NOVI TEDNIK
CELJE, 16. AVGUSTA 1979 - ŠTEVILKA 32 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
? UREDNIKOVE MIZE
Nadaljujemo njihovo delo, si domišljamo, ko se spominjamo dela partizanskih
tiskarjev. V najtežjih dneh naše zgodovine so s črko kljubovali ideologiji uniče-
nja in utirali pot v srcih in zavesti našega človeka ideologiji napredka, demokra-
cije, enakopravnosti, socializma.
V tej številki pišemo tudi o klicu samorastniških pankrtov onkraj Karavank,
Čas boja za pravice Slovencev se nadaljuje, sodelujmo v boju tvorno, kajti to je
naša dolžnost, saj to je boj za elementamost človeških pravic.
Kako spoštujemo na cesti piavo luč vozila, ki rešuje človeško življenje? Tokrat
je bilo dobro. Bo tako vsak dan?
Občani šentjurske občine praznujejo svoj praznik. Zato predstavljamo kra-
jevno skupnost Gorica pri Slivnici, kjer bo tudi osrednja proslava. Mi v uredniš-
tvu pa izkoriščamo to priložnost in v imenu vseh naših bralcev čestitamo
občanom šentjurske občine k njihovemu prazniku.
Dragi bralci, tudi prihodnja številka Novega tednika bo imela 24 strani zanimi-
vega branja. Če bi k temu radi kaj dodali, nam pišite, nekam sramežljivi ste
zadnje čase. Pogum velja! ,______
_ ..^^____________URAGOMEDVED
SREČANJE PARTIZANSKIH TISKARJEV
BILI SO POSEBEN ROD
V Taboru so proslavili tudi prvi praznik KS.
v soboto dopoldne so se v
Taboru v Savinjski dolini
srečali partizanski tiskarji
Štajerske, da bi skupaj pro-
slavili 37-letnico Cankarje-
ve tehnike, ki je delovala v
Skutnikovi rebri nad Tabo-
rom vse do osvoboditve. V
Skutnikovi rebri so v sobo-
to dopoldne odkrili na me-
stu, kjer je tehnika delova-
la, spominsko obeležje,
osrednja proslava pa je bila
v središču Tabora, kjer je
zbranim spregovoril tudi
član sveta federacije Franc
Leskošek Luka.
Povedal je, da je bil parti-
zanski tisk svojevrstno in
močno orožje v borbi proti
okupatorju, v ljudeh pa je
budil odpor in trdno vero v
končno zmago. Ob koncu je
FVanc Leskošek Luka zaže-
lel vsem partizanskim tiskar--
jem, da jim nikdar več ne bi
bilo treba tiskati. O sami te-
hniki Cankar, ki je pričela
delovati leta 1942 ter o dru-
gih tehnikah in njihovi vlogi
med NOB je govoril usta-
novitelj in prvoborec Rado
Zakonjšek. V začetku so te-
hniki ustvarjali v zemljan-
kah, jeseni leta 1943 pa so
zgradih barako nad zemljo,
ki je bila iz desk, v njej pa
delavnica oziroma tiskarna.
Precej je tehnika pridobila s
prihodom Mirka Groblerja
Alekseja iz Petrovč, ki je bil
spreten risar. To je bilo pozi-
mi 1943. leta. Ko so prišU
spomladi 1944 v tehniko še
drugi tovariši, se je njena
zmogljivost močno poveča-
la. Tudi zato, ker je pričel
uspešno delovati nabavni
sektor tehničnega materiala,
ki ga je vodil Nestl Žgank.
Za sprejemanje in urejanje
radijskih vesti je za tisk Ra-
diovestnika, ki je izhajal v
zelo visoki nakladi in je bil
takrat najbolj priljubljeno
branje, je skrbel Anton Kot-
nik Robida iz Prebolda.
Rado Zakonjšek je pove-
dal, da so na Štajerskem de-
lovale tudi mnoge druge te-
hnike. Prav tehnika Cankar
nad Taborom pa je ena
izmed redkih, ki je imela
značaj stalnosti in je delova-
la od vsega začetka pa do
osvoboditve. Tudi po zaslugi
zavednih domačinov.
V počastitev 37-letnice
ustanovitve tehnike Cankar
so že v petek odprh razstavo
partizanskega tiska in pripo-
močkov, s katerimi so
ustvari ah v tehnikah, zani-
miva pa je tudi razstava slik
domačij okrog Tabora, ki jih
je ustvaril nekdanji tiskar v
Skutnikovi rebri dr. ing.
France Cegnar, odkrili pa so
tudi spomenik kmetu-borcu.
V Taboru pa* so hkrati s pro-
slavljanjem obletnice tehni-
ke, proslavili še svoj prvi
krajevni praznik.
JA.^EZ VEDENIX
Na proslavi 37. letnice Cankarjeve tehnike v Taboru, je
zbranim partizanskim tiskarjem zaželel Franc Leskošek
tudi to, da jim nikdar več ne bi bilo treba tiskati.
FOTO: T. TAVČAR
UČINKOVITA
POMOČ ČRNI
GORI
Tako kot drugi, so se tudi
občani in delavci širšega
celjskega območja odzvali
khcu po solidarnostni pomo-
či prebivalcem Črnogorske-
ga primorja. Poleg pomoči,
ki so jo zbrali v obliki najra-
zličnejšega materiala in dru-
gih dobrin, so doslej zbrali
tudi preko 29 milijonov di-
narjev kot neposreden vir iz
osebnih dohodkov. Ob po-
tresu prizadetim prebival-
cem Črnogorskega primorja
so namreč prispevali eno-
dnevni zaslužek, tisti delav-
ci, katerih osebni dohodki
znašajo mesečno nad 8000
dinarjev, pa so prispevali po
dva enodnevna zaslužka. Na
ta način so v celjski občini
zbrah 9,870.000 dinarjev, v
laški 1,570.000 dinarjev, v
mozirski 1,760.000, v konji-
ški 2,440.000, v šentjurski
860.000, v šmarski 2,060.000,
v velenjski 7,170.000 in v žal-
ski 3,420.000 dinarjev.
17. DAN
HMELJARJEV
V
BRASLOVČAH
je bil tudi letos v bistvu
nezanimiv, kljub temu,
da si je prireditev ogle-
dalo kar precej ljudi. V
tradicionalni povorki z
vozovi pravzaprav ni bi-
lo česa videti, saj je bila
skromna kot že dolgo ne,
pa tudi tekmovanje za
zlato kobulo je bilo za
obiskovalce nezanimivo,
saj večina ničesar ni mo-
gla videti. To je uspelo le
tistim, ki so se nekako
prerinili do prizorišča
tekmovanj. Na sliki vidi-
mo novega hmeljarskega
starešino Antona Šin-
kovca iz Sevnice ter
princezo Slavico Kre-
snik iz Gorice pri Pe-
trovčah. Oba sta se pred-
stavila že v soboto zve-
čer v Hmezadovi dvora-
ni v Žalcu.
FOTO:
TONE TAVČAR
ZA NASLOVE
REPUBLIŠKIH
PRVAKOV
stadion Boris Kidrič v Ce-
lju bo ob koncu tega tedna
prizorišče letošnjega repu-
bliškega prvenstva posa-
meznikov za člane in člani-
ce. Prvenstvo bo obsegalo
vse discipline v olimpij-
skem programu. Kakšne
možnosti imajo Celjani?
Kvalitetna atletika je s po-
samezniki doživela v zad-
njih letih veliko razpršitev.
Tako naslovi republiških
prvakov romajo v večje šte-
vilo osnovnih atletskih or-
ganizacij. Brez dvoma bo
takšno stanje pričujoče tudi
na letošnjem prvenstvu.
Kladivar ima v svojih
vrstah še veliko število kva-
litetnih posameznikov. Brez
dvoma bo veliko število ko-
lajn ostalo domačim atle-
tom in atletinjam. Priznati
pa moramo, da je v olimpij-
skem programu precej disci-
plin, kjer je Kladivar trenut-
no na šibkih nogah. To velja
za teke na kratke proge, šta-
fete, mete in še nekatere te-
hnične discipline. Letošnje
republiško prvenstvo posa-
meznikov bo vsekakor izre-
dno zanimivo, saj bodo na
startu najboljši atleti in at-
letinje iz vse Slovenije, pa
prav iz teh razlogov tudi
vredno obiska vseh ljubite-
ljev tega športa.
K. JUG
V CELJU

Sklep občinskega izvršnega sveta
Močan porast cen proiz-
vodov in storitev, ki je v
prvem polletju letos že pre-
koračil dogovorjene okvir-
je, je narekoval vrsto ukre-
pov, o katerih so pred dnevi
razpravljali tudi člani celj-
skega Izvršnega sveta. S
tem v zvezi so sprejeli sklep
o maksimiranju cen nekate-
rih proizvodov in storitev v
občini.
Tako so člani Izvršnega
sveta občinske skupščine
določili najvišjo raven cen za
naslednje proizvode in stori-
tve: za vsa živila v prometu
na drobno, razen sladkorja,
olja, moke in kmetijskih pro-
izvodov, za vse obrtniške
storitve, za cene prevozov v
mestnem prometu, za stori-
tve v cestnem prometu, ki
jih opravljajo samostojni av-
toprevozniki, za vse cene ko-
munalnih storitev, stanarin,
najemnin za poslovne pro-
store, za prildjučevanje na
električno, PTT, vodovodno,
kanalizacijsko,   toplovodno
in plinsko omrežje, za cene
dimnikarskih in geodetskih
uslug. Za vse naštete proiz-
vode in dejavnosti torej ve-
ljajo še naprej cene, ki so bile
dogovorjene do 3. avgusta le-
tos. Isto velja tudi za tiarže.
O tem, kako bo v nasled-
njih mesecih tekla politika
cen v občini Celje, se bodo
na septembrskem zasedanju
dogovorili delegati vseh treh
zborov občinske skupščine.
Sprejeli bodo tudi odlok, ki
bo posebej določal najvišjo
raven cen posameznim pro-
izvodom in storitvam. Člani
Izvršnega sveta pa so ob tem
menili, da je potrebno ob do-
ločanju cen proizvodov in
storitev vendarle gledati se-
lektivno, kajti sicer bi lahko
nastajala zaradi enostranske
pohtike cen huda protislov-
ja. Zato bodo do 15. septem-
bra izdelcili posebne kriteri-
je, ki bodo v celoti omogoča-
U selektivno izvajanje politi-
ke cen v celjski občini.
DS
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 32-16. avgust 1979
PRAZNIK OBČINE
-18. AVGUST
Osvoboditev Planine pri Sevnici, 18.
avgusta pred 35 leti pomeni pomem-
ben mejnik osvobodilnega boja na
Kozjanskem oz. Štajerskem. S to osvo-
boditvijo je nastalo prvo večje osvobo-
jeno ozemlje na tistem delu naše domo-
vine, ki jo je Hitler imel za sesta vni del
rajha. Nastali so pogoji za oblikovanje
organov ljudske oblasti in sploh sejes
tem narodnoosvobodilno gibanje na
tem delu močno okrepiio.
Zaradi tega velikega pomena tega
dogodka so občani šentjurske občine
izbrali ta dan za svoj praznik z name-
nom, da na ta način ohranjamo revolu-
cionarno izročilo, pregledamo naše do-
sežke in probleme ter vedno znova po-
trjujemo našo privrženost socialistični
samoupravni domovini.
Sadove revolucije in povojne izgrad-
nje čutimo tudi mi; čeprav z določeni-
mi problemi in zaostankom za drugimi
kraji se napredek kaže na vsakem ko-
raku. Ta napredek je rezultat prizade-
vanj delavcev in občanov, pa tudi širše
skupnosti, ki z različnimi ukrepi po-
maga pri odpravljanju vzrokov in po-
sledic zaostajanja v razvoju. V zadnjih
letih smo tako nekoliko zmanjšali raz-
korak v odnosu do SRS, vendar nas
čaka še veliko nalog. Odpreti moramo
več produktivnih delovnih mest v in-
dustriji, da bi omogočili zaposlitev
mladim, ki prihaja iz šol, zdomcem in
članom kmečkih gospodinjstev. Veliko
nalog nas čaka na področju razvoja
kmetijstva in predelave, trgovine, tu-
rizma, malega gospodarstva itd. Po-
spešeno bomo morali razvijati družbe-
ne dejavnosti in predvsem infrastruk-
turo. Z vsem tem bomo ustvarili
ustrezne pogoje življenja in dela ter
soliden temelj za skladen razvoj v bo-
doče.
Vse te, dokaj zahtevne cilje si zastav-
ljamo v neugodnih gospodarskih ra-
zmerah. Kljub temu pa se moramo pri-
zadevati, da ti zaostreni pogoji ne bi
preveč ogrozili uresničitve sprejetih
ciljev hitrejšega razvoja naše manj ra-
zvite občine. Enako omejevanje naložb
v vseh sredinah bi lahko pustilo velike
posledice pri razvoju naše družbeno-
politične skupnosti ter ponovno pove-
čalo razkorak v odnosu do SRS.
Tudi na področju uveljavljanja sa-
moupravnih družbenoekonomskih od-
nosov smo dosegli nove uspehe. Okre-
pila se je vloga delavcev v TO Z D, po-
stopno tudi uresničujemo vsebino za-
kona o združenem delu. V KS se vedno
več občanov vključuje v razreševanje
vsakodnevnih potreb občanov.
Vsi dosežki v materialnem razvoju, v
razvoju samoupravnih odnosov, v kre-
pitvi vloge delavca in občana nas ob-
vezujejo tudi v bodoče in prepričani
smo, da bomo z aktivno udeležbo vseh
delavcev in občanov ter ob pomoči šir-
še skupnosti zastavljene cilje tudi ure-
sničili.
Vsem oManom ob prazniku iskrene
čestitke! *
^  ШЛШОШШША
Л MOZIRJE
штмк mm ша
Ob uspehih v gospodarstvu tudi problemi
četudi nekateri pokazate-
lji o gibanju gospodarstva v
mozirski občini v prvem pol-
letju letos kažejo na večjo ži-
vahnost, na dosežene uspe^
he, tako v tovarni za proiz-
vdonjo ivernih plošč, kjer
gre zlasti za večjo finalizaci-
jo, zatem v gorenjegrajski
Smreki in še ponekod, silijo
v ospredje nekatera vpraša-
nja, ki jim v občini posvečajo
veliko pozornost.
Zaskrbljujoča je ugotovi-
tev, da so zaloge reproduk-
cijskega materiala skromne,
da narašča nelikvidnost, da
so izredno narasle terjatve
(200 milijonov din), prav ta-
ko obveznosti (170 milijo-
nov) in da nenehno pada re-
preodukcijska sposobnost.
Tudi nekateri primeri izpla-
čevanja osebnih dohodkov
kažejo, da bo treba do konca
leta uskladiti tudi to vpraša-
nje in ga seveda spraviti v
okvir dogovorjenih razmerij.
Sicer so znašali povprečni
osebni odhodki v gospodar-
stvu 6140 din in so se v pri-
merjavi s prvim polletjem
lanskega leta povečali za
skoraj 26%.
Po podatkih iz periodičnih
obračunov so organizacije
združenega dela v mozirski
občini v letošnjem polletju
ustvarile nekaj nad milijardo
dinarjev celotnega prihodka,
kar je za 28% več, kot v ena-
kem obdobju lanskega leta.
Pri vsem tem pa ni šlo samo
za povečanje cen industrij-
skim izdelkom, marveč prav
tako za povečanje fizičnega
obsega proizvodnje, za 10 do
12 odstotkov. V primerjavi z
lanskim polletjem se je po-
večal tudi doseženi doho-
dek, in to za 27%.
V doseganju dohodka so
najvišjo stopnjo rasti zabele-
žili v TOZD Kemija Ljubija
(Cinkarna), zatem v trgovski
delovni organizaciji Savinja,
v Gozdnem gospodarstvu
Nazarje, Komunalnem po-
djetju itd.
Pomembna je nadalje ugo-
tovitev, da sta letošnje pol-
letje zaključili z izgubo le
dve temeljni organizaciji in
to Gozdarstvo Luče ter Iver-
na. Skupna izguba obeh te-
meljnih organizacij je znaša-
la 2,4 milijona dinarjev, kar
je za 80% manj, kot je bila v
prvih šestih mesecih lani.
Pri tem Golte niso upošte-
vane.
»Položaj je na dlani,« je
med drugim v razpravi na se-
ji izvršnega sveta občinske
skupščine Mozirje dejal
predsednik Anton Vrhov-
nik, in nadaljeval:
»Vse temeljne organizacije
v občini morajo takoj oceni-
ti, kje so v izvajanju družbe-
nega plana. Posebej bodo
morale oceniti likvidnost,
obveznost do dobaviteljev,
izvozno-uvozno bilanco in
ne nazadnje nove naložbe,
seveda tudi vzroke zmanjša-
ne reproduktivne sposobno-
sti. ' M. BOŽIČ
TUDI V ŠMARJU O
CENAH
Člani izvršnega sveta šmarslie
občinstie slcupščine so na svoji
31. redni seji razpravljali o pred-
logu odredbe o določitvi najvis-
jiti ravni cen. O odtoliu bo še raz-
pravljala Se občinska skupščina.
PODOBNO V
ŠENTJURJU
Tu so včeraj člani izvršnega
sveta razpravljali o maksimira-
nju cen v občini. Obravnavali so
tudi rezultate poslovanja OZD v
letošnjem prvem polletju in o
uresničevanju izvozno-uvozne
politike. Na omenjeni seji so so-
delovali tudi člani predsedstva
občinskega sveta Zveze sindika-
tov.
MOZIRJE
PAVUČEVO SEDLO
Za razširitev maloobmejnega prehoda
Ni naključje, če si v Mozir-
ju prizadevajo, da bi v skla-
du z našo politiko o odprto-
sti meja, o povezovanju med
vsemi narodi, zlasti sosednji-
mi, dokončno uredili pro-
blem maloobmejnega preho-
da Pavličevo sedlo.
Gre za prehod, ki je bil
odprt junija 1969. leta in ki je
namenjen le pešcem.
Zdaj se ne samo v Mozirju,
marveč tudi nekatere koro-
ške občine to in onstran me-
je (Železna kapla in Globa-
snica) zavzemajo, da bi ta
maloobmejni prehod preure-
dili najprej v maloobmejni
prehod tudi za motoma vozi-
la in pozneje v redni meddr-
žavni prehod.
Pavličevo sedlo je tista
točka, ki povezuje zlasti Gor-
njo Savinjsko dolino s pre-
deli onstran meje. Gre torej
za širši interes, za živahnejši
turistični promet in prav ta-
ko za razširitev in okrepitev
stikov med ljudmi na tej in
oni strani meje. Tudi za go-
spodarske vidike.
Ta zahteva oziroma težnja
je seveda povezana z moder-
nizacijo sedanjega maloob-
mejnega prehoda na Pavliče-
vem sedlu. Na jugoslovanski
strani je do mejnega prehoda
speljana avtomobilska cesta
drugega reda. Navzlic temu
bodo nekatera dela nujna, še
zlasti zaradi povečanega pro-
meta motornih vozil. Več de-
la pa čaka sosednjo republi-
ko Avstrijo, zlasti zaradi
usposobitve ceste za motor-
ni promet. Toda, tudi ta za-
hteva bi ne mogla biti preve-
lika za republiko Avstrijo,
saj gre za nalogo in delo, kjer
se interesi združujejo.
Za Slovence onstran meje
pa bi bila ureditev prehoda
na Pavličevem sedlu velike-
ga pomena, tudi zaradi sode-
lovanja z matično domovino.
Pot iz Železne kaple v Logar-
sko dolino bi se preko Pavli-
čevega sedla znatno skraj-
šala.
Gre torej za predlog, ki ga
bodo mozirska in koroške
občine tostran meje ter tudi
občine Globasnica in Želez-
na kapla na avstrijski strani
predložile letošnjo jesen me-
šani jugoslovansko-avstrij-
ski komisiji za obmejno so-
delovanje, ki bo zasedala v
Železni kapli.
Pričakujemo, da bo pobu-
do podprla ne samo pristoj-
na komisija, marveč tudi re-
publika Avstrija.
M. BOŽIČ
SPOMENIK KMETU BORCU
Hkrati s proslavljanjem 37-letnice ustanovitve tehnike Cankar so v Taboru v Savinjski dolini
proslavili tudi prvi krajevni praznik. Ob tej priložnosti so odkrili spomenik kmetu-borcu,
posvečen vsem zavednim ljudem, po katerih Tabor upravičeno imenujejo za partizansko vasico.,
Hkrati pa je spomenik, delo kiparja Bine ta Ambrožiča iz Ljubljane, eden prvih pri nas, kije
posvečen vsem kmetom, brez katerih bi si NOB ne mogli zamisliti.
V počastitev krajevnega praznika so v Lokah odprli tudi novo cesto ter podelili bronaste
oznake OF zaslužnim v kraju. Prejeli so jih Alojz Rak, Slavko Pimat, Vinko Kos, Anton
Kozmelj in osnovna šola v Taboru.
J. V. - T. T.
ALOJZ
RECKO
OBRAZI
S svojim delom in živ-
ljenjem se je Alojz Recko
vrasel s svoj rojstni kraj, v
Slivnico, v domačo kra-
jevno skupnost, kjer ga
vsi poznajo kot dobrega
sokrajana in aictivnega
družbenopolitičnega de-
lavca. Rad ima svoj do-
mači kraj in ljudi okrog
sebe, zato mu tudi ni pre-
težko žrtvovati marsika-
tero prosto popoldansko
urico za daljše ali pa kraj-
še seje, na katerih krajani
krojijo bodočnost svoje
krajevne skupnosti.
O vsem kar se dogaja v
kraju ali občini je na teko-
čem. Za vsako stvar ima
svoje mnenje, stališče in
prepričanje.
Alojz Recko se je rodil
kot kmečki sin na manj-
šem posestvu in tedaj, ko
mu je poteklo otroštvo in
se je bilo treba odločiti za
poklic in življenjski cilj ni
imel kaj dosti možnosti in
izbire. Vpisal se je na
srednjo kmetijsko šolo in
tako postal kmetijski te-
hnik. Čeprav ga ta poklic
tedaj ni kdo ve kako vese-
lil, seje Alojz Recko zapo-
slil v tedanji zadrugi na
Planini. Po, nekaj prvih
službenih letih se je zapo-
slil kot referent za zemlji-
šča pri novo ustanov-,
Ijenem Kmetijskem kom-
binatu v Šentjurju. Šele ^
leta 1971 ga je pot zanesla ■
spet v rojstni kraj. Postal
je obratovodja farme ne-
snic, ki je TOZD lastna
proizvodnja pri KK Šent-
jur.
Zdaj torej živi in dela v
domačem kraju.
V družbenopolitično
življenje v občini pa se je
Alojz Recko vključil že
zelo zgodaj. Prve korake
na področje družbenopo-
litičnega dela je napravil
kot predsednik OK
ZSMS v Šentjurju. To
funkcijo je opravljal tri le-
ta. Kasneje je veliko delal
pri Občinskem komiteju
ZK v Šentjurju, zlasti pa
v komiteju Kmetijskega
kombinata. Tudi zdaj je
koordinator delovanja os-
novnih organizacij v
Kmetijskem kombinatu.
Alojza Recka zlasti v
domači krajevni skupno-
sti, vsi dobro poznajo in
ga imajo radi prav zaradi
njegove prizadevnosti in
vztrajnosti. Leta 1978 so
mu krajani zaupali funk-
cijo predsednika skupšči-
ne krajevne skupnosti. In
to zaupanje rojeva sado-
ve. Alojz Recko se veliko
trudi, skupaj z drugimi
prizadevnimi krajani, da
bi Slivnica postala še lep-
ša in da bi bilo problemov
vse manj ali pa da jih
sploh ne bi bilo.
Čeprav je težko med
nekaj vrstic zapisati plo-
dno delo človeka, je ven-
darle prav, da na koncu
omenim tudi to, da je bil
Alojz Recko delegat 6.
zveznega kongresa sindi-
katov, trikrat je bil dele-
gat zveznega kongresa
strokovnega sindikata
kmetijskih delavcev. Eno
mandatno obdobje je bil
tudi vodja delegacije za
republiško skupščino
zbora združenega dela.
MATEJA JPODJED
POTRPEŽLJIVI OŠKODOVANCI
V krajevni skupnosti Teharje so v okviru sveta za komu-
nalno in stanovanjsko gospodarstvo pripravili popis škode,
ki je nastala zaradi prevoza pirita na deponijo v Bukovžlak
in zaradi kavarije v prvih dneh јиИја ob hudih nalivih.
Skoda na stanovanjskih hišah, na različnih gospodarskih in
drugih objektih ter na kmetijskih površinah je precejšnja.
Oškodovancev je 41. Največ škode je na vrtovih, njivah in
zelenicah. Pridelki na nekaterih njivah so povsem uničeni.
Močno so poškodovani travniki, fasade stanovanjskih hiš in
več vodnjakov. Na podlagi evidentirane škode v krajevni
skupnosti bo morala začeti z delom tudi komisija za ocenje-
vanje škode v Cinkarni. Prav bi bilo, da bi to delo opravili v
najkrajšem času. Občani Bukovžlaka in Slane so bili že
večkrat močno prizadeti. Vendar so z veliko potrpežljivostjo
in razumevanjem spremljali ter spodbujali ekonomsko in
ekološko sanacijo Cinkarne. Poleg tega pa so odgovorni
delavci v Cinkarni obljubili občanom v krajevni skupnosti
Teharie, da bodo nastaJo škodo čimprej povrnili.
NOV NAČELNIK V MOZIRJU
Z odhodom načelnika Oddelka za ljudsko obrambo ob-
čine Mozirje Janeza Žagarja v pokoj, je njegovo mesto zase-
del dosedanji sodnik za prekrške, Rudi Zager.
Janez Žagar je dolžnosti načelnika oddelka za ljudsko
obrambo opravljal več kot uspešno polnih dvanajst let.
M. B-
št. 32 - 16. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
DELEGATSKE IZKUŠNJE
Ob izidu študije E. Kardelja o smereh ra-
zvoja političnega sistema socialističnega sa-
moupravljanja smo se pogostoma zaustav-
ljali ob misli, da bo delegatski sistem lahko
v potai meri opravljal svojo družbeno vlogo
le, če bodo subjektivne socialistični: sile
družite z zvezo komunistov ha čelu njegov
organski del. Faktor njegove zavesti, pra-
vimo.
Dobro leto in pol mineva od začetka dru-
gega delegatskega mandata. V celjski občini
bodo skupščine samoupravnih interesnih
skupnosti v jeseni zaokrožile oceno in izkuš-
nje dosedanjega delegatskega dela. Nato bo
o njem razpravljala občinska konferenca so-
cialistične zveze. Že danes se ve, katera
vrzel v delegatskem sistemu najbolj štrli.
Na eni strani delegacije ne delujejo, pred-
lagajo in odločajo kot del in izraz socialne
baze, to je delavcev in občanov neposredne-
ga okolja. Vse manj tudi čutijo odgovornosti
do volilcev. Včasih se zazdi, kot da so delega-
cije same sebi odgovorne in edine poklicane,
da oblikujejo stališča do skupščinskih gra-
div ali problemov, do katerih prihaja v kra-
jevni skupnosti, temeljni organizaciji ali v
občini. Na drugi strani pa se zahteva, naj
delegacije izražajo »avtentične« interese
okolja, že spreminja v nerazumevanje, kaj to
sploh pomeni. Ali gre za izvirni delavčev in
občanov interes, ki ga ta izraža in uveljavlja
kot neorganiziran, nopovezan, nedejaven in
nezdružen posameznik? Ali pa mislimo na
to, da se morejo delegacije, torej ves delegat-
ski sistem, resnično opirati na »Celotno za-
vestno ustvarjalno silo subjektivnega fak-
torja*. To so predvsem družbenopolitične
organizacije, znanost, strokovne službe, sa-
moupravna in druga telesa.
V delegacijah potemtakem ne more zma-
govati samohotnost, nekak avtcmatizem ali
nenačrtnost in nezavednost. Takšna praksa
je delegacije že pripeljala v položaj, ko so se
njihova stališča kosala s sklepi samouprav-
nih organov ali političnih organizacij. Še
več. V delegacijah so prevladala osebna in
nepreverjena stališča, pogledi in mnenja, ki
niso doživela demokratične potrditve v širši
javni razpravi med delavci in občani. Dele-
gati so se izjavljali za stališča, ki so zrasla v
glavah skupin ali celo posameznikov. Do
takšnih primerov je lahko prišlo, če se par-
tijske organizacije in drugi družbenopolitič-
ni dejavniki niso borili za sklepe v delegat-
ski bazi.
Delegacije praviloma ne bi smele spreje-
mati nobenih stališč brez predhodnih raz-
prav in usklajevanj v družbenopolitičnih or-
ganizacijah. V tistih ustvarjalnih družbenih
silah, ki združujejo množice samoupravljal-
cev in predstavljajo organizirano sociali-
stično samoupravno zavest. Pomenijo ne le
demokratično in gibalno silo delegatskega
sistema, ampak zagotavljajo tudi razredno
naravo samoupravne demokracije.
Delegatske izkušnje opozarjajo, da hočejo
nekatere delegacije povsem svojo pot in po-
slušajo samo sebe. Nosilci takih pogledov
očitno ne razumejo bistva delegatskega si-
stema in vloge družbenopolitičnih organiza-
cij v njem. Pozabljajo tudi, kako lahko prav
takšna praksa zavre pot nadaljnje demokra-
tizacije naše družbe. V vsaki krajevni skup-
nosti in temeljni organizaciji združenega de-
la je sedaj pravšnji trenutek za odgovor na
vprašanje, kakšno vlogo in vpliv, kakšne ob-
like in metode dela so razvile politične orga-
nizacije za demokratično delo delegacije.
ND
TOPER - TOZD TRŽENJE
POLETJE - SEZONA IZGUB
Jožica Kovačič o težavah in nalogah v tozäu Trženje
Med tistimi celjskimi te-
meljnimi organizacijami
združenega dela, ki so v pol-
letju izkazale izgubo, je tudi
tozd Trženje v Topru. 210 de-
lavcev, zaposlenih v tej te-
meljni organizaciji združene-
ga dela, je »ustvarilo« za 6,6
milijonov dinarjev izgube.
Kje so vzroki za takšno sta-
nje in kako ga kanijo prese-
či? Na ta vprašanja je odgo-
vorila Jožica Kovačič, vodja
konstrukcije v Trženju ter
aktivna družbenopolitična
delavka.
J. Kovačič: »Ce naj naj-
prej povem nekaj besed o
vzrokih izgube v tozdu trže-
nje, potem moram reči, da
jih je potrebno iskati pred-
vsem v sezonski proizvod-
nji našega tozda. Kot je
marsikomu znano, priprav-
ljamo pri nas že sedaj ko-
lekcijo za jesen in zimo, ki
nam veže mnogo dela in
sredstev. Ker pa kolekcije
še nismo prodali - na trži-
šče bo prišla šele čez dober
mesec - seveda ne prinaša
dohodka, ampak izgubo. Po-
dobno je tudi v ostalih toz-
dih v Topru, ki se tako kot
mi otepajo s sezonskim zna-
čajem proizvodnje. Da bi
takšno stanje v prihodnje le
nekako presegli, že sedaj ra-
zmišljamo o nekaterih no-
vostih v proizvodnem pro-
gramu. Odločamo pa se o
takšnih novostih, s kateri-
mi bi trajno rešili problem
obratnih sredstev in zalog.«
NT: Kljub temu, da je se-
zonska proizvodnja takore-
koč glavni krivec izgub v To-
pru, pa velja nekatere vzroke
iskati tudi v delovni organi-
zaciji sami. Kateri so, po tvo-
jem mnenju, ti vzroki?
J. KOVACIC: »V Topru se
zavedamo, da moramo mar-
sikaj storiti tudi v lastni de-
lovni sredini za to, da bodo
rezultati gospodarjenja v
prihodnje boljši. Tako ra-
zmišljamo o novi organizi-
ranosti, ki pa jo bo zaradi
velike raznolikosti naše
proizvodnje zelo težko izpe-
ljati. Dalje se zavedamo, da
moramo pripravljati za na
trg še bolj kvalitetne kolek-
cije. Mnogo naporov mora-
mo vložiti v povečanje izvo-
za izdelkov in zmanjšanje
uvoza surovin. Skratka, do-
bro poznamo šibke točke
našega gospodarjenja in za-
to menim, da bomo v pri-
hodnje storili vse, da bi jih
odpravili:«
NT: Poleg številnih druž-
benopolitičnih dolžnosti, ki
jih opravljaš v delovni orga-
nizaciji, krajevni skupnosti
in občini, si tudi članica
CK ZKS. Zanima me, kako
prenašaš stališča in sklepe
tega poUtičnega telesa v ba-
zo, v lastno delovno sredino?
J. KOVACiC: »Največ-
krat je tako, da s stališči
seznanim koordinatorja
družbenopolitičnih organi-
zacij v Topru, da lahko so-
časno, preko vseh organiza-
cij izpeljemo ustrezno akci-
jo. Velikokrat se osebno po-
govoriva tudi s sekretarjem
naše osnovne organizacije,
tako da naloge zastavimo v
skladu s sprejetimi stališči
in sklepi CK ZKS. No, kljub
vsemu pa menim, da ni mo-
ja najvažnejša naloga ta, da
seznanjam članstvo osnov-
ne organizacije s sprejetimi
sklepi. V prvi vrsti moram
kot komunist odgovorno
opravljati svoje delo, ter se
vsakodnevno, skozi delovni
in samoupravni proces, zav-
zemati za uresničevanje
sprejetih stališč v praksi.
Tega se zavedam in trudim
se, da bi v tem smislu tudi
DAMJANA STAMEJČIC
Jožica Kovačič
STE ŽE
POMISLILI
NA OBJAVO
V RADIU CELJE
CELJSKE TRGOVINE
BI POSNEMALI UUBUANO?
Potrošniki si želijo živahnejši utrip celjske trgovine
Kakšen naj bi bil poslovni čas
v trgovini na drobno v celjski
občini? To vprašanje je že nekaj
mesecev predmet razprav in ra-
zličnih pobud v organih občin-
ske konference svetov potrošni-
kov in občinske konference so-,
cialistične zveze. V teh dneh pas
so celjske trgovske organizacije, |
sveti skupščin krajevnih skup-j
nosti in sveti potrošnikov preje-|
li osnutek samoupravnega spo- i
razuma o dejanskem poslov-j
nem času v trgovini na drobno]
na območju občine Celje. Vsii
navedeni dejavniki so prejelij
kot dopolnilno gradivo še pov-
zetek dosedanjega družbenega
dogovora in povzetek odloka, ki
sta oba urejala odpiralni čas v
trgovini,  gostinstvu  in obrti.
Oba dokumenta sta stara že se-
dem let. Medtem se je marsikaj
spremenilo in tudi potrošniki^
niso zadovoljni s sedaj veljav-
nim odpiralnim časom v trgovi-
nah. Po predlaganem samo-
upravnem sporazumu, ki žeU
boljšo in bolj urejeno preskrbo
celjskih občanov z osnovnimi
življenjskimi potrebščinami,
naj bi bile dežurne prodajalne
odprte ob delavnikih od 9. do
21. ure in v nedeljo od 6. do 11.
ure. Razporeditev dežurnih pro-
dajaln bi določui trgovski delav-
ci za najmanj mesec dni vna-
prej. Dolžni bodo obvestiti po-
trošnike o poslovnem času de-
žurne prodajalne v vseh proda-
jalnah z živili. Sporazum pa
predlaga tudi drugo možnost -
če se trgovci ne bi odločili za
dežurstvo ob nedeljah, potem bi
naj bile vse trgovine z živili od-
prte vsak dan od 9. do 20. ure.
Ob državnih in republiških
praznikih naj bi bila drugi praz-
nični dan odprta dežurna proda-
jalna in tržnica. V osnutku spo-
razuma so navedeni še nekateri
drugi predlogi. Javna razprava
o osnutku bo trajala do sredine
septembra.
Podpisniki sporazuma naj bi
bih poleg občinske konference
svetov potrošnikov in občinske
konference socialistične zveze
in sestavljene organizacije zdru-
ženega dela Dobrina, trgovske
organizacije, ki niso v Dobrini
in sindikati. Javna razprava o
poslovnem času trgovine bo
med potrošniki vzbudila mnogo
razpravljanj in pobud. V krajev-
nih skupnostih bodo nosilci in
organizatorji razprave krajevne
konference socialistične zveze,
sveti potrošnikov in sveti skup-
ščine krajevnih skupnosti.
OBČINA ŠENTJUR
PRAZNUJE
Gorica pri Slivnici, sobota, 18. av-
gust:
9.00: Svečana seja vseh zborov ob-
činske skupščine in družbenopolitič-
nih organizacij s podelitvijo nagrad in
priznanj »18. avgust« v Kulturnem do-
mu v Gorici pri Shvnici;
11.00: Proslava ob srečanju Ukrade-
nih otrok s kulturnim programom
pred osnovno šolo v Gorici pri Slivni-
ci; v avli kutlurnega doma v Gorici pri
Slivnici bo razstava likovnih del otro-
ške shkarske kolinije Bohor Žari na
temo Ukradeni otroci;
- tovariško srečanje;
- tekmovanje lovcev v streljanju na
glinastega goloba.
SMO TIK PRED
HA VANO
SVET IN Ml
PIŠE IVAN SENIČAR
31
SAHARSKO
LJUDSTVO IN
DRUGI
Le še nekaj dni, ki hitro potekajo,
nas loči od šeste konference na vrhu
neuvrščenih dežel. Kongresna palača
v Havani je pripravljena. Politične
priprave pa razgibava jo tudi avgu-
stovske dni po vsem svetu. Koordina-
cijski biro neuvrščenih dežel zaseda
v New Yorku, politični emisar ji s sta-
lišči svojih vlad, z opozorili, predlogi
in raznimi dokumenti potujejo iz de-
žele v deželo. Tudi v Jugoslaviji se
gosta vrsta državniških in drugih
obiskov ni prekinila. Trenutno je pri
aas v gosteh predsednik administra-
tivnega državnega sveta Gvineje -
Bissau Luis Cabrai, ki je gost predse-
dnika Tita. Josip Vrbovec, naš zvezni
sekretar za zunanje zadeve, gosti zu-
nanjega ministra Malija. Naša delov-
na delegacija je pred dnevi v Havani
sporočila Kubancem jugoslovanska
stališča v zvezi z dokumentom, ki se
pripravlja za konferenco.
Konferenca neuvrščenih dežel v
Havani bo šesta po vrsti. Doslej so
bile konference:
- prva v Beogradu od 1. do 6. sep-
tembra 1961, ko je prisostvovalo 25
dežel,
- druga v Kairu od 5. do 10. okto-
bra 1964, koje bilo prisotnih 47 udele-
ženk,
- tretja v Lusaki od 8. do 10. sep-
tembra 1970, ko je prisostvovalo 54
držav članic,
- četrta v Alziru od 5. do 10. sep-
tembra 1973, ko je bilo že 73 udele-
ženk in
- peta v Colombu od 16. do 19. av-
gusta 1976 s 86 udeleženimi drža-
vami.
V ok vir pripra v na ha vansko konfe-
renco spada tudi nadaljnje razširje-
nje članstva. Za zdaj se potegujejo za
članstvo Pakistan, Iran, Brazilija, Ni-
karagva in Surinam; za status gostov
pa tudi več držav, med njimi tudi
Španija, in mednarodne ter druge or-
ganizacije. Kubanci so, kot organiza-
torji konference, pripravili obsežen
osnutek dokumenta, o katerem naj bi
razpravljali na konferenci in ga po
ustreznih sprememban tudi soglasno
sprejeli. Zdaj zbirajo in tehtajo že
mnogo pripomb na dokument, v sre-
dišču pozornosti pa je prevladujoča
zahteva, da gibanje ohrani svoja
izvirna načela in da se nadalje demo-
kratizira pri svojem delovanju.
Vzdolž Sredozemlja vznemirjajo
njegove miru željne obale trije me-
dnarodni problemi: bližnjevzhodna
kriza, ciprsko vprašanje in položaj v
Zahodni Sahari. Ta zadnji še posebej
slabo vpliva na stike med nekaterimi
državami vzhodnega Sredozemlja, na
odnose med arabskimi državami ter
med temi in drugimi afriškimi deže-
lami. To je seveda težko, najhujši pa
je položaj, v katerem se že leta prebi-
ja do svoje samobitnosti saharsko
ljudstvo tam.
Zahodna Sahara je bila nekoč
španska kolonija. Kopa seje Španija
od tam umaknila, so Španija, Maroko
in Mavretanija leta 1975 sklenile ne-
jasen sporazum, ki ima naslov »De-
klaracija o načelih v Zahodni Saha-
ri« in na osnovi katerega sta si Maro-
ko in Mavretanija razdelili bivšo
špansko kolonijo. Na ozemlju, ki je
večje kot Jugoslavija, pa živi nekaj
manj kot pol milijona ljudi. In teh
prebivalcev ni nihče vprašal, kako
mislijo živeti po odhodu Špancev. In
to ljudstvo je začelo z odporom in
uporom. Nastala je osvobodilna orga-
nizacija saharskega ljudstva Polisa-
rio. Vojna med njo in tistimi, ki so
zasedli to saharsko ozemlje, traja že
štiri leta. Bilo je že ogromno mrtvih.
Pri tem sta sprva Maroko in Mavreta-
nija delovali skupaj, Alžirija pa je že
od začetka podpirala Polisario. Spor
je prišel pred OZN, pred Organizacijo
afriške enotnosti in o njem so raz-
pravljali na sestankih neuvrščenih
dežel.
V zapletu okoli Zahodne Sahare
gre predvsem za močan interes tam-
kajšnjih dežel pa tudi zahodnih poli-
tičnih središč za naravno bogastvo,
predvsem za zaloge fosfatov, pa tudi
nafte, plina, bakra, boksita, železa in
celo urana. Skomine po tem so različ-
ne. Maroko se sklicuje na svoje »zgo-
dovinske pravice« do tega ozemlja,
Mavretanija se je hotela na ta način
okrepiti, Alžiriji pa odgovarjajo dru-
ge rešitve. Razvoj zadnjih tednov in
celo dni pa je vse hitrejši. Po držav-
nem udaru v Mavretaniji lani je ta
dežela spremenila svoj odnos do Poli-
saria. Z njim je najprej razvila tajne,
potem pa javne stike, pred dvema
mesecema pa je v Alžiru podpisala s
Polisariom sporazum, s katerim kon-
čuje vojno in prepušča »svoj del« Za-
hodne Sahare osvobodilni organiza-
ciji.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 32-16. avgust 1979
85 LET EMO
BREMENEČE HIPOTEKE PRETEKLOSTI
Razvojna usposobitev je pogoj za uspešno sanacijo
Cez teden dni bo kolektiv
največje celjske delovne or-
ganizacije EMO proslavil 85
let svojega obstoja in dela.
Jubilej je, kot vselej, tudi to-
krat priložnost za oceno do-
seženega v minulih letih, še
bolj kot to pa trenutek, ko je
treba pogledati naprej in vi-
deti, kakšne so razvojne
možnosti. V primeru EMO je
to še posebej zahtevna nalo-
ga, saj hipoteke preteklosti,
v kateri je kolektiv za več let
zastal v svojem razvoju, bre-
menijo tudi načrte za prihod-
nji razvoj. Prav zato je ra-
zvojna usposobitev EMO
osrednja naloga v prihod-
njem srednjeročnem načrtu.
S tem pa so prihodnja leta
tudi tisto prelomno obdobje,
ki bo odgovorilo na vpraša-
nje, ali si je kolektiv izbral
pravilno pot bodočega ra-
zvoja.
O teh vprašanjih je tekel
razgovor z direktorjem EMO
Francem Gazvodo.
Kako ocenjujete seda-
nji gospodarski položaj
EMC, ob tem, da v zad-
njih letih kolektiv po več
letih ustvarja tudi nekaj
sredstev namenjenih raz-
širjeni reprodukciji?
»Res se je v zadnjih letih
gospodarski položaj EMO
stabiliziral. Dosegamo zado-
voljive stopnje rasti tako v
samem fizičnem kot tudi
vrednostnem obsegu proiz-
vodnje, ki so nad povpreč-
jem panoge v Sloveniji in Ju-
goslaviji. Tudi vključenost v
zunanjetrgovinsko menjavo
je dobra, saj imamo že doma-
la uravnoteženo razmerje
med uvozom in izvozom. Na
domačem trgu pa večjih, ne-
premostljivih težav s pla-
smanom izdelkov nimamo.
Ne glede na to pa z dosežki
še nismo zadovoljni. Preveč
nas še bremeni preteklost,
ko nismo dovolj vlagali v te-
hnologijo, nismo iskali no-
vih proizvodnih programov
in podobno. Naložba v proiz-
vodnjo kontejnerjev je bila
praktično zadnja večja inve-
sticija v EMO. Trenutni do-
sežki pa vendarle kažejo, da
so usmeritve, ki jih neguje-
mo, dobro izbrane. Moramo
le še razvojno usposobiti vse
tozde, tako da jih bomo lah-
ko ustrezno posodobili, te-
hnološko in programsko. Ta
naloga pa zahteva takšne go-
spodarske rezultate, ki bodo
omogočili naložbe v vseh
tozdih EMO. Naložbe, ki bo-
do pomagale ustvariti »nov«
EMO s sodobnejšimi proiz-
vodnimi programi, ki bodo
sledili vsem proizvodnim
dosežkom doma in v svetu.«
Kateri so osnovni cilji,
ki si jih zastavljate?
»Ob osnovnem cilju - ra-
zvojni usposobitvi vseh toz-
dov, sta glavna cilja pred-
vsem programska prečisti-
te v razvojnih usmeritev
EMO in kakovostna sestava
srednjeročnega načrta
1981-85. Glede na to, da bo
še dober del prve naloge ča-
sovno v obdobju novega
srednjeročnega načrta, pa so
naše naloge vezane tudi na
dolgoročnih razvojnih načr-
tih. EMO je na razvojnem
razpotju. Zato moramo prav
.v obdobju, ki je pred nami,
doseči višjo kakovost in pro-
duktivnost v obstoječih pro-
gramih, posodobiti in avto-
matizirati proizvodnjo, daja-
ti prednost programom, v
katerih je več znanja kot ma-
teriala in fizičnega dela, ter
se še bolj kakovostno vklju-
čiti v mednarodno delitev
dela. Želimo z istimi ljudmi
ustvariti mnogo več do-
hodka.«
In katera so osnovna
področja, kjer iščete svo-
je mesto?
»Na prvem mestu je vseka-
kor področje toplotne tehni-
ke, kamor vključujemo tudi
klimatizacijo in proizvodnjo
grelnih teles. Ti delamo zelo
načrtno, saj sledimo toko-
vom v svetu. Smo pred pri-
četkom pomembne naložbe,
ko bomo v šentjurski občini
postaviU tovarno energet-
skih naprav. V proizvodnji
pa se pripravljamo tudi na
nove pogoje, ki nastajajo z
vse večjo energetsko krizo.
Tako iščemo dodatne vire za
ogrevanje - od odpadkov do
izkoriščanja toplote sonca,
uporabe toplotnih črpalk in
podobno.
Drugo področje je emajlir-
ski programski sklop, kjer se
usmerjamo predvsem na za-
gotavljanje še kakovostnejše
ponudbe, tako po izdelavi
kot dizajnu in splošni kako-
vosti. Izvozni dosežki potrju-
jejo, da je EMO tu ohranil
svoj ugled. Ob posodobitvi
proizvodnje, večji avtomati-
zaciji in boljši notranji orga-
nizaciji, lahko na tem po-
dročju še veliko dosežemo.
Večje so tudi naše ambicije v
proizvodnji frit, kjer naj bi
ponudbo ojačali s sodelova-
njem s tujimi partnerji.
V proizvodnji transportne
tehnike pa smo spet na pre-
lomnici. V tozdu kontejnerji
bomo poslej proizvajali le
specializirane transportne
enote, ki so sicer zahtevnejši
proizvod, zato pa dohodkov-
no izredno zanimiv.
Vprašanje je le še usmeri-
tev v proizvodnji odpreskov
in avtokoles, kjer moramo
šele ugotoviti, kako bo mo-
goče s tehnološko preosnovo
zagotoviti trajnejšo perspek-
tivo tega tozda.
Nov korak za EMO pa
predstavlja načrt orodjarne.
Tržne analize in opredelitev
programov v tem tozdu so
pokazah, da je proizvodnja
razučnih vrst specialnih oro-
dij nadvse zanimiv program.
Vendar je izvedba tega tako
zahtevna, saj se bomo na to
šele pripravljali v prihod-
njem srednjeročnem obdob-
ju. Sam sodim, da je področ-
je proizvodnje orodij in na-
prav naslednja kakovostna
faza preosnove delovne or-
ganizacije.«
Jasno zastavljeni cilji in ra-
zvojne usmeritve v EMO do-
kazujejo, da je ta delovna or-
ganizacija na dobri poti, da si
povrne že močno omajan po-
ložaj enega osnovnih nosil-
cev razvoja celjske občine,
BRANKO STAMEJČIC
Franc Gazvoda: »Razvojna
usposobitev je osnovna na-
loga lioleiitiva EMO v prvih
letih novega srednjeročne-
ga obdobja«
TKANINA - TOZD MALOPRODAJA
BOJ SIROMAŠNI PONUDBI
Napoveduje ga direlctor tozda Alojz Forštner
»Vloga direktorstva ni lah-
ka. Samoupravljanje terja te-
meljito poznavanje, pa tudi
izvajanje pravic in dolžnosti
slehernega zaposlenega. Za-
to je direktor v tozdu pred-
vsem koordinator dela, kajti
brez temeljite povezave vseh
dejavnikov ne more biti za-
dovoljivih upehov pri iska-
nju ustrezne družbenoeko-
nomske ravni kolektiva«, je
dejal novi direktor Tkanine -
tozd maloprodaja Alojz
Forštner.
»Na celjskem območju je
naš tozd po podatkih iz lan-
skega leta po prihodku na 3.
mestu (branža), po dohodku
pa na 2. Po povečanju po-
slovnega sklada smo na 2.
mestu, dohodek v okviru ce-
lotnega prihodka pa nas po-
stavlja na 1. mesto. Z osebni-
mi dohodki smo na 2. mestu,
poprečni osebni dohodek
znaša 6.333,00 dinarjev. Svo-
je delo sproti analiziramo.
Tako je s tem: ne smemo do-
voliti, da bi vrednotili delo
tako, da bi ob uspehih bui
vsi zaslužni, ob neuspehih
pa bi bil črna ovca zgolj di-
rektor. Dogovorili smo se, da
bomo skupaj delali in da bo-
mo skupaj uspešni in upam,
da tudi ne neuspešni.«
Na vprašanje o novih druž-
benoekonomskih odnosih
na področju trgovine ja Alojz
Forštner dejal: »Ob urejanju
dohodkovnüi odnosov v tr-
govini, se je marsikaj spre-
menilo. Upoštevana je cena
Alojz Forštner
dela, samoupravni sporazum
med proizvodnjo in trgovino
je marsikaj spremenil. Zave-
damo pa se, da je ponudba še
vedno osiromašena in jo mo-
ramo za vsako ceno zboljšati,
razširiti krog dobaviteljev.«
Kako izboljšati ponudbo?
»Pri oblačenju mladih, pri
tovrstni ponudbi smo pre-
malo smeU. Zato nam uhaja-
jo v tujino kupovat. Bolje bo-
mo morali upoštevati tran-
zitno vlogo Celja, izboljšati
pristop do trgovin. V Savi-
novi ulici bomo tradili no-
vo blagovnico. V njenih pr-
tUičnih prostorih bo slašči-
cama, zajtrkovalnica in deli-
katesna trgovina s tako širo-
ko ponudbo, kot je Celje še
ni imelo. V pritličju bo tudi
butik prodaje gramofonskih
plošč, kaset, kristala in
umetniških slik (v dogovoru
z DSLU, kiča ne bomo pro-
dajali), parfumerija in origi-
nalni spominki Celja in oko-
lice. V ostalih dveh etažah bo
bela tehnika, termika, aku-
stika, vse konfekcije, obutev
in butik za otroke do 14. leta.
V stari Tkanini (sedanji bla-
govnici) pa bo predvsem me-
tražno blago, dekorativno
pohištveno blago, oprema za
stanovanje, oddelek igrač in
poseben oddelek za skupne
akcije s proizvajalci pod ge-
slom: Za potrošnika! Ostale
prodajalne bodo specializira-
ne trgovine s kompletnimi
programi ponudbe.    D. M.
^£ O OSEBNIH
DOHODKIH
Včeraj je bila v Celju
skupna seja Medobčinskega
sveta ZKS in Medobčinske-
ga sveta ZSS. Na njej so čla-
ne informirali o tem, kako
so tekla izplačila osebnih
dohodkov delavcev v juliju
ter spregovorili tudi o neka-
terih ukrepih tekoče eko-
nomske politike. Več s seje
bomo poročali v prihodnji
številki NT.
IZGUBE V GOSPODARSTVU
ZDRAVITI RANO
Trda bitka za stabilizacijo
Polletni gospodarski
rezultati na celjskem ob-
močju med drugim kaže-
jo, da je 22 temeljnih or-
ganizacij združenega de-
la izkazalo po šestih me-
secih poslovanja izgubo.
Le-ta znaša nekaj več kot-
97 milijonov dinarjev,
devetdeset odstotkov ali
82 milijonov dinarjev pa
je izgube ustvarilo celj-
sko gospodarstvo.
Podatki o izgubah so
zaskrbljujoči. Pa ne samo
zato, ker je v temeljnih or-
ganizacijah združenega
dela, ki delajo z izgubo,
tako ali drugače zavrt
normalen ciklus proiz-
vodnje. Izgube namreč še
bolj kot sicer slabšajo ce-
lotno likvidnostno situa-
cijo gospodarstva na ob-
močju, ob tem pa seveda
tudi likvidnost temeljnih
bank.
In kakšna je struktura
temeljnih organizacij
združenega dela, Id so po-
slovale z izgubo?
V celjski občini je naj-
večjo izgubo - 55 milijo-
nov dinarjev - izkazala
štorska Železarna v treh
temeljnih orgajiizacijah:
v Vzdrževanju, v Livarni
strojne litine in največjo v
Tovarni traktorjev. V
slednji temeljni organiza-
ciji prihaja do izgube
predvsem zaradi nesora-
zmerja med prosto obli-
kovanimi cenami sestav-
nih delov in nadzorovano
ceno končnega izdelka.
Precejšnje izgube - do-
mala 14 milijonov dinar-
jev - je izk£izala tudi te-
meljna organizacija Fur-
nirnice v LIK Savinja, po
tozd Trženje v Topru, ki
je »ustvaril« šest in pol
milijonov dinarjev izgu-
be. V prvem polletju so z
izgubo poslovali tudi trije
tozdi Hmezada in dva toz-
da Kmetijske zadmge v
Celju. V občini Laško iz-
kazuje izgubo le tozd
Gračnica Tovarne izola-
cijskega materiala, v ob-
čini Slovenske Konjice
pa izkazuje minimalno iz-
gubo le Usnjarna v Konu-
su. V šentjurski občini ni
temeljne organizacije, ki
bi poslovala z izgubo, v
šmarski občini pa izgubo
izkazuje hotelski kom-
pleks Atomske toplice.
Zaskrbljujoče je, da je
prvo polletje zaključilo z
izgubo kar pet temeljnih
organizacij iz žalske obči-
ne, ki v lanskem in prejš-
njih letih niso imele to-
vrstnih težav. Med njimi
pa je izguba največja v
tozdu Ploščic Keramične
industrije Liboje. V obči-
nah Mozirje in Velenje je
izguba v gospodarstvu
majhna, izkazujejo pa jo
le v tozdu Iverna iz Glina
Nazarje, v tozdu Gozdar-
stvo Gozdnega gospodar-
stva Nazarje in v Toplo-
vodu Velenje.
Takšna je torej slika ti-
stih, ki so delali z izgubo
na celjskem območju.
Morda le še podatek, de je
v 22 temeljnih organiza-
cijah, ki prikazujejo iz-
gubo, zaposlenih 3193 de-
lavcev.
Jasno je, da bodo mora-
le temeljne organizacije,
ki so poslovale z izgubo,
čimprej pripraviti svoje
sanacijske programe in v
njih opredeliti, kako bo-
do v drugem polletju po-
krile izgube. Nekatere, to
je pričakovati, bodo izgu-
bo lahko pokrile, saj je
le~ta sezonskega značaja.
To velja na primer za tozd
Trženje v Topru. Drugače
pa je v nekaterih drugih
organizacijah, kot v To-
varni traktorjev ali v LIK
Savinja, kjer so vzroki iz-
gub globlji in jih zato ne
bo tako lahko odpraviti.
Kot smo zapisali že v
uvodu, izguba močno
vpliva tudi na likvidnost-
no situacijo celotnega
celjskega gospodarskega
območja. Ta pa se je prav
v teh dneh še bolj zaostri-
la zaradi izplačil osebnih
dohodkov delavcem, saj
so rezervni skladi delov-
nih organizacij, bank in
občin zaradi pokrivanja
osebnih dohodkov izčr-
pani. Gospodarska situa-
cija je toiaj vse prej kot
rožnata in kot kaže, se tu-
di prihodnji mesec ne bo
kaj bistveno izboljšala.
Že sedaj se na primer za-
stavlja vprašanje, kako
bo z izplačilom osebnih
dohodkov delavcev v
septembru prav zaradi
dejstva, da so skladi
prazni.
Kakršnikoli pa so pol-
letni izidi gospodarjenja
že, delavcev ne smejo
uspavati. Temeljito mora-
jo analizirati gospodarje-
nje v lastnih delovnih sre-
dinah ter si v okviru raz-
prav zastaviti jasne nalo-
ge, kako gospodariti v
prihodnjih mesecih. Kajti
bitka za stabilizacijo go-
spodarstva bo nedvomno
trda in zahtevna. Uspešna
pa bo le, če se bodo vanjo
aktivno vključile vse te-
meljne organizacije zdru-
ženega dela in vsi delavci.
DAMJANA
__________    ...,.. STAMEjClC
ŽALSKE »NEDELJSKE«
GOSTILNE
V Žalcu so sprejeli odlok, po katerem morajo biti vsi
gostinski lokali v občini odprti ob sobotah in nedeljah ter ob
praznikih. Odlok bo veljal osem dni po objavi v Uradnem
listu SRS. Prav tako gostilničarji ne bodo smeli zapirati
gostiln v času poletja. Res je, da so ob sobotah in nedeljah
bili mnogi gostinski lokali v občini odprti že prej, res pa je,
da v Žalcu menda ni bilo lokala, ki bi bil odprt ob koncU
tedna, z izjemo avtobusne postaje in kolodvorske restavra-
cije ter gostilne Cas. Z najnovejšim odlokom želijo prispe-
vati tudi k razvoju turizma v občini, je pa vprašanje, če se
zares izplača, da bi bili tudi ob nedeljah popoldne odprti
prav vsi lokali, saj je znano, da promet takrat ni takšen kot
po navadi. Med tistimi gostilničarji, ki so doslej imeli ob
sobotah in nedeljah svoje lokale zaprte najnovejša odločitev
seveda ni naletela na najbolj ugoden sprejem. Sicer pa '
videli bomo, kako se bo vsa stvar obnesla. J V
§t, 32-16. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
LUČE
KOLOVRATI SO SE VRTEU
fgšdi nastop citrašev, gozdarjev — Uspelo razstave
v prijetno tišino planin-
skega sveta je prišlo novo
življenje. Takšno, ki že deset
let prihaja vselej ob takem
¿asu in vedno po zaslugi do-
joačega turističnega društva.
Skoda, da traja le dan ah
dva. Sicer pa, morda je prav
v tem mikavnost, ki privab-
lja številne obiskovalce, turi-
ste, izletnike...
Deseta tradicionalna turi-
stična prireditev v Lučah ob
Savinji je tudi tokrat uspela.
Njen spored je trajal dva dni,
v soboto, 11. in v nedeljo, 12.
avgusta. Uspela ne le zaradi
velikega obiska, merveč
predvsem po svoji vsebini.
Tudi tu so se odločili, da s
turistično prireditvijo opozo-
rijo na krajevne narodopisne
posebnosti, vsekakor pa na
tiste, ki počasi tonejo v poza-
bo in ki odhajajo iz vsako-
dnevnega življenja. Pa je
škoda, da je tako, saj bi imele
zlasti predice, ob oživljeni
ovčereji, tudi v tem času ve-
like priložnosti za uveljavi-
tev in prodajo svojih izdel-
kov.
V Lučah oživljajo s turi-
stično prireditvijo delo pre-
dle in igranje na citre. Pri
tem pa se znova oglasi še
kakšna, domača pesem. Tako
predice, kot citraši, so poka-
zah svoje spretnosti in zna-
nje zlasti v soboto popoldne.
Tudi pred kamerami beo-
grajske televizije.
Skupina petih predic, med
njimi tudi 87-letna Marija
Voler, so spet navdušile.
Prav tako citraši. V igri s tem
instrumentom prednjačijo
IVnačnikovi, z očetom Fran-
cem na čelu.
Za letošnji jubilejni turi-
stični praznik so pripravili
tudi tri zanimive razstave.
Tako je rezbarska dela pred-
stavil Milan Matko iz Šmart-
na ob Paki, nekaj skulptur iz
lesa pa Tone Venek iz Rečice
ob Savinji. Enaka pozornost
je veljala razstavi pogrinj-
kov, tembolj, ker so posegu
v domače okolje in tudi tako
obudili spomine in skomine
na nekatere domače jedi.
Skoda, da jih manjka zlasti v
domačih gostilnah.
Med pripravljalci pogrinj-
kov so se nekajkrat izkazali
člani domačega turističnega
društva. Tako zlasti z »Mah-
co ob košnji«, pa s »turistič-
nim piknikom« ter s »Poseb-
nostmi s trnka«. Sicer so pre-
vladovali pogrinjki za kosilo:
Gozdarsko (Emika Sehšnik),
Savinjsko (kolektiv Turista),
Kmečko (Stoglej), Poročno
(Jožica Bezovnik) in pogri-
njek za kmečko ohcet, ki ga
je prav tako pripravila Jožica
Bezovnik.
Največ pozornosti je seve-
da veljalo nedeljski povorki,
v kateri so tudi po zaslugi
članov aktiva-mladih zadruž-
nikov in seveda drugih pri-
kazali delo in življenje v do-
mači vasi. V tej koloni so na-
stopili mladi gasilci, člani
folklorne skupine iz Smart-
na ob Paki, športniki, pla-
ninci, gostinski delavci,
kmetje in ne nazadnje goz-
darji, ki so z oblekami in oro-
dji opozorih na delo in življe-
nje gozdarskega delavca ne-
koč in danes. ^ ^
M. BOŽIC
V turistični povorki je sodelovalo tudi veliko mladih...
MOZIRJE:
KOSCI IN ŽANJICE
Komaj je utihnila splavarska pesem na Ljubnem ob
Savinji in so predice v Lučah spravile svoje kolovrate,
že se zdaj na novo turistično in kmečko prireditev
pripravljajo v Mozirju. Njen pobudnik in organizator je
dom.ače Turistično društvo.
V soboto, 18. t, m., bo namreč na vrsti že tretje »Jutro
koscev in žanjic«. Tudi v tem primeru gre za priredi-
tev, ki ohranja stare običaje, še zlasti tiste, ko so trav-
nike kosih s kosami in ko so za tem imele polne roke
dela tudi žanjice. In potem znana malica ob košnji, ki
je pokazala gospodarjevo moč, njegovo sposobost, ra-
zumevanje za pomembno delo. Ni dela brez jela.
Tudi ta prireditev dobiva svojo tradicionalnost. Le-
tos bo že tretjič na vrsti. Potekala bo tako, kot je
nekdaj delo koscev in žanjic. Torej zgodaj zjutraj, te-
daj, ko še sonce ne pošilja vročih žarkov na razgrete
hribe.
Pričela se bo ob petih zjutraj s povorko koscev skozi
Mozirje. Njihova pot se bo končala na travniku, ki so
ga izbrah za košnjo. Računajo, da bodo kose pele okoli
dve uri. Zatem bodo prišle žanjice in ne nazadnje birt,
gospodar, ki bo pripeljal zajtrk. Tokrat, z razhko od
prejšnjih let, ne bo namenjen samo koscem in žanji-
cam, marveč tudi drugim ljudem, tudi obiskovalcem
te prireditve. Vsekakor zanimiva pobuda, ki jo bodo
ljudje toplo pozdravih. Morda je to tudi namig, da bi
lahko takšne zajtrke, vsaj od časa do časa, pripravljah
tudi v kakšnem gostinskem lokalu v Gornji Savinjski
dolini! Saj gre za domače posebnosti, in teh ljudje,
gostje, izletniki iščejo.
Takoj po košnji se bodo lotih drugega dela, ki prav
tako prehaja v narodopisno posebnost. To je klešarje-
nje, izdelava pašnih ograj. Spet zanimivost, ki bo vzbu-
dila pozornost. Upravičeno.
In za konec še primeren zaključek, vesel, sproščen s
piknikom v Savinjskem gaju, ki se bo pričel ob desetih
dopoldne.
S tretjim jutrom koscev in žanjic v Mozirju bodo
končane vsaj glavne letošnje turistične prireditve v
Gornji Savinjski dolini, čeprav seveda nekaterih dru-
gih tudi pozneje ne bo manjkalo. ^ BOŽiC
Tale posnetek smo napra vili čisto zares v nedeljo popoldne. Res pa je, da bi ga lahko tudi
lani in pred petimi leti. Mladi pari so se pomerili tudi v obiranju hmelja.
FOTO: T. TAVČAR
17. DAN HMELJARJEV
LETOS LE REPRIZA
Še posebej skromna je bila povorka hmeljarskih vos
še lansko leto smo o Dne-
vu hmeljarjev kar precej pi-
sali. Med drugim smo zapi-
sali tudi to, da kaj novega
ni bilo videti in tudi letos je
bile tako. V bistvu ponovi-
tev lanskoletne »predsta-
ve« in nič več. Zares škoda!
Vprašanje je, koliko časa bo
prireditev spioh še zanimi-
va in privabljala toliko obi-
skovalcev kot jih je bilo le-
tos. Je pa res, da sc ljudje
radi zavrtijo ob zvokih an-
sambla ter spijejo kakšen
liter...
V nedeljo popoldne smo
najprej lahko videh povorko
z vozovi, na katerih so skuša-
И prikazati hmeljarska opra-
vila, vendar kaj dosti nism.o
videli, ker razen vozov iz
dveh, treh vasi ter tistih, na
katerih so prevažali stareši-
no in princezo, ni bilo niče-
sar drugega. No, bil je še ka-
mion z laškim pivom, ki so
ga delih obiskovalcem. In to
je bilo vse. Precej skromno.
Preveč skromno! Potem je
bilo na prireditvenem pro-
storu tekmovanje parov za
zlato kobulo. Mladi fantje in
dekleta so se pomerili v obi-
ranju hmelja, spoznavanju
газгИп, postavljanju hme-
Ijevk, šivanju hmeljskihvi-eč
ter spravljanju hmelja v vre-
če. Najbolj spretna sta bila
Marija Kolar in Jože Bizjak
iz Brasiovč. Škoda, da veči-
na obiskovalcev ni mogla ni-
česar videti. To je uspelo le
tistim, ki so se uspeh prerini-
ti do prizorišča tekmovanj.
In končno - veseh del prire-
ditve vse tja do jutranjih ur,
ki je prav gotovo nekoliko
obogatil blagajno prizadev-
nih turističnih delavcev.
Vsak dinar je dobrodošel pri
bogatem celoletnem delu
Braslovčanov. Dejstvo pa je,
da prireditev kot je, zahteva
mnogo dela in da Braslovča-
ni zaslužijo občudovanje in
pohvalo. Zares škoda pa bi
bilo, ko bi si ljudje v nasled-
njih letih dejali: Nim.a smi-
sla, da gremo v Braslovče,
saj smo že tako ali tako vse
videh lanske leto. Mimogre-
de pa sem slišal tudi starejši
par iz sosednje republike, ko
se je ob koncu spraševal, ka-
ko sploh izgleda hmeljarje-
nje in kako je bilo nekoč. O
tem na letošnji prireditvi za-
res nista mogla izvedeti niče-
sar in si ustvariti podobe.
Že v soboto zvečer je bila
prireditev v Žalcu v Hmeza-
dovi dvorani, kjer so podehh
priznanja zaslužnim hme-
ljarjem, predstavili so novo
hmeljarsko princezo ter sta-
rešino. Zanimivo je, da je
starešina letos iz Sevnice. To
je stari hmeljar Anton Šin-
kovec, njegova spremljeval-
ka oziroma lepotica doUne
zelenega zlata pa je Siavica
Kresnik iz Gorice pri Pe-
trovčah, ki obiskuje eko-
nomsko srednjo šolo v Celju.
Zbranim hmeljarjem sta v
soboto zvečer spregovorila
predsednik skupščine slo-
venskih hmeljarjev Viado
Kralj in predsednik poslov-
ne skupnosti za hmeljar-
stvo SRS Vinko ing. Kolenc.
V kulturnem programu so
sodelovali člani moškega
pevskega zbora Svobode s
Polzele, za prijetne viže pa je
poskibel ansambel Terglav.
Zbrani slovenski hmeljarji
so tako vsaj za trenutek po-
zabili na skrbi in delo ter
majsko sušo, ki bo пекоИко
zmanjšala letošnji pridelek.
JANEZ VEDENIK
MOZIRJE
30 LET STRELSTVA
Ob jubilejgÊ тжмШ tuđi prapor
Na strehšču Občinske
strelske zveze v Mozirju so v
nedeljo počastili 30-letnico
strelstva v Gornji Savinjski
dolini. Ta jubilejni dogodek
so povezali tudi z razvitjem
prapora Občinske strelske
zveze in ne nazadnje z oceno
dosedanje poti in prihodnjih
nalog ter s podehtvijo priz-
nanj najboljšim organizaci-
jam in posameznikom.
Kot je v slavnostnem go-
voru dejal predsednik Ob-
činske strelske zveze Janez
Žagart so začeh v več kot
skromnih okoliščinah. Toda,
danes je za njimi delo, na ka-
terega so ponosni, saj so
uspeli zlasti v množičnosti,
strelska organizacija pa je
postala tudi pomemben se-
stavni del splošnega ljudske-
ga odpora.
V mozirski občini dela
osem strelskih družin, zatem
štiri sekcije, ki povezujejo
več kot tisoč članov. Strel-
ske družine delajo v vseh
krajevnih skupnostih, razen
v Bočni in Novi Štifti. Poleg
občinskega strelišča v Mozir-
ju imajo še strelišči v Smart-
nem ob Dreti ter v Solčavi,
medtem, ko je v Lučah v
gradnji.
Večje težave so z orožjem.
saj je drago. Toda, navzlic te-
mu so na poti, da ga v krat-
kem zagotovijo za vse po-
trebe.
Razveseljiva je ugotovitev,
da v strelske vrste prihaja
vse več mladih. Pomemben
rezervoar za pomladitev so
zlasti šole, in mladi se vse
bolj ogrevajo za strelstvo.
Na slavnosti so podehli
več plaket občinske in repu-
bliške strelske zveze, prav
tako tudi jubilejne medalje
zlasti veteranom strelstva v
mozirski občini.
Na tekmovanju v strelja-
nju z malokalibersko puško
je sodelovalo šestnajst ekip.
Vsaka od njih je imela po tri
strelce. Zmagala je vrsta Mo-
zirja pred Lucami in Solča-
vo, med posamezniki pa
Franc Mozirjan Grobelnik.
Pomembna je ugotovitev,
da so se v mozirski občini
odločili za množično pot v
strelski organizaciji. Zato tu-
di veHka prizadevanja za raz-
širitev strelskih vrst in za
vključitev zlasti mladih v
družine in sekcije. Vrhunsko
športno smer so zaenkrat po-
tisnili na stran, tudi zaradi
pomanjkanja ustreznega
orožja in ne nazadnje zaradi
tega, ker doslej med strelci
ni bilo tistih, ki bi se odločali
za tekmovalni šport. Morda
se bo stanje sčasoma spre-
menilo. MB
Česti
prazr
kolektiv Toper -
tozd moda Šentjur
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 32-16. avgust 1979
V GORENJU
DELAJO ^
Po štirinaj std ne vnem
kolektivnem dopustu so
se delavci tovarne gospo-
dinjske opreme Gorenje
iz Velenja v ponedeljek
znova vrnili na delo.
V svojih polletnih ana-
lizah, ki so jih opravili še
pred kolektivnim dopu-
stom, so opozorili neve-
lik razkorak med cenami
reprodukcijskega mate-
riala, ki se dvigajo iz dne-
va v dan in med cenami
lastnih končnih proiz-
vodov, ki so v dveh letih
dosegle porast le za 7,5%.
Svoja prizadevanja bo-
do delavci Gorenja usme-
rili tudi k povečanju izvo-
za in pri tem bodo znova
opozorili, da še vedno ni
zadovoljivo rešeno vpra-
šanje spodbude za pospe-
ševanje prodaje na tuja tr-
žišča.
Med kolektivnim dopu-
stom so v Gorenju opravi-
li vzdrževalna dela.
CELJE
ČAS MOČNO PRIGANJA!
Nujna vzdrževalna dela na mnogih graščinah
v uradnih krogih, tako tu-
di na nedavni seji izvršnega
sveta celjske občinske skup-
ščine, je beseda tekla o fev-
dalnih objektih, v našem je-
ziku pa rajši povejmo, da gre
za graščine, torej za objekte
starejšega datuma, ki še da-
nes služijo svojemu stano-
vanjskemu ali drugemu na-
menu. Toda, glavna pozor-
nost je namenjena tistim, ki
še vedno nudijo mnogim lju-
dem streho nad glavo in bolj
skromna, da ne zapišemo še
kaj več, kot razkošna stano-
vanja.
V celjski občini je eviden-
tiranih petnajst grajskih ob-
jektov. Nekateri od njih so
razvaline in se zato beležijo
samo kot spomeniški objek-
ti. Dosti pa je še takšnih, ki
tako ali drugače služijo dolo-
čenemu namenu, zlasti sta-
novanjskemu. Razen tega
imajo štiri graščine tako ime-
novana javno funkcijo. Zato
njihov obstoj ni vprašljiv. To
so Spodnji Celjski grad, v
katerem je vojašnica, Med-
log, kjer je našla svoje pro-
store Vrtnarska šola. Stara
grofija, ki nudi zatočišče Po-
krajinskemu muzeju in gra-
ščina Dobrna, v kateri je Po-
možna šola. Graščina Vine je
v zasebni lasti in zatorej ni
ogrožena.
Pri vsem tem ostaja še
osem graščin, kjer pa se po-
javljajo bolj večji kot manjši
problemi njihovega vzdrže-
vanja. To je torej problemati-
ka, s katero se je pred krat-
kim srečal izvršni svet celj-
ske občinske skupščine,
pred tem pa še posebna
koordinacijska komisija
izvršnega sveta. Seveda pa
so glavni nosilci nalog v tem
okviru zlasti Svet za urbani-
zem. Zavod za spomeniško
varstvo, Stanovanjska skup-
nost. Kulturna skupnost in
drugi.
Ce se najprej ustavimo pri
zaključkih   seje   izvršnega
sveta potem gre za ugotovi-
tev, da je stanje več kot kri-
tično in da zdajšnji čas v re-
snici priganja k reševanju, če
hočemo ohraniti, kar imamo.
Problem so seveda sredstva,
saj bi jih rabili veliko, če bi
hoteli vsaj v glavnem zakr-
pati, kar bi morali, da bi ob-
jekte zavarovali pred nadalj-
njim propadanjem. Po mne-
nju izvršnega sveta bosta
morala v tej nalogi prevzeti
glavno pobudo Stanovanj-
ska in Kulturna skupnost.
Morda še kdo. Pri vsem tem
ne gre samo za denarna sred-
stva, marveč še za eno odlo-
čitev. Gre tudi za določitev
vsebine koriščenja teh ob-
jektov.
In katere so graščine, ki še
danes služijo kot stanovanj-
ski objekti?
Zgornji Lanovž: v graščini
prebiva šest strank, ki si po
lastnih odločitvah prezida-
vajo in preurejajo prostore,
sicer pa ta objekt upravlja
Stanovanjska skupnost. Ob-
nova graščine ni problema-
tična.
Gozdni dvor: v kletnih
prostorih je zdaj arhiv Av-
toobnove, sicer pa v njej pre-
biva šest strank. Kaže, da bi
zaradi bližine Joštovega mli-
na ta objekt drugače rešiU in
ga vključili v funkcijo, ki ga
dobiva okolje.
Graščina Dobrnica: tre-
nutno ni ogrožena in bi tudi
zaradi bližine zdraviliškega
središča Dobrne njena obno-
va ne smela predstavljati
večjih problemov.
Graščina FVankolovo: v
njej zdaj prebiva deset
strank. Stanovanjski pogoji
niso ustrezni. Nujno bo torej
zagotoviti sredstva za njeno
redno vzdrževanje.
Graščina Prešnik: stavba,
ki si tudi zaradi svoje arhi-.
tekture zasluži večjo pozor-
nost in več sredstev za zago-
tovitev boljših pogojev za
njene stanovalce.
Graščina Socka: v njej je
podružnična šola in dest
strank. Tudi v tem primeru
gre za ureditev stanovanj-
skih razmer, torej za boljše
bivalne pogoje.
Grad Lemberg: v stran-
skem krilu prebiva še pet
strank, vendar v skrajno
neustreznih pogojih. Vzdrže-
valna dela so nujna.
Graščina Tabor: zahteva
po obvarovanju objekta je
nujna, zato vsaj minimalna
vzdrževalna dela.
M. BOŽIC
MALI PLA VALCI V CELJSKEM BAZENU
Vsako dopoldne se na celjskem bazenu razlega živžav, ki je v teh dneh toliko večji, saj
imajo otroci iz celjskih vrtcev plavalni tečaj. Trenutno je tam druga izmena, v kateri je
okrog 100 otrok. Ob 9. uri jih pripelje avtobus in opoldne odpelje. Tako čofotajo vse
dopoldne po vodi, vmes pa imajo malico.
Obiskala sem jih in lahko mi verjamete, da me je strašno mikalo, da bi se jim pridružila.
Malo sem poizvedovala, kako jim je všeč, pa niso bili preveč zgovorni. Njihovi nasmejani
obrazi pa so mi dokazovali, da jim ni ravno hudo, ker morajo drseti 5 m pod vodo. Tisti, ki
»preživi« takšen test, dobi značko delfinčka. Plavati pa se naučijo skoraj vsi. Vprašala sem
tudi za ceno tega tečaja. Starši morajo prispevati 100 din in to gotovo ni visoka cena za 10
dnevno otroško veselje.
TEKST: TATJANA PODGORŠEK
FOTO: TONE TAVČAR
V BESEDI IN SLIKI
PRIJETNO KOPANJE V
ZREČAH
Zraven novega hotela na Dobravi v Zrečah je leto dni
starejši plavalni bazen. Na prijetni lokaciji, blizu gozda in v
okolju, ki ne pozna hrupa.
Lep je ta bazen in vselej dobro obiskan. Morda tudi zaradi
tega, ker ga polnijo s toplo vodo. Njena temperatura doseže
окоИ 27 stopinj Celzija. Za domačine je torej tudi s te strani
dobro preskrbljeno, kopalcev iz drugih krajev pa je zaenkrat
še malo. Morda niti ne vedo, da je kopanje v tem bazenu ne
samo poceni, marveč tudi prijetno. Predvsem zaradi vode.
MB
CELJE SPREMINJA PODOBO
Okolje Protashyjevega dvorca v Celju dobiva avtentično
podobo. Fasadi se pridružuje tudi tlak. Vse več starih celj-
skih pomembnih poslopij spreminja svojo žalostno sliko
pozabe v novo, z optimizmom prežeto preobleko. Res to
precej stane, toda vrednote zgodovinskega in kulturnega
izročila se ne merijo z denarjem.
MOZIRJE: ŠOLE, KI JE NI VEČ
Da, v bistvu gre za zgodovinski posnetek, čeprav napra^'
Ijen pred štirinajstimi dnevi. Gre za stafo osnovno šolo ^
Mozirju, ki so jo pred kratkim podru. Domačini zdaj ruš^
vine, še vedno uporabno opeko, pridno odvažajo, na tem^
Ijih ponosne stavbe pa bo zrasel novi market trgovskega
kolektiva Savinja v Mozirju. ^
W
NIČ
DOPUSTNIŠKO
V LJUBEČNI
Krajevna skupnost v Lju-
bečni letos ne pozna dopust-
niškega časa. Prav v najbolj
vročih dneh so začeh vrsto
pomembnih akcij. Zaposlili
so tudi poklicnega tajnika.
V tem mesecu so najbolj
delavni v vaseh Leskovec in
Začret. Želijo posodobiti tri
krajevne ceste. Najdlje so v
Leskovcu, kjer bodo poso-
dobili več kot kilometer ce-
ste od šole do meje krajevne
skupnosti. Ta dela bodo ve-
ljala 360.000,00 dinarjev.
Tretjino potrebnih sredstev
za posodobitev so zbrali kra-
jani sami. Ostanek pa je pri-
spevala še delovna organiza-
cija Ljubečna in krajevna
skupnost. Ce bo ugodno tudi
vreme bodo cesto v Leskov-
cu končali do konca meseca.
V tem času pa bi morali
opraviti delo tudi na vsaj
enem odseku v Začretu.
M. BRECL
SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE
DOB J E PRI
PLANINI
Dobje leži na nadmor-
ski višini od 550 do 600 m.
V liraju je šola od 1854.
leta, sedanja zgradba pa
je iz leta 1896. Marijina
cerkev je prvič omenjena
1545. leta in je od njene
prvotne podobe ohranje-
na le še ladja. Okoli leta
1650 so prizidali še zvonik
z nekako kostnico, ki so
jo odstranih leta 1884. V
prvi polovici 18. stoletja
so postavih kapelo in pre-
zbiterij, 1827 so dvignili
in obokah ladjo, leta 1878
pa so na mestu prejšnje
zakristije postavili seda-
njo z oratorijem. Veliki
oltar je izdelal krški moj-
ster Anton Gaberič leta
1762, stranska oltarja
1842 in   1846 Leopold
Goetzl, oltar Sv. Barbare
okoli leta 1720 laški kipar
Janez Gregor Božič, priž-
nico pa 1879 Janez Subie.
V Podgorici je tudi večja
kapela s stolpičem post-
baročnega sloga.
Od 1862 do zadnje voj-
ne so bili na Dobju štirje
živinski sejmi. Oktobra
1944 je bil ustreljen An-
ton Tržan, prvi organiza-
tor odpora v vasi. Tu so
bile tudi česte borbe XIII.
SNOUB. Od avgusta do
decembra 1944 je bil re-
den pouk v partizanski
šoli. Na stavbi je spomin-
ska plošča padlim bor-
cem tega področja, na po-
kopališču pa je grobišče
padlih partizanov. ZDob-
ja je doma tudi Tomaž
Romih (1853-1935), peda-
goški delavec, pisec šol-
skih učbenikov, pospeše-
valec umnega kme-
tovanja, zlasti vinogra-
dništva.
Danes je Dobje dobro
povezano z avtobusno
progo s Šentjurjem in
Planino, gradijo nov kul-
turni dom, v katerem bo
prostora tudi za vse kra-
jevne organizacije in ga-
silce, naslednje leto pa
bodo pričeli tudi z grad-
njo nove osnovne šole.
Do Dobja vodi tudi asfal-
tirana cesta in ko bo do-
končno asfalt na glavni '
cesti proti Planini čez Je-
zerce, bo Dobje povezano
s Šentjurjem v celoti z as-
faltirano cesto. To bo izre-
dna pridobitev za kraj, ki
bo lahko razvijal tudi
kmečki turizem. Dobro je
razvito gostinstvo, v krat-
kem bo Merx pričel gra-
diti tudi novo blagovnico.
V Dobju je izredno aktiv-
no Prosvetno društvo, tu-
di lovci dobro delajo,
pred leti so si zgradili lep
lovski dom. i
¿t. 32-16. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
SPODNJE VINARE PRI ŠT. PRIMOŽU V PODJUNI
HUDABIVNIŠKIH
PANKRTOVKUC
40 gledaliških amaterjev glasno izreka slovensko misel
Marjan Srienc: »Kolikšna je naša samorastniška sa-
mozavest?« Režiser Samorastnikov na sceni v Spod-
njih Vinarah. »Celotno električno osvetljavo veli-
kega prizorišča so nam pripra vili mladi kulturniki iz
Raven na Koroškem.«
Le malo krajev ima dvojezične napise. Šmihel pri Pliberku je eden redkih.
Neizmerno lepa je Ko-
roška onkraj Karavank.
Posebno Podjuna, ki pod
Obirjem združuje slo-
venski vasi. Toda ta le-
pota je le navidezna, v
teh turističnih dneh še
ozaljšana s pisano po-
vorko turistov okoli Klo-
pinjskega jezera. Resnič-
no podobo si izoblikuje
vsak sam v pogovoru s
tem in onim. V množič-
nem zboru pa so 4. in 11.
avgusta mladi gledališč-
niki iz vseh podjunskih
vasi na glas spregovorili
o samorastništvu in pan-
krtstvu slovenstva v av-
strijski državi, ko so odi-
grali Prežihove Samo-
rastnike v Mikelnovi
dramatizaciji in v režiji
Marjana Srienca. Obe
predstavi sta bili v
Spodnjih Vinarah pri
Sv. Primožu.
»KJE JE NAŠA
SAMORASTNIŠKA
SAMOZAVEST«
To je sicer naslov > ra-
zmišljanja mladega koro-
škega poklicnega režiser-
ja Marjana Srienca, ki je
1977. leta diplomiral reži-
jo na ljubljanski
AGRÍTV pri Miletu Ko-
runu. Zdaj živi v Železni
Kapli, pri Prosvetni zvezi
pa je poklicni režiser, da
bi čimprej pričel z bolj or-
ganizirano gledališko de-
javnostjo. Režiral je že
precej del, med njimi tudi
pred leti znano Miklovo
Zalo, ki so jo igrali v Svat-
nah, na zgodovinskem
kraju, kjer so doma Mi-
klovi in Serajnikovi. Lan-
sko leto pa je pripravü
Samorastnike, znano de-
lo koroškega pisatelja
Prežihovega Voranca, ki
jih je dramatiziral Miloš
Mikeln. Letos so uprizori-
li Samorastnike že v so-
boto, 4. avgusta in minulo
soboto, 11. avgusta na jasi
v Spodnjih Vinarah pri
Sv. Primožu v Podjuni.
Štirideset gledaliških
amaterjev je na odru sle-
dilo zamisli režiserja Mar-
jana Srienca, ki je pod
omenjenim naslovom v
gledališkem listu zapisal:
»Zakaj gledališka dra-
matizacija Samorastni-
kov prihaja tako pozno na
koroško, domači sloven-
ski oder? Upravičeno
vprašanje, gotovo, le kaj
odgovoriti na to?
Na eni strani je vseka-
kor zahtevnost odrske
realizacije, kajti potreba
tolikih oderskih kulisnih
sprememb ustraši vsako
amatersko igralsko sku-
pino. Nekje pa je vzrok
iskati tudi v moralni in
ideološki zakrnjeni kon-
zervativnosti našega člo-
veka: nekateri smatrajo
avtorja za komunista v
negativnem smislu in ga
apriori odklanjajo, spoti-
kajo se nad robatostjo je-
zikovnega izrazoslovja in
še danes mnogo ljudi no-
če in ne more prenesti, da
avtor posvetno in cerkve-
no gosposko na tak način
razgalja v polni luči koro-
ške realnosti, vse razkrin-
ka brez prikrivajočih
senc...
Kratenje pravic sloven-
ski narod teži že nekaj
stoletij, to nam zgodovina
pogosto dokazuje. Teži pa
nas tudi še danes, kot tu-
di v času, ko je samorast-
niški hlapec Jernej - Pre-
žihov Voranc iskal svojo
pravico. Poniževanje, za-
tiranje in kritičnost so-
cialnega stanja, krutost
oblasti do delavskega člo-
veka so ga inspirirale, da
se je zatekel k literarne-
mu opisovanju obstoje-
čih krivic. Papir je potr-
pežljiv in je vse to prena-
šal, žal pa tega niso prene-
sli ljudje, ki so v svoji
konzervativni   zaplanka-
nosti zavirali vsakovrsten
napredek. Kaj ni še danes
nešteto včeraj šnjikov, ki
so obtičali v blatu dogma-
tične ideologije preteklo-
sti?
Zato so bili preganjani
naši pradedje in babice,
zato je bil izrinjen iz do-
mačih krajev Prežih sam,
tako tudi njegovi Samo-
rastniki, Meta in njenih
devet pankrtov. Zato še
danes tudi nam ne priza-
nesejo in se moramo po-
tomci pankrtskih samo-
rastnikov še danes boriti
proti sencam zgodovine,
proti ideološkim pritli-
kavcem, dvoluknjičastim
paragrafskim konjeni-
kom ...
...Na Koroškem pač
živita dve veliki družini:
karniška in hudabivni-
ška. Karniška - nepri-
stopna, hladna, koruptiv-
na, lažno demagoška, uži-
vajoča v svoji moči nad
malim bratcem. Hudabiv-
niška - velika samorast-
niška družina, svesta si
zdravega duha, zavedajo-
ča se svojih (okrnjenih)
pravic...
... Saj vsi iščemo tiste
»Karnice«, kjer bi našli
prijetno domačnost, to-
plino materinega ognji-
šča, očetovega zavetja. Ne
.najdemo jih vzlic stotih
Ožbejev med nami, ki
oklevajo, mlahavo kleca-
jo pred odprtim žrelom
triglavega avstrijskega
zmaja. Ne najdemo jih za-
radi premnogih »karnič-
nikov«, ki so v svoje
(kmečke) gare vpregli av-
strijskega rjavca, misleč,
da zlatnike serje, pa jih
hlastno pobira...
Prežihovo delo vsebuje
toliko izpovedne moči, da
človeku pri branju dejan-
sko dihati ne da. Tako
presunljivo udarja skoz
Samorastnike naše usode
preteklosti in sedanjosti.
Koroški slovenski samo-
rastniki smo, hočeš no-
češ, intuitivno identifici-
rani z usodo samorastni-
ških pankrtov. Žal je med
nami še vse preveč »go-
sposki služečih vprežen-
cev Karničnikov« in kle-
cajočih narodnostnih
mlačnežev Ožbejevega
kova. Vsekakor pa je med
nami premalo hudabiv-
ških Met, ki bi nam, pred-
vsem našim otrokom po-
magale, da bodo enaki
hudabivškim pankrtom
ki jim je materinska lju-
bezen (sem sodi pred-
vsem tudi materinski je-
zik) vlila vero samozave-
sti in jih utrjevala. Huda-
bivški samorastniki »so
jo nosili s seboj po po-
djunskih prodih, po gor-
skih koritih, ta vera se je
zraščala s tuljenjem ve-
trov po slemenih, z huča-
njem globač, s sanjami
polj, zlivala se je s šepe-
tom jezerskih gladin, z
neskončnim šumom
dravskih valov...« - vse
do današnjih dni.
Zavedajmo se našega
samorastništva,    posne-
majmo jih. Meto in njene
samorastniške pankrte!
TRNOVA POT
KULTURNIKOV
Mnogo bridkih resnic
je v prej navedenem bese-
dilu, ki ga lahko že drugo
leto prebiramo v gledali-
škem listu Samorastni-
kov. Vseh misU nismo
povzeli. Zaradi omejeno-
sti prostora, pa tudi zara-
di tega, ker nam preostri
čustveni poudarki v niče-
mer ne morejo pomagati.
Mladi kulturniki skušajo
združeni v Slovenski pro-
svetni zvezi zakoračiti no-
va pota. Ne v jadikovanje
o slovenskem vprašanju.
To je že razgrnjeno v av-
strijski, jugoslovanski,
evropski javnosti, najbolj
pa v njih-samih, v njiho-
vih srcih. Prišlo je spoz-
nanje, da bo treba delati z
razumom, da bo kulturno
osveščanje lahko naredi-
lo levji delež pri dvigova-
nju samorastniške samo-
zavesti. Kolikor je morda
boleče spoznanje o te, da
konservativni krogi med
samimi Slovenci marsik-
daj zavirajo napredna ho-
tenja v bojevanju Sloven-
cev za svoje pravice, toli-
ko bolj je dragoceno
spoznanje, da bo treba
enotnost krepiti s tvor-
nim delom.
Kulturniki se ob vse-
binskih težavah otepajo
še s takimi, najbolj banal-
nimi, vsakdanjimi, na ka-
kršne smo mi v naši sa-
moupravni domovini že
pozabili. To najbolj ilu-
strira dejstvo, da bi brez
materialne in finančne
pomoči matične domovi-
ne ne mogU početi tega,
kar lahko sedaj. Od av-
strijske države ne dobijo
niti dinarja, čeprav so po
avstrijskih vaseh še gasil-
ske veselice sofinancira-
ne. Takšnega kulturnega
projekta kot so Samorast-
niki si še zamisliti ne bi
mogli brez pomoči onkraj
Drave. Mlade napredne
kulturnike boli tudi to, da
v slovenskih vrstEih še
marsikje prevladuje mne-
nje, da vse, kar pride iz
matične domovine smrdi
po komunistični nevar-
nosti. Niso pozabljene tu-
di nekatere prispodobe
propagandnih značilnosti
iz časa plebiscita. Toda
ravno v srcih kulturnikov
tu tista goreča želja po
slovenstvu, po enotnosti,
po živi govorici sloven-
skega jezika in kulture,
umetnosti, tudi boljšega
družbenoekonomskega
položaja. Zato jih vsaka
neenotnost boli in žali,
čeprav jim poguma ne
jemlje.
JE KRALJ MATJAŽ
POZABLJEN?
Gledališki amaterji do-
mala iz vse Podjune, ki so
se tako v tem mesecu
dvakrat zbrali pod te-
mnim, čez cel dan oblač-
nim in z dežjem grozečim
nebom so na glas sprego-
vorili o slovenski misli na
Koroškem. V vlogi Mete
Sonja Ban, v vlogi Ožbeja
sam režiser Marjan
Srienc, Karničnika je odi-
gral Miha Kap, Karnični-
co Zinka Dumpelnik. K
predstavi so pomemben
delež prispevali poklicni
strokovnjaki iz Slovenije.
Sceno je izdelal Sašo
Kump, izbor kostumov je
opravila Milena Kumar,
kamera je bila v rokah Ju-
reta Pervanje in Andreja
Kokota (med predstavo je
vključena namreč film-
ska projekcija), glasbena
oprema pa je delo Oliver-
ja Telbana.
Sv. Primož je v bližini
Klopinjskega jezera. V '
njegovi okolici je vse pol-
no turistov in ti so prišli
na predstavo. Med njimi
mnogo Nemcev in Av-
strijcev s severa. Bili so
presenečeni nad močjo
koroškega gledališkega
amaterizma. Predstavo je
videl tudi znani dunajski
igralec Otwald John, ki je
še isti večer telefoniral še-
stim kolegom v Burgt-
heater, da so prišli v Sv.
Primož. Ni pa bilo na
prvo predstavo razen Mi-
loša Mikelna nobenega
predstavnika ZKO Slove-
nije, niti republiškega
Združenja gledaliških
skupin ali kulturne skup-
nosti! To je ustvarjalce
predstave bolelo... Tudi
strokovna gledališka po-
moč je zaenkrat še bolj
teoretična, želeli bi plo-
dneje sodelovati. Od dr-
žave (Avstrije) ne dob;jo
niti šilinga, brez material-
ne in finančne pomoči
Slovenije bi ne mogli
izvesti tega programa.
Trda je pot razvoja, kul-
turnega osveščanja, iska-
nja nove kakovosti. Da
prebijejo zid ustaljenega
delovanja zgolj v sicer
številnih pevshdh zborih
in folklornih plesih. Gle-
dališka dejavnost kot
idejno sporočilo je še pre-
malo izkoriščena. Zato bi
morali takšna prizadeva-
nja v matični domovini
močno podpreti. Najra-
zličnejša glasbena in gle-
dališka srečanja so prilož-
nost zato. Toda tudi samo
Koroški Slovenci bi mo-
rali še bolj vztrajati v so-
delovanju, v strokovnem
izpopolnjevanju svojih
kulturniških kadrov. Se
mi se v matični domovini
bojujemo za podružblja-
nje kulturne politike, pa
imamo na voljo povsem
drugačne, samoupravne
mehanizme za reševanje
vsebinskih in materialnih
ter finančnih problemov.
Videti je, da se na Koro-
škem hoče nekaj prema-
kniti.
Kralj Matjaž trdno spi
pod Peco in zanašanje na
njegovo sivo brado sodi v
romantično obdobje sa-
njarjenja o lepi dežehci s
srčkanimi, kapelicami na
križpotjih... sanje, lepo
obarvan turistični pro-
spekt.
Nedavni dogodki v Ve-
likovcu z odklonjenim
folklornim nastopom
mladih iz Skopja v mest-
ni dvorani nam dajejo mi-
sliti. V tej dvorani že ne-
kaj let niso nastopili Slo-
venci zaradi mučnega pri-
tiska črnih senc. Morda to
dejstvo potrjuje izrečene
misli z odra pod zvezdami
v Spodnjih Vinarah, da
morajo samorastniki
vztrajati in to na svoji
zemlji.
BESEDILO
IN SLIKE
DRAGO MEDVED
8. ^ran- NOVI TEDNIK
Št 32-16. avgust 1979
A. ZAHARIAŠ v
ROGAŠKI
SLATINI
Delavska univerza in
Kulturna skupnost obči-
ne Šmarje pri Jelšah sta
pripravih v Pivnici Zdra-
vihšča v Rogaški Slatini
razstavo del slovenskega
akademskega kiparja
Aladarja Zahariaša. Otvo-
ritev razstave bo nocoj ob
20. uri, o kiparjevem delu
pa bo govoril Anton Shv-
nik.
Dr. Cene Avguštin, ki je
napisal kratko spremno
besedo k vabilu, med
drugim omenja:
»Po svojem stilnem
izrazu kcižejo Zahariaševe
starejše in novejše plasti-
ke močan konstruktivi-
stičen značaj, ki pa se po-
gosto cepi na tako ah dru-
gačno biološko formo...
gibanje Zahariaševih pla-
tičnih oblik pa ni vedno
samo navidezno, njegov
Mobil se na primer s po-
močjo mehanizma že
spreminja v pravo giblji-
vo plastiko.«
Ob otvoritveni slove-
snosti bodo v glasbenem
sporedu nastopUi člani
zdravihškega orkestra.
Izvajah bodo dela evrop-
ske glasbene klasike.
ADAPTACIJA PRITLIČJA STARE GROFIJE
PRIPRAVE NA JURILEJ
Dela potekajo po načrtu
Prithčje Stare grofije je od
leta 1946, pa do izgradnje no-
ve stavbe na Muzejskem
trgu služilo dejavnostim Stu-
dijske knjižnice in upravno-
laboratorijskim službam
muzeja. S preselitvijo ome-
njenih dejavnosti v nove
prostore, pa je dobil vse prit-
hčje - kot je tudi bilo že prej
zastavljeno - celjski muzej,
za ureditev svojih preostalih
stalnih razstav (etnološka
zbirka, zbirka Alme Karlino-
ve, numizmatična zbirka,
stara libojska keramika in
celjske glažute in zgodovin-
ski razvoj Celja) in za namen
prirejanja specialnih muzej-
skih občasnih razstav. Ta
program naj bi bil v celoti
reahziran do proslav v zvezi
s praznovanji visokega sto-
letnega jubileja muzeja, ki
bo leta 1982.
Prazni prostori so čakali
na adaptacijo, zdaj že pokoj-
ni prof. dipl. ing. arh. Tone
Bitenc pa je medtem s svoji-
mi učenci in asistentom dipl,
ing. arh. Marjanom Ocvir-
kom izdelal potrebneprojek-
te za sanacijsko in drugo ure-
ditev tega trakta Stare gro-
fije.
Letos pa so se že izvršila
nekatera dela v zvezi z obno-
vo. Ta je strokovno vodil
dipl. ing. arh. Marjan Ocvirk,
izvajalo pa jih je celjsko
gradbeno podjetje Remont.
Nastanek Stare grofije in s
tem tudi prithčja datira v
čas, ki je potekal okoh leta
1580. V teku stoletij so seve-
da prostori doživljali razne
prezidave, ki so bile vezane v
največji meri na spremembe
uporabnosti. Znani so podat-
ki iz leta 1831, ki pričajo o
prostorski porazdeljenosti
prithčja in tudi o tem, kakš-
no funkcijo so imeh posa-
mezni prostori____
Ob sedanjih adaptacijskih
delih so bili v okviru možno-
sti odstranjeni vsi kasnejši
elementi, s težnjo po prezen-
taciji prvobitne prostorske
urejenosti. Ob delih so bile
odkrite nekatere zanimivosti
kot npr. del osrednjega sred-
njeveškega mestnega zidu
(ki poteka skozi stavbo),
strelna lina, sledovi starih
obokov, več prvotnih ome-
tov z grafičnimi oznakami
(kot nekakimi rovaši), origi-
nalni lesen strop, obokana
črna kuhinja z dvema kuri-
ščema, zanimiva krušna peč
nad obokom stopnišča v
klet, ledenica v zasuti kleti,
novi elementi v vogalnem
prostoru ob južno vzhodni
strani, antična mormornata
spolija in še drugo. Vse te
danosti so že upoštevane pri
sanacij skiii posegih in so pri-
kazane tako, da je vsaj frag-
mentarno znova zaživela
urejenost nekdanjega stavb-
nega interijera.
Uspešnost tovrstne, mu-
zejske revitahzacije celotne
notranjščine pa se bo poka-
zala šele v ubranosti spome-
niške stavbe z eksponati, ki
bodo morah dopolnjevati tu-
di v prithčju, bogato zgodo-
vino najlepše stare stavbe
mesta Celja!
MILENA MOSKON
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJmSKEBA
MUZEJA V CEUU
POLŽ IN ČEVLJARJI
Tako kot slabi krojači, so bili tudi slabi čevljarji ena
od priljubljenih tem slikarjev panjskih končnic. Naš
slikar je upodobil srečanje polža in dveh slabih ter
enega dobrega čevljarja.
Prizor se odvija v pokrajini, ki je nakazana z dreve-
som. Drevo deli sličico na dva različno široka dela. V
širšem delu se odvija glavni del prizora. Polž je skoraj
dohitel čevljarja, ki je iz strahu padel. Drugi čevljar mu
pomaga na noge. Da bi lažje bežala, sta čevljarja od\T-
gla vse odvečne stvari. Oblečena sta v skoraj praznično
obleko, to so hlače, telovnika in suknjiča. V ožjem delu
shke stoji tretji čevljar, ki je oblečen v delovno obleko
- hlače, srajco in predpasnik, čez ramo mu vise kopita
in škatla s priborom. Posmehljivo gleda oba svoja lepo
oblečena in prestrašena tovariša ter s prstom kaže
nanju. Ob drevesu je letnica 1896.
VLADIMIR SLIBAR
Stara grofija v Celju
PRVI EX TEMPORE PRI NAS
VZNEMIRUIVO DEJANJE
Dobrna ponuja roko likovnim amaterjem
Društvo hkovnih amater-
jev Celja se je resno prijelo
svojega dela. Vse več njiho-
vih pobud in izvedenih na-
log govori v prid dejstvu, da
niso ostah le pri besedah in
teoriji načrta, ampak da se-
gajo v vsakdanje življenje
problemov. Prvi shkarski ex
tempore pri nas bo v Dobrni
v izvedbi ZKO Celja, ome-
njenega društva. Združenja
hkovnih skupin Slovenije in
seveda Zdravihšča, brez ka-
terega si tega hkovnega po-
djetja ne bi mogh na Dobrni
niti zamishti.
Korenine segajo pravza-
prav že nekaj let nazaj, ko je
bila na Dobrni konferenca
ZKO in so ob tej priložnosti
v vehki dvorani razstavljah
tudi hkovni amaterji. Načeli
so pogovor z vodstvom
Zdravihšča o tem, da je Do-
brna primeren in dovolj vab-
ljiv ter hkovno atraktiven
kraj, ki bi lahko v organizira-
ni obhki privabil hkovnike,
da bi poustvarjah njegovo
podobo ter nekaj svojih del
pustili zdravihšču za spo-
min. Beseda je dala besedo
in prireditev je tu.
8. in 9. septembra se bodo
na Dobrni zbrali slovenski h-
kovni amaterji. Zdravilišče
jih bo gostuo. V zameno bo
vsak pustil po eno shko
Zdravihšču za opremo nove-
ga hotela. Dela bo ocenjevala
posebna komisija. Sicer pa
smo o tem že poročah.
Tokrat velja posvetiti misli
sami izvedbi. Brez dvoma bo
potrebna temeljita organiza-
cija, saj nas izkušnje učijo,
da naključja ne koristijo no-
beni koloniji. Navsezadnje
se to pokaže tudi pri sami
vsebinski plati. Tudi komisi-
ja ne bo imela lahkega dela,
saj bo verjetno vsa pozornost
posvečena kakovosti. Vsaj v
tem primeru bi morala biti,
sicer bo namen srečanja slo-
venskih hkovnikov v mno-
gočem zgrešen. Na videz
preprosto in že »izpoveda-
no«« krajinarstvo lahko nudi
izkušenemu hkovniku še
mnogo svežih, neznanih in
vznemirljivih trenutkov za
ustvarjalno doživetje. Napak
bi bilo, če bi prevehka demo-
kratična širina pri končnem
rezimeju omogočila uravni-
lovko. Preveč dragoceno je
prizadevanje Društva hkov-
nih amaterjev Celja v napo-
rih, da bi stopih na prste ce-
nenemu pridobitništvu in ki-
ču, ki mu tudi nekatere trgo-
vine, pa tudi preveč dobro-
hotne institucije še dajejo
oporo. Dobrna bo priložnost
za obuditev novih vizualnih
zornih kotov tega shkovitega
turističnega kraja, za tesno
sodelovanje kulturnikov in
turističnih delavcev in za
preverjanje znanja in talen-
tov slovenskega hkovnega
amaterizma.
D. M.
V SPOMIN DR. GUSTAVU IPAVCU
IZROČILO V UUDSTVU
148 let od rojstva šentjurskega skladatelja
V tem mesecu se Slovenci
spominjamo dveh spomin-
skih dni. Pred stooseminšti-
ridesetimi leti, 15. avgusta,
se je v Šentjurju rodil skla-
datelj dr. Gustav Ipavec, ki
je 20. avgusta 1908 leta v
Šentjurju tudi umrl, star 77
let.
Dr. Gustav Ipavec je bil
pravi Šentjurčan, saj se je tu
rodU, obiskoval osnovno šo-
lo, bil 50 let kot splošni
zdravnik. 30 let je županoval
trški občini, bil je soustano-
vitelj gasilskega društva,
predsednik šolskega sveta,
pobudnik za gradnjo šolske
stavbe za osnovno šolo in po-
budnik za ustanovitev šent-
jurske kmetijske šole. Iz
Šentjurja je bil dr. Gustav
Ipavec odsoten le v času obi-
skovanja   srednje   šole   v
Gradcu in medicinske fakul-
tete na Dunaju.
Ob svojem pomembnem
narodno buditeljskem delu
je dr. Gustav Ipavec tudi
mnogo komponiral. Njegove
pesmi so se globoko zasidra-
le med naše ljudstvo, saj so
mu bile melodije, ki jih je
skladal, zelo blizu. Pesmice:
Vse mine. Le predi dekle,
predi, Iz stolpa sem in druge,
so povsem ponarodele. Ob
tem je zanimivo to, da mnogi
naši ljudje do predvajanja
TV nadaljevanke o Ipavcih
po scenariju in v režiji íYana
Žižka sploh niso vedeh, da
so pesmi, ki jih pojo, Ipav-
čeve!
V dobi čitalništva, ko se je
prebujala narodna zavest, je
dr. Gustav Ipavec s svojimi
skladbami   Slovenec   sem.
Sokolska, Budnica, Zdravi-
ca in druge, dokazal, da je
Slovenec in da je eden tistih,
ki si žeh svobodno sloven-
stvo. Vedeti moramo na-
mreč, da je v tistem obdobju
bilo težko biti Slovenec.
Ipavčevo skladateljsku de-
lo se je v rodnem Šentjurju
krepko zasidralo. Vse od nje-
fo vega časa dalje vlada v
entjurju organizirano pev-
sko delovanje. Po Ipavcih je
v Šentjurju (pa tudi v drugih
slovenskih mestih) poime-
novana uhca v Gornji trg,
njegovo ime nosi prosvetno
društvo, na cerkvenem obzi-
dju so doprsni spomeniki, na
rojstni hiši spominske plo-
šče, na pokopahšču pa lep
spomenik.
ERNEST RECNIK
CELJi
OBNOVA
STAREGA
GRADU...
Celjsici Stari grad je
ena najbolj obiskanih
izletniških točk ne le v
Celju, ampak v Sloveniji
nasploh. O tem zgovorno
priča dejstvo, da je lani
obiskalo grajske razvali-
ne nad 163.600 turistov,
medtem ko se bo po pre-
dvidevanjih v tem letu
obisk še povečal.
Zato ni naključje, da
se je Turistično društvo
odločilo skupaj z dru-
gimi zainteresiranimi
skupnostmi pospešiti
obnovitev gradu, kar bi
nedvomno še povečalo
pomembnost te izletni-
ške točke. Tako namera-
vajo v čim krajšem času
asfaltirati še preostali
del ceste ter urediti par-
kirni prostor pred glav-
nim vhodom na grad,
predvsem pa si bodo pri-
zadevali čimprej urediti
manjšo muzejsko zbirko
na gradu. Najpomemb-
nejša bo seveda nedvo-
mno sanacija Frideriko-
vega stolpa, ki pa bo ter-
jala precej denarnih
sredstev. In prav zato ne
more in ne sme ostati po-
buda in skrb za ureditev
Starega gradu le na ra-
menih Turističnega
društva in Zavoda za
spomeniško varstvo,
temveč mora postati
skrb celotnega Celja.
IF
...IN VELIKE
DVORANE
NARODNEGA
DOMA
čas poletnih dopustov
in tudi takoimenovanih
delegatskih počitnic so
izkoristili v Celju za to,
da v tem času obnavljajo
veliko dvorano Narodne-
ga doma. Dvorana ni bi-
la obnovljena že tam od
leta 1955, zato se je na-
bralo kar veliko drobnih
del, s katerimi poskušajo
dvorano osvežiti in jo
narediti bolj uporabno
za različna zasedanja,
priložnostne proslave in
prireditve.
Tako bodo v dvorani
na novo poslikali zidove,
obnovili okrasne štuka-
ture, uredili elektriko in
ozvočenje, obnovili pa
bodo tudi oder in tla. De-
nar za prenovitev velike
dvorane Narodnega do-
ma je že zagotovljen v
občinskem proračunu,
dela pa bodo veljala oko-
li 800 tisoč novih dinar-
jev. S tem, da je bilo po-
trebno zaradi podražitev
načrt obnovitve nekoli-
ko skrčiti, kajti prvotno
je bilo predvideno, da bi
letos obnovili tudi obe
stranski dvorani Naro-
dnega doma. To pa je
zaenkrat odloženo.
Kot kaže, bodo veliko
dvorano narodnega do-
ma obnovili do sredine
prihodnjega meseca, da
bo tako vsa nova in sve-
ža pozdravila delegate
na zasedanju skupščine
konec septembra.
DS
št. 32-16. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
ŽELEZO JE
ŽUUAVKRUH
Stoletna tradicija Dornikovega nakovala v Jagnjenici išče
pota v korist novega časa, utrujajo labirint, kjer domu jejo
paragrafi
ODMIRAJOČI SVET KOVAŠTVA
Mirko Dornik ob starem generatorju, ki ga poganja
turbina od 1928 leta. Ob energetski krizi je domača
elektrika še bolj dragocena, posebno še, če poganja
tudi precej strojev.
Tudi mama Danica Dornik poprime za delo v kovač-
nici. Njene marljive roke se povsod poznajo.
V Jagnjenici pri Rade-
čah boste naleteli na zelo
redek napis ob cesti.
»Orodno kovaštvo« -
Dornik Mirko. Malo je
kovačev, ki bi še tako
smelo izobešali simbol
tega starega poklica v
brk iztekajočemu se sto-
letju, ki ga živimo v zna-
menju osvajanja vesolja.
A res je, Mirko Dornik
vztraja ob nakovalu še
danes, tudi njegov sin
Karli vihti kladivo in v
pršečih iskrah povezuje
v sebi četrto generacijo s
prvo. Kajti začel jo je
praded njegovega očeta,
ki mu je bilo ime Matevž
in se je rodil 1802 leta v
Tržiču.
KUJEJO, KUJEJO,
ČRNI KOVAČI...
Matevž Dornik se je iz
Tržiča preselil v Kamnik.
Družina je živela svoje
kovaško življenje in ob
delu so se rojevali tudi
otroci. Na svet je prišel
Matevžev sin Kari. Tudi v
njegovi dlani je kovaško
kladivo rodilo kruh bo-
dočnosti. Na večer je ho-
dil pod okno k Tajčevi Je-
ri, ki je bila točajka in
kmalu sta se vzela. Dorni-
kovi so zvedeli za kovači-
jo v Jagnjenici, ki je bila
tedaj last Papirnice v Ra-
dečah, to pa je imel delni-
čar Valentin Krišper. Pa
so svetovali Domikove-
mu Karlu, naj se odpravi
v dolino Sopóte in popri-
me za delo v kovačnici, ki
je na lepi legi in mu dela
ob tovarni in kmetijah ne
bo zmanjkalo. Tako je
ded sedanjega kovača
Mirka Domika s svojo Je-
ro odrinil na pot, s seboj
pa sta vzela tudi najbolj-
šega kovaškega pomočni-
ka iz Kamnika. Za tri leta
je Kari vzel kovačnico v
najem, potem pa je bua
njegova. Kupil jo je in od
tedaj Domikova roka ku-
je v Jagnjenici. Ded Kari
je ob obstoječi kovačiji
postavil še hišo in žago.
Imel je smolo. Hiša mu je
dvakrat pogorela, nato je
leta 1899 naredil novo na
mestu, kjer so temelji še
danes in to nekaj metrov
v globino. Mirkov oče, ki
je tudi bil Kari, in se je
rodil 1881 leta je prevzel
kovačijo 1909 leta. Popra-
vil je jez in delal v kovač-
nici in na žagi. Ta mu je
dvakrat pogorela in tudi
pol kovačnice. 1913 je
moral na fronto in sedem
let se je vlačil po strelskih
jarkih za »ljubega« cesar-
ja črnožolte monarhije.
Ko se je vrnil iz klavni-
ce prve svetovne vojne,
se je ob kovaštvu mnogo
posvečal tudi trgovanju z
lesom. Tako je s svoje ža-
ge nabavil ves les, ki so ga
potrebovali pri gradnji
mostu v Zidanem mostu
med obema vojnama. V
kovačnici je imel štiri do
pet kovačev. Pri hiši je bi-
lo kar štirinajst otrok,
petnajsti je ob porodu
umrl. Tako je ostalo pri
hiši sedem fantov in se-
dem deklet. Medtem, ko
je Mirkov stari oče koval
bolj sekire, je oče Kari po-
svečal več pozornosti iz-
delovanju motik in sploh
poljedelskemu orodju. To
njegovo tradicijo nadalju-
je še Mirko, saj je domala
ni kmetije v Krškem, Bre-
žicah, Bistrici ob Seth,
Kozjem, na Planini in v
Šmarju, da ne bi imela na
lopati, rovnici ali sekiri
vtisnjene oznake DK, kar
pomeni Dornik Kari - od
Mirkovega starega očeta
do sina Karla, ki bo za
njim stal ob nakovalu.
Toda mlade Karlove mish
že hitijo v jutrišnje načr-
te, ki jih vidi ob sodobni
stiskalnici, saj stara kladi-
va in star, rokodelski na-
čin kovanja vzame preveč
časa. Treba je z napred-
kom v korak, sicer so žu-
lji zaman in ne rodijo bla-
gostanja, temveč skrb in
jezo. Tako najdemo danes
v Dornikovi domačiji že
odkovke, jutri bo še kaj
drugega. Trenutno je v
kovačnici šest kladiv in
sicer vzmetno kladivo št.
44, zračno kladivo s 75 kg
težko glavo, nato še eno
tako kladivo, vendar s 220
kg težko glavo, nato malo
kladivo št. 2 in veliko po-
dalno kladivo, ki ima 550
kg težko glavo, ki pada z
višine treh metrov, škarje
in » stanco «. V kovačnici
je tudi peč na nafto in tri
ognjišča. Veliko kladiv je
Mirko naredil sam. Sploh
je njegova kovačnica kot
kakšna stara alkimistična
delavnica, samo da se v
zraku ne vrtinčijo strupe-
ni hlapi skrivnostnih ke-
mikalij, ampak obvladuje
prostor nemajhno število
naprav in napravic, ki
služijo za obvladovanje
železa. To se ne vda hitro,
toda pod težkimi kladivi
in v vročem ognju, ki ga
razpihujejo ventilatorji,
kmalu spremeni svojo
obliko. Prava inovatorska
galerija.
DOMAČIH 220 V
Dornikova kovačija
ima svojo elektrarno, že
od 1928 leta dalje. Naredil
jo je Mirkov oče Kari. Vo-
da poganja turbino, ta ge-
nerator in pri hiši je prava
pravcata elektrarna, ki
daje električni tok nape-
tosti 220 voltov. Ta je izre-
dno dragocen pri poga-
njanju številnih strojev.
Dornikova elektrarna je
bila ena prvih v dolini So-
pote. Včasih so »dajali«
tok tudi drugim hišam.
Danes imajo ob svoji tudi
elektriko iz velike »pra-
ve« elektrarne.
Tako je v kovačnici čas
vedno odražal značilnost
svojega trenutka. Kovaš-
tvo iz stare tradicije zelo
potrebne rokodelske,
uslužnostno obrtne de-
javnosti, se je s prihodom
električnega toka in v da-
našnjem času ob novi te-
hnologiji kovanja,, spre-
menilo v pravo proiz-
vodno obrt. Zato pravi
Mirko Dornik, da bi mor
rali v naši družbi posve-
čati več pozornosti proiz-
vodni obrti. No, nekaj
malega delajo tudi uslug.
pa vendar je teža dela
usmerjena v proizvodnjo.
Dela imajo vedno dovolj,
čeprav se sedaj v vročini
poletnih mesecev bolj
ogibajo klasičnega ognji-
šča v kovačnici in so raje
zunaj, pri delih na zemlji,
ki jim je še ostala. Kova-
ški ropot bolj zaživi na je-
sen in v zimskem času.
Tedaj so pri kovanju neu-
morni, čeprav vročina, ro-
pot in težko delo zahteva-
ta dobršno mero ljubezni
do tega poklica. Mirkova
družina, ki jo skrbno lju-
bita z ženo Danico, je
složna in radi se imajo.
Kot sem že napisal, sin
Karli, četrti Karel v druži-
ni kovačev, načrtuje ra-
zvoj in dostojno priho-
dnost izročila svojega go-
renjskega prapradeda
Matevža, sin Mirko je že
našel svoj kruh v Papirni-
ci, hči Danica je tudi že
zaposlena, Ida je v tekstil-
ni šoli, a FYanci še trga
hlače v osnovnošolski
klopi. Zaupal mi je, da
najbrž ne bo kovač. Ma-
ma Danica se tudi pogu-
mno suče v kovačiji. Veli-
kokrat stoji tudi ob veli-
kem brusu in se ne ustra-
ši trde ostrine hladne ko-
vine in šopa isker, ki ji
poplesujejo pod nogami.
ROMANTIKA JE
VČERAJŠNJI
POJEM
Zahteve današnjega ča-
sa so drugačne. Včasih so
kovači iz vraževernosti,
ko so končali z delom,
vrgli preko ognja križ,
dve orodji, češ, da se ne bi
ponoči hudič igral z og-
njem. Pred mnogimi leti '
je bila v smeri iz Jagnjeni- ;
ce proti Svibnemu železo-
va ruda, 1844 leta pa je '
bila velika poplava. Voda
je segala do vrha velike :
krušne peči v sobi. Voda '
je sicer večkrat podrla ■
jez, ki je moral vzdržati '
marsikaj.
Ob trdem delu pa so si
kovači kdaj privoščili tu-
di kakšen špas. Nekoč so
nekemu vajenci rekli, da
bodo v Šantičevem mlinu
mleH »numere«, da bodo
zadeli na loteriji. Ponoči
so se odpravili v mlin, da
bi mieli »numere«. S se-
boj so imeli tudi svetilko.
Pa je prišel v mlin maček,
ki je marljivo preganjal
miši, saj so imele v mlinu
pravo kraljestvo. Obsijala
ga je svetloba in ga v ča-
robni igri žarkov nćiredila
za pravo pošast. Ob šu-
menju vode v mlinu in
škripanju ter zavijanju
vetra, ter grozljivi podobi
»zverine«, ki je bila sicer
navaden maček, so jo ko-
vači urno popihali iz mli-
na in v hipu pozabili na
»numere« in glavni dobi-
tek na loteriji.
Danes imajo kovači re-
snejše skrbi. Kako na-
prej, kako obdržati obrt,
ki jo predvsem kmetje še
potrebujejo, pa tudi so-
dobna industrija jih lah-
ko koristno zaposli. Teža-
ve so s stroji. Nove je tre-
ba nabavljati, ti pa so dra-
gi, največkrat iz uvoza.
Presegajo ceno, ki je do-
voljena za kvoto letnega
uvoza in Mirko Dornik s
skominami zre preko me-
je, kjer imajo sodobne
stroje, ki delajo hitro in
kakovostno. Mirko pravi,
da bodo morali kovači
bolj paziti na kakovost
svojih izdelkov, s poveča-
no proizvodnjo pa bi
družbi samo koristili. Za-
to ti redki kovači (takih,
kot je Dornik, je v Slove-
niji menda samo še 5) ne
razumejo, zakaj jim niso
na voljo boljši pogoji za
razvoj obrtne dejavnosti,
ki še ni rekla svoje zadnje
besede.
Ob tihotno šumenje vo-
de, se mešajo v romantič-
no veduto kovačije tudi
skrbi, ki poosebljajo ta
odmirajoči svet. Kovači
so se znašU med kladi-
vom in nakovalom. Kdo
bo nadomestil kovačevo
roko in zaustavil odzven
zadnjega udarca na žele-
zo, ki je trd kos kruha, a
bi lahko bil mehkejši in
bolj bel.
BESEDILO
IN SLIKE:
DRAGO MEDVED
Koliko Dornikovih kovaških rodov bo še preživela voda, ki se steka z rake nazaj v i
strugo in hiti po dolini Jagnjenice? \
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 32-16. avgust 1979
AKCIJA »MODRA LUČ IN SIRENA« V PROMETU
TOKRAT POHVALNO,
KAKO V BODOČE?
Skupna akcija celjske reševalne postaje In Postaje prometne milice Celje
ob sodelovanju dveh novinarjev - Trije kršitelji In kako v bodoče
UMIKANJE
NASPROTI
VOZEČIH
VOZIL
Pri vožnji, recimo re-
šilnega avtomobila s
prižgano modro lučjo in
sireno, ni pomembno to-
liko umikanje tistih vo-
zit, za katerimi pripelje
intervencijsko vozilo,
kot bolj umikanje onih
vozil, ki vozi jo z nasprot-
ne smeri. Le ob sodelova-
nju vseh se bo reševalno
vozilo hitro, varno in
uspešno prebilo do me-
sta nesreče in ponesre-
čenca pripeljalo v bolni-
co na zdravljenje.
Bila je sreda, 1. avgu-
sta 1979.
Ura: 5,36!
Prostor: Dvorišče med
Postajo prometne milice
in reševalno postajo ob
Gregorčičevi ulici.
Namen srečanja: pre-
ventivna akcija o tem,
kako vozniki na cesti
upoštevajo modro luč in
zvočni signal recimo re-
ševalnega , avtomobila,
ki je na nujni vožnji.
Zakaj to srečanje: veli-
ko je bilo pripomb, da so
vozniki do tistih, ki gre-
do pomagati reševati
človeško življenje, ne-
vljudni in premalo ob-
zirni.
Rezultat preventivne
akcije: zelo ugoden, saj
smo zabeležili samo tri
kršitelje!
Zaključek akcije: 8,30!
Dolgo smo razmišljali o
tem, da bi izvedli preven-
tivno akcijo, kako šoferji
upoštevajo trenutek, ko :
se za njimi ali pred njimi z ;
nasprotne smeri pojavi.
vozilo s prižgano modro ■
lučjo in seveda še dodat-1
nim zvočnim signedom, ;
oboje pa pomeni, da gre
za nujen primer. Skoraj
ni dneva, da ne bi vsaj en-
krat slišali in videli rešil-
ni, miličniški ali gasilski
avto opremljen tako, da
takoj veš, da gre za nujen
primer. Ali smo takrat do-
volj prisebni in hitri, da v
dani situaciji naredimo
na cesti prostor vozüu, ki
hiti na pomoč. Mnogo-
krat lahko vidimo kaj tra-
gične situacije, ko vozni-
ki ne vedo, kaj naj bi na-
redili! »Cincajo«, čakajo,
prehitro zavijejo na rob
ceste, ki ni vedno najbo-
lje urejen in pride do ne-
sreče ali pa so v vozilu
tako »zatopljeni« v svoja
razmišljanja, da vozua z
močno sireno sploh ne
opazijo in slišijo.
Kje je resnica? Kiiko
smo vozniki osveščeni,
koliko sposobni v dani si-
tuaciji reagirati pravilno,
hitro in ustrezno? Morda
še kakšno vprašanje, v
glavnem smo povedali
vse, kar smo hoteli ugoto-
viti v triurni akciji. Zave-
damo se, da nas ti podatki
ne smejo zavajati, res pa
je tudi, da se da iz njih
potegniti nekaj dobrih
zaključkov.
Izbrali smo jutranji čas,
torej takrat, ko naj bi bile
naše glavne vpadnice v
mesto pri prevozu na de-
lovno mesto najbolj pol-
ne. 2al tokiat posebnega
prometa ni bilo, čemur
verjetno botruje tudi po-
letni čas, ko so mnogi na
morju in verjemite, da se ^
to v konicsih v celjskem
prometu tudi pozna. Star-
tau smo ob 5,36 izpred
celjske reševalne postaje.
Spredaj voznik rešilca Jo-
že Pečnik in ob njem
Franc Lavrič, zadaj stis-
njena na enem sedežu mi-
dva z novinarskih vrst -
Franček in Tone. Zadaj za
rešilcem dva miličnika na
težkih motorjih, Miran in
Stane.
Franc Lavrič da prvo
navodilo: »Vozili bomo
po predpisih in naših ve-
ljavnih normah. Panike
ne smemo ustvarjati. Z
»zavijanjem« sirene bo-
mo začeli šele pri izhodu
iz mesta, recimo pri Bute-
jevemu mostu. Z »glavo«
ne bomo tiščali skozi zid,
da ne bi bili mi kakšni
povzročitelji neprijetno-
sti, proti katerim se bo-
rimo.«
Jože Pečnik zapelje z
dvorišča, da desni smero-
kaz, zapeljemo po Gre-
gorčičevi mimo spomeni-
ka in Vulkanizacije po
Ljubljanski. Mesto počasi
oživlja, saj se ura približu-
je začetku novega delov-
nega dne. Ni tiste običaj-
ne gneče, kot bo v začet-
ku prvih dni septembra,
vendar je vseeno dokaj ži-
vahno. S Frančkom tiho
razmišljava o trenutku,
ko bo Jože pritisnil na ti-
sti gumb, ko se vključi si-
rena in zatuli tako, da te
kot skalpel zareže globo-
ko v telo do zadnjih poric
in živčkov. Peljemo se
mimo hotela Merx. Se
malo, še nekaj metrov in
začelo se bo. Sicer ne - to
je dobro! - zéires, ampak
bomo imitirali nekaj, da
ugotovimo drugo.
Jože sedi za volanom, kot
bi sedel doma pri kosilu.
Mimo, sproščeno. Oči in
misli so mu tam, kot vsak
dan na številnih »poma-
galnih« vožnjah. V sredo
mu je büo morda nekoli-
ko lažje, saj recimo ni šel
resnično na nujno vožnjo
pa še možnost je imel, da
se je »izpovedal«...:
Najboljši so šoferji av-
tobusov. Vsi! Od tistih, ki
vozijo »lokalca« do onih s
»ta pravimi« avtobusi. Hi-
tro in pametno ukrepajo,
vedno nam pomagajo.
- Res, odlični fantje!«
Téikrat me je zarezalo v
ušesih in po celem telesu
do tam, ko se neha pod-
plat. V trenutku me je
oblil pot. Beležnica, ki
sem jo položil na reševal-
na nosila, je ostala sama.
Naenkrat smo se znašli
sredi sicer dokaj široke
Ljubljanske ceste. Z obeh
smeri vozila, mi pa med
njimi. Kolesarji, ki jih je
na naših cestah vedno
več, so zbegano kot kure
zapeljevali z asfaltnih na
makadamske površine.
Začelo se je zares!
Na Lavričevo vprašanje
o slišnosti in prodornosti
siren voznik Jože pove,
da so sirene reševalnih
vozil močne, poudari,
izredno močne! »Vsak jih
mora slišati, če le malo
sodeluje v prometu,«
doda.
Iz Levca proti Petrov-
čam je cesta »prosta« in
Jože sireno ugasne. Po-
novno jo prižge pred pe-
trovškim križiščem, kjer
pa se kljub gneči dobro,
varno in hitro »prebije-
mo« skozi. Akcijo je
spremljal voznik avtobu-
sa in pomagal celo z roko,
kako se naj vse odvija.
Dokaz, da je Jože imel
prav o voznikih avtobu-
sov. Nekaj podobnega je
bilo tudi v Žalcu, pa če-
prav je neka voznica v
vartburgu dobesedno
»kot koka« občepela na
cesti in ni vedela kam -
ne levo, ne desno, ne na-
prej! K sreči je že nastala
ustrezna praznina z na-
sprotne strani in voznik
rešilca jo je varnoobvozil.
Promet proti nadvozu
proti Šempetru se znova
razbremeni in čas je za
kakšen »medklic«, ki ga
izreče inšepktor za pro-
met pri UJV Celje Franc
Lavrič:
»Kdor recimo prekora-
či hitrost 80 kilometrov
na uro na cesti, kjer je to
skrajna meja dovoljene
hitrosti, to kaznujemo s
500 din! Isto velja za vozi-
la, ki vozijo preobreme-
njena, torej s preveč tovo-
ra. Vse dosledno izvaja-
mo in to vzniki že tudi
upoštevajo, zato je v zad-
njem času tudi manj pro-
metnih nesreč.«
Jože Pogačnik komen-
tira akcijo: »Danes je izre-
dna sreča, tako ni ve-
dno!«
Pa malce razširui so jo.
Urejujejo tudi bankine.
Pademo v »zasedo« zara-
di »del na cesti«. Delav-
cem, ki mahata in usmer-
jata promet z rdečima za-
stavama, priskočita na
pomoč miličnika in hitro
smo skozi. Sirena »poje«
tudi skozi Šmarje, izven
njega utihne, oglasi pa se
preko radio zveze ženski
glas, ki sprašuje, kaj se je
zgodilo, da celjski rešilec
pelje proti Rogaški, kajti
oni niso dobili nobenega
obvestila o kakšni nujni
pomoči. Jože sporoči, da
je to akcija, nam pa pove,
da je klicala delavka
šmarskega zdravstvenega
doma. Pozornost in hitro
ukrepanje! Odlično.
V Podplatu obrnemo in
se vrnemo v Celje. Zabe-
ležimo še en primer. Tudi
tu je bil akter voznik to-
vornjaka. Jože pove, da
so na cesti največje teža-
ve prav z vozniki teh vo-
zil. »Mislijo si, da so moč-
nejši. Saj so, samo mislijo
narobe!« Pa še res je.
F^anc Lavrič: »Moralo
pa bi biti, vendar je veliko
že to, da je bolje.«
V Prekopi se za nekaj
minut ustavimo pred ga-
silskim domom. Tisti, ki
čakajo na avtobus, nas
nekam čudno gledajo.
Rešilni avto in spremstvo
dveh miličnikov. Pa še
dva civilista! Kaj se je le
zgodilo? Postanek je tre-
nutek, da Miran in Stane
pokadita po eno cigareto,
saj med vožnjo na težkih
motorjih to ne bi bilo naj-
bolj ugodno. Pridruži se
jima tudi Jože, medtem
ko ostala trojka cigaret ne
pozna. Remi!
Nekaj minut odmora ne
mine v tišini, ampak v
raznih pripombah na do-
ločene stvari v našem
prometu. Pa avtomobili-
zma se dotaknemo, spi-
dveja in motokrosa pa
kartinga tudi, dodamo
ščepec prometnih črnih
točk in še kaj. Cigarete so
pokajene, znova starta-
mo. Smer: povratek v Ce-
lje. Prva težava se pojavi
v Žalcu v križišču sredi
mesta. Dokaj gost promet
in rdeča luč na semaforju!
Jože vozi s prižgano sire-
no! Kaj bodo naredili voz-
niki? Gneča! Do roba kri-
žišča še nekako pripelje-
mo, s stranske, kjer je ta-
krat gorela zelena, pa je
pripeljal osebni avto.
Voznik je ustavil, pogle-
dal levo in desno, v tre-
nutku ocenil situacijo ter
dal prednost rešilcu, ki je
zapeljal naprej proti Ce-
lju. OdHčno!
Prvi problem v Levcu!
Ura je bUa 6,30! Rdeč to-
vornjak pelje proti Žalcu,
mi v Celje. Kolona. Vsi se
umikajo, on niti za mili-
meter. Franc Lavrič po
»zvezi« opozori zadaj vo-
zeča miličnika za kazniv
primer in da je treba
ukrepati. Stane se obrne
in odvihra za tovornja-
kom. Ob drugem postan-
ku pred hoteiom Merx v
Celju pričakamo Staneta,
da se vrne oz. nas dohiti.
Njegov raport: »Bü je šo-
fer iz Krapine. Nekaj časa
se je upiral. Zdaj ga bomo
predali sodniku za prekr-
ške.«
Nadaljujemo. Zaenkrat
brez sirene do križišča
Ljubljanske s Čopovo, za-
vijemo proti Savinji in za-
peljemo skozi Mestni
park do niostu ter od tam
skozi mesto in podvoz
proti Teharjem. Mimo. V
Šentjurju se ponovi pri-
mer iz Žalca. Pripeljemo,
ko je v križišču v naši
smeri vožnje rdeča luč.
Vozniki ukrepajo tako,
kot v Žalcu. Dobro!
Od Šentjurja dalje proti
Šmarju cesto obnavljajo z
novo asfcdtno prevleko.
V Grobelnem s prižga-
no sireno pripeljemo
pred spuščene zapornice.
Delavci z delovnega že-
lezniškega stroja so takoj
dali signal ustrezni osebi,
ta je dvignila za trenutek
zapornico, zdrknili smo
skozi... Pohvala!
Franc Lavrič Jožetu
Pečniku: »Uporabljate
kdaj sireno brez po-
trebe?«
Jože Pečnik: »Verjemi-
te, nikoli! Tudi tistim, ki
prihajajo v naše vrste, go-
vorimo, da tega ne smejo
delati. Sirena je dejansko
za najnujnejše primere,
kajti drugače bi jo razvre-
dnotili. Glejte, meni sa-
memu lepo »ne poje« v
avtu, kaj bi šele drugim.«
Zapeljemo na dvorišče
celjske reševalne postaje.
Se nekaj besed, prijatelj-
skih, kot so spodobi za ti-
ste, ki skupaj pomagajo
pri reševanju težav na na-
ših cestah pa tudi druga-
če. Z roko v roki delajo,
eden brez drugega ne mo-
rejo, niti ne smejo. Razi-
đemo se.
Franc Lavrič izreče
oceno: »Z današnjo akci-
jo smo lahko zadovoljni,
vendar samo pri tem ne
bomo ostali. Podobne ak-
cije, razširjene, bomo še
ponavljali, vse pa v želji,
da z njimi še bolj osvesti-
mo voznike, da bodo vo-
zili pametno in upoštevali
vse, kar je potrebno za
vamost v cestnem pro-
metu.«
Naslov zapisu akcije
smo dali »tokrat pohval-
no, kako v bodoče« in
lahko zaključimo, da bi
moralo biti »tokrat poh-
valno, tako bi moralo bi-
ti vedno«.
Tekst:
TONE VRABL
Foto:
FRANC KRAMER
AKTERJI V
AKCIJI
Rešili avto je vozil Jo-
že Pečnik kije pri celjski
reševalni postaji zapo-
slen že osem let.
Poleg njega je bil in-
špektor za promet pri
Upravi javne varnosti
Celje Franc Lavrič.
Na motorjih sta akcijo
ne samo spremljala, am-
pak v njej aktivno sode-
lovala, miličnika Miran
Zupane in Stane Zafoš-
nik.
Zadnjo tretjino akcij-
ske posadke sta pred-
stavljala novinarja Ve-
čera Franček Kramer in
Novega tednika ter Ra-
dia Celje Tone Vrabl.
èt 32-16. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
VAŠM STRAN
KJE STE, MLINI?
z zanimanjem smo prebra-
li zapis o usodi mlinov in žag
ob potoku Tesnica, ki teče
skozi îYankolovo. Z vsebino
zapisa se skoraj v celoti stri-
njamo. Čakali smo, da se bo
nanj še kdo oglasil, ker pa na
članek ni bilo nobenega od-
meva, naj nam bo dovoljeno
na zapis dodati še naslednje
mnenje:
Obratovanje mlinov in žag
je ne samo pri nas v Sloveni-
ji, temveč tudi drugod po dr-
žavi, prenehalo zaradi spre-
menjenih gospodarskih ra-
zmer in razvoja tehnike, kar
je hkrati pomenilo tudi zače-
tek propadanja teh spomeni-
kov preteklosti. Vsi ti objek-
ti so bUi in so v privatni lasti,
zato je tudi njihova usoda v
glavnem odvisna od njiho-
vih lastnikov.
Tukajšnje turistično druš-
tvo (ki je samo skupina ama-
terjev - ljubiteljev naravnih
lepot in razvoja turizma in ne
kak kompetenten samou-
pravni ah upravni organ) je
že pred mnogimi leti v želji,
da pomaga pri ohranjevanju
naravnih znamenitosti, bilo
med prvimi pobudniki izde-
lave urbanističnega načrta
za Frankolovo, ki pa nas je že
v svoji zasnovi globoko razo-
čaral. V enem izmed poglavij
tega načrta je bilo predvide-
no, da se v drugi fazi izvaja-
nja urbanističnega doku-
menta porušijo vsi mhni in
žage ob potoku Tesnica. Te-
mu in še nekaterim nereal-
nostim v načrtu smo se seve-
da energično uprli in bili za-
to kritizirani. Kasneje smo v
želji, da bi se mlini vendarle
ohranili, ponujah na svojo
roko pomoč nekaterim last-
nikom mlinov in žag, z na-
menom, da bi jih popravih,
vendar ti bivši mlinarji in Ža-
garji zaradi visokih stroškov
event, popravil, za našo po-
nudbo niso pokazali nobene-
ga interesa. Jasno pa nam
mora tudi biti, da omenjeni
lastniki lahko svoje mline in
žage tudi prodajo, saj sta po
naši pozitivni zakonodaji na-
kup in prodaja premičnin in
nepremičnin zaenkrat še ve-
dno dovoljeni. Tudi gradnja
vikendov ni bila nikoli v naši
pristojnosti (po novem daje
sedaj svoje mnenje tudi kra-
jevna skupnost) zato tudi o
primeru gradnje, ki ga nava-
ja pisec, ničesar ne vemo, pa
tudi nas o tem nikoh nihče
ničesar ne vpraša.
Turistično društvo Fran-
kolovo je v preteklosti vloži-
lo precej truda v ureditev tu-
rističnih postojank v črešnji-
cah in Rovah, v ureditev sre-
dišča kraja, v obnovitev ko-
palnega bazena v Verpetah
ter v začetku obnove hnde-
škega gradu in ureditve nje-
gove okolice. V ta namen
(konkretno za hndeški grad)
smo celo aktivirah komisijo
Zavoda za spomeniško var-
stvo iz Ljubljane, pred nekaj
leti pa je bilo na seji občin-
ske skupščine postavljeno
delegatsko vprašanje, ven-
dar so nam v obeh primerih
že takoj naliU čistega vina,
češ, da za take posege zaen-
krat in dovolj denarja. Tu ne
omenjamo zvonov in drugih
akcij, ki smo se jih za naš
kraj in ohranitev njegovih le-
pot lotih, vendar smo pri
vseh teh prizadevanjih nale-
teh na vehke težave, zato so
tudi uspehi bih manjši kot
smo si jih zeleh in kot smo se
trudih. Za primer naj pove-
mo, da so nam nepridipravi
na kopahšču v Verpetah stal-
no razbijah kopahške napra-
ve, na hndeškem gradu pa so
nam neznani vandah zmetah
v bhžnji prepad celotno gar-
nituro miz in klopi, že kmalu
potem, ko smo jo namestiU.
Podobni primeri so se po-
navljah tudi dmgod.
Ker smo pri vsem žrtvovah
ogromno svojega prostega
časa in tudi denarja, smo za-
to marsikje povsem odneha-
li, saj za taka in podobna pri-
zadevanja največkrat nismo
našli dovolj razumevanja niti
v širši družbeni skupnosti,
pa tudi ne v domačem kraju.
V naši krajevni skupnosti, ki
je gospodarsko in tudi dru-
gače nerazvita, se še namreč
vedno bije hud boj za uredi-
tev elementarnih potreb na-
ših krajanov kot so vodovo-
di, ceste, šola, vrtec in tako
naprej. Pa tudi za prihodnje
bo pri nas še vedno mnogo
človeških in materialnih sil
angažiranih okoli prizade-
vanj za asfaltiranje cest, za
sodobnejšo in kulturnejšo
postrežbo, "za družbene pro-
store, za telovadnico, za nova
stanovanja, za javno razsvet-
ljavo, za javno govorilnico,
za telefon, za avtobusna po-
stajališča itd., itd., Za ohrani-
tev kulturnih spomenikov in
naravnih lepot pa bo po vsej
verjetnosti še vedno zmanj-
kovalo časa in denarja, saj
tudi širša družbena skup-
nost, ki je za to najbolj pokli-
cana, le-tega nima še za mno-
go večje vrednote, ki mno-
gokje v večjih kakor tudi v
našem malem kraju, še kar
naprej propadajo.
Veseh nas, da se je zdaj na
to nekdo spomnil in nas s
tem vzpodbudil in moralno
podprl v naših prizadevanjih
za naprej, ker pa smo malo-
številni, bolj mali in s tem
velikokrat nemočni, podpi-
sanega »Frankolovčana« pri-
srčno vabimo, da se nam v
teh prizadevanjih pridruži in
kot ljubitelj ter poznavalec
takih vrednot oki-epi naše
vrste. Imperativ našega časa
namreč je, da smo za te in
take reči zdaj, in v tem na-
šem samoupravnem sistemu
vsi odgovorni, in da se mora-
mo za dosego takih in po-
dobnih ciljev tudi vsi priza-
devati, ne pa samo nekateri
posamezniki, ki so z družbe-
nopolitičnim delom in^skrbi-
jo za druge že itak preobre-
menjeni.
Za upravni odbor
TD Frankolovo
BOGDAN SNABL
OBISK NA
RUŠILCU SPLIT
Taborniki iz občine Slo-
venske Konjice že drugo leto
taborimo v Fazani pri Puh.
Tabor je last Škof jeločanov.
Nahajamo se sredi borovega
gozdiča, kjer neprestano po-
slušamo koncert škržatov.
Naš program obsega tabor-
niške veščine, znanje iz topo-
grafije, postavljanje šotorov
iz šotork, plavalno šolo in še
marsikaj.
Že lani smo dobro sodelo-
vah z mornarji iz Pule. Letos
smo obiskah rušilec Split.
Prijazni mornarji so v prijet-
nem razgovoru razložili vsa-
ko podrobnost, ki jo je otro-
ška radovednost zahtevala.
V zahvalo smo jim podarili
knjigo o Titu in si zaželeh še
več takšnih srečanj.
Prisrčen pozdrav
taborniki iz
Slovenskih Konjic
TUDI PRI NAS JE
LEPO
Da, v Pečovniku pri Celju
oziroma v Celju.
Res je, da ni več tako, kot
je bilo včasih. No, nekoč je
bila naša cesta bolj zasedena.
Mimo nas je vodila in vodi
glavna pot na Celjsko kočo.
Zdaj je ta pot že čisto prera-
sla z grmovjem. Večina se na
Celjsko kočo vozi z avtomo-
bili. Le redki jo mahnejo peš
čez ta hrib. Zato je prav dol-
gočasno, ker ne vidimo več
toliko ljudi kot nekoč.
Pred leti so s Svetine hodi-
h domačini tod mimo na de-
lo v Celje.
Tudi sama sem nekoč vse,
kar sem potrebovala doma
za hrano ali za kaj drugega,
znosila v nahrbtniku. To je
zdaj minilo.
Marsikaj bi vam lahko še
napisala, toda upam, da bo
kdaj tudi vaš novinar prišel
tod mimo.
Pečovnik ni tako daleč, da
bi se ne dalo priti peš, pa
tudi z avtomobilom se lahko
pripeljete.
Če bi res kakšnega novi-
narja prijelo, da bi prišel v
naš kraj, dobi pri meni naj-
lepšo rožo za spomin, saj jih
imam vehko.
Zdaj pa vas v uredništvu
vse lepo pozdravljam!
Zvesta bralka Novega te-
dnika
FANI TERŽAN,
Pečovnik 40
UREDNIiŠTVO: Hvala za
pismo in hvala za povabilo.
Veste, med tistimi, ki jo
včasih peš mahnejo čez Pe-
čovnik na Celjsko kočo in
Svetino, so tudi nekateri
člani naše redakcije. Res je,
da jih ni veliko, kajti večini
je avto le bolj pri srcu, toda
ljubiteljev prijetne hoje tu-
di med nami ne manjka. Za-
to prihranite tisto najlepšo
rožo! Pa oglasite se še kaj in
napišite, kako živite, kaj de-
late in kateri so problemi,
ki vas žulijo. Da, cesta je že
en tak. Morda še kaj.
DELAVKE
SAMO-
POSTREŽBE
MERX TEHARJE
ODGOVARJAJO
Kolektiv samopostrežne
trgovine Merx - Teharje se
čuti zelo prizadetega na do-
pis, ki ga je v 31. številki No-
vega tednika z dne 9. avgusta
objavila Irena Ferme. Priza-
deti smo glede nä pripombo
o slabi založenosti trgovine.
Celoten kolektiv se trudi, da
smo čim bolje založeni. V
primeru, da ni kakšnega bla-
ga, se obračajte na predstav-
nike Merxa za ugodnen od-
govor. Mi dobivamo blago iz
skladišča Merx Celje. Več-
krat v skladišču primanjkuje
kakšno blago, zato ni trgovi-
na kriva, da ga ni.
Irena Ferme se naj prej po-
svetuje v trgovini in pri Mer-
xu, zakaj ni tiste \Tste blaga.
Ni pa potrebno blatiti usluž-
bence in trgovino po časo-
pisu.
Tudi po tem stavku se vidi,
ki je bil objavljen, da celó
Celje ne ustreza nekaterim
teharskim kupcem, da mora-
jo v Žalec po nakupu.
Glede nove trgovine bi
morali misliti že pred 15 leti
ali prej. Ni mogoče izsiliti
novo trgovino v enem letu
na račun slabe založenosti tr-
govine.
Tovarišica Fermetova bi
morala videti, v kako težkih
pogojih delamo. Prostori so
premajhni. Promet pa nara-
šča, saj mesečno dosežemo
110 tisoč dinarjev.
Prizadeti uslužbenci
MERX TEHARJE
(Anica Cakš,
Milka Turnšek,
Terezija Bisman,
Zlatka Kovač,
Angela Horvatič)
UREDNIŠTVO: Poglejmo
resnici v oči, in dejstvu. V
pismu ne zanikate slabe ali
pomanjkljive založenosti.
Ne zanikate torej tistega,
kar je v svojem zapisu napi-
sala Irena Ferme. Priznava-
te občasno pomanjkanje do-
ločenega blaga. Krivdo za
to splošno značilnost naše
trgovine pa Irena Ferme ni
naprtila vašemu kolektivu
samopostrežbe na Teharju,
marveč je z drugačnimi be-
sedami povedala, da je tak
pojav v Celju (in še kje, če
ne povsod) na sploh. Vi ste v
svojem prispevku zvalili
krivdo na celoten kolektiv.
Toda, kdo je ta kolektiv?
Njegov del ste tudi vi!
Vir informacij za pisanje
pa je Irena Ferme navedla.
Menimo, da je dovolj avto-
ritativen, da lahko ugotovi
tudi to, kakšna je založe-
nost vaše trgovine.
Ne razumem vas prav, za-
kaj bi morali o novi trgovi-
ni misliti že pred petnajsti-
mi leti ali prej. Je to čas, ko
ste dobili sedanjo trgovino?
Najbrž ste bili tedaj veseli
in srečni delavci v tej enoti
in Teharčani, da ste dobili
to prodajalno. Toda, čas hi-
ti in potrebe naraščajo.
Zdaj, kot tudi sami ugotav-
ljate, bi morali dobiti novo,
ki bi imela več prostora in
morda še kaj.
Upamo, da smo navzlic
vsemu na isti valovni dolži-
ni, zlasti pa to, da vas Irena
Ferme v svojem zapisu ni
žalila. Zato je prizadetost
odveč.
POROKE
CELJE
VALTER PFINGSTL, Ce-
lje in JULIJANA NYITRAI,
ZR Nemčija; FRANC AUŽ-
NER in MIJA GRMEK, oba
iz Kompol; BEHRAM HU-
KOLLI in IDA RAVNJAK,
oba iz Celja; CLAUDE, JO-
SEPF CORNELÎS URIOT,
Nizozemska in JUDITA
STROHMAIER, Celje.
SMRTI
EDITA MERNIK, 54, Ce-
lje; KARL NOVAK, 76, Ce-
lje; BOŽIDAR CEROVSKI,
21, Poredje; BOGOMIR MU-
ROVEC, 53, Celje; MIRKO
KRUMPACNIK, 47, Košni-
ca; MARIJA JUSTINEK, 82,
Vojnik; MARIJA KOPMAN,
82, Celje; ERNEST HRO-
VAT, 58, Šentvid pri Grobel-
nem; RUDOLF BOŽIČ, 78,
Ljubljana.
ROJSTVA
23 dečkov in 21 dekhc.
KAKO Z
GLASBENO
ŠOLO
Vse kaže, da bomo po ju-
trišnji razširjeni seji Sveta za
urbanizem pri občinski
skupščini Celjani že vedeh,
kakšno Glasbeno šolo bomo
dobili: ali samo prenovljeno,
ah pa v novogradnji. Svet bo
namreč pretehtal oba va-
riantna predloga, podkrep-
ljena z načrti ter podprl tiste-
ga ob obeh predlogov, ki bo
finančno in prostorsko naj-
bolj ustrezal.
IMATE ČAS?
NAPIŠITE KAJ ZA
NOVI TEDNIK
ALI
RADIO CELJE!
KUHARSKI
PLJUČKA V
OMAKI
Potrebujemo 3/4 do 1 kg
pljuč s srcem, lovorjev list,
nekaj zrn celega popra in sol.
Za omako pa 5 žlic olja ali
masti, ščep sladkorja, 7 žlic
gladke moke, do 15 dkg če-
bule, 1/2 žličke zdrobljenega
majarona, ščep timijana in
šetraja, 1 žlico vinskega kisa
ali limonin sok. Na mizi bo
tudi zmlet poper, gorčica ali
lonček jogurta.
Pljučka skuhamo v slani
vodi z lovorjevim listom in
nekaj zrni celega popra ter
ohladimo. Za omako pripra-
vimo dobro prežganje. V ra-
hlo ogreto maščobo damo
ščep sladkorja in moko, pra-
žimo, dodamo sesekljano če-
bulo, podušimo in zalijemo s
hladno vodo, da dobimo
gladko omako. Primešamo
na rezance zrezana pljučka
in srce ter začimbe. Vse sku-
paj naj vre še nekaj minut.
Preden jed ponudimo, jo ra-
hlo okisamo.
Ce vsem ugaja okus gorči-
ce, jo dodamo 1 žlico, sicer
pa ponudimo mlet poper ali
jogurt posebej. Kot priloga
skuhamo testenine, žličnike
ali žemljeve cmoke.
TONE ŠKERBEC
RADIO CELJE
ÖE len &     аЕш еш ìUìB
četrtek, 16. 8.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldan z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45Zavavni
blobus, 17.00 Kronika, 17.15 V četrtek za vas, 18.00
Zaključek sporeda.
Petek, 17. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes
ob 9.00Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo-
reda. 15.30Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in
pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15
Rezerviran čas - gost urednik. 17.45 Turistična oddaja,'
18.00 Zaključek sporeda. '
Sobota, 18. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami;
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-:
skega sporeda. 15.30 Obvt^stila, 15.45 Športna sobota,!
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00Kro-
nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi,
17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
Nedelja, 19. 8.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30
Kekčevi prijatelji, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Med
prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45Zabavni glo-
bus, 12.00 Čestitke in pozdravi, IS.OOLiterarna oddaja,
13.15 Zveplometer, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska od-
daja, 14.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 20. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z
vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopol-
danskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.0fr
Kronika, 17.15 Instrumentalna glasba, 17.30Sportni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 21. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. Д5.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45Zabavni
globus, 17.00 Kronika 17.15 Lestvica narodno-zabav-
nih melodij, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00Zaklju-
ček sporeda.
Sreda, 22. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila. 16.05Če-
stitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.451z
zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
GOSTITELJ PRAZNOVAk
PRI SLIVNICI
SADOÎ
NAJL^
POOä
V ponos vseh krajanov Je
simbol enotnosti v razvoji
Največja pridobitev zadnjih let je v tej lirajevni sicupnosti nov, sodobno urejen ItuJturni in gasilsiii dom, Ici imata sicer
sicupno streho, po svoji funkcionalnosti pa sta ločena. Pomembna za larajpa je tudi gradnja novih stanovanj.
Nov, sodobno urejen gasilski dom so v Slivnici predali
svojemu namenu že pred nekaj tedni ob krajevnem praz-
niku. Od tedaj je tudi druga velika pridobitev: težko pri-
čakovana avto cisterna.
Nekdaj so se skozi Gorico pri Slivnici vile prašne makadamske ceste. V zadnjih letih jih
močno izpodriva asfalt, čeprav se še na prenekateri cesti dviga prah. Vendar pa se v
krajevni skupnosti Slivnica trudijo, da bi bilo čimmanj takih.
Foto: M. PODJED
HELENA CMOK, predse-
dnica OO ZSMS Gorica pri
Slivnici: »V novem domu
smo mladi končno dobili
svoj prostor, ki je predpo-
goj, da sploh lahko delamo
in se sestajamo. Naša
osnovna organizacija si je v
svoj akcijski program za-
stavila predvsem urejeva-
nje našega okolja in izobra-
ževanje. Zdaj so počitnice,
zato upam, da bo delo znova
zaživelo v Jesenskih dneh.*
MARTIN CMOK, preà
dnik sveta KS in preà
dnik gasilskega đrušt^
»Ob krajevnem pražil
smo slavnostno prosiš^
tudi 50-letnico obstojs
aktivnega delovanja
skega doma. Ponosni S¡
na naš novi dom, poseb
pa na novo-avto cisterttOi
nam bo v veliko pomoH
morebitnem požaru ali P'
primeru suše za zalivaiv
Prijazen kraj je Gorica pri
Slivnici, kamor prišleka pri-
pelje lepa asfaltna cesta iz
Šentjurja. Dvakrat prijazen:
zaradi ljudi, ki žive tam in
zaradi naravnih lepot, ki ob-
dajajo kraj. Naj zveni še tako
friizersko, je vendarle res, da
se zaradi enotnosti, prizade-
vanj, volje in seveda pred-
vsem zaradi potreb ob vsto-
pu v sam kraj beli danes ob
cesti novi kulturni in gasil-
ski dom, ki je lahko v resnici
ponos vsem krajanom. Zato
je prav, da tej veliki pridobi-
tvi namenim na začetku tega
pisanja malo več prostora.
Odločitev, kakšen naj bi
bil novi dom glede na veli-
kost, funkcionalnost in zu-
nanji izgled, ni bila lahka.
Resda so ga narekovale po-
trebe, a vendar je bilo po-
trebno veliko razmišljanj.
Zdaj, ko je dom pod streho,
se je izkazalo, kako je bilo
prav, da je o njegovem na-
stanku odločalo veliko števi-
lo krajanov. Tudi prizadevni
režijski odbor za gradnjo ni
imel lahkega dela. Kakor je
bila težka pot do ureditve
vseh potrebnih dokumenta
cij za gradnjo, toliko težje je
bilo s finančnimi sredstvi.
Dom je naposled le zrasel, in
sicer iz združenih sredstev
republiške kulturne skupno-
sti, občinske kulturne skup-
nosti, požarne skupnosti, do-
mače krajevne skupnosti in
iz potresnih sredstev. V no-
vem domu se zdaj blešči lepa
dvorana z odrom, ki je bil
izdelan po dogovoru z gleda-
liškimi strokovnjaki in stro-
kovnjaki republiške kultur-
ne skupnosti. Kdo drug, kot
marljivi člani Prosvetnega
društva so te dvorane najbolj
veseli. Svoj prostor v domu
pa bodo odslej imeli še kra-
jevni urad, ki je do sedaj de-
lal v zelo slabih prostorih in
tudi mladinci so si po vsej
verjetnosti oddahnili. Dobili
so namreč svojo sobo. Poleg
konferenčne dvorane je v
domu še stanovanje za hiš-
nika.
Sestavni del kulturnega
doma pa je gasilski dom, ki
pa je funkcionalno ločen in
prirejen za potrebe gasilstva.
Ostali prostori v gasilskem
domu so namenjeni za delo
civilne zaščite in ostale druš-
tvene organizacije, ki do se-
daj niso imele svojih prosto-
rov za delo.
Za domom so opravili že
nekaj zemeljskih del, da bi
lahko, glede na razpoložljiva
sredstva, čimprej bilo nared
še športno igrišče. Za zemlji-
šče je poskrbela krajevna
skupnost in zanj namenila
60.000 din.
Z dograditvijo še tega ob-
jekta in dozidavo osnovne
šole bo v Gorici pri Slivnici
zaključen celoten kompleks
izgradnje šolskih, predšol-
skih in kulturno športnih ob-
jektov.
ŽIVA SAMOUPRAVNA
DEJAVNOST
Alojz Recko, predsednik
skupščine krajevne skupno-
sti je o samoupravnem živ-
ljenju v kraju takole pripove-
doval: »Z reorganizacijo kra-
jevne samouprave smo se sa-
moupravno organizirali v
krajevni skupnosti tako, da
ta organiziranost krajevne
skupnosti izhaja iz potreb
delovnih ljudi in krajanov.
To pomeni, da smo prišli v
fazo, ko je samoupravna ak-
tivnost v naši krajevni skup-
nosti resnično na višini. Uve-
ljavljanje delegatskega siste-
ma in delegatskih odnosov
je v tesni povezavi z razvo-
jem družbenega dogovarja-
nja in samoupravnega spora-
zumevanja. V proces samo-
upravnega odločanja smo
vključili kar največ kraja-
nov. NosUci samouprave pa
so postali vaški odbori, kjer
so oblikujejo skupni interesi
in že oblikovana stališča do-
končno sprejmemo in verifi-
ciramo na sejah skupščine
krajevne skupnosti.«
Enotnost krajanov na
družbenopolitičnem področ-
ju je v tej krajevni skupnosti
porok za uspehe, ki tako ne
morejo izostajati. Novi dom,
ki je skupni ponos vseh, pa
seveda ni zadnje, kar si kra-
jani želijo ali potrebujejo.
. Marsikaj v krajevni skupno-
sti bo še treba urediti, preu-
rediti, popraviti. Zato pa so
že pristopili k izdelavi na-
slednjega petletnega sred-
njeročnega programa, ka-
mor so v prvi vrsti seveda
zapisali tisto, kar najbolj po-
trebujejo. Nov prizidek k šo-
li. Čeprav je bila šola zgraje-
na leta 1966 in so jo svojemu
namenu izročili ob občin-
skem prazniku pred 13 leti,
je zdaj postala že premajhna.
K delu naj bi pristopili že na-
slednje leto.
PROIZVODNJA
KONZUMNIH JAJC
V okviru Kmetij skei
kombinata Šentjur je v Goi
ci pri Slivnici tudi obrat k
koši nesnic.
V tem obratu letno razp
lagajo s približno 4,5 milija
de starih dinarjev. Z goj
njem perutnine so začeli le
1969, ko so preuredili sta
goveje hleve. Leta 1973 in'
so dogradili še nove tipsl
objekte za to proizvodni
Na farmi je danes 60.000 i
koši za proizvodnjo konu
mnih jajc. Letno pa na obi
tu proizvedejo 13 milijon
konzumnih jajc, ki jih najv
prodajo v celjskem bazen
delno pa jih prodajo tudi
Koroško in na Ijublian^
področje, oziroma Žitu
Ljubljani za predelavo,
celjski regiji je farma koki
nesnic brez dvoma nosilec
proizvodnje in zato seve
oskrbujejo celotno podro
celjske regije.
Glede na proizvodnjo,
Q- OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - QD RINKE DO SOTLE - ;0D R
iT.£ - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE QQ.SOTLE - QD RJNKE DO ¿ÓTLE -Ш
0ČINE ŠENTJUR - KS GORICA
ì DELA SO
'ŠA
% PRAZNIKA
\ì kulturni in gasilski dom pod eno streho kot
•aia
Dt kažejo zgornji podatki,
i majhna, naj navedem še
1 zanimiv podatek. Na far-
li je namreč zaposelnih le
1 ljudi, kar je glede na ob-
ig proizvodnje seveda malo
evilo. Vse ostalo mamreč
i farmi napravijo stroji,
brat je popolnoma in do
idnje možnosti avtomatizi-
n. Avtomatsko je napaja-
B kokoši, krmljenje in izg-
ijevanje.
V srednjeročnem progra-
u je obrat sicer imel začrta-
jo širitev farme na 100.000
»koši, vendar pa se je pri
ftn nekoliko zataknilo, ker
tat opremljen s stroji iz
vzgoji jarkic pa ima
tudi kooperante, s ka-
tesno in dobro sodelu-
i Kooperanti vzgajajo eno-
pevne piščance do 18 te-
piov, potem pa jih preselijo
'obrat. V Gorici imajo dva
»operanta, ki v enem termi-
« vzgojita 25.000 piščancev.
«ede na kapacitete obrata
* bi potrebovali vsaj še ene-
p kooperanta.
NIKOLI NE ZMANJKA
ŽEUA
Nekaj več kot 2000 prebi-
valcev živi torej v krajevni
skupnosti Gorica pri Slivni-
ci. Složno in družno, pravijo,
bodo tudi v prihodnje reše-
vali probleme in naloge, ki
jih sproti narekujejo potrebe
in življenje v krajevni skup-
nosti. Načrtov je veliko, teže
je s finančnimi sredstvi. V
prihodnjosti si mnogo obeta-
jo tudi od turizma, ki je tod
resda še v povojih, a naravne
lepote z akumulacijskim je-
zerom kar same kličejo in va-
bijo prve turiste. Ce bodo le-
ti imeli možnost počitka in
rekreiranja ob jezeru bodo
prihajali, o tem ni dvoma.
Novo ustanovljeno turistič-
no društvo v kraju čakajo to-
rej prve zahtevne naloge in
od tega je marsikaj odvisno.
Dober glas seže v deveto vas,
pravi ljudski pregovor, a bo
kar držalo. Možnosti so, tre-,
ba jih bo le čimprej izkori-
stiti.
Veliko bi še lahko pisala o
tej prizadevni krajevni skup-
nosti, toda zmanjka prostora
v teh stolpcih; moram ome-
niti še prizadevanja mladih,
oziroma njihove OO ZSMS.
Zdaj, ko imajo svoj prostor,
bo delo verjetno še živahneje
steklo. Laže bodo pripravili
kakšen posvet, predavanje
in tudi za zabavo jim bo še
ostalo dosti časa. Krajevna
skupnost Gorica je bila po-
krovitelj I. izmene brigadir-
jev, ki so prišli na Kozjansko
in tudi tovrstno sodelovanje
s strani mladih gre šteti v za-
stavljeno aktivnost.
Ko sem že skorajda skleni-
la svoj obisk v tem kraju,
sem še nekatere krajane
vprašala, kaj najbolj pogre-
šajo. In kar precej jüi je od-
govorilo, da bi želeli imeti
malo večjo trgovino, saj je
sedanja samopostrežna po-
stala za kraj, ki se širi, prete-
sna in zaXo tudi izbira ne mo-
re biti kdo ve kako velika.
Verjamem, da se bo tudi ta
želja krajanom uresničila,
kot so se jim mnoge druge.
TEKST IN FOTO
MATEJA PODJED
Preglejmo, kaj je o Gorici pri Slivnici zapisano v Krajevnem leksi-
konu Slovenije. Kraju so včasih rekli tudi Glinca ali pa kar Spodnja^
Slivnica. Iz Šentjurja do Gorice pri Slivnici je speljan asfaltni trak in iz
občinskega središča je odmaknjena 5 km. Leži v bližini sotočja Ločnice,
Voglajne in Slivniškega potoka. Pripadajo ji zaselki Petelinjek, Kote,
Šotna in Sv. Urban. Gorica je manjše središče slivniške pokrajine, kamor
so bile prenesene mnoge centralne funkcije iz Slivnice, ker stoji ta visoko
in dalj od ceste. Tako so zdaj tu: pošta, krajevni urad, osnovna šola,
trgovina, gostilna in od zdaj tudi novi kultumo-gasilski dom. Veliko
zemlje kmetje že strojno obdelujejo, poleg poljščin pa goje še zelenjavo,
jabolka in ponekod pridelujejo tudi malo vina. Za prodajo ostajajo pred-
vsem govedo, pujski in perutnina. Najbolj pogosti priimki so Vodeb in
Lesjak.
Tu so Nemci 11. avgusta 1941. leta ujeli narodnega heroja Franja Vrunča-
Buzdo, komandanta prve celjske čete ter ga 25. avgusta ustrelili v Mari-
boru. Po njem se v kraju imenuje tudi osnovna šola. Kozjanski odred pa je
5. julija 1944 uničil nemško orožniško postajo. i
VESELI RINGARAJA
Ko sem obiskala otroški vrtec v Gorici pri Slivnici, mi ^e zaradi ljubkega okolja,
saj montažna hišica stoji v gozdiču, prišla na misel zgocTbiùa o Sneguljčici in sedmih
palčkih. Vrtec v Slivnici je nov, lepo urejen, svetel in prostoren, predvsem pa vedno
poln vedrine in dobre volje.
Vzgojiteljica in hkrati vodja vrtca Zdenka Šešerko je tisti poletni dan, ko sem jih
obiskala, bila v družbi le štirih malčkov. »V poletnih mesecih je često tako«, mi je
pozneje povedala, ko sva kramljali o tem in onem in se je beseda seveda vrtela okrog
malih varovancev, na katere se je zelo navezala in tudi oni nanjo. Zdaj, ko so
počitnice, pa prihaja v vrtec tako malo otrok, da so vsi skupaj zares prava pravcata
majhna družinica, ki se zdaj razposajeno igra, zdaj prepeva ali se pogovarja in včasih
tudi malo ponagaja.
Prostorskih težav pa v Gorici nimajo, saj obiskuje vrtec manj otrok kot je
dejanskega prostora zanje. V jeseni, upajo, da bo v vrtcu bolj živahno.
Krajani so z vrtcem seveda zelo zadovoljni, čeprav marsikdo vzdihne, kako
čudovito bi bilo, če bi imeli zraven še jasli, saj je varstvo dojenčkov velik problem
vseh mater, ki so zaposlene. Toda to je seveda vezano z novimi prostorskimi,
finančnimi in kadrovskimi težavami. Sicer pa starši, kot mi je ob obisku povedala.
Zdenka, radi prihajajo na govorilne ure in roditeljske sestanke in skupaj se veliko
pogovarjajo o vzgoji otrok. . ^
'^^rUAN CIMERMAN,
gJ^Oi^a v Cinkarni Celje:
STadnJi novega kuitur-
U^^ilskega doma sozdru-
J;^?e moči krajani iz vseh
skupnosti, ki so po-
jyeW pri urejevanju oko-
r Ooma. Tako Je dom še
Y¡•^^^^'^ Naša davna želja
t^^^^fraditvijo tega doma
^j^^u^nićena in izpolj-
MARTIN BEVC, predse-
dnik KK SZDL: »Akcija na-
še frontne organizacije Je le-
tos stekla predvsem na po-
vezovanju društev v krajev-
ni skupnosti. Tudi republi-
ški akciji Nič nas ne sme
presenetiti smo namenili
veliko časa in pozornosti. In
ker Je povezovanje z občin-
sko konferenco SZDL do-
bro, se lahko pohvalimo, da
Je naše delo utečeno. «
ZDENKA KOSABER, taj-
nica turističnega društva:
»Naša krajevna skupnost
postaja vse bolj turistično
zanimiva in zato ni naključ-
je, da smo nedavno tega pri
nas ustanovili turistično
društvo. Društvo Je resda še
mlado in delo zato še ni ute-
čeno, a vendar se bomo po-
trudili, da ga bomo koristno
in dobro opravljali.«
Še pred dnevi, ko je nastala ta fotografija novega doma, je bilo okoli njega in tudi znotraj
še marsikaj za postoriti. Krajani so s prostovoljnim delom to nalogo vestno opravili.
JPTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -   OD RINKE DO SOTLE
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 32-16. avgust 1979
шитл
PREPOVEDI
IN SPODBUDNE
CENE
S prilagajanjem cene pšenice letošnji letini ali ra-
zmeram na trgu naj bi zbrali kar največ pridelka tudi
od kmetov. Načrtovani odkup ob žetvi ni bil uresni-
čen. Mlinska industrija v vsej državi potrebuje do pri-
hodnje žetve okrog 1,830.000 ton pšenice, do konca
julija pa je zbrala le okrog 1,300.000 ton. Menijo, da bi
lahko odkupili še kakih 600.000 ton, pa bi je prideloval-
cem še vedno ostalo dovolj za lastno prehrano.
Kako zbrati vse presežke pšenice, da je ob tako slabi
letini, kot je bila letošnja, kmetovalci ne bi pokrmili
živini?
Ob pričetku žetve je Zvezni izvršni svet zvišal od-
kupno ceno pšenice za 1 din po kilogramu ali za okrog
30%. Lansko odkupno ceno pa je zvišal že letos v
februarju za okrog 10%. Tako je sedanja cena pšenice
zvišana od lanske žetve za okrog 47%. Vzlic temu jo
mnogi kmetovalci ob žetvi niso hoteli prodati. Odkup
ni uspel niti v Sloveniji, čeprav so kmetom ponudli za
zamenjavo koruzo. Prva ponudba: kilogram koruze za
kilogram tretjevrstne pšenice je namreč padla v vodo,
ker je cena koruze na svetovnem trgu, kjer jo kupujejo
naši uvozniki, zadnje tedne rasla. Tako bi dobili manj
koruze, kot bi oddali pšenice.
Zasebni pridelovalci niso hoteli dati pšenice niti za
denar niti za koruzo. A kaj bodo z njo, če je ne bodo
smeli pokrmiti živini? V začetku avgusta smo dobili
odlok o prepovedi porabe pšenice za krmila v mešalni-
cah in za krmo pri kmetih. Kaže pa, da so tisti, ki so ta
odlok pripravili, kmalu ugotovih, da ne bo dovolj inš-
pektorjev za nadzor po zasebnih hlevih. Odkupna cena
pšenice, ki je bila določena ob letošnji žetvi, je bila
dopolnjena z dodatki za naslednje mesece.
Cena 4 do 4.4Ó din za kilogram treh vrst pšenice velja
za julij. Za vsak naslednji mesec do maja prihodnjega
leta bo odkupna cena zvišana za 20 par po kilogramu.
Po takem določilu bi pridelovalci, ki bi pšenico hranih
sami do prihodnjega maja, morali dobiti za kilogram
tretjevrstne kar 6 din, za prvovrstno pa 6,40 din. Ali je v
tem obvestilu tiskovna napaka in je bilo mišljeno me-
sečno le 2 pari in do maja 20 par? Ali je nastala napaka
v računih tistih, ki so določali novo ceno?
Kaže, da odkupna cena pšenice letos ni le gibčna,
temveč tudi precej negotova. Ce ne uspe odkupiti
dovolj pšenice po določeni ceni, jo kmialu zvišajo. Kaj
pa bodo rekli tisti pošteni pridelovalci, ki so jo oddali
ob žetvi v prepričanju, da je cena trdna, družba pa jo
potrebuje za kruh?
Z mesečnim dodatkom za pšenico ni nič določeno,
kakšna bo odkupna cena ob prihodnji žetvi, da bi
spodbujalo kmetovalce k razširjeni setvi za prodajo.
Visok mesečni dodatek za pozneje prodano pšenico
-- če bi presegel stroške skladiščenja - bi hkrati odvra-
čal pridelovalce, da bi jo prodali takoj, če le imajo kako
shrambo zanjo. V maju dobijo za njo največ. Toda za
prehrano bo potrebna prej in ne šele tik pred prihod-
njo žetvijo.
JOŽE PETEK
MEHANIZACIJA V ZASEBNEM KMETIJSTVU
DOBER PREMISLEK-DOBERNAKUP
Zvone Tane iz KZ Celje v nekaj nadaljevanjih svetuje
v zadrugi Celje, oz. na področju ob-
čine Celje, ki ga zadruga zajema, je
zapolnjenost s stroji na kmetijah pre-
cejšnja. Ni pa dovolj in pravilno izkori-
ščena. Stanje je naslednje:
1. traktorji - standardni
IHTKM35 203 kom
Zetor nad 30 KM 16 kom
Steyer nad 30 KM 7 kom
Deutz-Torpedo nad 30 KM 3 kom
Urzus nad 30 KM 9 kom
Store Fijat 28 kom
Ostalo nad 30 KM 5 kom
Zetor do 30 KM 72 kom
Steyer do 30 KM 64 kom
Deutz-Torpedo do 30 KM 21 kom
Urzus do 30 KM 48 kom
Ostalo do 30 KM 21 kom
Pregibni nad 20 KM 3 kom
2. molzni stroji
Mlekorod 2 kom
Gohčka 73 kom
Skupaj 75 kom
3. samonakladalne prikohce 195 kom
4. trosilniki
za hlev. gnoj     . 55 kom
za mineralna gnojiva 96 kom
sodi za gnojevko 36 kom
5. kombajn za žito 4 kom
6. kombanj za silažo 14 kom
7. ročne motorne kosilnice 962 dom
8. traktor, škropil. 21 kom
9. puhalniki za seno 502 kom
10. obračalniki za seno 502 kom
11. prevetrovalne naprave za seno
362 kom
12. grabeži za seno 8 kom
13. freze za odvzem silaže 3 kom
14. piha za gnoj 8 kom
15. silosi
stolpni 107 kom
koritasti 8 kom
16. obiralni stroji za hmelj 2 kom
Iz podatkov je razvidno, da je meha-
nizacija kmetij zadovoljiva. V zadrugi
imamo trenutno 9640 ha kmetijskih
zemljišč in po zgornjih podatkih pride
na traktor 18 ha zemljišč. Realno gle-
dano je sposobnih za strojno obdelavo
seveda manj kot polovico teh zemljišč.
Tako je dejanska obremenjenost 7-8
ha na traktor.
Po zadnji anahzi imamo 1150 kmetij,
torej ima vsaka druga kmetija traktor,
povprečna vehkost kmetij pa je 4 ha.
Iz vsega tega je razvidno da je mehani-
zacija na naših kmetijah izreno dobra.
Pod drobnogledom pa ugotovimo, da
so kmetije kupovale že rabljene trak-
torje, traktorje starejšega tipa, ki so
povečini dotrajani. Prej sem omenil,
da se kmetje odločajo za nakup strojev
predvsem zaradi pomanjkanja ročne
delovne sile. Vzrok za nakup 20 trak-
torjev, ki jih predvideva plan zadruge
za leto 1979 pa je v tem, da bomo z
močnejšimi traktorji (nad 45 KM) do-
segh boljše rezultate in sadove našega
dela. Ker težje stroje uporabljamo red-
keje, naj jih kupujejo kmetovalci v
skupnostih. Sporazum o kreditiranju
kmetijstva in živilske industrije pre-
dvideva za leto 1979 odobritev kredi-
tov Ljubljanske banke za nakup stro-
jev le v skupnostih in ne posamezno.
Zaradi tega pa kmetje kupujejo drage
stroje, ki jih na kmetiji potrebujejo le
1-2 dni v sezoni, pri tem pa pozablja-
mo na druge potrebe kmetije. Že mno-
gokrat smo seznanjah, da je uporaba
tehnično zahtevnejših in torej dražjih
strojev v kooperaciji cenejša od indivi-
dualne rabe zastarehh strojev. Vendar
je povezovanja in skupinskega sodelo-
vanja še vedno premalo. Kmet pač še
vedno mish po starem in se boji dehti
stroje z drugimi. Kmetijstvo daje tako
videz razvitosti, čeprav je ravno na-
sprotno.- KONEC
PREJELI SMO
2IVUENJA PA UGAŠAJO!

Dejstvo je, da se je število
traktorjev zadnjih nekaj let
tudi na Kozjanskem zelo po-
večalo, saj ropota traktor da-
nes že na vsaki večji kmetiji,
dosti pa jih je tudi na manj-
ših. Nabava traktorjev zad-
nje obdobje ni bila najbolje
organizirana, saj je po podat-
kih na privatnih kmetijah
okoli dvajset vrst razhčnih
traktorjev. Mnogi od teh niso
najbolj primerni za kozjan-
ske razmere, kjer so hribi in
neprimerne ceste, ležava pa
je tudi z rezervnimi deh.
Po eni strani je boljše za
kmetijstvo, da je na vasi čim
več traktorjev, po drugih
dognanjih pa bi naj bilo trak-
torjev nekaj manj, vendar bi
bih bolje izkoriščeni. Po vi-
dezu in dejstvih smo si izbra-
h prvo varianto, resnica je pa
tudi v tem, da je traktor po-
sebno za manjše kmetije zelo
veliko breme glede na ceno
popravila. Tako je dostikrat
pretežni dohodek kmetije
usmerjen v nakup traktorja
in pozneje za njegovo vzdr-
ževanje, za raz\''oj kmetije, za
razširjeno reprodukcijo, pa
navadno nastajajo pičla
sredstva. Logično bi bilo pri-
čakovati, da se bo z več trak-
torji na vasi sorazmerno
dvignila tudi kmetijska pro-
izvodnja, se povečalo število
živine, na žalost pa ni tako.
Odkup kmetijskih pridelkov
se z nakupom traktorja ne
poveča, celo zmanjšuje se,
čeprav je res, da so tu vmes
še drugi faktorji, med njimi
tudi nestimulativne cene.
Slaba stran velike iraktori-
zacije, ki jo ugotavljamo v
zadnjem času, je veliko šte-
vilo smrtnih žrtev in kakrš-
nihkoli đrugačninh nesreč
v zvezi s kratkorji. Kmetje
imajo pomanjkljivo znanje
o delu s traktorji pa tudi
industrija je pošiljala na
trg  traktorje  z  zelo  po-
manjkljivo opremo, kar je v
veliko primerih povzročilo
smrt kmeta traktorista.
Po srhljivih podatkih je
traktor zahteval v zadnjih
petih letih na ožjem kozjan-
skem petnajst srnrtnih žrtev
v starosti od 18 do 40 let.
Ugasnilo je 15 življenj, živ-
ljenj mladih kmetov, kmeč-
kih sinov, tudi edincev, bo-
dočih gospodarjev. Večina
teh mladih ljudi je bila doma
na urejenih kmetijah in to v
začetni fazi preusmerjanja,
večinoma z večjimi krediti
namenjenimi za moderniza-
cijo. Zapustih so žene, otro-
ke in starše, ki se upravičeno
sprašujejo, kako sedaj na-
prej brez gospodarja, oziro-
ma naslednika na kmetiji.
Pripomniti je treba, da so se
te nesreče dogajale na kolo-
vozih in na težkem terenu,
da pa se je v primerjavi s tem
zgodila le ena oz. dve nesreči
v avtomobilskem prometu.
Dejstvo je, da že dalj časa
razpravljamo o možnostih
omejitve traktorskih nesreč
na razhčnih ravneh in foru-
mih - kozjanci pa čakamo in
sledimo tej žalostni zgodbi -
čakamo naslednjih žrtev in
se čudimo, da tako dolgo ni
učinkovitejših ukrepov.
Mnenja smo, da bi samo
ukrep oz. predpis obvezne
opreme traktorja z varnost-
no kabino zmanjšal vse
smrtne slučaje najmanj na
polovico, kar pomeni, da bi v
našem primeru od petnajstih
smrtnih ži-tev ostala polovica
mladih ljudi na vasi, na kme-
tiji in med svojimi domači-
mi. V danem primeru so
možni razni drugi ukrepi za
zmanjšanje števila nesreč in
to: pravilna izbira traktorja
glede na teren, varnostna
oprema traktorja, dodatna
izobrazba traktoristov...
Mnenje je, da je bil nepravi-
len ukrep o ukinitvi F kate-
gorije (to je poseben izpit za
traktoriste), ker je dokazano,
da mora imeti traktorist več
znanja, kot voznik a\'i,oniobi-
la v cestnem prometu.
FRANC VALENCAK
KOZJE
JOŽA VRŠNI k
PREPROSTE ШШВЕ
Ob vhodu v Matkov kot je kraj, ki se imenuje Jezero in
tam je grič, ki mu pravijo Ribča peč. Tudi potok, ki teče iz
Matkovega kota skozi Jezero ter se pri Romavhovcu izliva v
Savinjo, se imenuje Jezero. Pravijo, da je tam nekoč res
obstajalo jezero.
Pod Puščavniško zijalko, kjer je zdaj hudourniška pre-
grada, je stala visoka skalna stena, ki je povezovala Kle-
menčo peč in Orlovec. Za to steno je ležalo jezero, ki je
moralo biti kar precej veliko in globoko, ker je bajer Ribča
peč gledala iz njega kot majhen otok. Po starem ljudskem
izročilu so bili na Ribči peči zabiti klini za privezovanje
čolnov. Tu so ribiči sušili mreže po končanem lovu. Pokoj-
nega Martinčevega Janeza sem še sam slišal pripovedovati,
da je v mladih letih videl v Ribči peči kline in v steno
vsekane črke, latinsko letnico.
V jezeru je živel zmaj, pred katerim so imeli ribiči velik
strah. Saj je vsak njegov gib v globini jezera pomenil zanje
nevarnost, da se jim prevrne čoln. Če je zmaj priplaval na
površje in udaril z repom po vodi, je nastal vihar, da je
padalo drevje daleč okoli. Gorje človeku in živali, kadar se je
zmaj odpravil na suho iskat hrane! Vse je bežalo pred njim,
vse drevje se je pripogibalo za njim in ga hotelo pobiti s
svojimi vrhovi. Ubiti bi ga mogel samo mecesen s sedmimi
vrhi, a mecesnov se je zmaj izogibal in se tako zmeraj srečno
vrnil v jezero.
Nekoč je zmaj prišel pod Puščavniško zi jedko glodat
steno, kije zadrževala jezero. Glodal jo je tako dolgo, da jo je
preglodal. Takrat je voda iz jezera iztekla do solčavske
cerkve, kjer je pred cerkvenimi vrati pustila zibelko. Tudi na
Ljubnem je segla tako visoko, da je ne mestu, kjer je danes
župnijska cerkev, pustila kip sv. Elizabete. Ko so Ljubenci
našli ta kip, jim je spregovorila: »Po vodi sem priplavala, po
vodi bom odplavala, do takrat pa me vzemite pod streho.-x
Škoda, da pokojni Martinčev Janez ni mogel več pokazati
mesta, kjer je videl kline in letnico. Umrl je v času prve
svetovne vojne, star nad 90 let.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 32-16. avgust 1979
Bezgečeva jama v Veliki Pirešici. V njej pridno razisku-
jejo Franček Volk, Jurij Belužič in Risto Sovčev.
KLJUB TEŽA VAM USPEH
CELJSKIH JAMARJEV
Jamarski klub Celje je bil
uradno registriran leta 1978.
Že leto prej pa je združeval
nekaj navdušencev, med ka-
terimi je bil ustanovitelj, se-
danji predsednik Risto Sov-
čev. Klub sestavlja 24 čla-
nov, čeprav Risto pravi, da
jih zelo malo resno dela.
Kljub temu so dosegu nekaj
uspehov.
Med njimi je odkritje Kle-
menškovega pekla, ki je glo-
bok -310 m. Pol ure oddalje-
ni Golarjev pekel je globok
-317 m in spust z vrvmi v
Snežnico na Raduhi, ki je
globoka -170 m z vertikalo
99 m in ima obliko zvonaste-
ga brezna. Večkrat so bili na
našem prelepem Krasu, kjer
so obiskali izredno lepo
Križno jamo, ki meri 8400 m,
ima okoli 2000 m vodnega
prostora in preko 22 jezerc.
Obiskali so tudi znano Pla-
ninsko jamo v dolžini 3000 m
in Logar ček pri Laaah y dol-^
zini 2000 m itd. Delujejo tudi
na Paškem Kozjaku, kjer je
zanimivo brezno Osrečanova
zvonica, ki je globoka -71 m
itd. Nadaljevali so tudi že za-
četa raziskovanja Jamarske-
ga kluba »CRNI GALEB« iz
Prebolda v Bezgečevi jami
pri Veliki Pirešici in jo »po-
daljšali« s 183 m na 927 m,
kar pa ni še končna dolžina.
Ce upade gladina vode ^
možno priti tudi dalje.
Med prvimi v Sloveniji so
se oprijeli vrvne tehnike,
vendar oprema ni bila kvali-
tetna in ni dovoljevala večjih
podvigov. Oprema je zelo
draga, posebno vrvi, saj sta-
ne 200 m vrvi 5000 dinarjev
in je 200 m vrvi samo za
100 m globine, ker je dvojno
napeljana.
Jamarstvo kot šport tudi
danes daje podobne občutke
raziskovalcem iz časov osva-
janja drugih dežel, kamor še
ni stopila človeška noga.
IRENA SMID
PREPARATOR IN NAGAČEVALEC ŽIVALI
OD PTIČEV DO KROKODILA
Srečanje z ljubiteljem narave Rudijem Pogorevcem
v ozki Kocenovi ulici,
kjer je na eni strani del ho-
tela Evrope, ima svojo zani-
mivo delavnico Rudi Pogo-
revec. Fant je sicer redno
zaposlen v trgovini Lovec, v
popoldanskem ali pa dopol-
danskem (redno zaposlitev
ima namreč izmenično) ča-
su pa v svoji majhni delav-
nici preparira in gači živali.
Dejavnost ima prijavljeno
ter je eden redkih za to
usposobljenih ljudi na Šta-
jerskem ter tudi v Slove-
niji.
Rojen je bil v sükovitem
Doliču pod znamenito Gra-
ško goro, takorekoč sredi
neoskrunjene narave, ki se
mu je že od rojstva dalje za-
čela zapletati pod kožo in ga
zastrupljati, da jo je vzljubil
do konca. Dnevi so mu mi-
nevah na gozdnih poteh ob
nabiranju gozdnih sadežev,
zraven pa je seveda občudo-
val in spoznaval še živi svet
bogatih gozdov.
»Vsako stezo sem poznal,
vedel za vsak kraj, kjer raste-
jo borovnice, gobe, mali-
ne...« se pohvali. »Petnajst
let sem že lovec. Mlad sem
zašel med ljudi, ki jim nara-
va izredno veliko pomeni.
Pred dvanajstimi leti sem
prišel v Celje in zašel tudi v
Kocenovo 2. Tam je takrat
delal preparator Rafko Po-
točnik. Postajal sem pred
izložbenim oknom in si ogle-
doval, kako je delal. Enkrat
sem se opogumil in vstopil.
Spoznala sva se. Poprosil
sem ga, če ga lahko opazu-
jem, ker me to zanima. Do-
volil mi je in tako se je zače-
lo. Najprej sem samo gledal,
potem sem začel tudi delati.
Največ ptiče. Potem sem na-
redil izpit pri gospodarski
zbornici in dobil dovoljenje
za obrt, to je bilo takrat, ko je
Rafko odšel v Slovenj gra-
deč. V popoldanskem času
delam od 15 do 18 ure, dopol-
dne pa od 9 do 12. So tudi
dnevi, ko me ni, saj je vedno
dovolj stvari za urediti.«
Katera je tvoja prva po-
membnejša trofeja?
»Že leta 1966 sem v Dohču,
torej tam, kjer sem doma,
ustrelil srnjaka. Žal mi je,
ker ga nimam nagačenega.
Na takšno prvo trofejo je lo-
vec najbolj ponosen.«
Tvoj najdaljši in najzani-
mivejši lov?
»Dvajset dni sem hodil za
velikim divjim petelinom in
to v Gornjem gradu. Zvečer
sem se z Rafkom Potočni-
kom odpeljal v Gornji giad,
zjutraj ob dveh odšel na jago,
ob sedmih sem bil že v službi
v Celju. Nikoli nisem zamu-
dil, razen zadnjikrat, dvajseti
dan. Takrat je padel veliki
divji peteUn. Kiasna trofeja,
ki so mi jo zavidali starejši
lovci, ki niso imeli takšne
sreče. Tega petelina imam
doma.«
Druge trofeje?
»Gamsa sem ustrelil na
Paškem Kozjaku, veUko je
padlo srnjadi. Ob tem mi je
vedno težko. Čudovita žival
je to. Zelo cenim jerebe in
lov na njih je čudovit. S pi-
š.čalko ga moraš privabiti,
drugače ni nič.«
Kakšno je tvoje prepara-
torsko    in    nagačevalsko
delo?
»To je izredno težko, na-
tančno in zahtevno delo. De-
laš samo z rokami. Dva pre-
paratorja nista enaka, vsak
ima svoj stil. Nagačena žival
ne sme biti zmazek, ampak
mora izgledati tako, kot da je
živa. Naše delo bi morali bolj
ceniti, tu ni strojev in še le-
pote narave ohranjamo. Dav-
ki in ostali prispevki so za
takšno delo prehudi.«
Kaj je torej preparator?
»To je kot slikar, to moraš
imeti v rokah...«
Veliko si že prepariral in
gačil, nekaj posebnosti?
»Med drugim sem uredil
kačo dolgo pet metrov z mla-
dičem za nekega tujca, pa
krokodila, kakšen dober me-
ter je imel, za mariborski ak-
varij. Najtežje pa je prepari-
rati ribe.«
Kdaj je za tebe glavna se-
zona?
»Jeseni pa tudi kvaliteta
perja je jeseni boljša.«
želje?
»Veliko jih je, zlasti pa bi
rad večje delovne prostore.
Potrebujem hladüne napra-
ve, razna preparatorska sred-
stva ... Medved zavzame ve-
liko prostora.«
Si ribič tudi?
»Lovim, vendar bolj malo.
Zastrupljen sem z lovom,
preparatorstvom, hojo po
gozdovih.«
Imaš še kakšnega ko-
njička?
»Morda ga bom kdaj naga-
čil, sicer pa šalo na stran - aU
ni že vse to, kar delam., do-
volj?«
TONE VRABL
NAJLEPŠE
JE BITI
DOMA
Skoraj osemdesetletna
VAS MARIJA ix Gotovelj
pripoveduje:
- Sem, v Gotovlje sem se
primožila. Pokojni mož je
bil skrben človek, srčno do-
ber, prizadeven, marljiv.
Moj sin Drago je bil neza-
Itonski. Pa je prišla vojna,
bil je tak letnik, mt>ral je v
nemško vojsko. Po vojni pa
dolgo nobene sledi o njem.
Čez leta pa pismo iz Argenti-
ne. Kar naravnost je v pi-
smu povedal, da je nasedel
propagandi. Rad bi prišel na
obisk. Ali lahko?
Seveda sem takoj odpisa-
la, naj kar pride. Še je mini-
lo nekaj let in je prišel. Bila
sem presrečna. In vsi naši.
Tudi slikali smo se. Pred vr-
nitvijo pa mi je sin dejal:
Mati, prideš v Argentino?
Ne vem, sem odgovorila. Saj
to so tisoči kilometrov, jaz
pa sem bila najdlje v Ljub-
ljani.
Vedoželjnost je gnala in
gnala. In sem se odločila:
grem!
Do Rima sem se peljala z
vlakom. Potem na letališče.
Te ogromne jeklene ptice so
me resnično prestrašile. Ko
pa sem sedla na določen se-
dež, sem postala mirna.
Argentina. Buenos Aires.
Letališče svetovne veljave.
In vendar sem takoj našla
sina. Organizacija izredno
dobra, učinkovita. Življenje
ob sinu je bilo prijetno, kraß
pa niso tako lepo zeleni kot
pri nas. Pomislila sem, da bi
sin v rodni Sloveniji živel
srečnejše življenje. Morala
sem jim pripovedovati, ka-
ko je pri nas v Sloveniji, Ju-
goslaviji. In to v kraju, ki
mu pravijo Slovenska vas.
Skoraj sami Slovenci. Vsi
niso verjeli moji pripovedi.
Če bi šla za zmeraj v Ar-
gentino? Ne, Samo na obisk.
Rada potujem, rada gledam
ta naš pisani svet, zmeraj pa
se oglaša iz prsi, iz srca:
NAJLEPŠE JE BITI DOMA.
BEŽNO SREČANJE
KLEPET PRED ZVONCEM
Cecilija Kladnik s torbo čez hrib in dol
Cecüija z velikim veseljem
nosi poštarsko torbo od hiše
do hiše po vsej krajevni
skupnosti. Čeprav je poštari-
ca samo honorarno, je njena
velika želja, da bi jo sprejeli
v redno delovno razmerje.
Ljudje v teh krajih jo dobro
poznajo in radi ji odpirajo
vrata, še posebej v bolj odda-
ljenih vaseh in zaselkih, saj
poleg pošte prenaša iz doline
še mnoge druge novice. Ma-
lo pokramlja z ljudmi in že si
spet nadene vehko torbo na
rame ter drobnih, a urnih ko-
rakov odhiti spet do druge
hiše, kjer se prav tako razve-
selijo njenega obiska. Ko
sem jo vprašala, kakšno po-
što najraje predaja ljudem, je
seveda urno odgovorila, da
tisto, s prijetno vsebino. Žal
pa so kuverte seveda tudi ta-
ke, ki spravijo ljudi v slabo
voljo. Kajpak ni Cecilija za to
nič kriva, a pravi da ne vidi
rada skrbi na obrazih kraja-
nov.
Poštar v odročnih krajih ni
lahko biti. Posebno ne v sla-
bem vremenu, ko je treba
kljub temu narediti tudi po
20 km na dan. A Cecilija ni
zato nič manj dobre volje in
nič manj rada ne prenaša
prevelike torbe za njeno
drobno postavo. Toda če
opravljaš delo s tohkšno lju-
beznijo kot ga poštarica Ce-
cihja, ni nobena pot prestr-
ma ali predolga.
Kadar pa preda torbo re-
dnemu pismonoši, gospoda-
ri na majhni kmetiji v Vodu-
cah 9. Skrbno obdeluje svoj
košček zemlje, ki jo preživlja
in je vesela, ko pridejo spet
ponjo, da bi med krajani
Slivnice in okoliških vasi
prenašala poštno torbo.
Morda pa se ji bo le uresni-
čila želja, da bo to delo lahko
opravljala redno. In če ob
tem pomishmo, kako malo je
pravzaprav treba za srečo
posameznega človeka, iskre-
no upamo, da se ji bo ta dav-
na želja tudi kmalu uresnil
čila. 1
§t. 32-16. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
BRASLOVŠKO JEZERO
Za dvajseto obletnico
obstoja PD POLZELA so
markacisti sklenili poi-
skati pot mimo BRA-
SLOVSKEGA JEZERA
na DOBROVLJE. Leto
ali dve pred ustanovitvijo
PD Polzela so celjski
markacisti označUi pot
preko Dobrovelj. Sedanja
pot vodi iz Braslovč po
asfailtirai^ cesti do jezera
(nadmorska višina okoli
310 m). Jezero samo je
dolgo okoli pol kilometra
in široko okoli 60 metrov.
Nastalo je z zajezitvijo po-
toka Trebnika. Z avtobu-
sne postaje do tu je slabih
15 minut hoje (avtobusna
zveza s Celjem je vsako
uro). Pot vodi mimo bife-
ja na vzhodni strani jeze-
ra ob Trebniku navzgor.
Mimo osamljene hiše z li-
po (Podvrh 111) zavijemo
desno na kolovoz, po
njem pa v dolino z osam-
ljenim kozolcem. Zadaj
za njim v pobočju se vidi-
jo začetna dela za 70 metr-
sko skakalnico v Podvr-
hu. Mimo Polaznika gre-
mo proti Rovšniku. Pre-
dno pridemo do njega, je
lep razgled po dolini na
Komendo - Polzela, Ža-
lec, v ozadju pa so Tovst,
Grmada, Šmohor, Gradi-
šče, Bukovica, Kotečnik,
Gozdnik, Kamnik, Mr-
zlica.
Se skok mimo Rovaiù-
kove domačije (podvrh
97) do partizanke. Ko smo
prišU na cesto se ozrimo
nazaj na jezero. Prav zara-
di teh razgledov so spre-
menili tudi del trase sa-
vinjske poti. Od tu dalje
gremo po njej do lovske
koče na Bezovcu. Zadnjič
smo zapisali, da je od nje
lep razgled.
Na sever je 200 metrov
oddaljen vrh Bezovca
(857 m). Na severovzhodu
je impozantna Gora Olj-
ka, ki se spušča proti jugu
v Pižomov vrh (523 m,
hruška), dalje na Vinico
in Vimperk, ki je približ-
no na vzhodu. Za njim je
sv. Jedert nad Gotovljami
in Sentjungert nad Gali-
cijo. Pod njim so Polzela
(Garant, Lastovka), Šem-
peter (SIP, Aero). Ozrimo
se tudi na vodno črto in
videli bomo grobeljski
most. (267 m). Preko Pol-
zele je za njo Žalec, Celje.
Vse to obdaja Posavsko
hribovje. Samo nekaj
bližnjih, ki smo jih videli
že spodaj: Gradišče
(Lurd), Bukovica, Koteč-
nik, Šmohor, Hom, Goz-
dnik - simbol Savinjske
poti, Kamnik z ostenjem,
MrzUca. Ozrimo se še pro-
ti jugu! Za domačijo Juga
so Javor (Vrhe), Krvavi-
ca, za njo desno Gunova
glava in Velika ali Cemše-
niška planina. Od tu vidi-
mo še vršino Dobro velj,
izstopa Grmada. V ozadju
je vršina Menine, Kranj-
ska reber, Lepenetka, Ro-
gač, ki žal tu ne kažejo
tako izrazite silhuete »mr-
tvega meniha«. Kadar je
vreme jasno, se vidi še
mnogo več in z užitkom
boste odkrili kak znani
vrh ali kraj, ki se od tod
lepo vidi.
ing. BOŽO JORDAN

Vodoravno: 1. vehko plo-
vilo, ki služi za prevoz potni-
kov in tovora, 6. hladetina,
aspik, 11. razglasna tiskovi-
na, ki naj bi vplivala na jav-
nost, lepak, 16. rogata goz-
dna žival, 17. zvezda v ozvez-
dju Orla, 18. prizorišče v cir-
kusu, 19. biro, pisarna, 20.
vojak brez čina, 22. največja
reka v vzhodni Sibiriji, po
njej se imenuje tudi vrsta
rib, ki jih uspešno gojijo tudi
pri nas, 23. vrednostni papir,
24. soglasnik in samogla-,
snik, 25. živahen južnoitali-
janski ples, 27. sosednja so-
glasnika, 28. moški, ki se ve-
de v skladu z družabnimi
pravih, 31. znana španska
pevka (Ines), 32. kemijski
simbol za americij, 33. grmi-
čast hšaj, razširjen zlasti po
tundrah, osnovna hrana se-
vernih jelenov, 36. kratica za
ekonomsko šolo, 37. ime
boksarja Rusevskega, 38.
prvi rimski založnik, 39. lah-
ko artilerijsko orožje, 42. mo-
ško ime, 43. ime enega Ken-
tavrov, 45. predel morja, ki
se globje zajeda v kopnino,
46. naselje v Mali Aziji, zna-
no po Homerjev! Iliadi, 47.
madžarski pesnik, eden od
najpomembnejših predstav-
nikov klasične smeri (Ja-
nos), 48. pristanišče ob
Črnem morju, 49. ranocel-
nik.
Navpično: 1. glavno mesto
naše republike, 2. priprava
za merjenje teže in gostote
zraka, zrakomer, 3. del pesti,
4. pripravljena hrana, 5. Alfi
Nipič, 6. sij, 7. moško ime, 8.
lastnina, 9. dobesedni nave-
dek, 10. tropska papiga, 11.
kemijski simbol za lantan,
12. muza ljubezenskega pe-
sništva, 13. del glave, 14. ra-
zveljavitev zakona ali pogod-
be, 15. vrsta bonbonov iz
žganega sladkorja in dodat-
kov, 20. totalno zgrešeno de-
janje, 21. gojenec častniške
šole, 24. kraljevi namestnik
na Hrvaškem, 26. mesto v
osrednji Srbiji (elektronska
industrija), 28. tropski plazi-
lec iz reda kuščarjev, 29. naz-
nanilo, 30. ime atleta Steki-
ča, 34. pega, maroga. 35.
umrh ameriški pevec (Nat
ICing), 37. najvišje božanstvo
pri starih Egipčanih, 40. ura-_
dna kratica letošnjih sredo-
zemskih iger, 41. žensko ime.
42. daljše časovno obdobje,
vek, 44. naša in tuja črka, 46.
kratica za tremolo.
REŠITEV
SKANDINAVSKE
KRIŽANKE,
OBJAVLJENE V 31.
ŠT. NOVEGA
TEDNIKA
Vodoravno: SKANSI,
MOŽAK, KARIES, AMA-
TI, ALENKA, REGEN,
KATAR, ALANI, AMI.
ERATO, AN, LIN, TITO,
IGO, ENOTA, EN, KOV,
CA, IRAN, DORE, MA-
KUA, UNAC, OBARA,
TEA, KRKA, SKIT, PE,
TAR, ARK, PAD, OVOJ,
RAVIOLI, BUCAMA-
RANGA, ERINIJA, KO-
CA, RATIO, AMAN.
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
Zahtevajte, da vam devizne račune, hranilne knjižice, nakazovanje
deviznih prihrankov v domovino, plačevanje rednih mesečnih
izdatkov, kreditiranje stanovanjske gradnje in druge posle uredimo
hitro, га1фпо^па1ап<^по in učinkovito.
JANKO KAČ
grunt
24
"Lepa starost. Za dva druga. Mi je ne učalcamo z vsemi
'^šimi zdravili,« se je zamislil zdravnilc, ici je še tudi šel v
^^stdeseto leto.
''Kalio dolgo se bodo še mučili?« je spet povzel Tona.
"Krepak je še. Morda še jutri ne bo zdelal. Razen če se mu
udere kri...,« je tolmačil zdravnik.
"Kako se bo še reveC mučil!« je čustvoval z očetom Tona
^otiu: »Gospo-dar!«
Tona je prikimal. Veder mir je legel na starčevo lice.
kolona je stala pri vzglavju. Nagnila se je naprej, da vidi
'noževe oči.
Шгпо je usnul, kakor bi bil prišel pravkar od čebelj-
"•'зЈса, in še tisti večer se je zbudil tam, kjer ni ne gruntarjev
kočarjev. Kar ugasnil je. Da se mu ni potočila solza iz
°^^sa, bi ne bili molilci niti vedeli, kdaj je umrl.
^^esí o Matijevi smrti je šla po vsej dolini in znanci so se
'[Srinjali, da pokropijo mrliča. Starci so sedeli pri peči in
^'^išljeno hesedovali:
"T'akole pojdemo... Ta je že opravil, nas pa še čaka.«
f^artin Bricl, pokojnikov vrstnik, je sklonil glavo in obu-
'^' spomine.
"Kolikokrat sva skupaj peljala flos do Roglice in še dalje
do Belega grada. Ni še bilo železnic; z vozmi, kula so
rekli doli, smo se vozili po tri tedne domov, med cigani
j.jirugimi potepuhi, da si moral imeti nož vedno priprav-
'^- Zadrečkega vnuka, Jeraja iz Niske in koliko drugih
^'^osnih gospodarjev si štel med prijatelje. Ni ga boljšega
prijatelja od gorogranskih možakov. Trd rod je, toda do-
brega srca...«
Matijev pogreb se je vršil na nedeljo in so se ga udeležili
poleg vaščanov vsi mogotci iz doline.
VIII
Polono je zelo potrla Matijeva nenadna smrt. Koje poma-
gala pipati pozno repo, jo je napral mrzel jesenski dež.
Drugi dan jo je pa podrlo. Silna naduha je podila revo iz
gorke postelje sredi noči, da si je prosila le eno - smrt.
Micika je ni zanemarjala in ji je stregla kakar lastni
materi. Edino razvedrilo v dolgi zimi, ko jo je hotelo kar
zadušiti, če je pomolila nos v megleni zrak, in edini tovariš
ji je bil Tonček. Po izgubi starega očeta se je otrok z vsem
srcem oklenil Polone, ki mu je vedno dajala skrivaj od
svojih priboljškov, da ni videla Micika. Tudi Anzek je
prihajal k njima, kadar je bila mati zaposlena v kuhinji. O
zakladih, ki jih čuvajo kače s kronami na glavah, o zakletih
kraljičinah in zlih čarovnicah jima je pravila Polona čudo-
vite zgodbe, da nista genila svojih oči od njenih ust.
Po polževo so tekli bolnici pusti dnevi. Od časa do časa
pa je spet oživela, ko je prišla Fidelčka s košem novic in
vaških marenj. Čeprav ni ver jala starka vsem njenim bese-
dam, vendar so ji bile v veliko uteho sredi puščobe. Rado-
vedne vaške ženske so izpraševale Fidelčko, kako je s
Polono. Skomignila je z rameni in menila: wZelenje jo bo
pobralo... «
Pa je ni. Majska toplota je odgrela tudi njene kosti in
voljan zrak je umiril piskanje njenih pljuč. Z otrokoma je
posedala pod črnico, opiraje se na Matijevo palico. Že več
let niso tako pridno rojile čebele kakor tisto pomlad. Kakor
orjaški grozdi so viseli roji zdaj na črnici, zdaj na hruški, ki
je stala v vrtnem kotu vsa opeta z izabelinim penjevjem.
Polona jih je onemogla gledala, kako so odleteli drug za
drugim v grozd in z njimi so šle njene misli:
»Kako je še lani Matija navezal na hmeljevko panj in
ogrebel vanj novo družino. Še zdaj so napisani na čebelnja-
kovi zadnji steni roji triinpetdesetih let nazaj, odkar je
prevzel Matija z gruntom tudi čebelnjak, ko mu je vzela
očeta kolera, ki je tisto leto pobrala mnogo ljudi. Kozolci so
bili majhni, pa se je ocimilo in segnilo žito na polju. Fižol se
je sprezal in je zeleno ornje po razgonih. Ko smo orali
krompir, je smrdela gniloba cele dni po polju. Hudo priza-
dene toča tistega, kogar oplazi; lakote pa ne dela, če reveža
kmeta. Suša je hujša, z njo že gre kos kruha, moča je
najgorja, ko vzame tri kose kruha, kakor prav govori stara
izkušnja. Drugo leto moče so bile že jeseni prazne kleti in
kašče. Samo repo in korenje smo otepali vso zimo, da smo
bili lačni, ko so bile še mokre žlice, in so hodili otroci okrog
trebušasti kakor prehitro odstavljena teleta. Na pomlad je
bilo treba delati, pa ni bilo jela. Turščično štokovje, ki je
ležalo že več let na svislih, so mieli mlinarji. Ko so jemale
gospodinje te prešce iz peči, ni bilo treba veslice; kar z
grebljico so potegnile ta čudni kruh v kvasnice, postav-
ljene nad pepeljnak. Trave so skuhale na nezabeljenem
kropu in polile te štokovjeve prešce. Kakor živo srebro je
zdrknila skozi ta jed. Neték je prišel v goste, so tarnali
starci in kadili po hišah s korenjem kadrakore, da preže-
nejo nevidnega gosta. Ne čarovnije ne molitve niso poma-
gale: neték se ni dal odgnati. Zaman so prosili berači hrane,
ker lakota ne pozna usmiljenja. Za cestami so umirali
reveži; pri Žalcu so našli nekoga, ki mu je še trava molela iz
ust, ki jo je z zadnjimi močmi milil ob cesti. Pa je pričela
kositi kolera. Kar cele hiše so izumirale, da so iskali gra-
ščine, kdo bo dedoval za njimi. Ko je zorel ječmen, so ga
hodile ženske s škarjami stric. Z ječmenom sta pojenjali
tudi kolera in lakota. Še čebele je pobralo, da sta ostala
samo dva slaba kranjiča...«
Tako so minevali dnevi in Poloni se je vidno vračalo
zdravje. Samo to jo je hudo bolelo, da se ni nihče brigal za
čebele, ko je uhajal roj za rojem v hosto. Moških ni bilo
doma, ženska se pa ni brigala.
Nekega julijskega popoldneva seje usedel lep roj komaj
dva metra od tal na povešeno mlado slivo. Polona je dre-
mala, Anzek seje pa igral v travi. Tedaj je pritekel Tonček
iz šole, vrgel torbo za mizo, pa hitel brž k stari materi. Ko je
zagledal nizki roj, je nemudno sklenil in rekel Anzeku:
»Ogrebel ga bom, da ne uide.«
»Te bodo opikale,« je svaril bratec.
»Ne bodo me ne!« se je korajžil Tonček in otvezel prazen
panj na močno obrezlino. Poskusil je še, ali bo dovolj
močno, potem pa si pokril glavo z Matijevim klobukom,
obšitim na krajcih s črno tančico. Tudi pipo je vzel z
obloge, stekel po žveplenke in prižgal tobak.
Varno je vdel dolgi grozd čebel v panj in ga potresel, da
so se vsule vanj žive grozdove jagode. Ročno je spustil k
sebi polni panj in ga zaprl s končnico. Nič se mu ni zgodilo.
Dvoje ubeženk je pa planilo v Anzeka, ki je stal malo ob
strani in gledal Tončkovo umetnost. Nakaj časa se jih je
Anzek otepaval z rokami, potem pa je kriknil:
» Usekala me je... « in planil v jok, da se je prebudila
Polona in vzkliknila nenadno zbujena:
»Kaj pa je spet?« Anzek je pritekel k nji in pokazal na
koren svojega nosu:l »Tukajle me je usekala čebela. Ton-
ček jih je razdražil.- W
»Saj jih nisem, le ogrebel sem roj!se je hitel zagovarjati in
postaviti Tonček, kazaje na polni panj, ki je šumel poleg
njega v travi.
18. stran - NOVI TEDNIK
št. 32 - 16. avgust 197^
Pri Osetovih domujejo oče Janez in mati Bozalija, sin Janez in njegova žena.
PRIOSETOVIHVČRNOLICI
»ZVESEUEM KMETUJEM«
28 glav v govejem hlevu
v vasi Crnolica, ki leži nad
Šentjurjem, so pred leti ob-
delovali zemljo trije kmetje.
Njihovi toph domovi so po-
stavljeni na ravnini z lepimi
razgledi. Od teh kmetov je
samo Osetov Janez po doma-
če Martinčev Janez ostal
zvest kmetiji. Na ostalih
kmetijah so starejši pomrU,
mladi pa so šli v mesto, v^
industrijo.
Pri Osetovih imajo 12 ha
zemlje. Očetu Janezu, ki je
star 71 let in materi Rozahji,
ki prav tako stara 71 let se je
rodilo pet otrok. Vsi so odšh
po svetu za kruhom, Janez
pa je ostal doma in se predal
delu na zemlji. Janez pravi:
»Imel sem veselje do dela na
kmetiji, skratka rojen sem za
zemljo.«
Osetovi so si pred leti po-
stavih nov hlev, ker jim je
star pogorel. Ukvarjajo se z
živinorejo, imajo 28 glav živi-
ne. Zenüja je bila bolj slaba,
zato so jo nekaj let močno
gnojih s hlevskim, pa tudi z
umetnim gnojem. S tem so
izboljšah kakovost in kohči-
no pridelka. Gojijo tudi pše-
nico, silazno koruzo in malo
krompirja. Njive so skoraj
vse posejah s travo in dete-
ljo. Pravijo, da imajo vehke
probleme z zemljo, ker je tu
močvirje. So že izsuševah, pa
še ni dovolj. Zemljo obdelu-
jejo s stroji v skupnosti z
ostahmi kmeti.
Janez pa je tudi kooperant
kmetijskega kombinata v
Šentjurju. Pravi, da brez njih
bi zelo težko živeh, ker jim
nudijo ugodnosti. So pa se-
veda tudi problemi.
Zelo malo kmečke mladi-
ne so odloča za delo na kme-
tiji, zato je Janezova odloči-
tev dragocena.
IRENA SMID
Lestvico zabavnih melodij vam pokla-
nja TTG Celje - Turistična posloval-
nica, Titov trg 1, ki vas vabi na letova-
nje še zlasti izven sezone.
Plošče in kasete melodij, ki ste jih
izbrali, so vam na voljo v prodajnih
enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE-
HNIČNA TRGOVINA Celie,
Nagrajenca: Boris Grebovšek, Galicija 53, Žalec
Srečko Kranjčan, Tinsko 41. Loka pri Žusmu
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje
Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15,
lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45.
Vsakič nagrada mala plošča. ■       _
S POTI PO ANGLIJI (3)
OXFORD - MESTO
UNIVERZ
Oxford, mesto univerz ob
reki Temzi je le za pičlo uro
in pol vožnje z avtobusom
oddedjeno od Stratforda, pa
vendar živi povsem drugač-
no življenje. Resda je to me-
sto že kar spodobno vehko,
saj šteje okrog 113.000 prebi-
valcev in je svoji zasnovi
prav tako staro angleško me-
sto, po vsakodnevnem utri-
pu pa je na moč mlado. Od-
kar so tu v 12. stoletju usta-
novih prvo univerzo, prihaja
po znanje v številne oxford-
ske college po znanje na tiso-
če mladih iz vseh koncev in
krajev Anghje in tudi od dru-
god. Za zidovi starih, a
skrbno urejenih stavb, ki so
s svojo vehčastnostjo res en-
kratne, živijo in študirajo
mladi ljudje vse, kar si pač
izmishjo. Nekatere univerze
si radovedni turisti lahko
ogledajo, v nekaterih pa ne
pustijo niti pokukati skozi
vnanja vrata, kaj šele, da bi
dovohh napraviti kakšen fo-
tografski posnetek. No, nič
zato, Angleži imajo tako ah
tako na vsakem koraku svo-
je muhe in drugačne pogle-
de. Toliko pa smo le bih
vztrajni, da smo se sprehodi-
h po dvorišču in parku ene
izmed mnogih univerz. Med
sprehodom po skrbno ureje-
nih poteh, ki se vijejo med še
bolj skrbno negovano angle-
ško travo, smo ugotavljah,
da imajo mladi Angleži v teh
prostranih parkih, obdanimi
PIŠE: MATEJA PODJED
s starimi zidovi, kar idealne
možnosti za nabiranje uni-
verzitetnega znanja. Zal ne
vem, kako in kohko jih izko-
riščajo in koliko jim pri tem
pomagajo tudi obvezne ka-
pehce ob poslopjih, kéimor
odhajajo po pogum pred iz-
piti. Vsekakor pa so oxford-
ski študentje verjetno bolj
znani po svojih rivalskih UÊ
mah na vodi s kolegi iz un
verzitetnega Cambridgcì
Tekem z osmerci so se qi
fordski študentje resno loffl
že leta 1815 in, spet zveq
tradiciji, so jih obranih i
dandanes. Osmerec tiste ui
verze, ki zmaga, dobi nad
glava reke. Zal ne vem, kd
je zmagal letos. Vsekakor |
je cela prireditev slavje, (
mu ni primere daleč naoko]
Seveda pa je Oxford pr
poln tudi knjižnic, knjiga«
čitalnic in muzejev. Med ni
bolj znamenitimi je vsek
kor Bodleianova knjižnic
ki hrani pod steklom vitri
originalna dela in zapisi
mnogih svetovnih avtorji
iz 15. in 16. stoletja. Enkrati
in zato zelo zanimive so tu
njihove knjigarne, ki i
skrbno založene z vso mog
čo strokovno hteraturo, I
drugi strani pa ponuja
kupcu na stotine priroä
kov in revij za vse niogoi
Angležem tako priljubljel
konjičke.
Pogled na college v Oxfordu
èt. 32-16. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
BAI 79
ZLATO ROKU KOPITARJU
Celjski atleti po pričakovanjih
Jubilejne atletske športne
¡gre, ki so bile tokrat v Ate-
nah, so se po štirih dneh
jjonćale z zmagoslavjem Bol-
garije, saj so atleti in atletinje
(e države osvojili naslova
glcipnih prvakov Balkana,
fíase zastopstvo je pristalo
j;a tistih mestih, ki trenutno
pripadajo naši atletiki - mo-
§ld so bili četrti (za nami so
bili le še Turki), ženske pa
tretje (za Bolgarijo in Romu-
jiijo). Izmed petih Celjanov
se je odhčno odrezal Rok
jCopitar, ki je v teku na 400 m
ovire dosegel čisto zmago s
precejšnjo prednostjo in z
vsega le dve stotinki sekun-
de slabšim časom od njego-
vega državnega rekorda -
50.03! Že pred odhodom iz
Celja je dejal, da samo čaka
na trenutek, da se bo spustil
z novim državnim rekordom
pod 50 sekund. Trenutno je
po poškodbah, ki so ga pesti-
le v letošnjem letu, zopet v
obdobju vzpona. Tokrat je
bil prvih 200 m izredno hiter,
z lahkoto, brez vsakih težav
je prehajal čez ovire, nadalj-
njih 100 m ni bil tohko napa-
dalen, saj je tekel povsem na
zunanji osmi progi, zadnjih
100 m, ko so se mu približali
nekateri tekmeci, pa je po-
novno potegnil in si z vehko
prednostjo zagotovil prvo
zlato kolajno na BAI v član-
ski konkurenci. Z njegovim
časom, tekom in uvrstitvijo
smo lahko več kot zadovolj-
ni. Tako si Rok Kopitar za-
služi vse naše priznanje! Pe-
ter Svet je dobro opravil svo-
jo nalogo. V teku 3000 m za-
preke se je dolgo držal vodil-
ne skupine, vendar v samem
finišu ni vzdržal prehudega
tempa tekmecev, pa je pri-
stal na sohdnem 5. mestu s
časom 8:43.2. Lisec Stanko,
ki je nastopil na 5000 m, se je
dolgo držal vodilne grupe,
nato pa še Floroiu-ja, ki je
zmagal v tem teku (dan po-
preje pa še na 10.000 m) in se
je držal tega tekmeca vse do
zadnjih treh krogov. Romun
je povečal tempo, Lisca pa je
po vehki prednosti pred
ostahmi tekmeci zagrabila
kriza. Postal je žrtev prehi-
trega tempa. Močno je popu-
stil in v zadnjem krogu so ga
prehiteh kar trije tekmeci.
Dosegel je 5. mesto s časom
14:11.7, kar ne predstavlja
njegove prave vrednosti. Ida
Bunderla je nastopila v dveh
napornih tekih - na 1500 in
3000 m. Tek na 1500 m je bil
pri ženskah izredno hiter.
ženske so dosegle rezultate
svetovne vrednosti (prve 3
tekmovalke). Tu je Ida dose-
gla 7. mesto s časom 4:27.9.
Na 3000 m sta se s Pergarje-
vo odločih za vodstvo, ven-
dar so tekmice iz Romunije
in Bolgarije po osmih minu-
tah teka prevzele vodstvo in
Zcinesljivo zmagßle. Ida je ta-
ko pristala na 6. mestu, kot je
načrtovala pred odhodom na
BAI v Celju s časom, ki je
nekoliko slabši od njenega
osebnega rekorda - 9:39,1.
Aljana Kovač je v metu kop-
ja bila sicer na 8. mestu, ven-
dar se je povsem približala
svojemu osebnemu rekordu.
Rezultat - 47,54 m! Dosegla
je svoj cilj, saj je prispevala
državni reprezentanci drago-
ceno točko.
Takšne so bile uvrstitve
naših Celjanov. Sicer pa bera
kolajn za Jugoslavijo - 7 zla-
tih, 4 srebrne in 6 bronastih
= skupno 17, ni bila tako šte-
vilčna kot v preteklem letu.
Na Balkanu izgubljamo svo-
je stare pozicije tako med po-
samezniki in ekipami. Takš-
na je pač trenutno naša atle-
tika, ki ji kljub prioriteti po-
svečamo še premajhno po-
zornost.
K. JUG
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE ŽALSKE OBČINE
PRVE DEL KONČAN
Prvi del delavskih športnih iger v žal-
ski občini, ki jih uspešno vodi komisija
za sindikalne športne igre pri ObS ZSS
Žalec je končan. Pred tednom so pripra-
vili kar dvoje tekmovanj in sicer v roko-
metu in orientaciji. V rokometu se je
pomerilo 12 ekip. Rezultati finalnih
srečanj: Sigma Žalec - SIP Šempeter
25:10, Minerva - Sigma Žalec 16:17 in
SIP - Minerva 18:19. Vrstni red: 1. Sig-
ma Žalec 14 točk, 2. Minerva Zabukovi-
ca 13, 3. SIP Šempeter 12, 4. Hmezad
Žalec 11,5. Tovarna nogavic Polzela 10,
6. Tekstilna tovarna Prebold 9 točk itd.
Rekordno število ekip - 42 pa je nasto-
pilo v orijentaciji. Tekmovanje je bilo v
Preboldu, končno pa se je štelo le za
množičnost. Vrstni red pri mlajših čla-
nih: 1. Tovarna nogavic Polzela I. 438
točk, 2. Sigma Žalec III. 436, 3. Ferralit
Žalec III. 345, 4. Garant Polzela I. 285, 5.
Ferraht Žalec I. 284, 6. Tekstilna tovarna
Prebold 278 točk itd. Starejši člani: 1.
SIP Sem.peter 447 točk, 2. Juteks Žalec
II. 383, 3. Sigma Žalec II. 349, 4. Sigma
III. 318, 5. Juteks Žalec I. 300, 6. Juteks
III. 296 točk itd. Članice: 1. Garant Pol-
zela I. 283 točk, 2. Garant Polzela II. 258,
3. SIP Šempeter 256, 4. Občina 209, 5.
Tovarna nogavic 191, 6. Sigma Žalec II.
187 točk itd. Veterani: 1. SIP Šempeter
373 točk, 2. Ferraht Žalec 212 točk.
Vrstni red po sedmih panogah v kva-
liteti je naslednji: članice: 1. Občina -
DPO 47 točk, 2. Ferralit Žalec 45, 3. SIP
Šempeter 41, 4. NAMA - SM Žalec 37, 5.
Juteks Žalec 34 točk itd. Starejši člani:
1. Hmezad Žalec 39 točk, 2. SIP Šempe-
ter 37, 3. Ferralit Žalec 36, 4. Juteks
Žalec 35, 5. Sigma Žalec 27 točk itd.
Mlajši člani skupina A: 1. SIP Šem-
peter 86, 2. Tekstilna tovarna Prebold
81, 3.-4. Tovarna nogavic Polzela, Hme-
zad Žalec 68, 5. Sigma Žalec 66 točk itd.
Mlajši člani skupina B: 1. Obrtniki 28
točk, 2.-3. LIK Savinja, Prosveta 26, 4.
Zarja Žalec 24,5. Gradnja Žalec 13 točk.
Točke za množičnost štejejo od vseh
tekmovanj članov in članic, ekipe pa so
razdeljene v tri skupine. V prvi A skupi-
ni je 12 ekip. Vrstni red: 1. SIP Šempe-
ter 223 točk, 2. Sigma Žalec 179, 3. Ga-
rant Polzela 165, 4. Juteks Žalec 164, 5.
Ferraht Žalec 155 točk itd. Skupina B -
6. ekip: 1. Zarja Žalec 66 točk, 2. Gradnja
Žalec 47, 3. Prosveta 31,4. LIK Savinja
Šempeter 28, 5. Obrtniki 25 točk. Skupi-
na C - 8 ekip: 1.-2. Asfaltna baza, Zdrav-
stveni dom Žalec 18, 3. Zavod za načrto-
vanje 8, 4.-6. Avtoprevoz Šempeter, In-
štitut Žalec, Ingrad Gomilsko 6 točk itd.
TONE TAVCAR
NOGOMET
PRED STARTOM
¥ novo tekmovalno sezono
' v nedeljo bodo že pričeli s
prvenstvenim tekmovanjem
člani v II. ZNL, kjer bo iz
širše celjske regije nastopal
velenjski Rudar. Velenjčani
so se za tekmovanje dobro
pripravili, kar so pokazali tu-
di rezultati zadnjih prijatelj-
skih tekem. Tako so sredi
Maribora z istoimenskim
moštvom doživeli v nedeljo
tesen poraz 2:3 (1:1). Trener
Kemal Omeragič obeta, da
se bodo Velenjčani dobro
borih. V pripravljalnem ob-
dobju so pridobili na kondi-
ciji, moči, tehničnem in tak-
tičnem znanju. Prijateljske
tekme pa so tudi omogočile
uigravanje moštva in preiz-
kus vseh igralcev.
Cez 14 dni pa se bo pričelo
prvenstvo v vseh slovenskih
ligah. Oba naša predstavnika
Šmartno in Unior bosta v I.
kolu gostovala - Šmartno v
Ljubljani, kjer se bodo sreča-
li 2 Ilirijo, Unior pa v Maribo-
ru z Železničarjem. V ob-
močni hgi - vzhod pa bomo
Priča na celjski Glaziji derbi-
ju dveh lokalnih tekmecev.
To bo srečanje med Kladi-
^arjem in Elkrojem iz Mozir-
ja. Med najbolj prizadevnimi
nogometni funkcionarji v
zadnjem obdobju je vseka-
kor Branko Dupalo, ki je
"^ed drugim pred prven-
stvom dejal: »Odigrali smo 3
prijateljske tekme. V vseh
Srno zmagah. V Smartnem
smo premagali Smatno s 4:2,
^ato na Glaziji drugo moštvo
^^lenjskega Rudarja s 4:2, pa
■^a domačih tleh tudi naše za-
"^^jske Slovence nogometa-
iz Celovca, ki so združeni
^SAK, s4:3(l:l). Vsetritek-
Ij^e so bile na zadovoljivi te-
l^nièni ravni. Nogometaši
•^adivarja so pripravljeni za
Prvenstygj^g nastope. Na vo-
irnarno 3 vratarje - Tasiča,
^^irnška in Kralja, 8 obramb-
nih igralcev - Zukiča, Bevca,
Naprudnika, Karabašiča,
Sarlaha, Jošta, Juračiča in
Sivko, pa 10 napadalcev -
Kokotca, Jurkovnika, Skr-
binka, Osmanbašiča, Krofli-
ča, Merdanoviča, Stuhca,
Gmajnerja, Abasa in Savica.
Igralcev bo torej dovolj za
nstope v tej ligi. Upamo na
osvojitev najvišjega mesta in
ponovni povratek v republi-
ško ligo, kamor bi po našem
znanju in tradiciji celjskega
nogometa tudi spadali.«
Nogomet je izredno atrak-
tivna igra. Prepričani smo,
da bodo prvenstvene tekme
ponovno privabljale na rob
nogometnih igrišč številne
ljubitelje, ki bodo bodrih
svoje igralce.
. JUG K.
TONE
ŠPILJAK
ZMAGAL
V nedeljo 5. 8. 1979
je bilo v Medulinu pri
Puli v okviru medna-
rodnega letnega semi-
narja tekmovanje SE-
MI CONTACT karate-
ja v absolutni kategori-
ji. Udeležili so se ga tu-
di člani karate kluba
Slavko Slander iz Ce-
lja in dosegli izjemna
uspeha. Tone Špiljak
je zmagal, potem ko je
v finalu premagal bra-
ta Staneta Spiljaka, ki
je na tekmovanju po-
sebno presenetil z dru-
gim mestom. Ostali
naši člani so se slabše
uvrstili.
P. LESKOVŠEK
O PRIPRAVAH CELJSKIH ROKOMETAŠEV
ČAKA JIH TRDO DELO
Brez bratov Bojovič in Božiča vjwvo som
Rokometaši Aera Celje se
dvakrat dnevno zbirajo pri
vadbi na Skalni kleti. Tu je
trener Slobodan Miškovič,
ki bo tudi letos skrbel za
vadbo ligaškoga moštva.
Trenutno pa trener Miškovič
vadi tudi mladinsko moštvo.
Pred prvenstvom je trener
Slobodan Miškovič med
drugim dejal: »V novo sezo-
no bomo startah z močno po-
mlajenim moštvom. Jedro h-
gaškega moštva je ostalo str-
njeno. Nič več ne trenirata s
svojimi bivšimi soigralci
Vlado in Miha Bojovič, ki
bosta prestopila v drugi
klub, tu ni Božiča, Pétemela
in Peunika. Zaradi nastopa
na mladinskem balkanskem
rokometnem prvenstvu sta
dalj časa odsotna še Ander-
luh Stanko in Praznik Aleš.
Oba igralca sta uspešno na-
stopala za barve SFRJ, kjer
so mladinci osvojili zlata od-
ličja! Na voljo imam nasled-
nje igralce: vratarja Tomiča
in Pušnika, branilce Vukoja,
Anderluha, Novšaka, Topla-
ka, krila Iveziča, Razgorja in
Praznika. Za mesto napadal-
ca na črti pa se potegujejo
mladi igralci Seško, Jonak,
Ščurek (trenutno še v JLA),
zaželjena pa bi bila še pomoč
izkušenega Peunika. Na vra-
ta ligaškega moštva pa trka-
jo še mladinci Bajuk, Selčan,
Tiselj in Medved. Z omenje-
no ekipo se bomo borili za
najvišje mesto. Vse tekme
doma bomo igrali v dvorani
Golovec. V pripravljalnem
obdobju bomo igrah še 12
prijateljskih tekem, saj se bo
prvenstvo pričelo 8. septem-
bra t. 1. Prvo srečanje bomo
imeli v Slavonskem Brodu,
kjer nas čaka RK Slavonija
DI. Cez nekaj dni bomo so-
delovali na močnem roko-
metnem turnirju v Mariboru,
kjer bodo nastopili Slovan -
Kolinska, Slovenj Gradec,
Branik in Aero Celje.« Tako
je trenutno v taboru Aero
Celje. Prestopni rok bo zak-
ljučen čez nekaj dni, pa bodo
v tem tednu tudi razčiščeni
prenodi igralcev. Ne glede
na predviden odhod treh
igralcev pa bo jedro novega
moštva vselej še kvalitetno
in sposobno za dobre igre v
II. ZRL.«
K. JUG
SKOKI NA
PLASTIKI
v okviru praznovanja dne-
va slovenskih hmeljarjev v
Braslovčah so prizadevni
smučarski delavci pripravi-
li na 25-metrski skakalnici
prevlečeni s plastično maso
meddruštvene skakalne tek-
me. Nastopilo je kar 67 tek-
movalcev iz 12 klubov Slo-
venije ter Predmeje na Ko-
roškem. Največ uspeha od
domačih skakalcev je imel
Janez Debelak, ki je pri
mlajših pionirjih osvojil
prvo mesto. Zbral je 185
točk ter skoka 16,5,16., tretji
v isti konkurenci je bil Jsaii
Jager prav tako iz Brasiovč,
ki je zbral 170 točk in skoka
15, in 14,5. Pri starejših pio-
nirjih je Marko Kralj iz Bra-
siovč osvojil drugo mesto,
zbral pa je 202,5 točke in
skoka 18,5 in 17,5. Pri članih
sta si drugo in tretje mesto
delila Janez Tanjšek iz An-
draža ter Alojz Murko iz
Ljubnega. Osvojila sta 207
točk ter skoka 19,19 m. Ekip-
no je prvo mesto osvojila
ljubljanska Ilirija, Braslov-
čani pa so bili drugi.
. T. TAVĆAR
ŠPORTNA AMBULANTA V CELJU
5000 PREGLEDOV NA LETO
Odlična opremljenost — Uporabna vrednost testiranj
v okviru medicine dela, prometa in športa
je v zdravstvenem domu v Celju kot samo-
stojna enota dispanzer, ki je pomemben za
razvoj zdravstvenega varstva športnikov in
športno-rekreativnih pripadnikov naše ob-
čine. Osnovna dejavnost tega dispanzerja je
opravljanje preventivnih pregledov (selek-
cija, usmerjanje v šport in rekreacijo), ob-
dobnih pregledov (kontrola in obnovitev
programa za športni trening in nastop; za
šole obnovitev programa in prepovedi; re-
kreativne sugestije). V skrbi za zdravje
opravlja dispanzer analize športno-rekrea-
tivnih aktivnosti, možnosti, reakcije in pato-
ligijo; analizo pogojev: objekti, oprema, pre-
hrana in predlaga merila za sanacijo oz. pre-
prečevanje negativnih pojavov. Opravlja de-
žurstvo s klubi za telesno vzgojo, šport in
rekreacijo in sodeluje z ZTKO in TKS v
občini. Sodeluje pri pedagoškem in znan-
stvenem delu. Na področju kurative pa se
ukvarja z zdravljenjem značilne športne pa-
tologije in nudi kompletno zdravstveno za-
ščito vrhunskim športnikom.
Obseg dela iz leta v leto narašča. Dispan-
zer je s svojo skromno zasedbo (zdravnik
specialist, višja medicinska sestra in sestra s
srednjo medicinsko izobrazbo) opravil v 1.
1977 2960 pregledov za prioritetne športne
panoge, 100 za selekcije, 32 za vrhunske
športnike in še 1080 ostalih pregledov, skup-
no 4180! V letu 1978 je bilo opravljenih za
20% več pregledov. V 1. 1979 je obseg dela
na isti ravni, le število pregledov za športno
rekreacijo je poraslo kar za 100%! Ob vsem
tem pa vlada pri delu tega dispanzerja pro-
storska stiska. Opremljenost dispanzerja je
odlična in obsega: - instrumente za antropo-
metrijo (dinamometrijske instrumente za
meritve vseh mišičnih grup), najsodobnejše
aparate za kardio-vaskularni in respiratomi
sistem, ki so kampjutizirani, komplet za po-
liokardiografijo, aparature za ugotavljanje
vida, sluha, in ravnotežja, telemetrijo za zu-
nanja testiranja kardio-vaskularnega siste-
ma, aparate za merjenje obremenitev (po-
kretna preproga, ergometri - bicikh). Vse
aparature omogočajo ugotavljanje objektiv-
nega in trenutnega stanja organizma in oce-
no razvoja ter perspektivo. Pri tem delu so
dispanzerju še v pomoč psiholog, kardiolog,
pa tudi še drugi specialisti. Na področju
kurative v sodelovanju s kirurgi in ortopedi
s pomočjo celjske fizioterapije dispanzer re-
šuje izključno športne poškodbe, za vrhun-
ske športnike pa nudi kompletno zdravstve-
no varstvo. V okviru telesnokulturne skup-
nosti deluje še posebna komisija za športno
medicino, ki jo vodi dr. Rudi Cajevec (Spe-
cialist tudi v dispanzerju za to področje de-
la). Ta komisija povezuje klubske zdravni-
ke. Edino v celjski občini v slovenskem pro-
storu pa obstoja tudi samoupravni spora-
zum in dogovor med zdravstveno skupnost-
jo in SIS za telesno kulturo o skupnem fi-
nanciranju določenih oblik zdravstvenega
varstva. Dispanzer dela vsak dan od
7.00-13.00 ure, v torkih pa do 16.00 ure.
Dr. Rudi Cajevec je razgrnil še osnovne
probleme pri delu te ambulante. To je preši-
bak stik trenerjev in zdravnikov pri vsako-
dnevnem delu na tem področju. Bistveno je
namreč, da nekateri trenerji ne vedo, kaj bi
rabili od zdravnikov. Trenerji pa bi naj daja-
li ustrezne impulze za zdravstveno varstvo
športnikov. Predlagati bi morali tudi adek-
vatne obhke testiranja. Sicer pa v naši repu-
bUki ni definirano organizirano zdravstveno
varstvo na tem področju, čeprav obstojata
že dva zakonska osnutka, ki pa nista v
ustreznih organih bila sprejeta.      K. JUG
KDAJ STE BILI
NAZADNJE
V GLEDALIŠČU!
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 32-16. avgust 1975
MALOMARNOSTMA
VRANSKEM
POKOPALIŠČU
Le malomarnost lahko rečem temu
kar lahko vsak dan vidimo ob pokopa-
lišču na Vranskem. Med cesto Celje-
-Ljubljana in pokopališčem namreč že
vrsto let odlagajo smeti tisti, ki čistijo
grobove na tem pokopahšču. Le težko
je verjeti, da na pokopališču ne bi našli
primernejšega prostora za odpadke.
Težko je tudi verjeti, da ne bi bilo ni-
kogar, ki bi popravil del odlomljene
kovinske ograje. Le malo več skrbi za
okolje ne bi škodilo. Ce bi bilo temu
tako bi odpadli vsi komentarji tistih,
ki se vozijo mimo čedalje večjega kupa
smeti.
MILAN BRECL
ÛOTOVELJSKI
PIONIRJI SO
PRIDNI
Skozi leto se v dvorani kmetijske
zadruge zvrsti dolga vrsta kulturnih
prireditev. Brez dramskega krožka
osnovne šole pa talco rekoč ne gre. V
krožek je zajetih vrsta sekcij: dramska,
glasbena, deloma folklorna, pevska in
še kaj. Krajani govore: brez šolarjev z
eno besedo - ne gre!
Tukaj so prizadevne vse tri tovariši-
ce: Končano va, Rodetova in Javorni-
kova. Že sedaj načrtujejo širok pro-
gram za osrednjo prireditev občinske-
ga praznika, ki bo na začetku julija
prihodnjega leta.
Odkrito povedano, pionirji - igralci,
recitatorji - nastopijo med šolskim le-
tom vsaj desetkrat. In kaj si ti mladi
ustvarjalci najbolj želijo?
Zares primeren prostor za dramsko
ustvarjalnost!
Načrti so pripravljeni. Denar tudi.
Nujna je še samo tista odločna beseda
v krajevni skupnosti, ki je zadnji čas
močno poživljena. Uspeh? Zadovoljni
bodo starejši in nüaji^ .
Člani dramsltega krožka nastopajo
na proslavi srečanja najstarejših kra-
janov; srečanje je organiziral uprav-
ni odbor krajevne organizacije RK.
DRAGO KVMER
NOGOMET V
ZBELOVEM
Na Zbelovem so ob otvoritvi novega
asfaltiranega igrišča organizirah s po-
močjo 00 ZSMS in Nogometne sekci-
je pri KS Zbelovo turnir v malem no-
gometu. Turnirja se je udeležilo 17
ekip, vrstni red pa je bil naslednji:
1. Taus; 2. Konjice II; 3. Melje; 4.
Kajtna (Poljčane); 5. Vitanje; 6. Tepa-
nje; 7. Loče in 8. OO ZSMS Zg. Poljča-
ne, najboljši strelci pa so bih: Culina
(Tahs) 9 golov, Nikohč (Melje) 7 golov
in Baraga (Konjice II) 6 golov. Najbolj-
ši vratar je bil Began Puščul (Tahs).
Rezultata finalne tekme: za 3. mesto
Melje : Kajtna 4:2 in za 1. mesto Tahs :
Konjice II 5:1.
Prvim trem so podehh priznanja in
pokale, priznanja pa so dobile ekipe
do 8. mesta, najboljši strelec in najbolj-
ši vratar. Ob lepem vremenu, dobrem
obisku gledalcev in dobri organizaciji
so gledah lep in zanimiv nogomet. Naj-
boljše znanje nogometa pa je bilo opa-
ziti pri igralcih Tahsa. Tudi v prihod-
nje bodo mladinci Zbelovega organizi-
rah takšno množično tekmovanje v
malem nogometu, razmišljajo pa že tu-
di o drugih množičnih akcijah.
ALFONZ CUGMAS
Vse premalo izkoriščamo bogastvo naših gozdov za zdrave sprehode po svežem zraku.
Ml IN ZDRAVJE (6)
VPLIV ZRAČNIH
ONESNAŽENJ NA
ZDRA V JE
Tudi kovinski prašni delci
imajo lahko vehk delež pri
vplivu nečiste atmosfere na
zdravje ljudi. Tu naj omenim
zlasti težke kovine kot so svi-
nec, živo srebro, kadmij,
krom, ki lahko vse povzroča-
jo pri kroničnem delovanju
specifične organske okvare,
sicer pa imajo slične okvare
tudi lahko kovine in njim
shčne snovi kot npr. berilij
in arzen. Nekateri iz skupine
težitih kovin kot npr.: cink,
so za organizem življenjsko
važne snovi, brez katerih naš
organizem ne more izhajati,
lahko pa so v malo večjih ko-
hčinah tudi že nevarne, ne-
katere imajo celo kanceroge-
na dejstva. Se vedno je dosti
industrijskih področij, kjer
pride do povečane imisije
težkih kovin, ki navadno na-
stopajo skupaj. To so svinec,
kadmij in cink. Tu imamo
opraviti z možnostjo posa-
mičnega delovanja snovi, ki
ima prevladujočo koncentra-
cijo v zraku, lahko pa pride
do različnih načinov kombi-
niranega delovanja teh sno-
vi, odnosno so možne med
temi snovmi medsebojne
reakcije, ki dovedejo do še
nepoznanih spojin z nezna-
nim delovanjem. Svinec in
kadmij nista za organizem
biološko potrebna elementa,
zato jih lahko ocenjujemo
kot za organizem strupeni
substanci. Nasprotno pa je
cink važen sestavni del bio-
loških procesov v organi-
zmu. Dnevno moramo spre-
jeti 10 do 15 mg cinka, če ho-
čemo, da ne pride v organi-
zmu do pomanjkanja. To po-
trebo lahko normalno pokri-
jemo z zaužito hrano.
Da bi dpbiU kar najbolj
konkretne podatke o vpUvu
težkih kovin v zraku na
zdravje prebivalstva, so v
zadnjih letih izvrših epide-
niiološke raziskave otrok, ki
so bih izpostavljeni prahu
teh kovin v vehkih industrij-
skih središčih v raznih
evropskih državah. Že prej
je bilo znano, da ima svinec
od vseh omenjenih kovin
najpomembnejšo vlogo, če-
prav normalno naš organi-
zem s hrano in vodo dobi va-
se več svinca kot iz zraka.
Lahko pa pri visokih kon-
centracijah svinca v atmos-
feri v pljuča ihnalirani svi-
nec doseže iste visoke vre-
dnosti kot oni iz prebavnega
trakta. Poznano namreč je,
da pride iz dihalnega trakta
50 do 60% svinca v krvni ob-
tok, iz črevesja pa samo 5 do
8%.
Pri današnjih atmosfer-
skih situacijah ne moremo
pričakovati akutnih zastru-
pitev s svincem, obstoja pa
nevarnost, da pri kroničnih
vplivih relativno visokih
koncentracij svinca v zraku,
ugotovljeni nivo svinca v
krvi pri marsikateri nosečni-
ci in tudi pri novorojenčku
lahko škodljivo deluje na ra-
zvoj centralnega živčnega si-
stema. Koncentracija spreje-
tih vrst težkih kovin je mož-
no določevati v krvi, seču in
tudi v laseh. Strokovnjaki so
dobili pri svojih raziskavah
dobro vzročno povezanost
med koncentracijo svinca v
zraku in nivojem svinca v
krvi. Niso pa mogU ugotoviti
nobene povezave med kon-
centracijo svinca v krvi in
iste v seču, tako, da po ver-
jetnosti določevanje svinca v
seču malo pove o izpostav-
ljenosti svincu. Podelitev
svinca v organizmu je odvi-
sna od kohčine prejete doze
in trajanja izpostavljenosti.
V organizmu se svinec nala-
ga v ploščatih kosteh bolj
kot v dolgih cevastih, kjer se
trdneje veže. Iz teh ležišč se
izplavlja v mehka tkiva in v
odvisnosti od intenzitete in
trajanja ekspozicije tudi v
seču.
Njegova kohčina v seču se
zviša šele po prenehanju ek-
spozicije, tedaj se zlasti izlo-
ča iz notranjih organov (je-
tra, ledvice) v kosteh pa osta-
ne še dolgo trdno vezan, ven-
dar se lahko pod vplivom
stresnih situacij ah pa mo-
tenj v presnovi kalcij-fosfor
iz ležišč izloča.
Tudi kadmij ima shčno
presnovo kot svinec ter se v
začetku pojačano kopiči v le-
dvicah in kosteh pa tudi v
laseh. Pri obeh dosedaj ome-
njenih kovinah lahko pozne-
je pride do slabokrvnosti.
Pri kadmiju so poznane
akutne in kronične zastrupi-
tve, zlasti v zvezi z ekspozici-
jo na delovnih mestih, manj
pa smo mu izpostavljeni pri
vdihavanju z njim onečišče-
nega zraka v okolju, kjer ži-
vimo. Povečane koncentra-
cije kadmija v zraku so pri-
sotne zlasti tam, kjer pride
do izgorevanja premoga,
olja, lesa, papirja in organ-
skih odpadnih snovi. Važen
vir kontaminacije pa pri člo-
veku predstavlja kajenje, saj
so v pepelu cigaret odkrili
kar pomembne koncentraci-
je kadmija.
Cink sam seveda nima
večjega pomena kot škodljiv
onesnaževalec zraka, je pa
važen sestavni del telesnih
sestavin kot so beljakovine
plcizme in tkiv. Znano je, da
je vezava cinka na te beljako-
vine zelo labilna ter ga lahko
izpodrinejo druge kovine
kot so svinec, kadmij in živo
srebro. V poskusih na živalih
so dokazah, da je po zveča-
nem vnašanju kadmija v or-
ganizem prišlo do prestruk-
turiranja cinka v tkivih in do
njegovega povečanega odla-
ganja v kosteh.
Seveda so poleg kovin v
zraku še drugi onesnaževalci
o katerih delovnju še danes
ne vemo dosti. Predno pa
zaključimo poglavje o naj-
bolj znanih, o katerih je bil
malo bolj obširneje govor,
moramo omeniti še na krat-
ko fotokemične oksidante,
to so snovi, ki povzročajo ok-
sidacijske procese v ozračju.
Te snovi so ozon-Оз, ki velja
za indikatorja količine vseh
oksidantnih snovi v zraku od
katerih nekatere, kot so alde-
hidi, akrolein in druge pov-
zročajo le dražeče vplive na
sluznice oči in zgornjih di-
hal. Nekateri avtorji so v po-
skusih dokazah tudi sinergi-
stično delovanje SO2 in O3,
nasploh pa naj bi zvečane
koncentracije O^ imele nek
vpliv na zmanjšanje normal-
ne dihalne funkcije pri člo-
veku. Nekateri so ugotavljali
pri gotovi koncentraciji in
trajanju tudi pogostejše ata-
ke astme. O3 je namreč priso-
ten normalno v sloju gornjih
plasti atmosfere, odtod pa
lahko pride do zemeljske po-
vršine in če je prisoten v
koncentracijah, ki so višje
od dovoljenih standardnih
vrednosti privede do zgoraj
navedenih zdravstvenih nev-
šečnosti.
PIŠE: MAG.
B. HRAŠOVEC

Ob nakupu šolskih potrebščin in torbic
vašega šolarja morda ne bo odveč, če vet«
opozorimo tudi na otroški oddelek in obis.
čila za v šolo, ki jih dobite v velebiagovnlcj
Najprej seveda nepogrešljiva šolska ha.
ija (od 305 do 375 din).
PQieräne UROŠ in URŠKA, ki so živih barv in
torej tuđi varne v cesntem prometu. Cene
so od 223 do 322 din.
Za konec pa še obleka in komplet zi
deklice. Cene so od 385 do 640 dinarjev.
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
PO INDONEZIJI (7)
TEMPLJI, PLESI,
VULKANI, PALME,
RIŽ, UMETNIKI
Iz Džakarte do Balija je
trajal polet z letalom dobro
uro in pol. Pristali smo na
lepem letališču blizu glavne-
ga mesta tega otoka Denpa-
sarja.
Nekaj manj kot 6000 kva-
dratnih kilometrov rperi ta
enkratno lep otok, sicer pa
sodi med najmanjše v Indo^
neziji. Na njem živi kakšna
dva milijona prebivalcev. Na
severu ga obdaja Bahjsko
morje, na jugu pa Indijski
ocean, najlepši pa je otok na
južni strani. Tam je tudi naj-
bolj naseljen. Kako bi lahko
imenovah otok? Nekateri
pravijo, da je to otok temp-
ljev, drugi mu pravijo otok
demonov in bogov, tretji
spet otok kmetov umetni-
kov, oziroma otok umetni-
kov-kmetov. Tu so doma re-
zbarji, čudoviti plesalci in ta-
ko prisrčni ljudje, da človek
samo strmi. Nekaj tako lepe-
ga je to, da se z besedami
nikakor ne da opisati. Čudo-
vite palme, vulkani, riževa
polja, hribi, doline, reke in
med vsem tem ljudje, ki žive
še vedno takšno življenje,
kot so ga morda pred sto leti.
Pred prihodom sem mislil,
da tu vlada približno takšen
turizem kot na Havajih. Po-
šteno sem se zmotil. Na Bali-
ju ni vehko hotelov. Zato pa
je vse še toliko bolj prisrčno
in neposredno. Takoj ob pri-
hodu v hotel v Sanurju so
nas v hotelski avh pričakali s
čudovitim vinom iz riža, ki
so ga natočili v lepe kozarce,
narejene iz bambusa. V vsa-
kem pa še cvet orhideje. Na-
takarji so nas pozdravljali v
srbohrvaškem jeziku, ki so
se ga naučih od predhodnih
gostov. In potem večerja.
Hotel Sanur Beach leži ob
obali Indijskega oceana v ču-
dovitem gozdu palm. Zunaj
je bazen s sladko vodo, ob
robu kakšnih pet metrov ši-
rokega gozdička palm je ve-
hka peščena plaža, desno od
bazena pa tempelj in nekak-
šen prireditveni prostor in
prostor za mize. Vsaki ženski
so ob vstopu v to »restavraci-
jo« pripeh orhidejo v lase in
že so nastopili plesalci in
»glasbenik«, ki so med ve-
čerjo poskrbeli za atrakcijo.
Bali j ski plesi so izredno za-
nimivi. Pravijo, da je vsa nji-
hova Yitmika v prstih na ro-
kah. In zares je neverjetno,
kaj vse počenjajo s prsti.
Verjetno najbolj spektaku-
larni ples se imenuje Kecak,
kar bi po naše pomenilo ples
opic. Vsebina je zajeta iz epa
Ramayana, glavni osebi v
plesu pa sta opičji general
Hanuman in lepa princeza
ter princ. Opičji general in
princ se bojujeta za lepo de-
kle. Še vrsta drugih plesov je
na Bahju, kjer imajo tudi
srednjo šolo za plesalce na-
rodnih plesov, vsak pa iina
svoje ime in vsak je zgodba
zase.
Zapisal sem že, da na Bali-
ju ni mnogo hotelov. Morda
kakšnih petnajst. Letno obi-
šče ta otok komaj kakšnih
300.000 turistov. Prednjačijo
Japonci, precej je Itahjanov
in zadnje čase tudi Jugoslo-
vanov, Nemcev in Avstrij-
cev. Zaenkrat so ljudje v no-
tranjosti še tako verni in
trdni, da ne puste skozi otok
graditi avtoceste in v notra-
njosti otoka graditi hotele.
Pravijo, da bi to skazilo ce-
lotno podobo. Nimajo pa lju-
dje nič proti, če gradijo hote-
le ob obali. Se jim vsaj ponu-
di možnost zaposlitve in s
tem zaslužka. In res smo
opazili, da ljudje ob obah,
kjer so hoteli, prodajajo vse
mogoče. Nekega večera sem
se sprehajal okrog bazena in
k meni se je prikradel mlad
domačin (domačini imajo
prepovedan dostop v okoli-
co hotelov) in mi ponudil ce-
lo telo svoje sestre, ki naj bi
bilo menda nekaj enkrat-
nega.
PIŠE: JANEZ VEDENIK
KOT PTIČICA, SEM PEVALA,
SEM SLADKE SANJE
SANJALA...
čudoviti so balijski plesi. Najbolj zanimivo pa je, kaj vse počenjajo plesalke s prsti ц
rokah.
Do hiše prijatelja pot
ni nikoli predolga.
Najhitreje odpustimo
meteorologu, ki napove
vihar, pa se je zmotil.
Pošten dež je kot slab
govornik - ne odneha in
ne odneha.
Pesimist vidi črn pre-
dor, optimist vidi svetel
izhod iz predora, realist
pa vidi oboje in že na-
slednji predor.
MALE
MODROSTI
Če ti kdaj kaj uspe na
prvo potezo, dobro skrij
svoje presenečenje.
Kitajski pregovor pra-
vi: Ni orjaka, ki bi ga s
težo ostrega jezika ne po-
ložili na tla.
Preneka ter i člo vek
išče očala spoznanja vse
življenje in ne opazi, da
jih ima ves čas na nosu.
Tolažba prihaja kot
drag gost, postane go-
spodar v hiši in sčasoma
zdrkne na raven sužnja.
1RI DELU,
PRI VZTRAJNI
UMETNOSTI
Pri delu, pri vztrajni umetnosti,
ki v tihi noči se ukvarjam z njo,
ko samo luna besni svetlo
in ljubeči se ležijo v postelji
z vsemi nadlogami v rokah
delam pri luči pojoči
ne za slavo ali kruh
ali za čarov blesk in napuh
na odrih iz slonove kosti,
ampak za preprosto darilo
njihovega najbolj skritega srca.
Ne pišem za ponosnega moža,
ki je daleč od lune besneče,
ne te peneče se strani,
ne za mrtve, ki leže nagrmadeni
s svojimi slavci in psalmi,
pišem za ljubimcev tihi par,
ki objeti držijo zale
roke ovite okoli časov nadlog
in ne dajejo plačila in hvale
in jim za moje delo ni mar.
DYLAN THOMAS
LETNE IGRE V RADEČAH
ZMAGA DOMAČINOV
Prihodnjič Hrastnili'Lašlio
Na bazenu v Radečah so
bile v neljo 12. 8. že tretjič
letne igre na vodi. Organiza-
torji teh iger so: Papirnica
Radeče TOZD Muflon Kora
Radeče, Kmetijska zadruga
Laško in TIM Laško.
Avtorja iger in sodnika sta
Tomaž Kravogelj in Jože
Rus. Tomaž Kravogelj dela-
vec v papirnici Radeče, nam
je o igrah povedal: Igre se
odvijajo na vodi, njihovo vo-
dilo ni zmaga, temveč zaba-
va ljudi in razvijanje tekmo-
valnega duha. Tekmovalci
dobijo nagrade, tudi tista
ekipa, ki ni zmagala. To ne-
deljo sta tekmovali ekipa iz
Sevnice in Radečani. Tek-
movalne discipline so bile
naslednje: plavanje na 25 m
in plezanje po vrvi, metanje
na koš s stiropornih blokov,
zabadanje zastavic v bloke
stiropora in preplavanje ba-
zena, prehod po stiropornih
blokih in metanje žog v gu-
mijast obroč, prebadanje ba-
lonov z zobotrebci, vlečenje
vrvi in predaja štefete 4 x 25
m, s tem da sta prva dva pla-
valca bila brez ovir, druga
dva zvezane roke, naslednja
zvezane noge in zadnja dva
zvezane roke in noge. Vsaka
igra je bila točko vana s štiri-
mi točkami. Rezultat teh iger
Radeče:Sevnica je bil 2fl|
Igre je povezoval napove^
valeč Matjaž Han. Vito
der iz Radeč je zelo veli*
prispeval k igram in je v^''
kem trenutku prisoten s s^'
jo dobro voljo in svojim'
ganizatorskimi spoí<^
nostmi. j
Za  prijetno  počutje
pavzah in ob zaključku oi!
njenih dveh ekip je posW
ansambel Jožeta Rus3
gostja, prikupna pevka J
Jana Dremelj. ,
Vsoboto'l8. 8. ob 18 иП'
tekmovanje ekip iz Hras"
ka in Laškega. .
IRENA ài
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec '
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tedni^^
in Radia Celje Milan Seničar. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejči^
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Матеја Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Јапе^
Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne yracam"
Cena posamezne številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 5O7OO-603
.41198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.