Poštnina plačana v gotovini leto 1X11 Štev 49 V UuNJbdI. v četrteb 28. fem-uorlo 1929. C:.:a Oln 1. Izhaja vaak dan popoldne, IrrtemB nedelje kx praznike. — Inserati do 30 petit I Din 2L—«. do 100 rtet Din 250. večji taeerati petit rata Dio 4.—v Poptnt po dogovoru Inaeratiri daret poeebej. «3ovenski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 144,— Din, m inozemstvo 300.—. Din. Rokopisi se ne vračajo Naie telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. NaSe telefonske številke so: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Druga italijanska ekspedicija na severni tečaj Italija namerava skupno z Rusijo organizirati drugo polarno ekspedicijo, ki naj poišče ostanke Nobilovega zrakoplova - Ekspedicija bo krenila na pot začetkom maja — Rim, 28. februarja. Italija pripravlja pomožno ekspedicijo na Franc-Jožeiovo zemljo, s katero hoče ponoviti iskanje takozvane balonske skupine ponesrečenega Nobilovega poleta na severni tečaj. Kakor se izve, je bilo v razgovora z vodjo Krasinove ekspedicije profesorjem Sa-moflovičem že dogovorjeno, da bo ta pomožna ekspedicija organizirana skupno z Rusi in da bo odšla v maju na pot. Sodelovala bodo tudi letala, in kak^r se zatrjuje, je tudi znameniti ruski letalec Čuhnovski že zagotovil svoje sodelovanje. Potrebni kapital za to ekspedicijo bo zbran iz zasebnih virov. Za enkrat še ni gotovo, ali se bo ekspedicije udeležil tudi general No-bile, vendar pa je skoraj upravičena domneva, da Nobfle ne bo šel drugič v polarne kraje. Dvolična politika Bolgarije Zanimive informacije zagrebških »Novosti«. — V Pirotu se pogaja Bolgarija za sporazum, v Ženevi pa podpira akcijo make donstvujuščih. —- Zagreb. 2S. februarja. V zvezi s pofrajatnji v Pirotu objavljajo današnje »Novosti« daljšo informacijo pod naslovom »Bolgari v Pirotu in Bolgari v 2enevi«. List pravi med drugim: V trenutku, ko hočejo Madžari in Nemci sprožiti pred Društvom narodov vprašanje nacijaualnih manjšin, poskušajo Bolgari spraviti na dnevni red tudi vprašanje dozdevnih bolgarskih manjšin v Južni Srbiji. To najbolje ilustrira sestava bolgarske delegacije za Društvo narodov. Predsednik bolgarska delegacije ie zunanji minister Atanasije Burov, člani delegacije pa so predsednik makedonske parlamentarne skupine v Narodnem sobranju in bivši predsednik makedonskega komiteja Karandžulov, poslanec in pristaš Ljapčeve skupine Grigorije Vasi-5jev ter bivši zunanji minister Kalfov. V Ženevo pa ie poslala svojega zastopnika rudi makedonska revolucionarna organizacija sama in sicer dr. Konstantina Deniševa. ki le sorodnik člana bol-carske službene delegacije Grigorija ■Va sil jeva. Denišev ima nalogo pred Društveni narodov podpreti spomenico, ki je bila poslana tajništvu Društva narodov. V tej spomenici se razlaga položaj »manjšin« v Makedoniji in zahteva posebna komisija da bi na licu mesta proučila obstoječi položai in stanje -manjšin«. NadaJie zahteva, naj se tem ^manjšinam« v Makedoniji vrnejo vse šole in cerkve, ki so jih imele v času turškega gospodstva. Na koncu Se v spomenici zahteva, naj se pod zaščito Društva narodov vrnejo domov vsi begunci ter se jim zagotovi osebna in premoženjska varnost. Ta spomenica in sestava bolgarske delegacije ne moreta ugodno vplivati na razvoj od nase strani zaželienih normalnih in prijateljskih odnošajev z Bolgarijo.•■* »Na drugi strani«, nadaliujefo * Novosti«, »tudi misija generala VTVova ni primerna za pomirljivo akcijo, ker dela v prvi vrsti na to. da bi olajšal akcijo nezadovoljnih elementov na Bolgarskem, zlasti pa omogočil sodelovanje kosovskega nacionalnega komiteja z makedonskim komitejem pri spomladanski akciji proti Jugoslaviji. Popoln sporazum med Poljsko k Romunijo Uradni komunike o razgovorih povodom bivanja rumunskeg? zunanjega ministra v Varšavi. — Varšava, 28. februarja. Danes je bil objavljen naslednji komunike: Ru-cminskS zunanji minister Mironescn je imel za časa svojega bivanja v Varšavi več razgovorov s poljskim zunanjim ministrom Zaleskim ter je bil sprejet od predsednika republike maršala Pil-sudskega in ministrskega predssednika Bartla. V razgovorih, ki so se ob teh prilikah vršili, se je razpravljalo v glav- nem o vprašanjih, k: zadevajo obe državi ter je bil dosežen gle<3e njih popoln sporazum. Samo po sebi te umevno, da so dali razgovori državnikov povod za izmenjavo misli o vprašanjih splošne politike, ki nastajajo \z interesov obeh zavezn:ških držav. Tudi glede teh je bil dosežen popoln sporazum z ugotovitvi jo. da je treba nadaljevati delo za konsolidacijo miru. Italija, Društvo narodov in Locarno Senzacajanalen članek uglednega fašističnega voditelja. — Pojemajoč vpHv Društva narodov in locarnske politike. — Rim, 2S. febr. Velcko pozornost Je vzibudil današnji uvodnik ^Tribune« iz peresa znanega nacijonalista in Sina vrhovnega fašističnega sveta D*Avancatia, v katerem skuša dokazati, da so izgubili pakt Društva narodov, protivojna oogodba in locarnske pogodbe zaradi angleške politike v Evropi Vso veljavo. Fašistični voditelji jemlje nizozemsko objavo o tajnem vojaškem paktu med Francijo in Belgijo za povod, da daje Franciji. Belgiji in Angliji ostre lekcije Francija razpolaga baje z ogromno armado in izborno izso« larrm generalnim štabom ter se na vseh straneh pripravlja na vojno. Tre* ha si je samo poklicati v spomin, da je •v*Tijski ultimat Srbiji imel za prvo P dico vpad Nemčije v nevtralno >. Danes Belgija ni več nevtral* ■nveč zaveznica Francije. Pogod* bt ivezc se sklepajo v vedno več* h' -rrvilu, tako da bi bilo na mestu, fle ^ riti o paktu Društva narodov in Iocarnskih pogodbah. Vso odgovornost ** to situacijo nalaga DAvancati An* gliji, kateri očita, da je s tajno anglt* $ko«francosko mornariško pogodbo zs> tajila locarnski duh. Po teh izvajanjih sklepa D" Avancati. da mora biti Itafe ja za vsak primer pripravljena. Konferenca mednarodnega urada za delo — Beograd. 28 februarja. Za delegata na konferenci mednarodnega urada dela v Ženevi, Vi se bo sestala v početku maTca in na kateri se bo razpravljalo o revizij: konvencije o osenrurnem delavniku, o zaposlovanju otrok v industrijskih podjetjih m o konvenciji za izseljevanje in naseljevanje, U imenovan dr. Gjoka ČtirSn. Na rej konferenci se bo predvsem zahtevalo, naj se sprejrrre v komisijo, ki razpravlja o konvenciji za izseljevanje in naseljevanje, tudi fcgajGoflaA na£e držs\-c ali pa zastopnik kake druge države, k; ie na tem prav tako zainteresirana kakor naša država. Omejitev premeščanja učiteljev — Beograd, 38. februarja. Prosvetno mi* nistrstvo je izdalo vsem prosvetnim oddel* kom nalog, da se med šolskim letom ne srn*?jo premeščati učitelji niti kazenskim potom, niti na lastno prošnjo, ker je pre* mesčanje med šoKkim Tetom škodljivo za redni pouk. Pogajanja z Madžarsko — Beograd* 2-9. Ubruanja. Med naj o držav o m Madžarsko Š« Vrše pogajanja o uapopofrritvi obveznosti, ki izvirajo 'iz mirovne pogodbe. Predvsem se de'a na to, da bi Madžarska izpolnila svoje obveznosti glede razdelitve voznega parka bivših madžarskih železnic, ki ga je Madžarska i*3 podbsi trianonske posodile dolžna izročiti H3ši državi. Komis ja, ki se pogaja /a izpolnitev teh obveznosti, ima izdelati načrt zakon? o uredtvj ofrmejnh razmer ter o prometu med obran drŽavama. Anketa o odpiranju trgovin — Beograd« £S. februarja* V soboto dne - marca se sestane v Zagrebu anketa za rrouciiev revizvie uredba c delavnem času ter uredbe o odpiranju in zapiranju obratov. Te ankete se bodo udeležiti zastopniki vseh gospodarskih zborn'c v državi Beograjska trgovska zbornica bo poslala nanjo kot svojega delegata tainika Sveti« stara Marođ-'ća in dva člana uprave Tudi prihod ministra socialne politike dr. DrinkoviOa v Zagreb ie v zvezi s to konferenco Posojilo zagrebške občine Zagreb, 2$ februarja Kakor se zatrjuje, bo na prihodnji seji občinskega odbora predložen med drugim tudi predlog, da oa-:ame zagrebška mestna občina posojilo 50 milijonov Din na najnujnejše investicije. Posojilo bo najeto najbrže pri domačih denarnih zavodih, ki so že vsi obljubili svoje sodelovanje. Vprašanje rentnega davka — Beograd, 28 februarja Včeraj se je vršila v Jadransko-Podunavski banki konferenca za sto pik o v vseh bančnih udruženi, na kateri se je razpravljalo o rentnem davku. Predstavniki bančnih udruženj bedo sprejeti od finančnega ministra, ki mu bodo izročil' svoje zahteve. Krvava rodbinska drama v Taboru Tabor. 2$. februarja. Včeraj so našli petčlansko rodbiao kamnoseškega mojstra Antona Cfavataia iz Prčiča umorjeno. Tragedijo so odkrili Chvatakrvj delavci, lri so našli vrata stanovanja zaprta, tako da so morali s silo vdreti v stanovanje. V kuhinji so naSi na postelji tri otroke v starosti 4. 8 in ° let, v rtranski sobi na oba zakonca v krvi. Dva otroka sta kazala še znate življenja, vendar ste med prevozom v bomico umrla. V stanovanju so naSUi Chvatafovo pismo, v katerem sporoča, da odhaja prostovoljno iz žfvljenja ker ne trore rmagovati finančnih bremen Strahovit glad na Kitajskem — Pek!ng, 2S. februarja Ancieski misi-jonatr Rravsid poroča, da je v njegovem službenem področju v Mongoliji doslci tmtrki ne d en m lij on 1'udi od Is kote, po* rirlijona se jih je razbeža'o, dočj-n srori izmed ostalega prebivalstva ie dvema milijonoma stat od gladu, Trgovska pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo Reichstag je sinoči po kratki debati odobril dodatek k netnflco jugoslovenski trgovinski pogodbi. — Berlin, 38. februarja. Reicbstag je snoči po zelo viharni debati ratificiral dodatek k neiiiško-jugoslovenski trgovinski pogodbi. V debati so nemški na-cijonalci, agrarci in bavarski klerikalci najbolj kritizirali znižanje uvozne carine na koruzo, češ da ie s tem ogroženo nemško poljedelstvo. Poljedelski mini- ster dr. Friedrich je v od«ovoru zavračal očitke ter poudarjal, da je bila pogodba sklenjena v najtesnejšem sporazumu s r>oIjedcLsk;mi strokovnjaki in z zvtzo poljedelskih društev. Z 250 glasovi proti 137 je Reichstag pozno zvečer pogodbo odobril. Zanimivi poskusi z zračnimi vlaki Garnitura treh letal, od katerih ima motor samo prvo. — Strokovnjaki se nadejajo ogromnega razmaha zračnega prometa. — Cassel, 2$. februarja. Tukajšnja tovarna letal Casseler Raaf - Katzenstein-uerke je izvršila zelo zanimive letaisk* poskuse. V letalskih kirogih že delj Časa rarmišljajo, aH se ne bi dali v zračnem prometu uvesti nekaki zračni vlaki, ki bi slično kakor pri železnici imeli do več vozov in ki bi ta^o omogočila prevoz večjega števila potnikov. Zgradba velikih letal se je izkazala za neradjonalno in predrago Poskus, ki ga je fzvršila omeniena tvrdka. :e obstojal v tem. da so večjemu potniškemu letalu z izredno močnimi motoTji priključili dvoje letal brez motoriev. Ta garnitura. Id je predstavljala neke vrste efcsprtsn? zračni vlak. se je nato dvignila v zzak. Start se je irvrii] bre* \ *akih težkoč. V letalih brez motorja ie bil po en pomožni plot, Jtf Je na zavojih m pri drugi U manevrih upravlja] brezmotomo letajo. V vifin! 450 m so nato brezmotorna leta'a drugo za drugim odklopih, tako da so se sama v poševnem poletu spustila na tla. Oboje letal je prrvtaJo brez težkoč. Po%ku*. se je tako popomoma posrečfl. Leta'skt strokovnjaki bodo v bh-fnjRi dneh. Čim ho dopuščalo vreme, izvrSK sWen noJzku* na daljši progi. Ce se bo posrečil tudi ta. bodo začeli v Nemčiji na vseh zračnih proga h uvajati slične zračne vlake. To bo t veHta meri pospešilo razvoj zračnega prometa. Po toplem vremenu pohleven mraz V območju ljubljanske železniške direkcije je promet že normalen, v območju zagrebške pa še znatno omejen. — Led na rekah se hitro taja. Ljubljaua. 28. februarja. Po topleni užnem vremenu zadnje Štiri dni je davi nastopilo znova mrzlo vreme. Temperatura j» v Sloveniji znova padla pod ničlo, razun ua Gorenjskem, kjer j*> bilo &* toplo. V Bohinjski BUtrici so imeli -r 4 stopinje C. Tudi na Jp^enicab, v Tržiču in Kamniku je biJo toplo. V zapadnih, južnih, vzhodnih m severnih krajih Slovenije je temperatura varirala med — 1 C do — 5 C. ponovi }*> zač?l pihati mrzel *e-ver, ki je prinesel v Slovenijo nov pohleven mraz- Na Kraisu jp zarHa pihati močna burja. Položaj na železnicah v Sloveniji :« ne-izpremenjen. plazovi se dopoldne niso nikjer pojavili. Proge *o vse očistvne plazov ter se od včeraj vrsi ua glavni progi Ljubljena - Maribor red^u promet po obeh tirih. Vlaki prihaja'o v Ljubljano re-ino ali l n^s^iatnirai zamudami. Noćni tržaški brzo-vlak je prispe! v Ljubljano točno, dofiai jo imel ijuna>lij 20 mi aut zimudr. Tu*ii SOE iz Milajja je prispel to*"no. OSE u Beo-gTada je davi imel tri ure. snovni beograjski brzovbli 1 uro. jutranji pa Oft minut zamude. Tovorni promet v območju ljubljanske železniške direkcije ie normalen. V območju zagrebške direkcij* je se vedno uki njen ves promet ua liski procri med posta jama Plaški in Knin. Omp'en je tovorni promet na progi Karlovac - Sušak - Reka. kakor tudi na progi Ogulin - plaski. Na obeh progah sprejemalo za prevoz le ziv-ljenake potrebščine, ambalaže za te, iivino, premog in drva za kurjavo v vagonskih tovorih, ekspresne in brzovozne pošiljke vs^h vrst bla^a se sprejemalo le do najvišje teže 100 kg na en tovorni list. Tudi na ostalih progah zagrebške direki-i.-e je tovorni promet še ome-fcii. Vodno stanje rek v ljubljanski oblasti je splošno normalno. Sava je davi pri Krškem dosegla 0, to je svoje normalno stanje- Ledene plošče so izginile tako na Savi, kakor tudi na Krki pri Krški vasi. Savinja Se vedno narašča in j« poma ledu. V bližini Rimskih Toplic so včeraj debele ledene plošče podrle no v iesen občinski rooxt Pri Laškem je led prelomil vodokaz ter «/a odnesel tako, da je opazovanje vodnega *\z-nja nemogoče. Savinja je narasla do 160 <-m. Natadno stanje S»vinje pri Laikom o ■'-SO cm* v Času visokih voda pa doseže 3 in. Ljubljanica j> povsem normalna. N>varnost poplav je danes odstranjena. Naraščajoča nevarnost poplav — Beograd, 28. februarja. Dane«; je ra-čdo z malim; izjemami po vsej državi snežiti m deževati. To ie nevarnost poplav re!o povečalo, ker se ie priče' sne« h tret-se to?>iti. Merodajni krogi so zaradi tetu ukreni? vse potretao, da se preorečf katastrof a'n? "poplave. Vojni rrrimster ie odredi?. d3 ^e od^o*!jejo m \ *a ozro/ena mesta rose*^tie kombinirane čete, Kj bodo tam. kjer je nevarnost največja, zgradile nasipe hi druze varnostne naprave. Tale oddelki so bili tekom dajnangega djne odposlani v okolico Broda, Jasenovca, Siska in Zasrreba. Delali bodo pod nadzorstvom voJaS&b strokovnjakov. PtaanCno ministrstvo je odobrijo izredne kredite. SreMc} po-glavarii 50 dobili oalog, da strogo zahra-nijo p-rebivaJstvu prehod preko zamrEnje-nfc rek, ker je nevarnost, da led perpust. io se zgode nesreče. Ledene gore na Dunavu Bukarešta. 28. februarja. pri 2ele*nth vratih je nastala »krajno kritična situacija. Ker se je zae>l led v gornjem toku Donava precej naglo topili, so se nakopičile pri 2e!eznib vratih tako ogromne mase ledu, da pa tri mosroee razbiti. Ledene gore, ki so se nakupičile pri Železnih vratih, do«<-gazo iiientom^ viSino do 4). Efekti: Celjska 158 den.. Lubljan^Ua Kreditna J25 den, Prastediona 990 den.. Kreditni zavod 175 en., Sitrojne 68 taklj., \'evče 120 den.. Stavbna 50 den . fte*ir U!a /ito. ker nknarno dovolj dobrih in jeva, Rudolf štrajher in Rinaldo Cucato. Vsi ti so prejeli odhodno spričevalo, ki jim nadomešča dokaz o pravilnem dovrše* nju učne dobe (učno spričevalo oz. pomoč* niški izipit) in daje pravico do nastopa m samostojnega izvrševanja obrti, ako so iz* polnjene sploSne zakonite zahteve in se obenem izkaže enoletna uporaba kot po* močnik ozir. kot tovarniški delavec. — Učenci so bržkone sami Ljubljen 5a* ni? sem vprašal ravnatelja g. Retsnerja. — E>a! Poleg njih imamo letos prvič tri učence z dežele, ki se šolajo na stroške oblastnega odbora. Odšla sva v pritlične prostore, kjer me je g. ravnatelj po hodnikih odpeljal v de* lavnico. Našla sva v njej tri učene«, od katerih je izjavil eden, da je iz Ribnico, po poklrcu pečar, drufja dva p«, rz Komen* de, po poklicu lončarja. — Kaj ste znali dosedaj? je vprašal g. Reisner učenca iz Ribnice sprein.h mojstrov te stroke. Mi imamo si* cer pečarje m lončarje, nimamo pa dobrih keramikov, ki bi imeli smisel za umetniško obliko raznih posod in vaz, za dekorativno ornaraentiko, »kratka za vse panoge umet* ■OSti ki posega-jo v njihovo stroko. Vsega tega jim navadni pečarji ne morejo dati, temveč jim je potreoma šola. Seveda jim je po dovršeni šoli potrebna praksa* ker jim da Šola samo soliden teoretični tn praktični temelj, ki jih usposablja, da se kasneje la* hko raarvijejo v čislane mojstre. Učni načrt je izdelalo ravnateljstvo po učnem načrtu keramične šole v Bechvnah na Češkem. Sol a Ima tri zaporedne letnike, v vsakem letniku po 50 učnih ur na teden. Za sprejem v prvi letnik se zahteva, da je učenec star 14 let in da je dovršil ljudsko Sodo. Na šoli poučujejo: učitelj g. Beran od Urada za pospeševanje obrti tehnično iz* vedibo predmetov, profesorji Tehnične sred* nje šole pa: Anton Gojmrr Kos dekorativ* no risanje, Kralj ornamentalno modeliranje, ZnkJaršič umetniško oblikoslovje, Kremen* sek fiziko, mineral'ogijo in kemijo, Volav* šek slovenščino, spfeje in državo znan stvo, predmetna učitelja Jurkovič srbohrvaščino in Lenarčič računstvo, suplent Kline knjigo* vodstvo. §ola ima letos v vseh treh letnikih osem učencev. Za več kot 10 učencev tudi ni pTO* •tora, ker delajo vsi trije letniki v eni in isti delavnici. Lani so absolvirali šoli prvi absolventi. Stanko Hauptman, Mara Jera* — Delati po kalupih iz Oeškega ali drugod kahle za peči —. Ali bi znali sami napraviti kalupe? — Ne! — Ali bi znali sami postaviti peč? — Tudi ne! — Vsega tega se boste naučili pri nas in še marsičesa, drugega Česa se učite sedaj? — Izdelovati kalupe. —. Kaj sta pa vidva znala dosedaj? — Kot lončarska pomočnika sva izdelo* vala posode, lonce, konjičke, petelinčke m druge take igrače. — Z okraski? — Ne, čisto navadno. — Kako, da sta spoznala, da je treba še kaj več znati? — Lani smo razstavili na velesejmu svo* je izdelke, a jih ljudje niso marali. Čeprav so bili naprodaj po 5 E>in komad. Pač pa so vsi spraševali po izdelkih keramične šo* le, četudi je stal komad 40 Din. — Ali ste izdelovali vse na roko? — Dal — Česa sta se že naučila pri nas? — Izdelovati kalupe m delati okraske. Oba lončarja sta pričela razkazovati posode, ki sta jih že sama izdelala. Bile so zelo lične, dasi zaenkrat še s prav preprostimi okr&ski. Lepo je bila izdelana posoda za mast. Oba lončarja sta z navdušenjem zatrjevala, da se jhna do zadnjega o tako umetniškem izdelovanju še sanjalo ni. —it. Naši dolgovi Franciji Ako bi morali plačevati dolgove Franciji v zlatu, bi se nas državni proračun obremeni! za stotine milijonov V beograjski >Poiitiki< je dr. M. Stojadi-nović objavil te dni svoja razmotrivanja o srbskih predvojnih dolgovih, o katerih srna tratio francoski lastniki papirjev, da se imajo plačati v zlatu in ne v papirnatih frankih. Tudi francoska vlada je tega mnenja. Ako bi Jugoslavija ne mogla izvršiti te svoje obveznosti, naj bi se po mnenju merodajnih francoskihkrogov sporazumela X lastniki teh papirjev. Ze leta 1898 se je osnoval v Franciji poseben odbor za obrambo pravic lastnikov srbskih državnih papirjev. Število lastnikov srbskih papirjev se je tedaj cenilo na 100.000. Zahteve po plačilu dolgov v zlatu ]e prejemala beograjska vlada že mnogo pred osnovanjem tega odbora, 2e 1. 1925 je francoska vlada zahtevala, naj se dolgovi plačajo v zlatu in ta zahteva se je pozneje neprestano ponavljala ter pričela postajati zelo energična v jeseni istega leti. Sporedno z zahtevami francoske vlade in protesti francoskih lastnikov obveznic so se pričeli ponavljati v posameznih francoskih listih Članki, katerih vsebina ni bila pisana v prijateljskem tonu. To vprašanje je postalo zlasti aktuelno v času podpisovanja franoosko-jugosloven-skega prijateljskega pakta. V novembru L 1927 je ob podpisu tega pakta zunanji minister dr. Marinković iztavil v imenu nase vlade, da se bo vprašanje srbskih predvojnih dolgov obravnavalo pri mednarodnem sodišču v Haagu. Obenem je povdaril, da proces ni brezpogojno potreben, ker bi se mogla poiskati poravnava direktno z lastniki obveznic. Zadeva ie vendar došh pred mednarodno sodišče v novembru 1. 1928. Zastopniki nase države so sodišču predložili spomenico, ki ga poziva, naj sklene, da je »francoska teza brez podlage«. Razprava v Haagu je bila odgođena do junija t 1. Ta odgoditev rešilve vprašanja, ki se vleče že fttiri leta, je povzročila, da eo se pojavili ponovni glasovi za sporazum brez procesa, ker odgovarja prijateljskim in zavezniškim odnošajem bolje sporazum kakor proces. Spor obstoja za naslednia srbska državna posojila v prvotni nominalni vrednosti: 4% iz 1. 1S95 v znesku 355.292.000 frankov, 5% ;z j. 1902 60,000.000 frankov, AH% H 1. 1906 95,000.000 frankov. 4H% iz L 1909 150.000.000, 5% \z \. 1913 250,000.000 frankov, skupaj 910,792.000 frankov. Njihova sedanja višina po doslej izvršenih amortizacijah masa 760,620.000 frankov. Če bi se ti dolgovi plačevaB v papirnatih frankih, bi znašala letna anuiteta 88,000.000 Din. Francoska zahteva pa stremi za tem, da bi se ta vsota, ako ne že takoj pa vsaj v teku gotovih povišala na petkratni znesek, t. I na 440.©OO.oOo Din na lete. Razpravljati je torej treba o razliki zadnjih dveh številk. Prt vojnem posojilu ere za razlike med 3.800,000.000 in 19.000,000.000 dinarjev. Pri predvoinem dolgu gre za to. lal bomo priznali kot kapital dolga 1.680,000.0000 aH 8.400,000.000 Din. Glede na kapital trs za milijarde, slede na letno izplačevanje pa za stotine milijonov, in sicer pri državnem proračunu, čegar letna pozicija za izplača* vanje državnih dolgov se je dvignila od 96,000.000 Din v 1. 1919 na 868.000.000 Din v 1. 1929, torej na desetkrat večji znesek. Zato ;e ureditev dolgov v Franciji ogromnega pomena za naše državne finance. •v C G * a v ^ fltiCM C C KIJ t C Nafbolgše najtrajnesje, sate 13 najcenejše! Tudi v Zasavju je zapihal jug Konec zime. — Ponesrečeni smučar. — Vahrazorjevi spomini na zime. — Plazovi. Sv. Matija se je letos poSteno rehabilitiral. Vsa čast in slava mu! Ko bi bil ta vremenski prerok še med živimi, bi mu šlo po pravici, da bi ca postavili na univerzi za doktorja in profesorja vremerK)-slovja, tako imenitno Je zlomil tilnik jto-z-nt in strupeni pošasti zim:. Kdo ve. Cikava je večja zasluga, sv. Jurija, ki je rešil samo eno devico požrešnih zob razdivja-nega zmaja aH pa letos sv. Matije, ki je rešil nevem koliko družin In dece rrrrrzo-van*a in drugih nadlog! Edirri, ki so se pričeli na Matijev dan ktsati, so na£ zimski športniki, ki imajo za svojega cehovskega patrona sv. Morica, kakor Je nedavno ugotovil »Slovenski Narod*. Ti se zdaj krernčio. ker ni ve^ Tolike za smuko. Pa se kljub močnemu Jugu tolažijo: «Nekaj centrmentrov prsiča na to podlago, pa bodo prišle zopet .u svetlega. Zdaj se vidi zelo 'epo tud: z manjšim daljnoe'ed^m. Opazuiemi o r.a:-1 lažje takoj po so!nčnem zahodu, će je ne- bo jasno. 19. marca zvečer ta jvlb'iza Venera stalnici 15 v sozvezdjj Ovna, kj ja zvezda 6. trvezdnt velikosti. Natura je v eorvezd,« Streha in ae vidi ▼ drogi polovici n.it. ker vzhaja okrog 2. zjutraj. Tras se zdaj ne vidi, ker je preblizu solnca, s katerim bo 28. marca v kenjnak cu. Nest«i je v jkn^tdjsj Lewi in ss vidi samo x \-vim daljnogledom. Lega zv>^rtt,ega firmam^ii-i z*^e4k->m marca ob 22, sredi ir.jrna ob 21 in kon^m marca ob 20; n* aeverovzhoitj vzhaja Lira, dalje proti vzhodu HerkuW in Krona, nad njima Bootes, na ;ugovzhcviu §t0je Devica, Caia in Gavran, na ju^u te razprostira tik nad obzorjem veliko sozve&l.« Hvdre, nad njim je Ler, zenitu se pa pn bližu> Veliki voz, na jugozapadu s« LVi obzorja Veliki pes, nad njim sta Rak m Dvojčki, na zapadu tik nad obzorjem stojita Orkm in Bik, na severotapadu ^:t Kofijal In perzeus, tik nad ubsorjetn p« Kaasi-opea, na severu se vidi Zapheu* In Zmaj. železnica Koledar Danes: Četrtek, 2* februarja 1929: katoličani: 15. februarja. Današnje prireditve. Drama: -Utopljenca* Kino Matica: «Rdečf vihar. Wno Ideal: «Na daljnem oceanu* Deluros lekarne. Danes: Leustek, Resijeva cesta. rVhmc. Rim&ka cesta. Tragična smrt ravnatelja Sarka 2« včeraj smo na kratko poročali, *••_____. Torek, 5 : Daatooova smrt, SjSJjajJJjjSJSj, Pisiiasr- •Ad abeama. ^____ Zafietck ob pol 20. Četrtek. 2*. zaprto. Petek. L: Bat ss sera** Res B. ^^ Sobota. Z. mares: Pli tras sstsdssfcsh. Uorfaka predstava pri sani oensk tpvesv NedeSJa, S.: ob 16. Bocoaodlo l**A rred. en eb HJ0. Rfeosstto. Domska predstavi pri sata osa is izvec Ponedeljek. 4 saprto.____ kJENTJAKOBSICI OLCDALi&lU ODO, Sobota, 2- marca: >Bunbnryc. Gostovanj* v Novem mestu. Nedelja, & marca: >9»stnik<. j^mufii rapertearta. Aimnenu reda B opocar^amr da taato v petek, da* 1. msrca operno predstavo »Bac fes ssrsii«. Operu •Oedi-p-js rez — Iz komiose oott^* dobe kasneje- Sobota Is aadasli v draasL V soboto po-poklne ob snem otroški kari »Ktejabek-Jonaort« ori earedao tsSfsssk česa* Ivedsr eb dsvet* zabavna ss maser« Oetsrtova voeeloSara »Vdava Rostfaks« V sedelso poootdae ob S Nce*eey-)eva sabavns komediji »Danas some ttfl«. rve-6er eb osmin Pi v se sto I sit : steza avtor* •U«ep-jenci«, ki zadale tedae pH pokam ameb sabav* tjat&aoako zledalilko tjbČaeksrvo. Pole* Goocbeieveta •Psesta« ie Bocbser-tevi Irama •Dantosovi smrt« eno sajvedpa del. katere vprfzor* letos aaia dra ma — De V) i>nvt na oder. resieer* m scenografa * pa na Izrek* naitveSrte zahteve, katerim so Ml kos le aajvees odri. Davtona kreira pri nas f. Levar. Rebea-pierri f. Rocoz. St Juata g Skvbmiek V mno-BSSSsV kH sastoeato skoraj v polovici vaeb sKk. it sapes!e« ves ostat! perseea'. PrrmHers se be vrSila v torek, dne 5. marce. Štev 40 »SEOVENSKI NARODc dne 28. februarja 1929. Srrar* S Dnevne vesti. — Diplomski gtfdt na kenijskem oddel-ku tehniška falnfltete v LJubljani. V letoS-njem pomlajeni terminu ic absolviraJ s prav doturim uspehom g. Gjordje M a n -d r i n o U Pančeva. V svojem diplomskem delu /e preiskus:l sintetske molnosti za visoto klorirane ogljrkovodikove in vpliv — Ispremembe v prometni Muibi. Pre-medčeni s>o naslednji £eleki kolodvor Avgust Grad. — Rerutja uradniškega rakona. Nekateri listi so poročali, da se pripravlja revizija uradniškega zakona in da se peča s tem že del) časa posebna komisija v pravosodnem ministrstvu, ki da je v glavnem delo £e končala. V resnici pa te komisije v pravosodnem ministrstvu sploh ni in ministrstvo se z revizijo uradniškega zakona zaenkrat sploh ?e ne peča. Revizijo ura 1-niškega zakona proučujejo posebni referenti, ki delajo že več let. Uradniški zakon bo revidiran, ko bo urejeno vprašanje vrhovne državne uprave in sonacije državnih fina ne. — Nori zakoni. V ministrstvu za Sume in rudnike so pripravljeni naslednji novi zakoni: zakon o malih žagah, zakon o gozdovih, rudarski zakon, zakon o bratovščin skladnicah, zakon o Sumekih taksah ter pravilnik o taksaciji in zaračunavanju. VALČKOV VEČER dne 2. jparca 1.1. na Taboru za stare tn mlade SM *M>MMM>MMM»«»«III».............................. — Naš brzojavni promet. Gospodarski krogi in vsebniki se po pravici pritožujejo, da požtfe ne pošiljajo privatnih braotavk tako hitro, kakor bi bilo želeti. Vzrok tiči v tem, da so vsi brzojavi zaposleni z državnimi brzojavkami. Med državnimi brzojavkami je mnogo takih, čijih vsebina bi se lahko sporočala brez vsake škode za državne interese tudi pismenim potom. Poleg tega so državne brzojavke čeeto zelo obsežne In zato ni Čuda, da ovirajo privatni brzojavni promet, število državnih brzojavk je znašalo leta 1924 3028, leta 1923 403.936, leta 1926 435.773 in leta 1927 824.523. Leta 1924 so tvorile državne brzojavke v razmerju s privatnimi približno eno trinaJ3tiuo, 192o eno desetino, 1. 1926 eno sedmino in 1. 1927 eno Šestino. l>a prepreči zlorabo brzojava, je poMna uprava uvedla pred leti plačevanje državnih brzojavk, kar se pa radi tehničnih težkoč ni moglo dolgo prakticirati iu čim je bila tozadevna uredba ukinjena, je začelo število državnih brzojavk od leta do leta rapidno naraščati. Zdaj namerava postna uprava posredovati pri poeti inih ministrstvih, naj naroče podrejenim organom, da se poslužujejo brzojava samo v nujnih zadevah in pošiljajo čim krajše brzo.avke. __ Vreme. Vremenska naj-oved pravi, da bo oblačno, da bo temperatura nekaliko padla in da bo najbrž snežilo. In res ;*- že danes dopoldne nalelaval sneg. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Deževalo je v Ljubkani. Mariboru, Zagrebu in Splitu. Maksimalna temperatura je znašala v Splitu 12, v Mariboru 11, v Beogradu 9-7, v Skoplju 8, v Ljubljani 6, v Zagrebu 5 stopinj. Pavi je kazal barometer v Ljubljani 7^9 mm, temperatura je znašala — 1 stopinjo, o __ A Imun a b »Jadranske Strai><. Te dni je začela ? Jadranska Straža« v Beogradu razpošiljati naročnikom in stalnim od jemalcem jubilejno številko almanaha Jadranska Straža« za leto 1928/29. Jubilejna številka obsega nad 700 strani, besedila in 400 precizno reproduciranih ilustracij, od teh nad 100 v krasnem bakrotisku. To je torej ena najlepših publikacij v naSi državi. Narodni interes in ljubezen do domovine nam nalaca, da vzbudimo med milim ljudstvom čim večje zanimanje za naše morje. In temu cilju služi najbolje almanah »Jadranske Straže<. Zato ga vsem toplo priporočamo. NaroČila sprejema >Jadran-ika Straiac. Beograd, Miloša Velikega 14. — Novo mesto. Šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane gostuje v soboto 2. marca v Sokolskem domu z vel-ezaJbavno m dirhovito komedijo : po letih njen pravi m->ž vrnil, se ca je nezvesta žena odknžaia na ta mrtn. da *a je pahnila v prc>ii. Reiza :e bil.t obtožena umora, toda zdravniki so spoznali, aa ni normalna. Pisbtli st jo v umobolnico. Ker je bila mtr»a. se Je lahko fzpreha .i!a po zavodu in je prišla v st;C< z osobjem. Samo njene o£i so izdajale, da rrl normalna. Zdravnica v zavodu dr. Matic je pa pred tednom zapazila, da je JankoviĆeva noseča. Uvoda je takoj preiskavo in tam ■ je padel na bolničarja Stjepana Milo savije vica. Tudi Rerra je priznala, da se je z bolničarjem sestajala v kleti pod kapelico. Bolničar pa odločno odklanja vsako krivdo in pravi, da se izjavi umobolne ženske ne more verjeti. Proti bolničarju so vložili tožbo. — Preprečena železniška nesreča. Iz Most ar ja poročajo, da bi se včerai pri Mo-stariu skoro pripetila strasna železniška nesreča z nedoslednimi posledicami. Ko je sarajevski vlak zapustil postalo v smeri proti Dubrovniku, se je nanj vsula na mestni periferiji velika pečina. Skala je zadela prednji del lokomotive ter io vrzla iz . tira s Štirimi vagoni. K sreči se je loko-I motiva takoj ustavila. Od potnikov se nt , nihče pones'-eč-'l. Ce b; pečina priletela s strmine nekaj sekund kasneje, bi se zgodila strašna nesreča. Lokomotiva bi se prevrnila v 10 m globok prepad Neretve in nesreča bi zahtevala Številne človeške žrtve. Zaradi nesreče ie bil promet na tej progi popolnoma ustavljen več ur. dokler niso železn šk; delavci proge očistil:. — Letalska nesreča v Novem Sanu. Iz Novega Sada poočajo o !ertals*\? neseči, kt se je pripetila v torek dopoldne. Vojaško letalo se :e okoli 10. ure dvignilo kakih 300 m visoko. Iz te višine ie letalo nenadoma s'rmoglavilo na tla. Pilota k sreči r/sta te/ko poškodovana Letalo ?e pa ropo'"oma razb'to. V letalu sta bila poročnik Lo'ič in podporočnik Kirhhnuscr. Med letanjem sta opazila, da ie nastal v motorni defekt in letalo je začelo padati. V viSlni kakih 10 m sta skočila iz padajočega fe'alai in se reš:la. — Cigani jedo mrhovino. Pred dnevi so pripeljali v zapore sodišča v Karlovcu tolpo ciganov, ker ie jedla meso živine, ki je podlegla živalskim kužnim boleznim. Cigani so Izjavili, da jim le meso te živine Ijtfbse. nego zdravo sveže meso. — Dva starca zgorela v hiši. V vasi Gostivar5 pri Mrkonjičgradu le zgorel v svoji h:ši 60letm seljak Lujo RaJ:ć. Zadje čase je starec kazal znake duševne bolezni. Toži! je. da ga nexdo neprestano preganja ter se je zaklepal v svoto hišo. Pred dnevi je pa v njegovi hiši nastal požar In preden so sosedje prihiteli na pomoč, je starec podlegel opekKnam. V bližini Mrko-n;ič grada se je pripetila še druga slična nesreča. Seljak Simon Vtričič te bil samec in je živel bolan sam v svoji siromašni kolibi. Sosedje so mu nosili hrano. Pred dnevi se je vnela njegova slamnata postelja in revež je zgorel s kolibo vTed. — Atentator Vueitm v Beogradu. Vče-| raj ;e dospel v Beograd Zija Vučifern ki je izvrši! v Pragi atentat na Alkibiiada Be-bija, morilca Cena bega. Kakor znano, je praško sodišče atentatorja oprostilo in mu prisodilo samo policijsko kazen. Vučitrn se Je tastanil v botHti rZxelsior. Obiskal ie tudi albansko poslarrištvo, kjer b:skal. Prihodnji teden odpotuje z bratom Cena bega v Pjakovico. kjer živi Cena begova družina. — Jura! Prpič Ciico zadovoljno čisti ulice. Pomilo-šT-ene člane Prpičeve t°lpe bodo razde!'!: v razne kaznilnice po c>-žuv: Vsi so zelo veseli, da ii:n je osra!> vsaj thrljeajc. V Zagrebu bo ostal samo Jura] Prp'ć Cigo, ki je obso:en na 4 leta jeoe. Prpič Cigo ie še! že včerai na delo z drugimi kazn:enci. ki čistilo zagrebške ulice. To je bil prvi dan Prpičeve svobode, kajti zanj, ki je sedel skoro leto dni v okovih v celici, pomen; delo na ulici pod nadzorstvom res pravo svobodo. Ciso je zelo zadovoljen z delom in se ie radovedno ozira! okrog Misleč, da ga vsi poznajo. — Naval krv!f tesnobo srca. zasoplem >st tesnobnost dražliivo^t živcev, migreni utožnost. nesoanie odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove< srrenčiee. Znanstvene ueotovitve notriuieio. da služi »Franz Josefova< voda pri zaeatenin vseh vrst z najbolišim usnehom. Dobi se v vseh lekarnah, drocerrah in šoeceriiskih trgovinah. 1-1 Družabni plesni večer, na katerem se vrši »Plesni turnir za prvenstvo Slovenije 1929«, bo v soboto 2. marca v »Kazini«* —tj Redek jubilej dela. 401etnico nepre-tiganega in zvestega službovanja proslavi jutri poslovodja stare in ugledne ljubljanske tvrdke Ant. Krisper na Mestnem trgu g. Jernej Ser jak Jubilant ki se je izučil trgovine pri tvrdki Je'ovŠek na Vrhniki, je vstopil 1. marca 1. 1SS0 ko-t trgovski pomočnik pri tvrdki Krisper, kier se je radi svoje marljivosti, vestnosti in poštenosti povzpel do mesta poslovodje. Dasi že v letih, je jubilant še vedno zdrav in čil. 401etnica službovanja pri eni in isti tvrtki je pač redek ;ubilej in zato se rubilanto-vim prijateljem in znancem pridružujemo tudi mi in mu kličemo: Še na mnoga leta! , . —lj »Svetnike. To izreino uspelo in priljubljeno burko ponovi Šentjakobski gledališki oder v nedeljo 3- marca v domači zasedbi. Predprodaja vstopnic v trgovini Mi L>s Karničnik preje P- feterk, Stari trg b r v uodeljo dopoldne v šentjakobski kn izniči, na kar opozarjamo renj- občinstvo. Tra-ična smrt —Ij TKD Atena bo prirediia svojemu članstvu ter prijateljem društva kot zaključni sestanek v zimski seziri 10. marca v veliki dvorani Uniona »rokoko - popol-dnec 156-n —U AvtopromoL Slavnem i občinstvu naznanjam, da otvorim dne 1. marca d redni avtobus promet, ni pfcgi L!ubl]ana. Zs. Steka - Dravi]« • Dolnlce. Posrafalilče pred gostilno cFlgovc*. Od'iod od 7^-20 ure, vsako uro. Se pripor )či H. UaVnik. 154n Ali ima žena pravico, da svojega moža skrivaj odvadi alkoholizma? To zanimivo vpraiafij* mi jo prod neko* liko dnevi zastavila neka gospa, ki ima al* kohoiifca v hiši in {a želi skrivaj odvaditi z novimi preparati »Arooo I* od firme Aro« m« Conopany v Parizu. Jaz morem aa to vprašanje s pravnega staliača odgovorit! s: Dal 2ena kna pravico skrivaj vplivati sa svojega moJi da ne pije alkohola, kar je on sam v takem stanju, da ne ve, kaj dela. Človek, ki je podlegel aikohneto i%o \tč prizorov plesjec« vrvenji v dvor^at. tako da bo lahko vsak po*»inik deležen prf«-zati se v filmu. V*s«. Informacije, kaictr tud- vabila daje dnevni «*d o. 6:, 7. 7v«"čtr S. Jenko v Kazini *55-n u— Preda van le unlv. prof. dr. Đ. Zamika. V petek t. marca, bo predava! v mali dvorani Kazine univ prof. dr. Zamik o sedanjem stanju Dar*"lnove teorije. Vprašanje, ki je pred desetletji razburjalo ves inteligentni svet, tvori danes ravnotako fclavno-vprašanje Človeške znanosti, ki hoče dognati, odkod izhaja človek. Predavanje bodo po:asn;evale številne skioptične slike. —Ij Moškim zborom! V petek zvečer ob osmih vaja skupnih moških zborov v Glasbeni Matici (soba št. 17, vhod \z Gosposke ulice). Note (Večna noč. Budnica) prinesite seboj! Vsi in točno! — P. —IJ Pouk na Šolah v Sp. Šiški, okraj Ljubljana 7. se prične jutri dne 1. marca. —tj Opozarjamo na pob»oma ozdravelo. Zato «e Vacn preareoo takva« :ujem za to izvntno marilo, ki pa bora v šakom ur priporočal Gfuro Kekić. Vrginmoif tako se je pastir adal. Uda! se jo tudi rK!e zaljubljene .\mezc. Toda že v medenih tednih je začel mladi mož žen: nastavljati rofe. Žaba* i', ,e kar javno v vas k ci*arnYi AnkL /^ena sra je rotila, naj Direktne fcMHavno razmerje s ctranko, toda Kvisrlčka ni hotel o tem r'česar slUiti. Kmalu so prepTi V2 dnevnem redu. Kvasnlč-ka je ostala! cc> noč: nri svoji Ifrit>fc1 in je ženo zanemarja!. OblruMl fl je rn-d , da jo poroč; Zato je sklen-il i2ne*>rtt se svoje žene. Neki delavec iz bližnjo tovarne stekla mu je preskrbel podrt-nji stnrp. V nedeljo 29. Julija je hotela Ajrneza rtoraj zjutraj v cerkev. Skuha'a je kavo :n se pripravljala k odhodu, ko |o je rrviž poslal v h!e\\ če*, đa ;e živina nenrrra. ?ena je rxBla v hlev. medtem ji ie na mož natresel strupa v • takoi prenesli domov !n rarnčtvi možm. naj pokliče zdravnika. Toda KvasničJca teca ni sto. ril. rrarvcČ je ženi po-nudnl kozarec vo« de. Tudi v tein kozarou e bi strup. Dnmo hit m je bla mlada fona mrtva. Nenadna smrt mlade rnirtfonarjevo hčerke je seveda vzbudila sum in oblasti so odredile obdukcijo trupla. Pri raztelesenju so zdravniki uiotovlIL, da je KvasniČka ženo zastruoil. Moritea so takoj aretirali. Sprva je zločin priznal, kasneje ie pa vse preklical. Delavec, ki rmi ,e prinesel strun, se jo obesil, ker ga ie peJtla vest. Pred poroto je Kva^viiČka trdovratno zanika! svoj zločin. Staji Meliska je pa priso-*el, da je videl kako je Kvasnička natresel belega prahu v čafo vode, katero je ponudi svoji Žen'. Preiskava j© tud: pokazala, da e Kvasnička naje! in plačal morilca. Ta se je namreč prod tedni splazil v stanovanje in udaril ženo v postelji s palico r>o glavi, na kir ie pobegmil. K sreči udarec ni bil smrten. Žena napada n; hotela pnjavif, bo-eč se sramote. Porotniki so so£lasno potrdili \"pra-Nanje irled« za vratnega umora, na kar ;e bil Kvasnička obsojen na 15 let ieče. Dokler zaloga trafa! Oddaja kvantitet pridržana Šifon-Batist >ifon 74 cm Sir......m LHn 7*90 >:*on - barist SO cm. bel in barvast .........m .. 16*— tvisače. trpežne.....kos ,. 13'— Robci i.:m batist. ro*xH s IW robom, te* ...... kom D« 1**) jam batist. robci f a}oar© 30'30 cm......ko™- - *7Z dam. svilerM robci, beH . . « m JJ9 n;.^ki robci, refir, r>ro«asti „ - w svileni, beti . • « 3°® Damsko perilo >ijca k sifona z vezen no kom. Dm 18*— r'vr.binefa - hlaie. ba<.. s cvpka- mi, beta......... - 2*5*- ^ .rr»f>;neža - hlače, bat lile«, % *"pkana..... ... m "»"— Kombtnefa - hlače, bat šifro. % 5:?kaan: ... - ... ■ 44 ■" ^-mbiBeža - kriio, bat. lifon, t iipkami......... - f?"" ?i!aa srajca, bat. šiloo, bela .. 52*— spalna srajca. *■*• *>«oau » Ciptc. « 59*— pyixnia ti ef*»a r**iCa*t«*» - • .. 118"— ;ricwt - hlače, bombaž-, H. 3 . . ^ 2»*- .. *vtta...... 45-- mafa ftoc • ****** rtkmM . . m 1P"*— Poiflfamo proti pOTx#tfii! J marca Prodaja pletenin po znižanih cenah Espričajte se o kvaliteti blag I Oglejte si naše izložbe! Blago s predplačilom rezerviramo dva tedna Moško perilo idbum »ratoo. bc4a. & trdna prit Din 59 — sjioo gradca, bela. s trćotni pral ie maniet......... m 99 •-■ ovratoda trd:, dvo&ai U . . . m •"— ovratniki trdi. ivojoi la. duoat- ska aoacnfca....... „ 11*80 spaioa srajca iz S?kwa • • • a w 98"— h?a*e sr>., kr«4ke ..... # ^ M — Svila lapooa&a. bcia, »0 ca U. . .m Dag 29». :a<>oR3*v4 bela aa perilo . . m „ 48*— JAponska bela aa obleke . . m m 118*— surova t«la. M) cm lir. . . m m #8"' ■ narava svita »Mnoaa«, M ora *»■ .........m m 4»*— Čipke - vezenine • caciMDa........m Dai 2^0 1 iiii^ii. «o«-*a4, tO ca Ur. m .. 19*— vejetraoa aa etamno, 110 an Ur..........m m 49"— Nogavice damske svomm....... Dan 19*&) damske mei« ... Da 17 -. Da U — moika avikaa, kratka .... a 2t*— PoiOfaino proti povzetju! Stran 4. »SLOVENSKI NAR O D« dne 2S. februarja 192V. Ste v 4Q Szekula Jeao: 28 Suženj in RimiJanka Roman. In hrepeneče sera raz-prostrl ro-ke, da bi jo objel. Dečka sta prestrašeno zakričala. Ne spominjam se več dobro, kaj se je zgodilo po tem. Govoril sem tako hitro in prepričevalno, da so vsi strmeli in molčali. Spočetka so me pustili sovoriti misleč, da hočem kot nov suženj pozdraviti mlado gospo. Pa tudi to je bilo čudno početje, zlasti med pojedino, ko bi bil moral prinesti na mizo močnato jed. Toda to bi mi bili še oprostili, ker niso razumeli n»iti besedice tega. kar sem govoril. M:slili so, da govorim Rimljanom nerazumljivo narečje Omdov. Šele ko sem prešel na latinščino in rabil večkrat za-pored izraz »amare«, »uxor« in »matrimoni-wn*. ie nastalo splošno ogorčenje. — To je nečuveno! — Ta norec trdi. da je naša Fron« tina njegova žena! — Prisegala sta si večno zvestobo! Poveljnik kohorte se je krohota!. Centurio je segel po meču, ki ga niti pri jedi ni odložil. — Ta Človek Je nevaren norce! Meša se mu! — Zvezati bi ga morali! — V mrzlo vodo z njirn! — Morda je pa pijan. Najbolj je 'kričala stara matrona. Iz oči so ji Švigale isfkre. Kar tresla se ie od jeze. — Zakaj ga pustite stati tu? Hej, Cario. Hegio, StaJagme! Kje ste? Pri-wte in zvežite ga! Proč z nji-m! Saj vidite, da je zblaznel. Nagobčnik rmi je treba natakniti. Odvedite ga. Šest sužnjev je planilo name. V hipu sem imel noge in roke zvezane. edelo se mi je, da so me tudi pošteno nabunkali. Opotekel sem se in padel. Videl sem samo. kako si je Frontrna \-sa prestrašena zakrila obraz z rokami. — V ječo z njim, zaprite ga! —je va dni ni bilo nikogar k meni. Vsak večer so mi porniil: na železnem drodu skozi mrežo malo jedi, kakor slektermi psu. Tako sem se kmalu iz-trezntf. Kruta usoda se je neusmiljeno igrala z menoj. Frontina je bila res čudovito podobna moji ženi. Toda kaj je bilo na tem? Koliko obrazov sem videl v Aairncu, ki so me spommjali na moje bivše znance v Budimpešti! Življenje ni nič drugega, nego PO-navrjarre izprememlb. Narava je razmeroma enostavna in dela s primitivnimi sredstvi. N^ir-pstano umčuie rn znova ustvarja samo sebe. Listi Španskega bezga, ki raste T>od oknom moje ieče, so prav taki, kakršni zelene v mestnem parku v Varošligetu. Svet se ni prav nič irpremenil. Koliko žensk je živelo na svetu od Adama in Eve, ki so bile podobne Margiti Jamborov!! Shičajno sem našel tu v Aquincu staroveško podobo svoje žene. In bil sem tako neumen in naiven, da sem videl v nji družico svojega življenja. Podobni sta si res čudovito. Morda so tudi odtisi njunih prstov enaki, morda imata celo enake možgane. Lahko si mislim, kako je bila Frcntina oresenečena, ko sem trdil, da sva si prisegla pred oHarjem večno zvestobo. Odlično rimsko damo sem osra-^iut;; vtrričo gostov. Ta staroveška dama mi je pa bila v resnici povsem tuja, kakor bi mi bila Margita Jamborova, da se nisem slučajno seznanil in poročil z njo. V ječi sem že lahko trezno prevdaril vse, kar se je bilo zgodHo. Usoda me je bila zanesla daleč na--/->i v star vek. To je sicer neverjetno. a vendar resnično. Sem tu in sam vidim vse, kar se dogaja. Toda to, kar se je z menoj zgodilo, je bilo posledica — ^ne samohipnoze. V globoki ome-dlevici sem letel nad časovnim breznom cela tisočletja nazaj v preteklost. Toda ta sugestija ni rr^^la vplivat: tudi na mojo ženo. Ona je ta čas mirno srebala D*"*>!d»»«Jco črno kavo v družbi svojega bratranca Petra Dobozlla. Morda sta me že opetovano iskala v razvalinah Aguinca. Morda sta že obvestila policijo, da sem brez sledu izginil. Toda za menoj moja žena nI prišla in tudi ni mogla priti. Kaj takega se ie moglo pripetiti samo enkrat, odkar stoji svet. In baš mene je izbrala usoda za pot v davno preteklost. Sicer pa tejja izleta nisem bil nič kaj vesel. Čakala me je groma kazen *laminae ar-dentes«. Kai je to, laminae ardentes? To je tako strašna kazen, da si jo človek težko misli. Nagega sužnja polože na razbeljene železne plošče ali pa mora bos plesati po nrh. Marsikdo podleže groznim mukam. Če pa ostane živ, trpi cele tedne strahotne bolečine, pred-no se mu rane zaceliio. Drugi dan so se odprla vrata moje ječe. Na pragu se je režal Stalagme. Spremriali so ga sužnji z vrvmi. — Hej. V:duare, poldi ven! — Kaj pa je? — Malo bičali te bomo. — Mene bičati? — Da. Matrona se te je usmilila. Odpustila ti je kazen z razbeljenim železom. Kakor stroi sem se dal odvesti v ergastolo. Sužnji so že stali v vrstah, d3 vidijo, kako me bodo bičal*. V Stalagmovili rokah ie že žvižgal bič. Krčevito sem stisnil ustnice. Niti opazil nisem, da ne sedi na visokem sodnem stolu pod arkadami stara matrona, marveč plemenita Frontina. Njen glas je zvenel prijetno, ko me je poklicala: — Vidmarc?______________________ Kopajte „Zvezdanko"! Najbogatejši možje na Češkoslovaškem Najbogatejši mož na Češkoslovaškem je baron RoUchild, čigar premoženje cenijo na 3 milijarde Kc. — Tomaš Bata je v seznamu finančnih magrilov med zadnjimi. Odgovoriti na vprašanje, kdo je najbogatejši mož na Češkoslovaškem, ni tako lahko, kakor bi kdo mislil. Za bogastvo ni nobenega zanesljivega merila, kajti davčne prrjave. po katerih bi se najlažje ugotovilo premoŽenje, so tajne. Pa tudi z davčnimi prijavami bi-se ne dalo dognati, koliko ima ta ali oni premoženja, karti imovinska podlaga in dohodki od nje *ta dva zelo različna pojma in zelo lahko se zgod . da ogromno imetie ne prinaša skoro nič, nasprotno se pa da z razmeroma ma-r:m denanem mnogo zaslužiti. Ta davek ie odločilna dohodnina. Zlasti cenitev industrijskega imetja ie zelo relativna. Podjetje, ki dobro uspeva m ima sijajne izglede, ima tudi pri enakem obsegu popolnoma drugačno vrednost nego po-d-jetie. ki se mora boriti s težkočami. Ne preostaja torej drugega, nego ceniti bogastvo naivečiih češkoslovaških kapitalistov po nekaterih objektivnih znakih. Če se d^mo te poti, se zdi. da zavzema med češkoslovaškimi fnančnuni magnati prvo mesto bi v 5? baron PotschMd kateremu pri-pada po. lovica znanih VitkoviiTcih tovarn. To oodietie ie bilo ob stoletnici obstoja cenieno pr'M:?no na F—6 milita^ Kč. Polovica znaša torei 2.5 do 3 milijarde in to ie osebno premoženje češkoslovaškega RotscHda. Poleg tega so pa Vitko vice interesi rane na mnogih drugih oo&ietiih. Rotschild sam ima pa Se drago premoženje tako. da lahko mimo rečemo, da znaša njegovo imetje 3 milijarde Kč. Na drugem mestu je rodbina Petsch-kova. Tu je pa zelo težko ugotoviti imovinske razmere, kajti Petsehkovo premoženje ni tako ocividno, kakor RotschiMovo. Praški bančni zavod je last cele rodbine in samo rodbina ve. koliko odpade na poedinega Sani. Poleg udeležbe pri treh bankah ima rod-*in* Pe*schek večino delnic severo-cesk-.h premogovnikov, napirnfc in tekst In ih tovarn Rodbino kot eno najbogatejših na Češkoslovaškem predstavljata dva brata, nrvi Ima svetf ki-pita! naložen na Češkoslovaškem, drugi pa_ večinoma v ''nozermtvu. rlasti v Nemčiji in Gornji ^leziji. To *ta drug! in tTQtv najbogatejši mof na Češkos»o. vaškem. Četrto mesto zavzema Adott Scnwarzen>ber£. k' ima ogromna posestva. 10 pivovarn, ogromen koncem Tesne industrije :n veČino delnic nekaterih indtustmskih podietij. Sladkorne t<-n sme 1*e proda! !. !0?2 *e!o "goJno. Te bi b'li $Vr;e nafnogateiš: možie češkoslovaške Te?ko ie reci .kdo trm *'ed" no vrsti. Zelo bogata ie rodbina ^hiefrt na Usti. ki je udeležena ni znanem koncerna umetnih malcob, r VaVrem r*»nr^renflra z^a; z Turgo!iv>m in Van Bernom evron*ki trust, obenem fe V3 naivr^ii faV;Vant čokolad« v Nemč*ji. Ta rodbina drži v svojih ro-kah tudi znani koncem T*Vda. ki ma podružnice v mnogih drugih državah. Med zelo bogate može na češkoslovaškem spada tudi Tomaš Bata, ki hni ogromno tovarno ?a izdelovanie čevljev, obstoječo \z 33 poslopij. Tovarna in nešteto prodajaln po vseh večjih mestih Evrope predstavlja velik kapital, ki ie osredotočen v enih rokah, kar ie pri tako velikih industrijskih podsjet-fih zelo redek primer.________________ Privi vzrok Anglež: Zakaj je v vaš: deželi tolvko razjporok? Američan: Zato, ker ie število porok tako veliko. DUNAJSKI VELESEJEM 10.-16. III. 1929 (Rotundadotf.lll.) Poseone prireditve: Mednarodna rai-t&va avtomobilov in motornih koleg — TVhui-k» novosti in iznajdbe — Semenj cestne ieleznice — Semenj za premog — Razstava umetnih svil __ Salon dunajske koiuhovinaste mode — Rasgtava ta iivila in branila — Viorcni semenj poljedelstva in gozdarstva Avstrijska razstava pitane živine (15—K- marca 1939) Brez v. z lima! S sejemsko izkaaaico in potnim Gstcwn fWost prestop mete O irski orebodoi vi-tum se ob pokazanju sejemske izkaznice dobi na meri. PrecejSoje olajšave v©*n.rne na laflostov., ogrskih in avstrijskih železnicah, oa Dunavu, oa Jadranskem morju ter v srainem prometu Pojasnila vseh vrst ter sejemske izkaznice (pc Din 40-) pri VVIENERHESSE - A. O. VVIea, VIU ter med trajanjem Lipskega pomladanskega sejma ori poslovalnici v Lipskenv Oe&terT. Messhaus in pri vseh Častnih zastopstvih ▼ Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska cesta 31. » Zveza za tujski promet v Sloveniji, Dunajska cesta l. 5H » Josip Zidar. Dunajska cesta 31. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje to*>crai tiugoD H Mer. Ljubljana. Sv. Petra e. 25 Železnato vino le karan r|a dr. O. PlccotUa v Ljubljani krepča oslabele, malo-krvne, odrasle tn otroke. 102/1 Nastop takoj. 341 Kože divjačine kupujem. L. Roth. Mestni tre 9. ?6-L Strojepisni pouk, učna ara 4 Din. Večerni in dnevni tečaj za začetnike in iaveZ-banoe. Christofov učna tavod. Domobranska cesta 7/1 397 Vdovec išče stanovanje obstoječe iz sobe in kuhfcuje. Dotični je vpokojen mestni uslužbenec brez otrok. Ponudbe na upravo našega lista pod »Vdovec«/400. Zastopstvo 6obro, sa Banat. SrbUo m Mace-donijo bi prevzela moderno orfa-n iz: rana aseot. firma s sedežem Beograd-Sko-ptJe. Ponudbe nasloviti na Skoplie. postni predal 92. 373 Vinograd v dobrem stanju, z fozdom in kot-n>o. 5 minut od postaje Rajbeo-burs. ob cesti, pripraven za vpo-kojenca aR rokodelca, naprodaj pod na>uaodnej5tmi pozojn. Velika rklana Jdet se lahko z malimi strositi prevedi za stanovanje, ker Jt kamen m pesek na mestu. Kukovičić, posestnik na RoZnean, poŠta Blanca. 4S2 Učenko $ primerno Šolsko izobrazbo snreč- S mem v trgovino z mešanim blagom- Hrana in stanovanje v hSS. Ponrjdbe na tvrdDoo Sofija LJ3ek, posta R>bnik, Hrvatsko. 401 i OCnmMI^NJE vseh uvoznih in izvoznih In tranzitnih pošiljk oskrbi hitro skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TL'RK. carinski posred nik, LJUBLJANA Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno 161 S tem ai naojam p. a. oMhvrve v^udno oa snaakt, da sem Izstopil Is tvrdke »Elite« konfekcija — družna s o. z. LfebfJlaaa, le da aetn etvorB svojo lastno novo trgovino pod imenom DRAGO GORUP & Co LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 14/11. KONFEKCIJA IZDELOVANJE IN PRODAJA V tvojem novem podjetju bom vodd vse % to stroko spadajoče predmete, ki bodo v \sjuara ozSrn strokovno tsdetaem, z* kar farnS moj« dol-roletaa praksa ta vsestransko poaDavaaJ« tt stroke, tako da bodo p. a odgemaJd vedno le v vsem aajtooneje in uajkaiantneje postreien: Velececjeoemn obemstvn te s«JvT1vdee4e pri poročam m beleara s odi- apoitovenjaci DRAGO GORUP Ravnateljstvo in uradništvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani javljata tužno vest o prerani smrti gospoda Rudolfa Sarka podraiinatelja Kreditnega zauada za trgoolno in icdustiilo ki je 26. t m v Brucku ob Muri nenadoma preminul. Dragemu kolegu in visokočislanemu predstojniku ohranimo časten in trajen spomin! Zemeljski ostanki se bodo prepeljali v Ljubljano, dan in čas pogreua z glavnega kolodvora se bosta naknadno objavila. V Ljubljani, dne 28. februarja 1929. M«rtn» BeffMBS eavee Urejuje: Jueip ZupaociC; — Za t Narodno tiskamo; Fran Jcaareca^ — Za opravo In maera m del lisu; Otoo Chnatrrt — Vel t Ljubijana.