dimitrije Sreplovič, savski podban dr. Hadži, bivši savski ban dr. šilovič in številni drugi dostojanstveniki.
Malo prej pa je prispel na stari banarski kolodvor posebni vlak iz Bakra, s številnimi predstavniki oblastev in društev ter z bakarsko godbo. Ministra g. Radivojeviča je v Imenu bednega in siromašnega naroda iz Bakra in okolice pozdravil bakarskl župan prof. Canjuga, ki je prosil ministra, da sprejme v zahvalo za svoje prizadevanje solze hvaležnosti vsega prebivalstva. Prosil je tudi g. ministra, da izreče globoko zahvalo Nj. Vel. kralju, ki mu je za-klical trikratni živijo. Prebivalstvo je ob tej priliki priredilo kralju burne ovacije. Za pozdrave se je zahvaJil minister g. Ra-divojevič, nakar je kot tukajšnji rojak govoril še bivši savski ban dr. šllovič.
Ob 10. se je prvi vlak res okrašen odpeljal po novi progi proti Bakru. Na postaji Sv. Barbara, je bilo zbrano številno prebivalstvo okoliških vasi, ki je priredilo ministru burne ovacije. Zbrana je bila tudi Številna šolska mladina, ki je zapela državno himno.
Kmalu za tem je vlak pri vozil r bakar-ski zaliv in se ustavil aa koncu dolgega pristaniškega tira, kjer je bilo zbrano prebivalstvo Bakra s Sokoli in šolsko deco. župan prof. Canjuga je pozdravil zastopnika kralja polkovnika Kostiča ln prometnega ministra. V daljšem govoru je opisal radost prebivalstva ln hvaležnost vsem onim, ki so se za realizacijo gradnje zavzemali Vzklikom Nj. VeL kralju so sledile burpe ovacije, nakar je vikar senjsko-modruške škofije dr. Starčevič opravil cerkvene slovesnosti.
Prometni minister g. Radivojevič se Je ▼ daljšem govoru zahvalil za pozdrave. Dejal je, da je izvršil le svojo dolžnost po Intencijah Nj. Vel. kralja, ki je tudi ob tej priliki pokazal svojo ljubezen in razumevanje za ipotrebe vseh slojev v državi. Zato se mora Bakar v prvi vrsti zahvaliti kralju. Poudaril je važnost proge za Bakar, ki je dobil zvezo z vso državo in neobhodno ustanovo za gospodarski in kulturni razvoj. S stališča splošne železniške politike pa pomeni proga dopolnitev naše železniške mreže v cilju enotnega in živega organizma. Nadalje le opozoril na gospodarsko krizo, ki vpliva tudi na železniški promet Vendar Je z napor: osobja in administracije uspelo, da se težke posledice krize občutijo le v manjši meri. Dotaknil se je tudi vprašanja borbe med železniškim !n avtomobilskim promotom Vsem prometnim sredstvom je treba omogočiti koristno delovanje v okviru gospodarske upravičenosti i.n rentabilnosti in v smislu sodelovanja Navzlic temu pa ostanejo naše železnice važno orodje državne ln nacionalne politike in jim moramo zalo posvetiti vso pažnjo ter jih ojačit'. Na koncu je pozval prebivalstvo da zakMče NJ. Vel. kraljn. Po burnih ovaeijab je bili sve-činost zaključena.
Gostje so se nato podali v mestno posvetovalnico kjer se je vršila svečana seja. Iz te seje so bile poslane brzojavke NJ. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku g. žlvkovičn in savskemu banu dr. Pero-vičn.
= Vse naprave na javnih vodah z nad 25 konjskimi silami preidejo po preteku koncesije ▼ last dr »a ve. "V nedeljski članek o zakonu o izkoriščanju vodnih sil se je vrinila neljuba pomota. Zadnji, stavek prvega odstavka v drugi koloni bi se moral glasiti: Po preteku roka trajanja koncesije preidejo vse naprave na javnih vodah, ki imajo reč kakor 23 (ne 25.000) hrnto konjskih sil t vsemi bistvenimi deli, proste vseh bremen in brez odškodnine v last države.
= Jutri preneha veljavnost jugosloven-sko-avstrijske trgovinske pogodbe. Jutri prenehajo veljati določbe dosedanje jugo-slovensko-avstrijske trgovinske pogodbe. Kakor znano, je Avstrija to pogodbo odpovedala za 1. julij, potem pa je bila veljavnost dosedanje -pogodbe dogovorno med obema državama podaljšana do 15. t. m, Istočasno izgubi veljavo tudi tarifni del av^ strijsko-češkoslovaške pogodbe, ki ga je Avstrija odpovedala za ta termin. Kakor je podoba, veljavnost naše pogodbe z Avstri jo ne bo mogoče znova podaljšati, ker stopijo jutri v veljavo nove avstrijske carin«> 5. carinske novele. Pogajanja Avstrije z našo državo in Češkoslovaško sicer napredujejo, vendar ni izgledov, da bi se ta pogajanja pravočasno zaključila. Po dunajskih vesteh se jc Avstrija zadnja dni pogajala tako z jugoslovensko kakor tudi s češkoslovaško delegacijo glede nekakega provi-zorija za kratek čas (morda 10 dni). Dunaj ska >Neue Freie Presse; zatrjuje, da bo i našo državo dogovorjen provizorij na podlagi klavzule o največjih ugodnostih, če bo le kazalo, da je pozitiven rezultat pogajanj mogoč. Zdi se, da ima Avstrija velik interes na tem, da ne pride do popolnega brez-pogodbenega stanja z našo državo, ker je baš sedaj v tekstilni in modni branži na-stopi 1 čas za jesensko kupčijo, ki bi bila sicer nemogoča. Glede goveje živine in mesa ja pričakovati sporazum na enaki podlagi, kakor v avstrijsko-madžarski pogodbi. Težkoče pa obstojajo še vedno glede našega izvoza svinj- Na drugi strani pa zahteva naša delegacija večjo zaščito glede avstrijskega uvoza papirja, železnih izdelkov in tek-stilij.
— Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbo glede dobave 4000 kg prašnega olia, do 24. t. m. pa glede dobave 1000 kg železa, 30 kg jeklene pločevine, 270 kg jeklene žice, 100 komadov kazalnih stekel, 240 komadov vodokaznih cevk, 350 komadov obločnic za plinsko razsvetljavo, 20 komadov motnih šip. 20 komadov šip za strojna okna in 300 komadov gorilcev za oljnati stenj. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državne železarne Va-reš-Majdan sprejema do 22. t m. ponudb« glede dobave 7000 kg tračnic in 60 komadov vrvic za telefonske slušalke. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg bombaža, do 30. t. m. pa glede dobavo 1 vagona negašenega apna, 500 kg subox-barv« in 500 kg oerezita. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik spreiema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg kolomaza, 1000 kg olja za mazanje vagonet in 1500 kg strojnega olja. — Dne 7. avgusta se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave 5000 kg karbida. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOL)
Borze
13. julija.
Na zazrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila. Trzovala se je za aranžma po 385—388 in za kasa po 387. Promet je bil še v 7% investicijskem posojilu oo 85. v 7% Blairovem posojilu po SO. v 7% Selizmanovem posojilu po 80.50 in v 6% bezluških obveznicah po 61—62. Od posebnih vrednot so imele promet: Union banka po 163. Juzo oo 67. Srpska po 191. Zemaljska po 120. Drava no 235. Vevče do 120, Oocanija do 190 in Trbovlje po 250.
Dgvizc
Ljubljana. Amsterdam 2272.58 — 2279.42, Berlin 1334.C7—1338-09. Bruselj 787.85 do 790.21, Budimpešta 986.45-989.41, Curih 1095.75—1099.05. Dunaj 793.09—795.49, London 274.48—275.30, Newvork 5631.56 do 5648.56, Pariz 221.56-222.22. Praga 167.10 do 167.60, Trst 295.18—296.08.
Zagreb. Amsterdam 2272.58—2279.42, Dunaj 793.09—795.49, Berlin 1334.07—1338.09, Bruselj 787.85—790.21, Budimpešta 986.45 do 989.41, London 274.48—275.30. Milan 295-18—296.08, Neyvork kabel 5642.56 do 5659.56, Nevvork ček 5631.56—5648.56, Pariz 221.56—222.22, Zfirich 1095.75—1099.05, Varšava 632.26-634.12.
Efekti.
Ljabljana. 8% Blair 90.5 bi.. 7% Blair 805 bi.. Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni zavod 195 zaklj., Vevče 120 den., Stavbna 40 den.. Ruše 145 den.
Zagreb. Držvne vrednote: Vojna škoda aranžma 386.50—387. kasa 386.50—388. za avzust 386—388. za dec. 392 bi-, investicijsko 84—85. azrarne 45.50 den.. 6% bez-luške 61—62. 8% Blair 90—90.50. 7% Blair 79.75—80. 7% Drž. hip. banka* 80—82: bančne vrednote: Praštediona 957.50—960, Union 163—166. Juzo 67—68. Narodna 6350 den.. Srpska 190—192. Zemaljska 120—121: industrijske vrednote: Gutmann 110—112. Drava 235—2.%. Šečerana 250 b!.. Brod vazon 54 bi.. Vevče 120—122. Oceaniia 190 do 195. Trbovlje 249—250.
Beograd. Voina škoda 387. 385 zaklj., tn- I vesticijsko 84.50 bi., 6% begluške 62—63, I Narodna 6600 zaklj.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (13 L m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil. 1 vagon testonov. Povpraševanje je za 300 m, re-meljnov (ostrorobib. očelienih. vezanih, ne-očrnelih, I. II. do 20% III.: 33/66 mm, 38/76 mm. 53/106 mm in 76/76 mm), za smrekove madrijerje (150 m3, 72/220. 3—8 m, od 33 do 33 cm stopnievaje, I. IT. III.), za cbev-rone (30 m', 48/68 mm, 3—7 m dolZ., od 33 do 33 cm stopnjevaie. I. II. III. ter 20 m3 38/48 mm, 3—6 m dolžine, od 50 do 50 cm stopnjevaje, I. II. ITI.), za smrekovmo (v naslednjih dimenzijah v suhem stanju: deb.: 12, 15, 18, 20, 22, 24, 38, 48. 62 in 75 mm; širina: 30, 25 eAi; dolžina: 3.65, 3.06, 4.26, 4.57, 4.87. 5.18, 5.48, 5.79, 6.09, 6.40 in 6.70 m, paralelno, očeljeno, prizmirano. vezano, merkantilno, foo Sušak) in za madrijerje (v raznih določenih dimenzijah).
ŽITO
+ Ljubljanska borza (13. t. m.). Tendenca za žito stalna- Zaključenih je bilo 7 vagonov, in sicer 4 vag. pšenice, 2 vag. čin-
kvantina in | vagon moke. Nudi se koruza zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh pri mlevski voznini po 142.50 do 145, prt navadni voznini po 147.50—150.
4- Novosadska blagovna borza (13. t- ra.) Tendenca za koruzo čvrsta, v ostalem neiz-prerr.enjena. Pšenica : sremska nova, 78/79 kg 170—172.50: 78/80 kg 172—174; slavonska nova. 78/79 kg 170—172.50. — Ječmen: baški in sremski, novi, (H kg 100—102.50. — Oves: baški, sremski m slavonski, novi 150—155. — Koruza: baška 97—100; okolica Sombor 97.50—100; sremska. okolica Indjija 97—100; okolica Si d 102.50—104. — Moka: baška >0< in >00« 265—275; >2« 245-255; >5< 230—250; >6« 220—230; >7r 175—180; ">8< 120—125. Otrobi: baški 117.50—123.50.
+ Budim peštanska terminska borza (13. L m.). Tendenca prijazna. Promet omejen. Pšenica: ne notira. Koruza: za julij 13.72—13.75 (13.70), za avgust 13.78—13.79 (13.80). za maj 1932. 12.58-12.60 (12.60), tranzitna za julij — (11.10), za avgust — (11.20)-
Šport
Po nedeljskem kola
v katerem se je skupno odigralo osem tekem. se položaj v ligah še ni razjasnil. Edino v beograjski ligi, kjer se je Jugoslavija z nadmočno zmago nad Saškom prerija do drugega mesta, bi sc lahko reklo, da bo dala, če ne bo presenečenj, v BSK in Jugoslaviji dva kandidata za tekmovanje v ožji konkurenci. V naši ligi sta prvi dve mesti že tudi na pol oddani. Zasedla ju bosta bržčas Gradjanski in Hajduk, dočim je treje meso še odprto. Concordi-ja se sicer trenutno nahaja še na drugem mestu tablice, toda preostaja jo ji samo še tri tekme in ima šanse morda samo še proti Primorju. Gradjanski je ostal na čelu tabele z desetimi točkami in lahko zre mimo v bodočnost, kajti ima še štiri tek« me pred seboj. Hajduk se je prislonil z osmimi točkami na Concordijo, zunaj ima absolvirati samo še nedeljsko tekmo z Ilirijo potem pa iigra trikrat do<ma. V teh okolnostih je zanj vsak neuspeh skoroda izključen, nasprotno, Hajduk je najresmej-ši kandidat za prvo mesto.
Primorje je v nedeljo povsem odpovedalo. Ne samo da je izvleklo svoj doslej najslabši rezultat, tudi v sami igri je zaostajalo globoko za svojim protivnikom. Kljub sličnemu porazu v Splitu (5:1) je črno-bela enajstorica dala v Splitu za sto odstotkov boljšo iero. Sicer tudi ta debakl ne daje še povoda za skrajni obup, reakcija bi utegnila nastopiti edino v tem prime« ru. če j« moštvo gojilo pretirane nade. V prvem zamahu je bil uspeh pač malo verjeten. tem manj spričo dejstva, da je v naši ligi konkurenca gotovo najtežja.
V beograjski ligi je nvnula nedelja prinesla zaključek prve polovice tekmovanj. Jugoslavija se je, zdi se. zgenila in začela svoj polet naprej. Sicer ima enako število točk kot Sašk in Slavij a, vendar je upravičeno pričakovanje, da se bo vsi-drala na drugo mesto, dočim si bosta centrom složno (aJI mesložno?) razdelila oba sarajevska rivala. Zaključek bosta tvorila Soko in Jug. ki nimata več nobenih nad. Iznenadenj v tej ligi v nedeljo ni bilo, kvečjemu preseneča morda močan uspeh Jugoslavije (6 : 2). Stanje v beograjski ligi:
BSK	550034:3 10
Jugoslavija 5 3 0 2 12: 10 6 Sašk	6 3 0 3 15:14 6
Slavija	5 3 0 2 6:10 6
Soko	6 114 6: 12 3
Jug	5 0 1 4 4: 18 1
Vojvodinska liga je v nedeljo dožive« la svoje veliko iznenadenje. Beleži prvi poraz Mačve! In to od Vojvodine, ki je pač po stanju v tablici ne bi bil nihče kaj takega zaupal. Toda Vojvodina in Mačva sta že od nekdaj ostra rivala, tako da je smatrati srečanja med njunima moštvoma za lokalne derbyje, čeprav sta geografsko prilično narazen. Ugled Voj' vodine je s presenetljivo zmago močno narastel, kajti zaustaviti zmagoviti pohod »Uruguavcem« ni bila lahka stvar. Se dva derbvja sta bila v nedljo v tej ligi: Bačka je ponovno odpravila Sanda, Slavija pa svojega rivala Gradjanskega. Položaj sc v tabeli na zunaj sicer ni močno spremenil, doživel pa je v resnici nekaj bistvenih korektur, ki odpirajo tudi druge perspektive. Bačka je sedaj z razliko dveh točk tik za Mačvo, s katero bo v povratnem kolu igrala doma. Odkar ni Mačva več nepremagljiva, prihaja tudi Bačka resno v poštev za prvo mesto. Za ■vsa ostala mesta, razven zadnjega, ki menda končnoveljavno pripada PSK=u, se bo še bila ogorčena borba. Doslej odloča še redno samo količnik. Tabela vojvodinske lige kaže trenotmo naslednje lice:
Mačva	8	7	0	1	12: 5	14
Bačka	8	6	0	2	17: 8	12
Gradjanski	8	4	0	4	19: 13	8
Vojvodina	8	4	0	4	17: 15	8
Slavija	8	4	0	4	14:15	8
Sand	8	3	0	5	14:12	6
Obilic	8	3	0	5	14:22	6
PSK	8	1	0	7	13:30	2
Živahnost tajskega prometa v Ljubljani
V prvem polletja je bilo 22.196 tujcev.
Ljubljana, 13. julija
Policijska uprava in tudi tujsko-promet-ni svet mestnega magistrata vodita statistiko o prometu tujcev v Ljubljani. Ta statistika se sestavlja mesečno in kaže poučno sliko o valovanju tujskega prometa v posameznih mesecih. V šestih mesecih od januarja do konca junija je bilo policijski upravi prijavljenih 22.196 tujcev, ki so prenočevali po hotelih in prenočiščih. Vseh hotelov in prenočišč je sedaj v Ljubljani 17, ki so pod kontrolo policijske uprave. Največ tujcev je bilo v Ljubljani meseca maja, namx«č 4598. dočim je to število v juniju padlo, čeprav so bile večje prireditve, kakor vzorčni velesejem, ki je privabil v mesto dokaj tujcev iz raznih krajev države in tudi iz inozemstva. V juniju je bilo v Ljubljani prijavljenih 4213 tujcev. Da ta številka za junij ne daje prave slike o gibanju tujcev, je pač umevno, ker je dosti posetnikov velesejma prišlo v Ljubljano in se še isti dan vrnilo domov. Iz raznih krajev Slovenije je prišlo v Ljubljano 9738 oseb, iz Zagreba 1039, iz ostalih krajev Hrvatske 1295. živahen dotok tujcev je bil iz Bosne in Vojvodine, čemer je iskati utemeljitve v tem, da so živahne kupčijske zveze s temi kraji. Iz Bosne, Vojvodine, Dalmacije in ostalih pokrajin je prišlo v Ljubljano 2000 tujcev.
Inozemcev je do konca junija prišlo v Ljubljano 8S30, največ iz Avstrije (2773), zatem iz Nemčije 1687, iz Italije 1423, iz češkoslovaške 902, a ostali iz drugih držav in kontinentov. Zanimiv je dotok Nemcev v naše kraje, kar je tolmačiti, da se Nemci interesirajo v gospodarskem in turističnem pogledu za naše kraje. Statistika je tudi poučna, kako vplivajo večje prireditve na tujski promet. V juniju, ko je bil velesejem, je bil zlasti velik dotok tujcev iz raznih krajev države, tako je pri-Slo iz Zagreba 194, iz ostale Hrvatske 228. iz Beograda 120, iz drugih pokrajin pa 200 tujcev.
Dve tatvini zaradi ugodne prilike
Zagorje. 13. juliia.
Naši orožniki so imeld te dni opravka z dvema tatvinama, ki sta bili izvršeni samo zaradi uzodne prilike. Pri nekem zostiln;-čarju v Zazoriu se je nahajala predzadnjo nedeljo družba okoliških fantov. Eden nd družbe. F ranče, se ie čez neka.i časa odstranil iz zostilne in stooil v hlev. kier je opazil hlapčevo žepno uro. Ne da bi mno-zo pomišlial. jo je vzel ,in odnesel. Zvečer potem je hlapec pozrešil uro. kar je^ potožil zosoodarju. Sum je padel na Franceta, ki so za videli stopiti iz hleva. Orož-ništvo za ie prijelo in zaslišalo France je nekaj časa tajil, naposled pa je skesano priznal, da .ie vzel uro. ker je pač bila prilika tako uzodna.
Pri trzovcu in zostilničariu BIeiweisu na Izlakah je večkrat zmanjkalo po nekai kosov perila. Pa tudi druži predmeti so sem in tja neznano kako izzinjevali. Domači so te tatvine javili orožništvu. Prav tako tudi osebe, ki so iih sumili tatvine. V pooetku vse poizvedbe niso imele uspeha. Orož-ništvo pa ni opustilo zasledovanja in ie kmalu prišlo na pravo sled. Za časa izvršenih tatvin je služilo pri Bleiweisoyih neko 291etno dekle iz bližnje okolice. Orožnika zz. Meserič in Koban sta se začela zanimati za omenjeno dekle, ki ie oo odhodu te službe ostalo doma pri starših.
Zadnje dni sta orožnika nepričakovano izvršila v dekletovi sobi preiskavo, ki ie imela rezultat, kakor sta za pričakovala. Dobila sta v skrinji za cel koš perila, ki je imelo lastnikovo ime. Dekle ie moralo v spremstvu orožnikov nesti perilo v košu lastniku nazaj. Preiskava se ie nato na-dalievala in našla tudi ostale ukradene predmete: rjuhe, sraice. robce. prte. blazo za jopič, srebrno jedilno orodje in šp nekai druzih predmetov. Tudi to ukradeno blazo je moralo dekle samo vrniti lastniku.
Pri zaslišanju se ie tatica izzovariala. da je nač oorabila uzodno priliko, ker je mislila. da ne bo nihče opazil tatvine. Vsi ukradeni predmeti dosezajo vrednost okroz 5000 dinarjev.
Program prihodnje nedelje:
Zagrebška liga: Ilirija : Hajduk ln Con-cordia : Primorje.
Beograjska liga; Jug : BSK, Soko : Jugoslavija tn Saik : Slavija.
Vojvodinska liga: Obilic : Mačva. Vojvodina : PSK, Slavija : Bačka m Sand Gradjanski.
Igre se vršijo na igriščih prvohnenova« nih klubov.
SK Grafika. Danes popoldne trening na igrišču ASK Primorja. Prosim vsi. — Igralci naj prinesejo rdeče in črne drese nazaj. Opozarjamo vse igralce, naj prinesejo ob priliki dve fotografiji, ker se bodo izdajale nove klubske legitimacije, brez katerih ne bo tmel noben igralec dostopa na igrišče. — Načelnik.
ŽSK Hermes. Danes ob 30.30 seja
SOKOL
Večer ruskib Sokolov. Vsestransko udejstvovanje in priljubljenost ruskih Sokolov v Ljubljani je dokazala njihova zadnja prireditev v hotelu »Tivoliju«. V pestrem sporedu je sodeloval zbor bala« lajk ruskih Sokolov pod vodstvom br. Levinjeca. nastopil je moški pevski zbor pod vodstvom br. De-Makeja, ki je zapel tudi nekaj krasno izvedenih ruskih šolo« pesmi. Br. Asjojev je recitiral nekaj odlomkov iz znanih ruskih dramatskih del. Ob sodelovanju Nagodetovega jazza se je razvila prijetna zabava. Večer je potrdil dober 6loves ruskih Sokolov in je poglobil etike z ljubljanskimi meščani, ki so v častnem številu posetili prireditev naših slovanskih bratov. Poleg že navede« nih zaslužijo pohvalo starosta br. Iva« novski, podstarosta br. Pčelnikov, člaavce požrtvovalnega damskega odseka in dru« gi. Kakor je izpadla prireditev lepo v moralnem pogledu, tako gotovo je lep uspeh v materijelnem oziru; čisti dobiček je namenjen, v korist fonda za udeležbo ■ruskih Sokolov na vsesokokkem zletu v P»gi, za katerega se ljubljansko rusko Sokobstvo že vestno pripravlja.
Sokol Sv. Jurij ob južni železnici. V nedeljo 5. t. m. se j« vršil prav dobro uspeli telovadni nastop, šentjurskega Sokola. Nastopili so vsi oddelki in precizno izvajali posamezne točke. Nastopilo je 105 članov, polovica domačinov, drugi so pa prišli iz Celja, Ponikve. Dramelj in S;-narja. Ob koncu telovadbe je bila še čedna živa slika, ki je predstavljala zvestobo in vdanost do domovine in dinastije, br. starešina dr. Fr. Svetina pa je imel kratek nagovor na mnogobrojno občinstvo. Pri-
upravnega odbora v prostorih Zvezde v .	.	_ .	-------
Šiški. Za vse gg. odbornike udeležbastro- rTe. ^ posetil tudi župni starešina br. go obvezna: na sejo se poziva g. Barič M. 1 ^oze Smertnik
ASK Primorje (nogom. sekcija V Danes ob 20.30 seja odseka v hotelu Miklič.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Seia načel-stva bo danes ob 18.."V) v kavarni Evropi.
SK Svoboda (L i ubij »na). Danes redni trenmg T. moštva ob 18 "VI. iuniorii in rezerva od 17. n«nrej. Udeležba strogo obvezna. Igrišče Primorja.
Ali ste ie naročnik o slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet« t
Iz življenja in sveta
Voda in solnce
Rudninske soli v vodi In žarki različne valovne dolžine v svetlobi
Voda in solnce sta bila od vselej naj« boljša prijatelja razumnega človeka in pri negi njegovega telesa 6ta imela vedno največjo vlogo.
Že v najstarejših časih si je človeštvo utrjevalo svoje zdravje z vodo, z umiva, njem in kopelmi, od kar pa so novi medicinski in higienski nauki prodrli v najšir* 5e ljudske plasti, si življenja brez kopanja že 6koraij ne moremo več predstavljati. Zdravilna moč kopeli — seveda le tistih, ki vsebujejo po narav j ali umeto dodane rudninske soli — je tako pomembna in imnogostranska, da se je moderna zdravila na veda poslužuj«; v najširšem obsegu. Predaleč bi zašli, če bi hoteli razlaga*) način, kako delujejo te kopeli. Zadostuje naj to, da se zdravilne soli v vodi joni-zirajo, to se pravi, da razpadejo v manjše dele, nego so atomi in da pridobi voda s tem določene lastnosti. To je vredno omeniti zavoljo tega, ker je mnogo ljudi, ki
iz denarnih razlogov ne morejo obiskovati kopališč, pa si lahko doma s pomočjo na« ravnih kopelnih soli pripravijo zelo učin« kovite in osvežujoče kopeli.
Tud{ učinki solnca so mnogostranski in izdatni. Solnčna svetloba sestoji iz žar« kov različne valovne dolžine in najkrajši med njimi, tako zvani ultraviolični 60 nekako dražilo za kožo, ki opravlja pod njimi bolje svoje funkcije.
Toda solmčenje je treba opravljati s pametjo, kajti občutljive osebe in tak« šne, kj se predolgo izpostavijo vplivom solnčnih žarkov, utrpijo lahko veliko ško» do na svojem zdravju Dobro je vsekakor natreti kožo pred solnčerujem s kakšnim dobrim mazilom. S tem desežemo, da pre« močni žarki ne morejo škodovati in da koža enakomerno in lepo porjavi. Pretiravanje na solncu vsekakor ni umestno in zračne kopeli na senčnih krajih dado lah« ko isti ugodni uspeh.
Napol ljudje iz opic
Poskusi prof. Kelloga
V Zavodu za eksperimentalno psihologijo chicaškega vseučilišča so započeli prof. Kellog in njegovi asistenti poskus, ki mu doslej ni para. Iz opic hočejo vzgojiti novo vrsto ljudi, oziroma napol ljudi. Kar je po descendenčni teoriji vzgojila narava v mi-lijonletjih, hočejo ljudje doseči z modernim tempom.
Osnove tega poskusa so dokaj preproste: opičjega »doječka« bodo od vsega njegovega početka negovali isto tako kakor človeškega vsake tri ure bo prejel kakor človeški otroci v dečjih domih svojo steklenico mleka s cucljem, zvečer toplo kopel, strežnica mu bo pela uspavanko, imel bo igrače kakor človeško dete, pozneje ga bodo učili razumeti in govoriti človeške besede itd. itd.
Na isti način bodo vzredili malo opico ženskega spola, ki ji je določeno, da postane po letih »življenska družica« prvemu in da ustvari z njim nov rod opic — napol ljudi. Kajti ameriški eksperimentatorji ne dvomijo, da bo ta cilj kronal njihove tru-de in pravijo, aa so za to pri opicah dani vsi psihologični pogoji.
Ameriška psihologija temelji, kakor amano, na drugih premisah nego evropska. Ne raziskuje, kako človek in žival mislita, hočeta in čutita, temveč kako se vedeta, kako reagirata na dražljaje zunanjega rveta. Ta psihologija je našla, da obstoji med vedenjem človeka in živali v istih okoliščinah neverjetna sličnost, takšna slišnost, da mora biti v vedenju že nekaj nagonsko prirojenega, posebno pa v vedenju človeka in opic. Na podlagi te prirojenosti upajo sedaj, da bodo z ustvaritvijo enakih
Barva las in rak
Monakovski raziskovalec prof. Voltz poroča v reviji »Virchows Archiv« o ne» navadnem nagnjenju rdečelasih žensk za rak, kar mu je razkrilo dolgotrajno opaizo* vanje. V zadnjih petih letih je n. pr. odkril, da ie bilo med bolnicami za rakom, ki so štele do 35 let, kakšnih 70 odst. rdečelask. Te bolnice so napram drugim z drugačno barvo las, zlasti pa napram dr* nolaskam še toliko v neugodnem položaju, ker zdravilno obsevanje manj učinkuje nanje in zato tudi ne o-zdravljajo tako rade.
Stvar ne bi bi!la presenetljiva, pati je mano, da je rdečelasj tip nagnjen bolj ne« go temnolasi k raznim boleznim, med dru« g:m tudi prav izrazito k pegavosti zaradi vpliva solnčnih žarkov. Vendar poziva profesor Voltz, ki deluje na žensk} kliniki monakovskega vseučilišča, 6voie stanovske tovariše, naj bi mu v tem pogledu 6poro« čili 6voja opazovanja.
v ameriškem zavodu
življenskih pogojev vzgojili sčasoma, če že ne v prvem pokolenju, pa v naslednjih pleme »napol ljudi« in ljudi iž opic.
Naj izpade poskus kakorkoli, vsekakor je zelo pomemben in nam bo razkril mnoge skrivnosti, glede katerih tava psihologija danes še v temi. In kdo ve, da se poskus res ne ponesreči in da se ne bo iz opic k razumu vzgojeno »človeštvo« nekoč zahvalilo za svoj nastanek s tem, da bo iz tipov »starega človeštva« vzgojilo novo pleme — opice...
Spor za Gronland
koresbtj* Sune/
MM
Zemljevid vzhodnega dela Gronlanda, kjer se križajo norveški in danski interesi
Nezgode svetovnih mojstrov
Solonski zakon v Atenah
Tz Aten poročajo: Ministrski predsednik Venizelos je pooblastil grškega notranjega ministra za osnutek zakona, ki se popolnoma ujema s podobnim zakonom iz Solonovih časov. Gre za zakon, ki se bo lahko uporabil proti vsakemu državljanu v ja.vni službi, katerega bo vlada pozvala, naj predloži račun o svojem premoženju in njega ■virih. Kdor ne bo mogel dokazati, odkod ima premoženje, mu ga bo država zaplenila in ga vnovčila v prid državni blagajni.
Betty Robinson, mlada ameriška zmagovalka na olimpiadi v teka na 100 m, se Je
nedavno ponesrečila z letalom in si za vedno poškodovala nogo. — Percy Williams, kanadski zmagovalec na 100 in 200 m si je tako resno ranil koleno, da bo jedva mogel nastopiti prihodnje leto na športni olimpiadi v Los Angelesu
Zlato v Nemčiji
Pri Siegenu na Ve&tfalskem so pri iska« niu kobalta v starem zapuščenem rudniku odkrili močne plasti kobaltne, bakrene, nikljeve in železne rude. Pri natančnem ogledu so zasledili tudi srebro in zlato, in sicer zlato v prostih kosih, večinoma pa v zvezi z žveplom oziroma neko njegovo rudninsko sestavino. V toni rude je 3.6 g čistega zlata.
Poljub na ovinku ceste
O nenavadnem vzroku avtomobilske ne« sreče poročajo iz Stuttgarta. Na cesti med Tubingenom in Freudenstadtom je drvel avtomobil, v katerem sta sedela gospod in dama. Slednjega, ki je bil pri krmilu, je spremljevalka tako obsipala s poljubi, da je na nekem ovinku ceste izgubil oblast nad volanom in zavozil v neki tovorni v oz. Liudje so k sreči ostali celi. Policija je o dogodku sestavila zapisniik, ni pa pofjas* nila vzroka nesreče, ker dokazi ljubezni presegajo njeno območje.
Victoria regia cvete
iSamo enkrat na leto se nudi obiskovalcem botaničnih vrtov v Evropi prilika, da vidijo čudo vietorie regie v cvetu. Ta. cvet iz južnoameriških prsgozdov, cvete v
podobi krožnikov samo 24 ur
Smrt politične žrtve
S Tirolskega poročajo o tragični smrti bivšega meranskega župana, odvetnika dr. Luchnerja. Pred dnevi so našli njegovo truplo na avstrijski strani nekega prelaza iz Italije na Tirolsko. Poslali so ga v Oetz-tal, kjer se je izvršil pregled.
Zdravniki so izjavili, da je mož umrl naravne smrti, ki jo pojasnjujejo nastopni momenti: dr. Luchnerja so v zadnjem času močno zasledovali fašisti. Poprej je imel svojo odvetniško pisarno v Bolcanu, po 1. 1920. pa se je preselil v Meran, misleč, da bo tam bolje. V tem se je bridko zmotil, življenje je postajalo od dneva do dneva težje in odkar se je odvetnik udeležil nekega sestanka za šolski pouk v materinščini, so fašisti tako pobesneli nanj, da si niso upali k njemu niti ljudje, ki jih je poprej zastopal v svojstvu odvetnika. Tako je zašel mož v finančno krizo. Prijatelji so ga vabili, naj se preseli v Inns-bruck, a Italijani mu niso hoteli izdati potnega lista. Starec se je odločil, da prekorači mejo peš. Ker je bil nekoč dober turist, je upal, da bo srečno premagal napore takšnega pohoda. Medpotoma pa mu je odpovedalo srce in ga je zadela kap zaradi izčrpanosti najbrž nekaj minut potem, ko je stopil na avstrijsko ozemlje. Pokopali so ga na ppkopališču v Ventu, ki leži 2000 m nad morjem.
Wallace obtožen plagiata
Prošlo soboto se je moral zagovarjati pisatelj kriminalnih romanov Edgar Wallace pred londonskim sodiščem zaradi dozdevnega plagiata. Tožil ga je pisatelj Gold-flam, ki je trdil, da je Wallace posnel dramo »Koledar« po njegovem romanu. Wal-lace pa je dokazal, da je napisal dramo samostojno in to celo v rekordnem Času štirih dni.
Sodnik, ki Je vodil obravnavo, je zastavil Rihardu Edgarju Horaciju Wallaceu vprašanje, koliko romanov je dosedaj napisal. Pisatelj je odvrnil: »Približno en sto trideset«. Nato sodnik: »Ce ne bi bili danes morali priti na sodišče, bi najbrž napisali sto ena in tridesetega«. Wallaceu Je sodišče prisodilo 1000 funtov odškodnine, ker se mu je zagovor drame tako sijajno posrečil.
Javen samomor
V Radnu pri Dunaju je te dni izvršil samomor solastnik tvopnice za sodavico St Veit pri Triestingu, Josef Vluck. Mu« dil se je v Badnu zaradi zdravljenja. Pri večernem koncertu v zdraviliškem parku se je ustrelil s samokresom v glavo ter izdihnil preden je dospel zdravnik. Samomorilec je bil star 63 let in je že dolgo trpel na arteriosklerozi in na želodčnem raku, kateremu ni bilo pomoči.
Znameniti Igralci na praški šahovski olimpiadi
Pred vrati Antarktide
Pod tem naslovom je izdal nemški raziskovalec dr. Ludwig Kohl-Larsen knjigo, v kateri opisuje svoje doživljaje na otoku Južna Georgija, ki leži na 54. do 55. južnem vzporedniku.
Celo leto je prebil dr. Kohl-Larsen tu s svojo ženo in Albertom Benitzom, ki je bil določen za fotografske in kinematografske posnetke. Otok je močno zaledenel in je bil v ledeni dobi sploh pokrit z ledeniki, ki so segali do sedanjega antarktičnega kontinenta. Kitolovci ga imajo slabo zapisanega zaradi izredno silnih in čestih viharjev, ki besnijo tod, a tisto leto, ki ga je prebil nemški učenjak tu, je bilo v tem pogledu še posebno slabo. Vendar je lahko izdelal prav natančno karto o otoku in je proučil do podrobnosti življenje in navade tamošnjih živali, tolščakov, morskih slonov, ogromnih ptic albatrosov itd. Benitz je izvršil mnogo sijajnih fotografskih posnetkov, ki še bolj ponazorujejo življenje v tamošnjih krajih.
Na praški Šahovski olimpiadi igrajo poleg drugih sledeči svetovni mojstri: Aljehin za
Francijo, Tartakower in Rubinstein za Poljsko, Ahues in Bogoljubov za Nemčijo, Spielmann za Avstrijo, Sultan Khan za Anglijo in Vidmar za Jugoslavijo
Tragedija neuvaževane ljubezni
Proces proti lepi Mrs. Simon! Botri ter, M je letos v začetku januarja ustrelila pisatelja Hoferja y St. Moritzu
Včeraj ee je začd pred porotnim sodi« ščem v švicarskem Churu proces proti 31* letni Angležinji Mrs. Simoni Boulter, ki je letos 9. januarja ubila pisatelja Ktma Hoferja s streli iz samokresa. Hofer, kj je živel v srečnem zakonu z madžarsko grofico Jlono Dessewffy, je bil star 45 let. Rodom je bil Švicar in je študiral po do« vršenj gimnaziji pravo v Berianu. Na cu-raški univerzi je promoviral za doktorja, nakar je vstopal v diplomatsko službo, kateri pa se je bil odpovedal že L 1913, da bi se lažje posveta! znanosti, kateri je bil vdan z dušo in aitcem. Spomladi 1914 se je habilitiral in postal privatni docent za mednarodno pravo na vseučilišču v Žene« tL Spisal je vrsto strokovnih knjig, po vojni pa je ustvarjal tudi leposlovna dela.
Septembra 1938 je srečal Hofer na pro« meoadi ▼ Sam Romu, kjer je imel rilo, An« gležinjo Simono Boulter, vdovo po Regi« naildu Roulterjiu, fci je umri v Londonu kot solastnik hotela »Savoy«. Lepa io dražest* aa tujka ga je tako gledala, da je takoj epazil njeno izredno pozornost če® nekaj dni je našla priMko, da je prišla ▼ njegovo družbo. Nobenega dvcama rti bilo, da se Je Angležinja zaljubila v Hoferja na prvi pogled. Hofer je to spoznal, zato se je brad al in občevafl z damo le toliko, kolikor dovoljujejo družabni predpisi. Sploh je bil zaprt čovek in ni rad sklepal novih znan^. h San Resna se je odpeljal v Genov«, kjer je opazili, da mu sledi Angležinja kakor senca. Pripeljala se je bila za njim in ta« ščala vanj, Hofer ji je naravnost povedal, da noče razdreti svoje družinske »reče zaradi njjene ljubezni Iz Genove se je peljala zaljubljena Angležinja za Hoferjem r St. Morite ▼ upanju, da 6e bo morda le omečil. Ostal pa je trd. Zato je prišla Boulterjeva lani ▼ novembra v Budimpe* što. Živefla je zelo razkošno ki zbujala s svojim finim, nastopom občo pozornost. Konec decembra se je Hofer odpeljal xo* pet ▼ St. Morite, topot s svojo ženo. Angležinja mu je tudi zdaj sledila. Ko se je Hofer jeva žena letos 2. januarja odpeljala iz Švice na Dunaj, je dobilo razmerje med Hofer jem in Angležinjo- ostrino, ki je privedla do katastrofe.
Kaj se je odigralo v sledečih dneh med zaljubljeno Angležinjo in H afer jem, je
tajna, ki jo )e nesel pisateftj na drugi svet
in katere ni mogoče izvedeti od Mrs. Bod« ter. Znano je le to, da je Angležinja za« čela takoj po odhodru Hofenjeve žene nad« legovati pisatelja in siliti v njegovo druž« bo. Hofer jo je odklanjal. 9. januarja poz« no popoldne so bili goistje hotela Carltoo priče razburljivega prizora: Angležinja je očividno zahtevala od Hoferja, naj zapusti svojo ženo in vzame njo t zakon, kar pa je Hofer odločno odbil. Da ne bi se hrup« na scena nadaljevala v dvorani, je Hofer pristal na to, da se bo razgovor o predmetu (nadaljeval ▼ stanovanju Angležimfjeu Odšdl je z njo v njene sobe m pol ure poz« neje so slišali gostje strele iz pištole. Slu« žanead je vdrla s silo v apartement in našla Hoferja smrtno ranjenega od štirih sftrehm Angležinja je ležala ranjena na zofi Ko so jo vprašaK, kaj ee je zgodila, je izjavila, da sta sklenila umreti steupne s Hofemjem. Pozneje je izpoved spremenila m povedala, da je ustrelila pisatelja za« radi zavrnjene in zaničevane Ijdbezm.
Hofer je bil znana pnkazen v aristokrst« dkih in diptamatririli krogih, zato je proces proti njegovi morilki prečim et obŠe zomosti.
Pisatelj Kuno Hofer
Drobne zanimivosti
Spor zaradi Gronlanda poostren
Norveška vlada je naročila oikupacijo Gronlanda med 71 stopnjo 30 minut in 75 stopnjo 40 minut severne širine. Te predele prištevajo k Vzhodnemu Gronlandu, kjer baje prevladujejo norveške koristi. Sporno ozemlje, o katerem bo odločalo mednarodno razsodišče v Haagu, je 500 kilometrov dolgo ter se razteza med Karta -bergovim in Besselovim fjordem.
Dunkerque — v pol uri razvaline
Nad Dunkerqueom so ee te dni vršile poskusni vojaški manevri v zraku. Pokazali so, da je mogoče mesto z 200.000 prebivalci uničiti in spremeniti v pol uri v razvaline. Oblast je to sporočila prebival« stvu, da se bo vedelo ra/vnati v slučaju po» trebe.
Plccard v Parizu
Profesor Piocard je imel te dni v Parizu predavanje, kj m se ga udeležili mnogi učenjaki in oficijelmi predstavniki frarnco« ske vlade. Govoril je o poletu v stratos« fero in razložil praktičen pomen svojega podviga. Na vprašanje, če bo še podvzel sličen poskus, ni hotel dati direktnega odgovora. Predavanju je predsedoval bivši ministrski predsednik Painleve.
Post in Gatty polkovnika
Letalca Post io Gattv, ki sta z uspehom preletela pot okolu sveta v dobrih 8 dneh, sta imenovana za milična po3kovnika v državi Oklahomi.
Razdoižitev graškfti mestnih uradnikov
V	kakšnem položaju se nahaja uradniški stan, kaže poročilo iz Gradca, kjer je te dni mestni svet uvedel razdolžitveno akcijo za dolgove svojih 300 nameščencev, ki dolgujejo raznim upnikom 5 in pol milijona Din naše veljave. Mestni svet je sklenil, da se dolgovi poplačajo s posebnim posojilom, ki ga je najela občina.
Smrt Clemenceanjevepa vnuka
V	Parizu je umri 37 letni dr. Ren6 Jac< quemaire. vnuk bivšega ministrskega predsednika Glemenceauia. Pred 14 daevi se je bil podvrgel operaciji, pri kateri so ga zastrupili.
Ana Osfflag v poravnavi
Na dunajskem trgovskem sodiSča se > te dni vršila poravnavna razprava proti izdelovateljici dišav Ani Csillag, ki Je svoje čase z velikim uspehom razpečevala svoje izdelke za raščo las. Obrat tvrdke, čije lastnica Je vpisana z imenom Malvina Altstatter, je zaradi damskih kratkih las v zadnjih letih tako nazadoval, da Je napovedal polom. Altstatterjeva Je ponudila upnikom 35-odstotno terjatev. Pasiva tvrdke znašajo 20.000 šilingov, aktiva pa 13 tisoč šilingov, toda se ne dajo realizirati t tej vrednosti.
Potne cene na prekomornikA padajo
V Parizu se vrši ta čas konferenca
parobrodnih družb, ki oskrbujejo potne zveze med Evropo in Ameriko. Gre pred« vsem za vprašanje znižanja potnin in kakor se sliši, se bodo cene za 1. razTcd na paruikih znižale za 20 do 30 odst
Vsak dan ena
_ Oprostite, gospa, toda meni se afi, d» sam vas kdaj že videl. — Da, res, bili ste moj Sesti mol
P. Rosenhayn:
(Dagabund v frafcu
Roman
, - • \
»Moj Bog,« je vzdifonil Mac Coy in se zgrudil na stoL
»Saj so ga vendar stražniki prevzeli...«
»Stražniki so bili njegovi pomagači,. gospod državni pravdnik.«
»To je... pustite me za trenutek, da pridem do sape, saj to je naravnost...«
»Da,« je odvrnil posetnik in vstsu.
»Težko bomo prestali ta udarec. Zelo ss bojim — ali da se točneje izrazim, gospod državni pravdnik: Vi ga ne boste prenesli.«
Mac Coy ga je pogledal: »Ali razumem prav...?«
»Da,« je rekel oni, »popolnoma prav me razumete. Neskončno mi je žal, da izgubimo z Vami tako vestnega in točnega uradnika.«
»Da,« je dejal državni pravdni. Jutri bom podal ostavko na svojo sfužbo.«
Sobesednik se je priklonil: »Prosim,« potem pa je odšel s tihimi koraki, polnimi takta in obzira.
Zunaj so Ž3 kričali prodajalci novin ie po ulicah se je razlegala najnovejša senzacija:
Nova velikanska Cascapolova prevara!
Državni pravdnik Mac Coy in policija osleparjena za 50 milijonov.
Tudi v dvorani med svatovsko družbo se je pojavila ta novica. Kako je prodrla med goste, ni vedel nihča. Šla pa je od ust do ust in šepetanje je postajalo od trenutka do trenutka vse glasnejše, predrznejše in zasmehljivejše. Med gosti je zašumel časopis, šel od rok do rok in vse je čitalo senzacijonalno novico, razpravljalo o njej in delalo svoje opazke. Kar naenkrat se je preko vse dvorane razgelal glasan zasmeljiv smeh.
Mac Coy je stopil v dvorano. Kakor na mah so postali obrazi trdi in ledeni; bliskovita izprememba in nenadna fcihota, ki je zavladala v dvorani na mestu prejšnjega hrupa in krohota, je povedala več, kakor vsako pojasnilo.
Manjša skupina gostov js že odšla v garderobo. Polagoma ta obotavljajoč so ji sledili drugi. Kmalu je vse drlo proti izhodu ta se razpršilo po nočnih ulicah.
V	neki gostilnici notranjega mesta je med tem sedel mož ta molče večerjal. Polovico večerje je porinil od sebe ta si zapalil smodko. Na migljaj mu je natakar prinesel sadja.
»»Ali ste že slišali najnovejše o Cascapolu,« je zaupno vprašal ta razrezal ananas na režnje.
Gost je odmajal z glavo.
»Strahovito js potegnil svojega smrtnega sovražnika, državnega pravdnika.«
»Kaj poveste.«
»Za 50 milijonov ga je olajšal, vražji dečko je ta Cascapol. Io veste kaj je še najlepše pri celi stvari: državni pravdnik praznuj s ravno danes svojo poroko, vrhu vsega še z ženo, ki je bila nekdaj nekoliko v stikih s Cascapolom. Ali ni, da bi človek umrl od smeha?«
»V resnici,« je dejal gost
»In zdaj glejte, ravno javlja ,Evening Standard,' da bodo državnega pravdnika odžagali. Razumete — odpustili so ga, zapodili. To je pač lepa poročna slavnost. V ostalem mora biti ta državni pravdnik Mac Coy lep butec. Ce bi bila meni sreča mila ta bi mi ta Cascapol prišel pred oči — bi ga spoznal na prvi pogled in ne bi se mi izmuznil več rz rok.«
» Tako, tako,« je rekel gost. »V ostalem bi rad plačal.«
•
V	razsvetljeni hiši so sedele tri osefoe, edini ostanek sijajne svatovske družbe. Govorile niso niti besedice; niti državni pravdnik Mac Coy, niti Evelyna, njegoVa žena, niti Alica Montholonova.
V	tem so se nenadoma odprla vrata. Vsi trije so se ozrli proti vratom.
V	dvorano je stopil CascapoL
Mirnega koraka je šel preko dvorane proti Mac Coyu, ki mu je zrl naproti brez začudenja in brez bojazni. Cascapol je bil bled ta na njegovih sencih je bilo opaziti osivele lase.
Posegel je v žep ta potegnil iz njega košček papirja; vrgel ga je na mizo in brez pozdrava odšel.
Vsi trije so se sklonili nad papir. Bil je ček za 50 milijonov (tolarjev. Evelyna je pogledala svojega moža. Z nekim daljnim občutkom, v katerem se je mešala tiha nada, plaho veselje in globoko nezapopadljiva žalost je položila svojo roko v njegovo.
Alica Montholonova je vstala in sledila Cascapolu, ki je v enakomernem taktu svojih dolgih korakov odšel na cesto. Tu ga je sprejelo pasje lajanje. Cascapol je posegel v žep in Alica Montholonova je v svojo grozo spoznala, da je potegnil iz žepa revolver. Vrgla se je na Cascapola, kakor da mu hoče zabraniti nekaj groznega. Ta pa je smeje odkimal. Nato pa se je sklonil k psu, ga pobožal po glavi ta sprožil. Strel je zarezal v nočno tišino, kakor udarec z bičem. Žival je še enkrat kakor v nerazumljivi grozi odprla oči, hlastnila dvakrat, trikrat po zrak in obležala mrtva.
Cascapol je še enkrat pobožal psa.
Strel je vzbudil pozornost stražnika, ki je stal na drugi strani ta radovedno zrl preko ulice. Cascapol je spravil revolver v žep in ne da bi se ozrl, odkorakal na drugo stran ceste.
Stražnik mu je radovedno zrl naproti, Alica pa je v grozi opazovala prizor.
Cascapol se je približal stražniku, pomolil mu je obe roki, kakor ujetnik, ki se hoče mlati ta dejal:
»Jaz sem Cascapol.«
Konec.
JIJGO AUTO 9 DUMJSKA CESTA
Trajna služba Bencin in Vacnum olje Ves avto pribor
SOKOL
Prapor škofjeloškega naraščaja
Kakor se bratje in sestre zbirajo nekako ponosno in v 6veti zavesti svojih stremljenj pod društvenimi prapori, tako dobi tudi naraščaj svoj lep znak sokolske pri* p a dn osti z narašča jskim praporom, ki mla» d in o vzpodbuja, dviga, navdaja k samo« zavesti in jo neposredno sili kvišku in kvišku.
škofjeloški Sokol za svoj naraščaj take«
ga prapora dosedaj še ni imel, čeprav ne gre tajiti, da je društvena uprava že več« krat razmišljevala kako in kdaj pokloniti mladim borcem sokolske ideje lep, času odgovarjajoč prapor. Tako, lahko rečemo, svečana prilika pa 6e je nudila letos, ko praznuje čez dobra dva tedna loški Sokol 25 letnico 6vojega obstoja ln se bodo 1. in 2. avgusta zbirale sokolske armade na zgos dovinskih škofjeloških tleh.
Načrt za prapor je blagohotno Izdelal poznani strokovnjak v zbiranju naše na« rodne ornamentike g. prof. Albert Sič, ki je določit za loški narašcajski praipor izključno narodne motive iz Loke in njene okolice, tako da bo prapor že na zunaj dostojen glasnik škofjeloške sokolske čete in njenega kraja. Barve motivov bodo v prijetno blažeči, a učinkujoči harmoniji z volneno podlago, ki bo na eni strani po« polnoma rdeča jn na drugi v državnih bar« vah s prevladujočo belo. Rdeča stran je prepletena krog in krog 6 skladno se me-njajočimi toplimi vzoreki, ki so v vogalih pojačend; sreda pa je namenjena sokolski ptici. Modrosbelas rdeča druga 6tran nosi poleg ornamentike napis: Naraščaj — Skofja Loka — 1931. Posebno lepo 6e doj« mi venec, ki bo vpleten v sredino te strani. Barve verenin so točno določene in vsaka posebej premišljeno izbrana, ter bo pra« por v s vojj dokončni izdelavi pravi umet« nlški in narodni dokument, ki daje stvari« tcljeni zadoščenje in sokolski upravi tudi s te strani najboljše izpričevalo
Prapor izdeluje državni osrednji zavod ra ženski domači obrt v Ljubljani in ne dvomimo, da bo zavod tudi s svojtim novim izdelkom najlepše uspel ter znova potrdil svojo široko sposobnost in znanje.
Čim bo prapor izdelan, bo na vpogled tudi širšemu občinstvu, ker ga bo dru« štvo razstavilo.
Slovesno razvitje bo 2. avgusta popol« dne pri javni telovadbi, ob navzočnosti odličnih gostov, članstva, škofjeloške gar-nizije, Sokolstva in ostalega naroda.
Opozarjamo na ta praznik loškega So» Jcola že danes!
Razvitje prapora Sokola D. M. v Polju
5. t. m. ee je izvršilo nad vse svečano.
Na predvečer je priredilo društvo praz« nično in slovesno podoknico kumari inž. Reševi, katere se je udeležilo z godbo na Čelu vse članstvo in mnogobrojno občin« stvo.
Na dan razvitja prapora se je vršil spre« jem sokoiskih gostov in bratskih društev na kolodvoru. Mogočna povorka, na čelu z godbo in sokolsko konjenico, narodnimi nošami, z vsemi člani, članicami, de« co :n naraščajem, je krenila od kolodvora na slavnostni prostor pred Sokolski dom. Navzoči so bili vsa deca, naraščaij, telo« vadci in telovadke v slavnostnih krojih. Sprejemu >je sledilo razvitje prapora. V iskrenih besedah je br. starosta inž. Reš pozdravil goste, posebej še, podpolkovnika Ristava Vučeraiča, kot zastopnika komandanta dravske divizijske oblasti, dr. Pip-penbaherja kot zastopnika saveza, župana Gartrožo Ivana, tajnika Zveze kultur« nih društev, dr. Stane Rapeta, zastopnika Soko'a I. Ljubljana, Jezica, Zg. Šiška, Mo« ste. Stepanja vas, Domžal, zastopnike so« kolskih čet Zalog, Št. Jakob, zastopnike Združenih papirnic gen. ravnatelja dr. Cirila Pavlina in ravnatelja Jana.
Društvu so čestitali k razvitju prapora s oko teka župa Liubljana, 9reskj načelnik dr. Andrejka. br. Štajer Franc, Sokol Pl-zen I., br. Švara Ernest iz Selc pri Crikvenici, br. Guštin Rudi, Skoplje, br. Hromeč Stanko.
Sledilo je razvitje prapora. Br. sitaT06ta inž. Reš je po uvodnih besedah: »S pono« som in z veseljem, z bojaznijo smo pri« čakovali današnjega dne... Ta prapor nai Vam bo znamenje dela in truda« — razvil prapor in naprosil kumico. naj ga ovenča s poklonjenim državnim trakom, .— kar je ista z vso ljubeznijo sokolske misli in
ideje storila. Nato je izročila kumica br. starosti prapor z besedami: »Sprejmite ta prapor v svojo 6redo in ga čuvajte, kakor zennco svojega očesa. Naj plapola kot simbol v pristanu popolnega blagostanja.«
Br. staTosta je izročil praporščaku br. Rodeta prapor z besedami: »Tebi brat Rode izročam ta prapor in Te zaklinjam, da ga boš čuval vedno in ob vsaki prildki«
_ kar je br. praporščak slovesno ob«
ljubil.
Na predlog staroste je bila sprejeta z
velikanskim navdušenjem vdanostna brzo* javka kraljevskemu domu in I. starosti prestolonasledniku Petru. V vznešenih be* sedah se je starosta spominjal rajnkega ravnatelja oziiroma predsednika upravnega sveta Združenih papirnic dr. Trillerja, ki je naklonil Sokolu Polje za tako nizko ceno tako krasen prostor, spominjal se je ravno v tem pogledu navzočih gen. rav« natelja dr. Cirila Pavlina in ravnatelja Jana.
Sledila je vzorna pozdravna d aklamacij a narašča jnika Zdravka GoljaTja, Globoke so bile besede župnega staroste dr. Pip« penbaherja: *Tebi pa-"mladi prapor: Zbiraj-in združuj vse," kar hoče biti jugbsloVensktir nacijofialno združeno in' glej, da b6| ob" Tvoji" desetletnici svoje sedanje delbvarije
[)odes£toril.« Starosta 6okolske čete v Za« ogu. br. Maselij je v vznešenih besedah čestital slavljeaiou ob svečanem trenutku. Načelnik Franc Trošt se je zahvailil kumi« ci inž. Reševi za trud in delo, ki ga je ime« la z izdelavo prapora, ki je res nad vse umetniško vzorno delo. Končal je svojo zahvalo z obljubo: »Obljubljam Ti sestra kumica, da hočemo korakati pod tem praporom vedno in povsod, ter biti vredni Tvoji veliki dobroti«
Starosta je nato prečita! še imena vsen darovalcev, ki so pritrdili na prapor zlate žeblje. Z ogromnim vzklikanjem_ kralju Aleksandru, ter z odsviranjam drž. him« ne, je nato. otvoril pohod vseh sokolskih čet in mnogobrojnega občinstva z godbo na čelu skozi bližnje vasi. Po oficijelnih slovesnostih se je vršila javna telovadba vseh oddelkov domačega društva. Naraščaj, deca, člani in članice, vsi so pokazali, da so dosegli pod vzornim, neutrudljivim vodstvom načelnika Trošta in načelnice Kuharjeve krasne uspehe. Občudovali smo preciznost, s katero so se vršile vaje vseh vrst, vaje na orodju. Duše vseh bratov in 6ester ter vsega navzočega občinstva so bi« le polne hvaležnosti onim, ki so pripomogli, da stoji danes Sokol »Polje« na tako visoki stopnji popolnosti Sokol »Polje« se zaveda, da mora biti zdrava sokolska duša le v zdravem telesu.
Po telovadbi 6e je vršila prijetna _ za« bava v prisotnosti številnega domačega občinstva in gostov.
Sokolski praznik v Zasavju
5. t. m. je polagalo sokolsko društvo Li« tiija—Šmartno obračun svojega dela. Z dopoldanskim vlakom je prispela iz Ljublja« ne godba Sokola I. pod vodstvom kapel-niika br. Verija Švajgerja. Predpoldne 60 se vršile na športnem prostoru v Švarcevi h os t i skušnje vseh oddelkov. Ob pol dva«, najstih je bil na Glavnem trgu promenad« nii koncert sokolske godbe, ki je izvajala prav, lep program. Koncertu je prisostvo« valo številno običnstvo tudi iz okolice. Promenadni koncert je zelo povzdignil svečanost dneva.
Kmalu po dvanajsti uri so se pričeli zbirati pred Soikolskim domom vsi oddel* ki litijskega Sokola, ki so odšli nato na koldovor, kjer se je vršil sprejem gostov iz Zagorja, Trbovelj in drugod. Zatem se je formirala povorka z godbo io prapo« ri, dolga vnsta Sokolstva iz vsega Zasav« ja, prednjačila sta seveda Litija in Šmartno, ki izkazujeta zadnje čase prav lep na* predek. Ob glasnih vzklikanjih je občinstvo, ki je tvorilo špalir, 6ipalo na povor« ko kite cvetja; pohvalno pa omenjamo, da je bila večina hiš v zastavah. Litija se je tudi to pot izkazala, da je v veliki večini sokolska.
Popoldanski javni nastop jse je vršil na telovadišču v Švarcevi hosti, ki jc eden najlepših športnih prostorov tudi v Širnem okolišu. Poset je bil prav zadovoljiv. Pri nastopu so sodelovala vsi oddelki z dobro navežbanimi vajami, izmene posa« meznih oddelkov 60 se vršile v hitrem tempu. Občinstvo je nagradilo sproti vse nastopajoče; zlasti pri članih ter moški m ženski deci smo opazili velik porast. Vsem vaditeljem oddelkov: br. Pestotniku, br učitelju Vidicu, br. Bizjaku, br. Juvanu in br. Habiču ter sestram učiteljicam: Haib« janovi, Kodermanovi, Kusterlovi in Voz«
Ijevi ter s. Simaničevi gre največ zaslug za krasno prireditev, ki je uspeh celo« letnega podrobnega dela v telovadnici.
V premoru je pozdravil Sokolstvo in občinstvo društveni starosta br. dr. Krevl, v imenu župe je prinesel pozdrave br. Mi« lost iz Ljubljane, zlasti pozorno pa je bil spremljan govor sreskega podnačelnika br. dr. Vidmarja, ki je pozdravil Sokolstvo kot najidealnejše gaditelje jugoslovanske bodočnosti in jim je izročil čestitko v imenu vlade. Govori br. dr, Vidmarja m obeh br. predgovoroikov so želi velik aplavz.
Zatem se je vršila orodna telovadba: domači in gostje; vzorno vnsto so postavili Zagorjani. Imenitno so poživele prireditev raznoterosti: tekme v raznih spretnostih naših najmlajših, pozornost vseh pa je vzbudil mali Tišlarjev Ernest kot »kralj zraka«. Ta fantič bo v pravih rokah še lepo napredoval, saj je Inteligenten in ko« rajžen. Kaj hočemo še več? Ob neumornem sviranju sokollskih godbenikov se je razvilo animirano razpoloženje, po njiho« vem odhodu so jih zamenjali doanaoi god-beniki—gasilci,. ki 60 pokazali, da so že upoštevanja vredna godPbena družina.
Radio
Izvleček iz programov
Torek, 14 julija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, vreme, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Beljakovine. _ 20: Vremenska napoved. — 20-30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.80: Napoved časa in poročila.
Sreda, 15. julija.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. 19.30: Portreti iz svetovne literature in umetnosti. — 20.30: Samospevi gdč. Anite Mezetove. — 2l: Koncert salonskega kvinteta. _ 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 19: Večerni koncert-20: Glasbene uganke. — 21: Klavirski koncert. — 21.40: Poročila. — 22: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 1720: Plošče. - 19.20: Koncert tamburaškega zbora. — 19.55: Zabaven program. — 21: Pevski koncert — 21.30: Klavirske skladbe. - BRNO 17: Plošče- — . 19.20: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 18: Godba na pihala 19.20: Plošče. — 20.15: Komorna glasba iz Lvova. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert
kvarteta. — 16: PloSče. — 19.40: Klavirski koncert — 20.15: Med predmestnim eirku-som in revijo. — 21.15: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20: Prenos koncerta iz Budimpešte. — 22-30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.15: Komorna glasba- — 17.10: Plesna glasba. — 20: Poljuden orkestralen koncert. — 22.30: Plosna glasba iz Berlina. — M0HLACKER 16.30: Popoldanski koncert — 19.05: Godba na saksofon. 20: Vojaška godba.
Dokazano je, da je poraba OLLA - gume mnogo večja nego ona Od vseh ostalih domačih znamk skupaj, ki se objavljajo. 249/1
American Kola
NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA
NAZNANILO
Vsem svojim cenjenim naročnikom vljudno naznanjam, da sem Izstopil pri Milarai & Svečami d. d. Ljubljana Gazela milo katera je prešla v last Schichtovega koncema. Prevzel sem pa zastopstvo za Slovenijo priznanega Hubertus mila »Celjske Milar-nec, ki ni v kartelu ter je popolnoma domače slovensko podjetje. Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočam za bodoče.
Z odličnim spoštovanjem
9270	Vinko Bernot.
Mladi in močni ljudje se Vam
smejejo
ker it« »laM. Znameniti zdravnik dr. Sehmei-der ia njegovi sodelavci »o pokazali, kako »e more tudi vsak slabejši in starejši moški (a tndi ieoa) nararaim--potoa pomladiti- osirmna okrepiti. Pišite takoj, DOKLER JE SE CAS, ia brezplačno pojasnilo na
Apotbeken-Bedarfs-Kontor, Abtei-lung F, Berlin SW 48, Friedricli-strasse 19.	8272
Zgodnje sadje in grozdje
češplje (slive) in jabolka in vse druge vrsto zgodnjega sadja in po vrtnin razpošilja najbolje EUGEN LEDERER banka in kom. pisarna eksport sadja in po vrtnin, NOVI SAD, Wilsonov trg 7. Tel. 22—14. — Skladišče: Temerinska ul. 38. Tel. 30—15.
Pozor
lesna industrija!
4'stranskl skobeljnik
fabrikat TEICHERT-LIEGNITZ, 24 cm širok, dobro ohranjen, na ogled še v obratu, ceno na prodaj. Vse informacije pri tvrdki
Ing. G. TOEMSIES
zastopstvo Kirchner & Co. A.-G. Leipzig, LJUBLJANA, Dvo rakova ul. S/TL
9233
Z »in 100.000
bi se udeležila aktivno v serijoznem podjetju mlajša trgovsko na-obražena moč, akad. Jugosl., uslužbena sedaj kot prokurist in vodja večjega nemškega podjetja v Jugoslaviji, z dokazano znatnimi organizatoričnimi uspehi, z bogatimi izkušnjami v moderni reklami in pisarni. Kdor more agilnemu gospodu nuditi razvoja zmožen delokrog, naj piše pod »Napredek 100.000« na Aloma Company, Ljubljana.	• 9236
Knjigovodja
samostojen, vojaščine prost, popolnoma verziran v knjigovodstvu ln drugih pisarniških poslih, zmožen poleg slovenščine tudi nemščine in srbohrvaščine, sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. Nastop event. takoj. Izčrpne .lastnoročno pisane ponudbe pod »Perfekten knjigovodja« na oglasni oddelek »Jutra«.	9285
Stavbni tehnik
absolvent srednje tehnične šole, mlajša moč, zmožen nemškega Jezika v govoru in pisavi, se sprejme pri komercijelnem podjetju v Ljubljani. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanje službe pod »Stavbni tehnik« na oglasni oddelek »Jutra«.	9284
Aeroplanske delavnice Lotsis Breguet v Kraljevu potrebujejo
prvorazredne Ključavničar}* — .delcvalce orodja
ti
ki morajo biti prosti vseh obvez v zrakoplovnl Industriji. Potnih stroškov ne povračamo. V ponudbi treba navesti prejšnje službovanje in narodnost.	9209
Električni
• •
Proda se zelo poceni razni stari instalacijski materija!. Pogleda se pri »Domače tvornice predenja i tkanja d. d.,
Dugaresa.	9208
Zahvala.
Povodom moje 60-letnlce mi je došlo toliko Iskrenih in prisrčnih častitk, da mi je nemogoče vsakemu posebej osebno ali pismeno se zahvaliti, zatoraj prosim vse, da tem potom sprejmejo mojo srčno zahvalo.
Z vsem spoštovanjem udani
9282	Engelbert Franchetti.
Za jugoslovanski patent it. 5025 od 1. maja 1927 na:
Jagonska priprava za pralne stroje z antonatm prekniljmitn ki se izirfi s poinoiio trenja in z
(»Antriebvorrichtung fUr VVaschmaschinen mit automatiseher, durch Reibung erfolgender Umsteuerung und direkt gekuppeltem Motor«) se Iščejo kupci ali odjemalci Učene.'
Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Suklje, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 2.	9250
Cettc maftm cjlofom *
žem&va, dopisovanja.
ter oglati trgovskega, reklamnega
aH posredovalnega anačaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, Je plačati ie pristojbino Z— Din. PrU stojbine Je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11 ML — Telefon številka 2492. 3492
•Vos/ore malih oglasov
dobite takoj po izida lista 9 podružnicah 9 Jutra* 9 •Moribma, 9 Celju, 9 Afovem me«««, 0 ^SrhcvJjah in no {Jesenicah, ki sprejemajo
tudi naročila na male oglase in inserate.

Trg. učenca
iki Ima S meščanski JoB lin veselje d« trgovine — »prejmeim v trgovino meža-:aega blaga. Ponudbe oa o^la«. oddelek »Jutrac pod »Hrana in stanovanje v kMr.	33960-1
Učenca
počenega, pridnega, krepkega in zdravega, dobrega računarja, sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponndbe aa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zdrav učenec«. 91943-1
Plačilno natakarico
8 prvovrstnimi Izpričevali. z znanjem nem-iikega Jezika, energično, zanesljivo ter kavcije zmožno, sprejme večji laotel na Gorenjskem. Istotam sprejmemo pod-natakarico, pošteno in zanesljivo, dobro moč, proti takojšnjemu nastopu. Predstaviti se Je osebno. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac.
32138-1
a

Zastopnika
dobra uvedenega, za Slovenije takoj sprejme tovarna mo&kih in otroških kap. — Ponudbe prosimo na Društvo industrijcev in veletr-govcev, Ljubljana, Gregorčičeva 27.	82346-3

Za ponavljalne izpite
v francoščini in nemščini
pripravljam dijake (inje). — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Enači« »Strokoma učiteljica«. 27351-4
Camerniikova šoferska šola
L}nbl]ana, Dunajska e. 36 (Jogo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, koneesijoniraaa Prospekt 12 zastonj — pt Site ponj!	851
Učenca (ko)
pridnega ln poštenih staršev, sprejme boljša špecerijska in delikatesna trgovina v LJubljani. Vsa oskrba pri starših. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
32131-1
Tajnika
(posebnega išče snujoča m organizacija prevoznikov s tovornimi avtomobili. Plača po dogovora. Ponudbe na naslov: M. Cesar. Miklošičema eesta štev. 4.
82116-1
Žagarja
n venecijanko na elA-irični ptgOTi rabim. Nastop službe lahko takoj. Vprašati pri Jo«. Puncer, Laško.	320184
Služkinjo
prida« in pošteno ter hitro pri dem išče slovenska uradniška družina z dvema otrokoma za kuho in drnga hišna dela. Plača 350 Din, nastop takoj. Ponndbe na naslov: Nada Tič, Topusko, Hrvatska.
31994-1
Vajenko
«rejy šivilja M. RaMč. •Ijnbljana, Bičevje 22.
3197&4
Fotograf, vajenca
sorejme takoj Hugon Hib-f pt, fotograf, Ljubljana, St. Petra eesta št«v. 35.
31883-1
Natakarico
»eSSo stav. in nemškega 3«z3ca. ter nao^Sno kavcije, sprejmem takoj. Jesenice-<?->va 65.	82348-1
Plačilno natakarico
samostojno m pridno, vajeno boljše restavracije — sprejmem takoj. Naslov v »gla^n-em oddelku »Jntra«.
32273-1
Deklico
W —K let staro sprejme v rtv.ibo Prane Kregar, VHS-rje 87.	82965-1
Brivskega vajenca
ep ejme Hinfco Dolenc, Poljaka cesta »1. 31619-1
Mizar, pomočnika
rr. orjenega v pohištvenem in stavbnem deln, sprejme J.-ikob Novak, Zbilje št. 38 pri Medvodah. 32094-1
Pek. pomočnika
mlajšega, ki bi obenem raz-»Ktšal tudi pecivo, sprejme takoj Franc Presterl. pekam«, Jesenice 2. 32946-1
Vajenca
•s soboslikarstvo in ple-sk.iTstvo, do 15 let starega, s hrano m stanovanjem v h-iši sprejme takoj Stanko Wind«cbnnrer, Zagorje ob Savi.	31001-1
Slikarskega učenca
nstdarjenega sprejme takoj deležnik, dekor, slikar, iP-edovičeva nlica št. 11 — Moste pri Ljubljani. 32292-1
Pek. pomočnika
»prejme pekarna K r a n s. Rogatec.	32284-1
Postrežnico
■» bližini obrtne šole sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddeikn »Jutra«. 32309-1
Postrežnico
enrejmem v Korjrtkovi ni. 33.	32307-1
Skladiščnika
absolutno treznega, z nt-a j en nemščine in lepo pisavo, sprejme tovarna. Po-midbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen delavec«.	32316-1
Spretno Šiviljo
»iiožno konfefcciskega dela e, rejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.
33318-1
T4*t}ws4ii potniki
Fiksum In provizijo
sodimo potnikom ca obisk privatnih strank za Ljubljano ia okolico, ter eelo Di-avsko banovino. Ponndbe nai oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«.	27662-5
Koncestoobaaa
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska e.
12. Zahtevajte informacije.
80616-4

2 moški kolesi
poceni naprodaj v gradero-
bi pri Figovcn. 32267-11
Kupim
Suhe gobe
kupuje po najvišji ceni tvrdka Peter Setana, Radeče. Ponudite po vzorčeno 231
Oleandre
kupim. Skrabčeva nlica R.
32276-7
Vinsko sesalko
kompletno, dobro ohranjeno kupim. — Ponndbe na poštni predal 85, Ljubljana 32251-7
Registrlr. blagajno
»Natkmal« že rabljeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 1891«.	32285-7
Vrtne zaldop. stole
dobro ohranjene knpim. — Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«.	32300-7

Vzgojiteljica
is boljše rodbine, z večletno prakso in perfektnim znanjem nemščine, srbohrv. ter slovenščine, irvežba-na v vsakovrstnem šivanju in ročnih delih, želi mesto za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubim otroke«. 32239-2
Mlad trg. pomočnik
pošten rn dober prodajalec želi mesto v špecerijski ali mešani trgovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.
S2229-2
Trg. pomočnica
meš. stroke, starejša moč, želi službe takoj ali pozneje. Cenj. vprašanja poslati oa ogl. odd. Jutra pod šifro »Mešana stroka« 82022-2
Pekovski pomočnik
prvovrsten v vseh panogah stroke, išče mesto za takoj ali po dogovoru. — Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.	82011-2
Mlad fant
bivši orožnik, vesten, zmožen tudi pisarniških poslov, išče mesto skladiščnika, sluge, nočnega čuvaja ali podobno. Mesečni zahtevki 400 Din. Nastopi najraje takoj ali pozneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31998-2
Trgovec
dober organizator, cmo£en kavcije, išče zaupno mesto Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sigurna eksistenca«.
31841-2
Natakarica
Celi premeniti služfbo — najraje v Ljubljani. Ponudbe pod šitro »Resna ia poštena št. 125«.	32277-2
DekHca
22 let, zdrava la močna, se ieH isučiti r trgovini. Naslov: Smuč, Medve-diea — Turjak. 32241-2
300 Din dobi
kdor preskrbi simpatični gospodični dobro in stalno službo blagajničarke, ali primera« mesto v pisarni. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nagrada«.
32240-2
Službo šoferja
S&fiffl po dogovora. Naslov v oglasnem oddelku Jntra.
S2382-2
Mesto točflca
r Ljubljani ali okolici želi moški srednja let. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« ?od mačko »Treizen točilec«.
Lesni manfpulant
ozir. prejemale« lesa, vajen tudi v pisarni, Sče primerno službo. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro mManipulsmt«.	32304-2
Lepo posestvo
z vsemi gospodarskimi poslopji, poljem, travniki in lepimi gozdovi, vse v ravnini, v lepem kraju Gorenjske, ob glavni cesti med Ra dovljico ln Brezjaml, prodam. Martin Mle-kuš, Sp. Otok 10, Ra dovljlca.	32189-20
1-nadstropno hišo
v kateri je gostilna in trgovina, v prometnem kra ju, prodam. Bernard Potočnik, trgovina tn gos-til na, Krnica, pošta Gorje, postaja Bled. 82002-20
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1 214-20
Lepo posestvo
i dobro idočo gostiln« m deželi, 18 oralov posestva, lepo poslopje, prodam vsem inventarjem, ali pa zamenjam za privat. hišo. Ponndbe pod »Redka prilika« na podružnico »Jutra« Celju.	81740-20
Služkinja
starosti, precej vajena kuhanja in vseh hišnih del, želi primerno službo na Kranjskem, posebno na Gorenjskem. Ker je vajena vsakega dela, gre tudi k kmečki hiši. Naslov pri podružnici »Jutra« Mariboru.	32323-2
»1»
Vrtne zaklop. stole
prodaja pisarna Tribuč na Glinoah — telefon 2605.
80596-6
Puhasto perje
čisto, čohano, kg po Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto bel« gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 2-50 Din razpošilja po pošt. povzetju L. BR0Z0VIC, ZAGREB, Ilica 82.	22-6
Železen dimnik
premer 500 mm, z železnimi vrvmi in vijaki proda Tovarna žebljev v Tacnu.
S1850-?
Oig Iti 2 ročni diri
proda Frane Kožar, bdelo-vatelj v-oe v Domžalah.
32254-6
Krasne starine
v obliki pohištva ter porcelan proda Sorišak, Vransko pri Celju.	32348-6
Kozarce
wt vterfiavanje sadja hj so-
čSvja, -1 % 1 vsebine, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 82299-6
Ostrešje
8 V 6 veliko, dobro ohranjeno po nizki ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "32298-6
Metvrn**
Avtobus
znamke Fiat 507 — 16-sedežem, malo rabljen, v zelo dobrem stanju radi nabave večjega, ugodno prodam. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Avtobus n«.	32026-10
Motor s prikolico
znamke B. M. W., 750 ecm Šport, v najboljšem stanju po ngodni eeni prodam. — Poizve se v Sok-olskem do mu v Gaberju pri Celju.
3223140
Wanderer limuzino
malo, štirisedežno, prodam ali zamenjam * več-\in vozom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31868-10
»Buick« avtomobil
odprt, petsedežen, izredno dobro ohranjen po nizki ceni naprodaj. — Pojasnila daje American Motors Ltd.. Dunajska 9.	31718-10
Gospodična
ki bi se rada posvetila zo-botebniki, išče brezplačno mesto praktikant-inj-e v kakem zobnem ateljeju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32255-2
Sedmošolec
prosi kakršnokoli zaposlitev. Mair, Florijanska 21.
32257-2
Mesarski pomočnik
trezen in zanesljiv, z znanjem slovenščine, srbohrv. in nemščine, išče službo — tudi kot sluga. Ponudbe prosi na naslov: Scnrodt. Zagreb, Lenucijeva štev. 33 32249-2
Šivilja
izurjena v izdelavi finih oblek in perila, gre šivat-na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32256-2
Kontrabasist
nota!en — išče nameščenje pri kaki kapeli ali orkestru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Natančen«.
32258-2
Dekle
pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih d-el ter kuhe, želi službo i 1. avgustom. Gre tudi kot gospodinja ali sobarica. Ponudbe pod šifro »Karkoli« na oglasni •oddelek »Jutra«.
2 avtomobila
malo rabljera, osebni Fiat in tovorni Ford, po ugodni ceni prodam radi bolezni. Ponudbe na podrn-ž. Jutra v Maribora pod šifro »Priložnost«.	31838-10
Motorno kolo
dobro ohranjeno kupim — oziroma zamenjam za moko. — Ponndbe z navedbo znamke in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Motor«.	32250-10
Avto »Fiat« 501
štirisedeften, spremenjen v poltovornega, v najboljšem stanju ngodno pToda-m. — Ponndbe pod »Takse prost« na oglasni oddelek »Jntra« 32278-10
Motorno kolo
dobro ohranjeno poceni proda Sebenik, Knezova nI. št. 28, Ljubljana. 32306-10
Enonadstropno hišo
novejšo, z več stanovanji, pripravno za obrt, proda Golobar Ivan, Smartno-Litija.	91911-20
Gostilniško posestvo
v okolici Kranja vzamem v najem, event. kupim. — Naslov v oglasnem oddelku 32270-2 »Jutra«.	33302-20
Novo hišo
lep« tn veliko, vUi podobno, ▼ najlepšem kraju Slovenske Bistrice na Štajerskem, ki ima 10 najemnikov, t vodovodom, kletjo, 1 oralom vrta, raznovrstnim sadnim drevjem in vinsko trto, čez 2 orala njiv pri mestu, ter ■ pohištvom — prikladno za vpokojenca »11 duhovnika, ker je tik cerkve, ali pa Amerikanca — poceni proda Ivan Lender, Slovenska Bistrica. 31697-30
Posestvo
obstoječe h enonadstropne hiše, velikega hleva, kozolca, drvarnice in 2 lepih sad-omosnilkov, vsega sku pa j 45—50 oralov, v leto-viščnem kraju poleg Rimskih toplic prodam, z ali brez -prevžitka. Informacije daje g. Franc Dernovšek, Ogeče — Rimske toplice.
32244-20
Majhno posestvo
v Zavrču pri Ptuju oddam takoj v najem, ali poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32303-20
Vilo - hišo
tudi starejšo stavbo, kjerkoli v mestu ali neposredni ibližini, v ceni od 300.000 do 500.000 Din kupim. Ponudbe z navedbo donosa, cene in kraja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »(Plačam takoj«. 32312-20
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenah
Čeme — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 8.
77
Razno pohištvo
rabljeno, a dobro ohranjeno poceni proda Stark, Gorupova ulica štev. 16.
S191042
Spalnica
svetla	m lepa, dobro ohranjena	naprodaj na Miklošičevi	cesti 28, pritličje — levo.	32305-12
VreAiUna,
Sirota
bi dala za svojo W dni staro punčko — samo dobri družini. Berginc, Štu-dentovska 18. 3229144
Majhen trg. lokal
oib Miklošičevi cesti oddamo s 1. avgustom. Pojasnila daje Zadružna banka 31968-19
Lokal
ob cesti odda v najem Pe-
trič, Dunajska cesta št. 31 3227149
Manjši lokal
za pisarno išče Fischer, hotel »Slon«.	32280-19
Srednje velik mlin
z nekaj posestva in stanovanjem vzamem takoj v najem. Vpraša se v oglas, odd. »Jutra«. 3200947
Šiirisob. stanovanje
t vsemi pritiklinami, po možnosti v eentru mesta išče s 1. avgustom mirna stranka. Ponudba pod šifro »Hitro« na oglasni oddelek »Jutra«.	82281-31
Stanovanje
8 sob, kabineta, kuhinje ki
pritiklin, pritlično, v eentru mesta išče družina bres otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32311-21
Stanovanje
z velikim vrtom oddam brezplačno oa Opekarski e. št. 32.	32266-17
Pozor!
V OKOLICI MARIBORA
oddam ■ -15. julijem aH 1. avgustom krasno stanovanje velike »obe in kuhinje, z elektrik«, vodovodom in vrtom za 400 Din tistemu; ki mi plača pol leta naprej Stanovanj« je pritlično. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	82322-21
Mirno sobo
Stole in zračno, blizu gi. kolodvora in Tabora oddam takoj stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 81905-23
D. Stankovi<5
Prijetno ianenaden, »e ker
najsrčneje zahvaljujem, v najkrajšem času željno pričakujoč kaj obširnejšega. — Očitek neopravičen, ker eem se z uprav težkim srcem striktno držal izražene želje, ob neprestanem upanjn . . . Nepozabni obilico vročft p .. .. pošilja Ivo.	82297-31
Ženitve In poroke
posreduje najbolj vestno in dhkrgtoe koncesijooi rani Zavod ta sklepanje zakonov »Rezor«, Zagreb, pošta S. Informacije in prospekte pošilja proti vposla-oi poštni scamki sa 10 Din 213-24
_Posestnik
trgovske hiše v Maribor*. 32 let star, dobrega značaja in soliden, želi poznanstvo z d« 26 let staro gospodično, ki govori nemšk« in ima nekaj premoženja. Dopise pod »Resničnost« po možnosti • slik« oa podruJ-iboru.
trio« »Jutra« ▼ Maril
27090-84
Opremljeno sobo
zračno ki robo, s poseb nim vhodom oddam tovarišu učitelju sa čas počitniških tečajev v Ljubljani. Cesta oa Rožnik štev. 47.
32085-23
Prijatelja
55—88 let starega tnteN-genta, samca ali vdoea, za skupne faprebod« išče starejša dama. Neanonimne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Privatna uradnica«.	3K53-34
Kot sostanovalca
sprejmem takoj ali • 15. julijem preprostega gospoda. Hrana in stanovanje tedensko 150 Din. — Restavracija »Soča«, 8v. Petra eesta 3.	31777-23
Gospoda
sprejmem -takoj na stanovanj« sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
82252-28
Sobo ▼ Koleziji
oddam 4 aH 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	81976-23
V lepo sobo
sprejro em -1 aH 2 boljR gospodični. Drage ugodnor sti po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
82268-23
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom ta elektriko, v eentru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra«. S2275-23
Sobo z 2 posteljama
pri univerzi oddam. Poizve se v trafiki v Vegovi ulici št. 2.	82272-2S
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje na Krekovem trgu 4. 82296-23
Sobo
9 poMtmim "vtw>dofli, w Mižim pošte iščem sa tafcoj. Prrcradbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Salon Mila«.	82294-28
Sobo
išče ■ 1. septembrom nBHe-
ljica meščanske šole. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«.
32293-28
Opremljeno sobo
posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	82290-28
Veliko sobo
lep« opremljeno, čist« hi solnčno, s posebnim vbodom, v sredini mesta oddam s 15. ali pozneje dvema stalnima osebama — ali sprejmem 1 sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	82295-23
Lepo sobo
vhodom iz stopnji« takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32287-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Juta«. 32315-23
Prazno sobo
veliko, takoj oddam v Kri-
ževniški ulici 7/tT. 32313-23
Mizarsko koncesijo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3226147
1 vagon kostanjevih drogov
v dolžini 9 in pol metrov prodam. Ponudbe na naslov: Anton Rupena, Mirna peč.	32027-15
fUmevanja
Stanovanje
3 aH 2 velikih sob, kabineta aH predsobe ter pritiklin išče boljša stranka s 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »September«. 31942-21
Trisob. stanovanje
s pritiklinami, lepo in solnčno. oddam 8 L avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26309-23
Dvosob. stanovanje
oddam s 1. avgustom. Poizve se na Vodovodni cesti št. 36.	82310-31
Zračno sobo
lepo opremljeno, z elektriko in parketom takoj oddam v Dvofakovi ul. 3/ITI. levo.	32308-23
Sostanovalca
sprejmem na stanovanje v Židovski ulici štev. 6/T — e 15. julijem. 33319-23
Sobo
oddam tako] go®podfl!nl. — Naslov v oglasnem oddelku i»Jntra«.	S23-->1-?3
Prvovrsten deški počitniški dom
Sauerbrunn v Burgenlandn.
Razpolaga z lastnim posestvom, obalno kopeljo, nogometnim in teniškim prostorom. Akademsko naobTaže-ni dvomi vodja (Hofmei-sterl. —• Dnevno 5 izbornih obedov za 10 S. Bartnik, Wien IH., Hauptstrasse 76 Tel. 18-4-56.	82247-38
Hvpiri
V pričakovanju
Sestanek v torek 14. t. m. -ob 17. uri pred kino Matica. Znak: Vaše pismo v roki!	32269-24
Železničar
(d znanja t goopodSfo«,
ki Ima stanovanje. Ločenke niso izključene. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 32289-24
Damo
lep« sananjosti, <H*ttngnl-
rano, diskretn-o, želi spoznati v svrho ožjega prijateljstva prvovrstno srtmrao tujeCj najboljših let. Stroga diskreeija zajamčena. — Neanonimne dopise z dobro slik« poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod »1001«.
82317-34
6.
»oje, m fcJervattl Saj J« v duH vs« lep« od
Tebe!	32320-24
Senitve
Mlada gospodična
ki ima nekaj kapitala, gospodinjsko naobražena, čiste preteklosti in lepe zunanjosti, se želi poročiti z g. drž. uslužbencem aH kakim obrtnikom, 30—56 let starim. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča v zakonu«. 32263-25
Mlada gospodična
z nekaj premoženja in gospodinjsko izobražena ter lepe postave, želi poročiti drž. železničarja aH kakega drugega drž. uslužbenca starega 24—30 let. Ponudbe »a oglas, oddelek Jutra pod »fir-ečen in ve*el zakon«.	32262-25
Samostojen obrtnik
dobro idočo obrtjo, se žeii poročiti z boljšo žensko, srednjih let, ki ima nekaj prihrankov. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«.
82324-25
\4 A žo^Jk^Aai
Kratek klavir
prvovrstne znamke, z lahko in precizno mehaniko, v prav dobrem stanju kupim ali zamenjam za črn pianino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Konservatoristka«.
91902-26
Sit^Ui
Albanske pse brake
krasne, čiste pasme, tri mesece stare po nizki ceni proda posestnik Anton Cempre, Dolenji Logatec.
31871-27
Vrtalni stroj
rabljen, dobro ohranjen, ta
2 primeža
dota« ohranjena kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	31995-12
Glavič Stanka
pozivam, da m takoj xgla-si, sicer ga predam poli-cijL Glavič, iena in otroci 81651-31
Izjava
Za dolgove, tu ali v Mokronogu, ki bi jih napravil moj sin Ferdo, nisem plačnica. Josipi na Grabrijan, Ljubljana, Krak-ov&ka ulica št. 10.	32288-31

Iz Ljubljane
do Škofljice
Je Hh doe 11. julija, med 15. in 16. sr« iz avtobusa
izgubljena obleka
Najditelj naj J« proti nagradi odda v gostilni pri Cežnovarju.	82274-28
Kolesna kapa
avtomobila
»Whippetc, je bita izgubljena dne 11. t. m. od glavnega kolodvora po Bleiw«isovi eesti, do pivovarne »Union«. P-ošten najditelj saj j« proti nagradi vrne avtofavoščku št. 33.	32259-28
Slabi zobje
kvarijo najlepši obraz. Neprijeten dnh ost je zoprn. Obe hibi odstranite i vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8"—. Chlorodont-Ščetka ta otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepili) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvomice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor.
8
Telefon 2059
^% Premog wS suha drva
Pogačnik, Bohoričeva K.
Pristni naravni
malinovec
dobite pri
L0VR0 SEBENIK
kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezova ulica 28. 249
Srebrne krone staro zlato in srebro
kopaj« Rafinerij* dragih
kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 88, vhod is Vido vdan ske sest«, pri gostilni Mo
Jtna.
70
Orahol
rjavo orehovo olje »RAVE«
»roti opeklinam ta n do jivanje sdrave zagorele polti.	8385
Ženske 41 ■|a ne togujte
ako vsa Izostane perioda! N« imejte strahu! Pišite nam sam« in mi vam pošljemo od tisoč dam stalno z veseljem in sigurnostjo uporabljani
Periodolin
in tekom ene ure boste rešeni vseh skrbi ki strahu! Nikak« razočaranje — kot mnogi tisoči drugih dam, boste tudi vi sadovoljni. Overovljeno ta zajamčeno neškodljivo nikdar odpovedujoče sredstvo za 90 Din, ca močne na ture in v zastarelih slučajih močnejši periodolin ca 150 ta 180 Din. Izključna razpo-šiljatev pe laboratorija W. H. OLXVIDT, Praga-Vršovics XIII.
Ruska 12, V.
Pošt. pred. IS.
Za orožne vaje
Vam nudi najugodneje unl-formske potrebščine, kakor sablje, opasače, epolete, čepice Itd. A. K a s s 1 g v Ljubljani. Židovska ul. 7.
822
Nafnove!« atuStaska pa tetna železna cd« praktična složljjva postelU- • tapectranim' madracom —
EraKtičM ta vsaka bila, otele, ca" patujuč« o»o-be tn nočne službe.. Sta* ne Dia' 3M.—. Razpoii. Ijam poitom ia železni com po povzetja^'
Moderne zoie
raznih oblikah, kak«r vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno p« solidnih cenah izvršuje po naročilu Rudolf Sever, Marijin trg 2.	221-30
Modroce
v rime, h &frQt, doSm Na 240 Din, zloSjive
po	_
MStelje, posteljne ode, iimo ta blage sa preobl ko pohištva najceneje nn-Marijin 180-30
Št
di Rudolf 8ever, »rg 2.
Mreže za postelje
izdeluje najceneje samo -tvrdka Pavel Strgulec, Gosposvetska cestk štev. 13 (Kolizej, poleg skladišča »Alko«). Sprejema tudi popravila.	31674-30
Jnf^muuij^
Preklic
jPrekKcujem kot neresnično vsebino svojega pisma, ki sem ga pisala g. Ivanu C. « njegovi soprogi. Obžalujem to svoje dejanje. F. T.
82260-31
Lesen« slaltaska patentna sel« praktična sloi-Ijiv« postela • tapecirani« madracom. — Stane
JPta 2M_
Poftfa PsTrtta, (totiela
•loiliiva praktična za t on ri ste; vojake ia za ferijaln« kolonije. Stane Dia J5#.—»
Lrefeitnfil praktika t« ležanie ia sedenje. Sta-■•Dia IM.-,
Po tem imam čisto to-hano perje k« po Dia 48— čisto belo igosic k« po Dia tM—- to čist. puh kf po Dia 259.—.
L. BROZOVlf, ZAGREB
Uca 82. m.
6.000.000
M/KAOhov ATA
BN\ SAMO
Sniie rmmaSajo kBco 'otročje grize, ekrlatice inidrn-gih smrtonosnih bolezni. One^ i se razmnožujejo |r nmazanih kotih, živijo, od nesnage, dražijo se z mikrobi, potem onesnažijo Tvojo hrano in običajno Te oknžijo. Čuvaj se teh ogabnih predhodnikov smrti. Škropi FHt.
Flit nbija nmhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, Ščurke in drogi mrčes ternjihova jajca. FK-tova para je mrčesu smrtonosna, a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi- Pazi na vojaka na rumeni k on vi s črnim robom.
Sk
ropi
FLIT

Ne kupuj konv, Ja niso plombiran.*-
Oglas! v »Jutru" imajo
siguren uspeh1
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaia za konzorcii >Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi X Ljubljani