Published monthly by Slovenian National Faderatlon of Canada, Edited by: EditoriaJ Board Address: 646 Euclid Ave* Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 FOR A F REE SLOVENIA Skušaj se udeležiti Narodno—političnega seminarja Slovenskega državnega gibanja, iki bo od 25. 8. do 3. 9 . 1962. na "Planina Ranch" v Kanadi! Prijavnico odpošlji še danes na: 646 Euclid Ave., Toronto, Ontario, Canada. LETNIK XIII. — VOLUME XIII. TORONTO 1. AVGUST 1962 ŠTEVILKA 8. — NUMBER 8 POLITČNA ZVEZA SVOBODNIH NARODOV Za narodni praznik Združenih držav je izjavil predsednik John F. Kennedy v svojem govoru v Philadelphiji: "Izjavljam tukaj in sedaj, na ta dan neodvisnosti da bodo Združene državo pripravljene za izjavo medsebojne odvisnosti; da bomo pripravljeni razpravljati z Združeno Evropo poti in sredstva, da oblikujemo konkretno atlantsko partnerstvo med novo zvezo, ki se poraja v Evropi, in med staro ameriško zvezo, ki je bila ustanovljena tukaj pred 175 leti". Podobna stremljenja za tesnejšo gospodarsko in politično povezavo Evrope s Severno Ameriko postajajo vse bolj glasna tudi v Evropi. Enostranski gospodarski napredek ni dovolj V pismu avstrijskemu katoliškemu dnevu v Salzburgu junija tega leta ja papež Janez XXIII naglasi!, da "bi bil enostranski gospodarski napredek ncpopdlen in prav gotovo škodjiv duši"... Izboljšani življenjski standard zahteva povečano pozornost duhovnim problemom, da se bodo dobrine državne in krščanske ko-ekstistence še bolj na široko razširile in se zakoreninile v ljudskem duhu". Avstrijski katoliški shod, ki so ga ponovno organizirali po desetih letih je izjavil: "Ta svet potrebuje krščanstvo, iki je vedno pripravljeno za nove odločitve ter pripravljeno na preizkušnje Zgolj tradicionalno krščanstvo ne zadošča v svetu izrednih sprememb". CO OMBIJA POTREBUJE KRŠČANSKO REVOLUCIJO Nadškof Tulio Botero Salazae, CM, v Medellinu je izjavil v svoji binkoštni pridigi, da potrebuje Codombija trojno krščansko revolucijo: 1) Preučitev okolja in revolucionarnih ukrepov, ki jih je treba podvzeti. 2) Naobračbo revolucionarnega Kristusovega nauka za rešitev problemov v deželi s povdarkom na ljubezni, ki mora premagati sovraštvo, ki ga oznanjajo teroristični sistemi. 3) Revolucionarno akcijo duhovnikov, redovnikov in (katoliških laikov, vključno izvež-bane delavske voditelje, delavce, industrialiste, starše in vzgo jiitelje. r Mi j« Da misli resno, je dokazal s tem, da je spremenil svojo novo zgrajeno rezidenco v šolo za delavske voditelje ter dal vse svoje osebno premoženje ustanovi za pomoč delavcem. Mnogi poznavalci Latinske Amerike so si edini, da je rešitev možna samo v takojšnji in neiz-vodeneli naobračbi celotnega socialnega nauka Cerkve na sedanje razmere. Ce bo naobračba izostala ali bo preveč izvodene-la, je komunistična revolucija neizbežna: MATIJA SKERBEC-ZLATOMASNIK • i Msgr. Matija škerbec, ki je sedaj gost fare sv. Vida v Clevelandu, in pomaga tamkajšnjim duhovnikom pri njih dušnem skrbstvu za farane, je 15,. julija slavil petdesetletnico svojega mašništva. Leta 1912. ga je takratni škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič posvetil v duhovnika in 15. julija istega leta je daroval svojo prvo mašo. Msgr. Matija Škerbec se je rodil 5. novembra leta 1886. v Pod-cerkvi pri Starem trgu na Notranjskem. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Nato je bil prostovoljec v vojski in postal tudi častnik. Pod vplivom strašev in strica, nekdanjega župnika v Krkavcih v Istri, se je odločil za duhovniški poklic. Bogoslovje je študiral in končal v Ljubljani. Po posvetitvi v duhovnika je služboval kot stolni vikar v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je zaprosil za premestitev in odšol na faro v Tržič. Iz Tržiča je bil po šestih lotih premeščen v Kranj, kjer je postal župnik in dekan kranjske dekanije. Tam je ostal do nemške zesedbe v drugi svetovni vojski. Takrat se je moral pred Nemci umakniti v Ljubljano. V Ljubjani ga je pokojni ljubljanski škof dr. Gre-gorij Rožman postavil za vodjo škofijske karitativne pisarne, ki je skrbela za begunce z Gorenjske in Štajerske in kasneje tudi za begunce z Dolenjske, ki so bežali pred komunističnimi partizani. Ob koncu vojske se je z drugimi protikomunističnimi Slovenci umaknil iz Slovenije in delil z njimi begunstvo v Avstriji. Ko so se odprla vrata Amerike in se je večina Slovencev selila iz Avstrije, se je tudi on odločil, da odide v Cleveland, kjer je našel zatočišče pri svoji sestri. Od tam pa je bil povabljen k sv. Vidu. Msgr. Matija Škerbec je prav gotovo markamtna postava ne le med slovenskimi duhovniki, ampak tudi v slovenskem javnem življenju. Svoje duhovniške dolžnosti je vršil z vestnostjo in vnemo in si pri tem pridobil spoštovanje ljudi, ki sicer niso bili blizu Cerkve ali pa so ji bili celo nasprotni. Monsignor pa se je udejstvo-val tudi v javnem življenju. Do raščal in odrasel je v zlati dobi katoliškega gibanja na Sloven- skem. Mladostna moč duha tiste dobe ni v njem nikoli popustila. To je bil čas Mahniča, Lampe-tov, šušteršiča, Jegliča in Kreka. To je bila doba porajanja intenzivnega narodnega in stran-karsko-političnega delovanja, ki je zajemalo slovenske množice od mest pa do zadnjih vasic. To je bila doba osnovnega in podrobnega utrjevanja temeljev gospodarske neodvisnosti slovenskega človeka, iz katerih temeljev naj bi pognalo blagostanje. To je bila doba socialnega dela in organiziranja, doba zadružništva. Ob velikem sporu med Krekom in Sušteršičem, je msgr. Škerbec ostal zvest osebnosti dr. šušteršiča, ki je nanj vtisnila neizbrisen pečat. Zakoreninjen v tisti dobi je monsignor (nadaljeval s socialnim in gospodarskim delom tudi v fa-raih, kjer je bil nameščen in služboval kot duhovnik. Ob priliki spopadov, ko je med Slovenci ras tel srd proti beograjski diktaturi in inbegralizmu, so aretirali tudi njega in ga postavili pred beograjsko sodišče za zaščito države. Monsignor je bil obsojen in kaznovan z ječo. Od padca šušteršiča je politično mislil in presojal po svoje in zase. Ce pa je bil prepričan, da bo njegov nastop ali pa sodelovanje koristilo slovenski katoliški stvari, se je pa vseeno odločil in nudil svoje sodelovanje in pomoč. V svojih clevalandski letih in lotih -begunstva je veliko razmišljal o preteklih letih. Tako je napisal brošure o komunističnih zločinstvih in grozodejstvih v času revolucije, šel pa je še dalj nazaj v dobo svoje mladosti in ob svojih spominih začel razgljabljati in študirati o njej. Tako mu je dozorela študija: "Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja". Ne verno za monsignorj eve najintimnejše misli in gledanja, ne vemo, kaj bi še danes po petih, šestih letih dodal k svojemu "Pregledu", mislimo pa, da ne bomo izdali nikakršne tajnosti in ne žalili monsignorja, če povemo, da mu je ideja slovenske države zelo pri srcu. Monsignorju-zlatomaSmku želimo, da ga Bog blagoslavlja in nam ohranja, njemu v blagor, nam v korist in Njemu in Cerkvi v čast. Tanganyika ima dobro napredujoče zadružništvo Tanganyika (kaže lep gospodarski napredek, ki je v veliki meri plod dobro organiziranega zadružnega dela. Zadruge štejejo nad 327.000 članov ter so udeležene na četrtini vrednosti vsega izvoza iz država in na tretjini poljedelskega izvoza. Zadružništvo v Tanganuiki je v precejšnji meri črpalo inspiracije in tehniko od Antigoniškega gibanja iz Kanade. • Komunisti prepravljajo Združene države ne samo s komunistično literaturo, ampak tudi s kokainom iz Kube in heroinom iz Rdeče Kitajske. Mamila so najnovejše sredstvo teh držav za preskrbo s tujimi devizami. Dražina slava bledi . . . Draža Mihajlovič vojni minister takozvane "jugoslovanske" vlade v emigraciji, (katerega Srbi, pa tudi nekateri jugoslo-venci kujejo v zvezde in ne morejo prehvalili njegovih dejanj za "domovino in kralja", počasi le prihaja pod žaromete kritike in to celo od tam, kjer je ne bi pričakovali. Srbski list "Zavičaj", ki izihaja v San Fernando, Calif., prinaša članek izpod peresa urednika Nikola N. Tomiča odgovor na vprašanje, ki ga je stavil neki Vaso Petrovič. Vprašanje se je glasilo: So li Mihajlovičevi čet-niki ubijali Srbe, bilo jih je več tiso,č, v Srbiji. Odgovor se glasi: Da! Tudi Mihajlovičevi ljudje in komandanti so ubijali Srbe v Srbiji. Nato navaja urednik primere. Našteto jih je mnogo. Tako je bilo n. pr. v vasi Prelji-na ubitih 60 Srbov; Dražin ka-petan Filip Ajdačič je dal ubiti 1. 1941 blizu Kosjeriča srbske učiteljice Jeleno Suhič, Gmiso-vič in Milevu Kusovac, ki so jih spolno Zlorabili ter š e 11 srbskih kmetov. Dražin komandant Nikola Kalabič je dal ubiti v vasi Koplarina, v decembra 1943 24 vaščanov; v vasi Sečoj Reci Slika kaže z leve na desno g.g \V.K. Warrender, minister za delo, Dr. Daniel H1II, povoimenovani ravnatelj od "The Human Rights Commission", ministerskl predsednik Ontaria John Robarts In TJV1. Eberlee, tajnik—član "The Human Rights Commission" ONTARIO IMA NOV ZAKON 0 ČL0VEČANSKIH PRAVICAH so Dražini ljudje ubili pravoslavnega proto Dragišo Dragog Pantiča; v vasi Banji so ubili proto Isaikoviča in 18 oseb, v vasi Vraniči (beograjsko okrožje) so Dražini komandanti zaklali 72 Srbov; med njimi sta bila 2 leti star otrok in eden star komaj tri mesece. Odveč bi bilo naštevati dolgo listo zločinov, ki so jih storili ljudje, ki so bili pod poveljstvom "legendarnega junaka" iz Ravne Gore. Našteko je vsega skupaj 469 primerov. . . Naj se ob tej priliki vprašajo tisti "jugoslovenci", ki so sodelovali ob raznih proslavah za "he roja" Draža Mijaloviča, "kako se to sklada z njihovim krščanskim mišljenjem in demokracijo? Kolikor dalje smo od tistih žalostnih časov, tem bolj prihaja resnica na dan, in to celo od tiste strani, kjer bi pričakovali, da jo bodo zamolčali. Le Slovenci, ponižni jugoslovanski hlapčiči, bodo morda šli molče mimo tega, češ saj je bila to jugoslovanska vojaška oblast.... MG e Zasebna zadolžitev v ZDA raste od 1. 1951 hitreje kot pa narodni dohodek. Osebna zadolžitev v 1. 1961 ja bila 5095 višje kot pred petimi leti. Ontarijska pokrajinska vlada je napravila nov ikorak nasproti človečanskemu izboljšanju, ko je sprejela pred kratkim "The Ontario Human Rights Code", katerega so začeli izvajati 15. juni ja 1962. Zakon je namen je proti diskriminaciji katerekoli osebe vsled rase, vere, barve kože, narodnosti, predhodnikov ali kraja rojstva. V kratkem prinašamo nekaj misli, ki jih je dal g. John Robarts, premier Ontaria ob razglasitvi "Ontarijskega zakona o človečanskih pravicah". Povedal je, da je bil nov zakon sprejet brez opozicije na zadjem zasedanju poslanske zbornice in stopil v veljavo za obletnico "Magna Carte", ki pada na 15. junija. Dejal je da ima nov zakon svoje korenine dejansko v "Magni Carti" ter da poseduje tudi lastnosti razglasitev, kot so "great charter", "habeas coipus", "bili of rights" in drugih mejnikov, ki smo jih srečali na poti skozi zgodovino v borbi za svobodo, podedovano častjo in pravicami posameznih državljanov. Ontario je ponosen nato, da je naš zakon bil sprejet pred deklaracijo o človečanskih pravicah v Zdurženih narodih. Že začasa zadnje vojne, v letu 1944. je bil Ontario tisti, ki je ščitil z zakonom svoje državljane, pa naj so bili tu rojeni, ali priseljenci, ali odkodersi že bodi. Sprejeli smo "The Racial Dis-erimination Act". v letu 1944, 1951. "The Fair Employment Practices Act" in 1954. "The Fair Accommodation Practices Act", ter lani spremenili zadnjega, da zaščitimo grandjo stanovanjskih prostorov. Zavedamo se izprememb, ki nastajajo, kot n. pr.: Kanada postaja država mnogih narodnosti. Od 1860. do nedavnega smo imeli dejansko le angleško in francosko sodružništvo. Danes pa so vrata odprta vsem ljudem iz vseh delov sveta. Ontarijska vlada je vedno stremela in stremi še v bodoče za ustvaritvijo prijateljskega, vzdušja, kjer se njeni podaniki počutijo zadovoljne v klimi razumevanja, spoštovanja in sodelo vanja za razvoj naše pokrajine in države. Le nevednost je normalno lista. Ki .pOVŽIOCa tiiualuuluivijv in boriti se moramo, da v naši družbi ni mesta za njo, ker povzroča izgubo spoštovanja, pravic, službe, doma in podobnega. Z zakonom je zato vsaka oseba zaščite proti vsem neprilikam diskriminacije. Voditelji družbenih organizacij, voditelji občestvenih zadev, tisk, radio, T.V., cerkve, šole, delavske organizacije, turistični kraji in gospodarska podjetja so voljno pristala na sodelovanje v naši borbi. Deset tisoče primerkov literature smo razdelili in dobili povoljni odziv. In delo zadnjih 18 let plačuje bogato obresti. Iz dneva v dan se manjša število diskriminacij skih prestopkov. Toda šolanje v tem pogledu nesme prestati. Zato si želimo še večje sodelovanje že preje omenjenih organizacij in oseb. Vlada in opozicija stoje trdno ža izjavo profesorja Rose, ki pravi, ti zakoni se morajo upravljati, če hočemo zagotoviti enakost v možnostih. Ko se bližamo stoletnici naše države, se odločimo in žrtv uj mo naše moči za izgradnjo Kanade, v kateri bodo "možje in žene katerekoli rase, vere ali barve kože lahko delali brez izgube časti, s svojimi pravicami, svojo tradicijo in spoštovanjem vere, kjer jim bo zagotovljeno živeti med ljudmi družnega razumevanja, v sodelovanju in dobri volji, kjer bodo tu rojeni in priseljeni novo kanadčani, našli možnosti za skupne podvige za pomoč v napredku domovine v boljšo bodočnost v stoletju, ki lebdi pred nami. Ko to dosežemo, bomo imeli kanadstvo dvajsetega stoletja v najboljši obliki". * Irski ambasador v Kanadi VVillian Fay je izpročil Institutu za srednjeveške študije v Torontu kopijo slavne knjige "The Book of Collum Cille', pisane v 7. stoletju za samostan Durrovv. Knjige predstavlja najstarejše ohranjene evangelije iz Irske in Anglije. Evangeliji so še v vrste-ne žarometov. Razlog je, da je (kljub zidu še vedno prebežalo v Za-padni Berlin okrog 6000 beguncev, med njimi 332 uniformiranih vojakov Vzhodne Nemčije in 47 znanstvenikov in višješolskih profesorjev. V zadnjih štirih letih in pol je zbežalo iz Vzhodne Nemčije 1653 znanstvenikov in učiteljev. • Krst odraslih se bo poslej mogel podeliti v sedmih postopnih stopnjah, sorazmerno s kat-ehumenovim znanjem verskih resnic. Škofje v misijonskih pokrajinah pa so dobili dovoljenje, da smejo spremeniti poedine obrede, kadar v poedinih kulturah simbolizem rimskega obrednika nima nobenega pomena za domačine, ali pa ima celo povsem drugačen pomen. V nekaterih predelih Indije, n. pr. pomeni, de se odrasli moški dotakne ženske, legalno poroko. Ker se po rednem obredniku duhovnik, mora dotaknili ikrščenca, lahko to povzroči znatne težave za širjenje vere. S tem je prišlo še bolj do izraza spoštovanje Cerkve do različnih človeških kultur, ki imajo vsaka svoj lasten sistem simbolizma. Zgodovinska povezanost Cerkve z zapadno kulturo nas ne sme zavajati, da bi skušali omejiti obliko cerkvenega delovanja samo v izrazna sredstva naše civilizacije. • Angleško govoreči katoličani Kanade niso v 1. 1961 prispevali za Družbo za širjenje vere, kolikor bi mogli in morali. Misijonska aktivnost Cerkve v zadnjih i3 letih se kaže v. ustanovitvi 46 »novih .misijonskih pokrajin. Za vladanja papeža Janeza XXIII je bila organizirana cerkvena hierarhija v Severni Rodeziji, Nya-salandu, Kongu, Ruanda-Urundi, Vietnamu, Indoneziji in Basuto-landu. Papež je tudi imenoval prve kardinale za Filipine, Japonsko in Afriko. • Z darovi švicarskih katoliških delavcev so zgradili v Dar Es Salamu v Tanganyiki občinski dom, ki bo služil okraju za vzgojo in zabavo. Dom ima dvorane za zborovanje, razrede za pouk, ^knjižnico in majhno restavracijo. Hvali zadružno reklamo Senatorka ZDA Maurine Neu-berger je javno pohvalila tip reklame, ki je na zobni pasti Co-op Tooth-paste. V javnem govoru rgaja tL ,1. ie dejala:, "šikatfja ima preprost načrt. Je dovolj velika, da je v njej prostora za tubo in nič večja. Ne vsebuje nikake čudežne obljube niti glede vsebine niti glede zdravljenja, škatlja ima ne eni strani natiskan kratek, pa točen spis o vlogi zobne kreme v negi zob: 'Najboljše zavarovanje za zdrave zobe je (1) primerna hrana z mnogo mleka, svežega sadja in zelenjave, (2) redni obiski zobozdravnika in (3) temeljito krtačenje po vsaki hrani. Temeljito ikatrčenje čisti zobe; zobna pasta je mnogokrat nepotrebna. Lahko se rabi tudi učinkovito in ceneno čistilno sredstvo kot posebna kreda ali mešanica soli in pecilnega pra-ka. Mnogi dajejo prednost zobni pasti s prijetnim okusom kot je Co-op Toothpaste, ki navaja otroke kot odrasel k rednemu čiščenju zob". • Vatikanski cerkveni zbor bo uporabljal vse moderne tehnične pridobitve, da bo potek zasedanj olajšan. Uporabljali bodo tudi moderne elektronske Stroje za glasovanje in analizo raznih volitev. V cerkve sv. Petra pripravljajo posebno dvorano za zasedanje, ki bo imela prostora za 2300 oseb. Posebne sekcije so pripravljene za kardinale, patriarhe in seveda za papeža. Na balkonih bo prostora za 360 oseb — za teologe, za zastopnike odsotnih škofov in povabljene opazovalce. • Dvaindvajset študentov Notre Dame univerze (South Bcjid, Indiana) preživlja letošnje počitnice v Latinski Ameriki kot laični apostoli. Zaposleni so v raznih akcijah za gradnjo hiš in podobno v Mehiki in Peruju. • Montrealski policaj Gibert Chabot, star 31 let, opravlja svojo službo samo 4 mesece v letu. Za ostalih 8 mesecev so mu predstojniki dovolili neplačan dopust, ker študira bogoslovje. • Resurrection Hospital v Chicagu iriia svoj lastni televizijski sistem. Prenosna kamera lahko snema prizore in dogajanja v bolničnici sami ki jih vidijo bolniki v svojih sobah, lahko pa se tudi priključijo programom, ki jih oddajajo redne televizijske postaje. ' " , Dr. Julija Payman: ZDRUŽENE EVROPSKE DRŽAVE IN NOVI SVET Malo čudno zveni, če moramo zapisati, da je bila žena, sv. Katarina Sijenska, ki je prva širila idejo o Združenih evropskih državah. Njeni spisi se danes vse ptcmalo upoštevajo, ker pač današnjemu svetu niso znani, vemo pa, da je imela več tajnikov kot kak minister, katerim je narekovala, kar ji je bilo navdahnjeno. To je bilo v 14. stoletju. Odtlej je pa zgodovina tekla, Evropa je prelivala svojo kri, lečila, celila in zacelila svoje rane; ostala pa je razdeljena na majhne države, katere prebivalci poprej niso i-meli nezavisnih dežel, zato v notranjosti novih držav niso živeli v miru: Hravati, Sribi, Slovaki, Čehi, Slovenci, Italijani, itd. itd. Septembra 1929. leta, ob priliki zasedanja Društva Narodov v Ženevi, sta se Stresemann in A. Briand, soborca izza časa LOCARNA še enkrat srečala, tedaj je Aristide Briand z vsem navdušenjem in strastnostjo pravega ljudskega tribuna govoril o Združenih evropskih državah. "Ta navdušujoči Briandov govor zasluži, da ga sprejmejo v šolske knjige vseh držav da bi se mladina ob nejm učila "je takrat rekel Stresemann in nato nadaljeval: "Briandove besede so pokazale čisto novo junaštvo vdanosti za velik ideal. Taka sila bi nikdar ne smela ugasniti." (Leonhard: Aristide Briand und seine deutsche Politik, 1951.). Briand je s pogodbo v LOCAR-NU (E. Nellen: Inhalt und juris-tische Bedeutung des Paktes von LOCARNO, Dissertation, Gottin-gen, 1927.) odprl pot k prijateljstvu med Francijo in Nemčijo ter pripravil dohod k Združeni Evropi. Uspeh katerega je Briand dosegel s tem prijateljskim sporazumum in takratnim sodelovanjem pri Društvu Narodov (pisateljica pozna to sodelovanje, ker je bila takrat v Ženevi), je obljubljalo tako veliko, da sta leta 1926. oba, Briand in S ticscruam«, Uobila Nv/uelOvO nagrado za mir. Škoda, da je Anglija takrat zavrnila načrt za Združeno Evropo, zato je ta zopet prelivala svo- jo kri, lečila, celila in zacelila svoje nfnc. Pred 15 leti so se pa sešli evropski federalisti na svojem kongresu v Montreauxu, kjer je bilo zbranih 15 .skupin iz 10 raznih držav, šteli so okrog 140 delegatov in približno 300 udeležencev, ki so bili vsi navzoči z vso svojo osebnostjo. Prvi referat je podal točno definicijo federativnega duha, ki da se more naroditi samo tam, kjer se odpovedo sistematičnemu duhu; in de se javlja v odnosu človeka do človeka, skupine do skupine, ne pa v vodstvu kake centrale, ki kaže samo v eno smer. Dr. Brigmanns, takratni predsednik izvršnega odbora "ZVEZE evropskih federalistov" je opominjal na nujnost evropske federacije ter povdarjal Marshallovo pobudo in naročal, da bi zagovorniki evropske nezavisnosti morali takoj začeti razgovore o Združeni Evropi. Nekateri so že takrat (1947.!) trdili, da se uresničuje že na mnogih točah; eden izmed njih, Duncan Sandys, Churchillov zet, je bil tako optimističen, da je celo trdil, da je bitka za Združeno Evropo že dobljena. (1947!), vendar je pa navzoče opominjal k trezni politiki. Predsednik pariškega občinskega sveta je zagovarjal Nemčijo in izjavil, da mora tudi ta biti vključena v Evropsko Zvezo. Zastopnika Holandske in Anglije sta pa naglašala, da v kolikor bi se v narodnih in mednarodnih odnošajih ne poživila krščanska načela, bi težko prišlo do Združene Evrope. Tu pa se je začutila neposredna bližina C A U X A (MRA), Kje smo pa danes, petnajst let po teh razgovorih in načrtih? Ko imamo Montan Union, Skupno evropsko tržišče, NATO, prijateljstvo Francije — Nemčije — Anglije, naj bi Briand v Zvezi svododnih narodov, ki naj bi slonela samo na pravičnosti, spoz- katerega je živel in se boril. To pa bodi tudi naš ideal. Briand bi ' pa tudi videl, da je beg iz Evrope ! spremenil svojo smer; migracija Študij okrožnice Mati in učiteljica v Srednji Ameriki Medameriško tajništvo ■ za katoliško akcijo pripravlja poseben. program, v katerem bo se* znatnilo laike Srednje Amerike s krščanskim socialnim naukom. Študij bo organiziran na podlagi Janezeve, socialne . okrožnice in je namenjen katoliškim laikom v Costa Rica, E1 Salvador- se vrši po Evropi in v Evropo. Tretji svet se organizira in postaja nevaren, človeštvu grozi lakota. Eden izmed najbolj vidnih in idealnih sotrudnikov za Združeno Evropo nam piše: "Delam silno veliko za Združeno Evropo in bi Vam rekel, da sem glede na bodoči razvoj nadvse optimističen. Mislim, da je najtežji del pota že za nami . . ." "Per aspera ad astra" smo se že desetletni učili. Važno pa je, da se tudi Novi svet za to zanima: Leta 1960. sta skoro hkrati izšli dve knjigi ki nam obe govorita o boju, s katerim je n. p. Nemčija dosegla, kar danes je. Prva teh knjig je izšla v Nevv Yorku, napisala pa sta jo dva Kanadčana, oba profesorje za politično vedo. Knjiga je tembolj vačna, ker vključuje ves boj vse do maja 1. 1960: The Shaping of Post-War Germany. (Oblikovanje povojne Nemčije.), izšla je na predvečer neuspele pariške kon ference. Druga knjiga je izšla v Haagu" Adenauer and the CDU" (Adenauer in Krščansko demokratska stranka.) Vsi naši moderni politiki bi se ob njej marši kaj naučili. Na zadnji konferenci Zapadno-Evropske Zveze je namestnik angleškega zunanjegs ministra Edward Heath izjavil, da se bliža čas, ko bo Velika Britanija ne samo članica Skupnega Evropskega tržišča, ampak, da je pripravljena, da sodeluje tudi na poli tinem in obrambnem polju. Povdarjal je, da je nujno, da se jim pridružijo tudi nevtralne države. Združena Evropa da bi morala vzdrževati zveze z vsem svetom. Britanske ustavne zveze, katere ima Združeno kraljestvo z Com-monvveatttiom m Icatere so same po sebi umljive, bi pa pomenile po mnenju Heatha velik prispevek tudi k skupnemu tržišču. (Nadaljevanje sledi) ju, Guatemali, N-icaragui in Panami. Predvsem bodo sikušali zajeti svobodne poklice, vsčuči-liščnike ter voditelje delavcev in podjetij. Vsaka država bo preučavala v splošnem okvir« tudi lastne narodne probleme. Namen akcije je na eni strani razširiti znanje katoliškega socialnega nauka, na drugi strani pa usposobiti in vzpodbuditi laike, da se bodo v večji meri udeleževali javnega življenja. J/G£t) m • Petinštirideset begunskih otrok, katerih družine žive v Italiji, so poslali za osem tednov na počitnice v Anglijo. Begunci so iz Jugoslavije, Grčije, Sirije in Tunizije in žive v begunskih središčih blizu Neaplja. Počitnice sta organizirali Vatikanska organizacija za pomoč in Britansko društvo za mednarodno pomoč otrokom. Otroci bodo preživeli počitnice pri poedinih družinah. • V 1. 1961 je imela Kanada enega svetnega duhovnika za vsakih 841 vernikov (536, če vštejemo redovnike) in ZDA enega za vsakih 1,211 vernikov (750, če vštejemo redovnike). Kljub temu precej zadovoljivemu položaju zaostaja število poklicov za naraščanjem prebivalstva v obeh državah. Evropa izkazuje nazadovanje števila duhovnikov: od 1. 1957 do 1962 je padlo število katoliških duhovnikov od 169.288 na 169.033, dočim je število vernikov v istem času naraslo za 11 milijonov. • V Peterboroughu, Ontario, zodo ustanovili 14. univerzo v Ontariju. Znana bo pod imenom TRENT University in bo začela poslovaji jeseni 1964. Dokončna poslopja bodo dograjena 1. 1966. Prva faza bo stala 5 in pol milijonov dolarjev, naslendji gradbeni program za prihodnjih 10 let je predviden, da bo stal kakih 30 milijonov dolarjev. Računajo, da bo imela univerza 1. 1985 kakih 3000 slušateljev. • Rasizem oživljen. Angleški ' biolog Sir Julian Huxley je povzročil dokaj razburjenja v Angliji s svojim predlogom, naj bi omejili človeško razmnoževanje zgolj na najboFiše primerke človeške rase. Možje bi se morali odpovedati pravici do očetovstva, žene bi bila umetno oplojene od semena izbrani mož. Nacisti so imeli podobne načrte Franf Braumann, Eln Mann bezvvingft die Not, Lehensroman Friedrich VVilhdm Raiffeisens, Verlag der Raiffeisendrackerei, Neuvvied airt Rhein, 1961, 3. izdaja. Tirolski pisatelj Franz Braumann podaja v tem romanu življenjsko sliko ustanovitelja rajfajznovk, hranilnic in posojilnic, ki so igrale važno vlogo tudi v slovenskem narodu in so danes v nekoliko spremenjeni obliki razširjene po skoraj celem svetu. Roman, ki se tudi prijetno bere, je dokaz, kaj je možno storiti tudi v skoraj brezupnih razmerah, če je volja in če je kdo zainstresiran na zaupanih mu ljudeh bolj kot na predpisih birokracije. Obenem se tudi zavemo nekoliko bolj živo, koliko pot v civilizatornem napredku smo prehodili v teh dobrih sto letih, dočim smo v drugih pogledih morda celo nazadovali. John F. Cronin, S.S., COMMUNISM: THREAT TO FREEDOM, Paulist Press 1962. Priročna knjižica o komunismu, ki jo se spisal pomožni ravnatelj socialnega odseka NCWC John Cronin, je dobrodošel dodatek sedaj že precej obsežne literature o komunizmu, v angleščini ki bo služil za orientacijo številnim bralcem, ki iz enega ali drugega rasloga ne utegnejo brati obsežnejših del. Za tiste, ki se žele poučiti natančneje o komunizmu, je pridejan seznam nekaj važnejših del o komunizmu, med njimi tudi Djilasova The New Class. Knjižica je bila toliko bolj potrebna, ker so nekatere skupine v ZDA začele izkoriščati borbo proti komunizmu kot oviro potrebnega družbenega napredka v smeri počlovečenja družbenih in gospodarskih odnosov. Kljdb napadom, ki jih je bil Cronin deležen tudi od katoličanov (n. pr. članek v reviji The Priest), knjižici ni kaj očitati. Zdi se mi, da je več nesporazumov povzročila publicistika ob izdaji knjižice kot pa knjižica sama. človek ima vtis, da nekateri knjižice sploh brali niso. Glavna teza knjižice je: komunizem je ideologija, ki ni v skladu s krščanstvom. Proti komunzi-mu se je treba boriti prvenstveno kot proti ideologiji, na drugem mestu z odpravo krivic in napak, ki jih je še dovolj v našem sestavu, za dejansko borbo proti komunistični organizaciji v državi in na mednarodnem področju pa so predvsem odgovorne za to ustanovjlene ustanove. Poedinemu državljanu svetuje Cronin kot program: "Posveti vso svojo moč in ener- izdelane za Nemčijo, če bi zrna-gail. Zanimivo je, da se rasistične ideje tako rade porajajo v Angliji. Nemški rasisti so imeti tudi za .svojega učitelja Angleža Chamberlaina. • Nemški vseučiliški profesorji iz Nemčije, Avstrije in Švice so ustanovili društvo sv. Pavla, ki sprejema za člane pripadnike vseh ver. Namen društva je vskladili vero z dognanji sodobnih znanosti. Za prvega predsednika je bil izvoljen dr. Paul Martini, profesor zdravilstva na vseučilišču v Bonnu. • Sveta Stollca je odredila, da mora ustanoviti vsak narod posebno komisijo za latinščino, ki bo poskrbela, da se bo nedavni odlok Serkve glede latinščine in grščine tudi izvajal. Duhovnik latinskega obreda se bodo mo- rali učiti latinščine 7 let — 6 ur tedensko prvh pet let in 5 ur tedensko zadnji dve leti. V mnogih deželah bodo morali posvetiti več časa kot doslej poučevanju latinščine v bogoslovjih, ker nudijo srednje šole zelo omejen pouk latinščine. Bogoslovci bodo morali porabljati predvsem spise cerkvenih očetov. • V Argentini, v Buenos Airesu so zborovali zastopniki katoliških organizacij sveta. Obravnavali so sodobna vprašanja, na katera mora najti Cerkev odgovor v današnjem času. Za vodilo je služila okročnica Mati in učiteljica. Predmet razgovorov so bila vprašanje, 'ki zadevajo delavce, kmete, mednarodne odnose, laini apostolat in šolanje mladine za vodstvo. gijo v soglasju z drugimi Ame-rikanci za gradnjo narodne edinosti in moralne moči. živi svojo vero in jo napravi življenjsko silo v svoji občini. Kadar imaš opravka z nravnim zlont. se koncentriraj manj na ovajanje in bolj na vodstvo ter zgled. Bodi neoporečen v svojem delu. Tvoja družina naj se odlikuje v kvaliteti ljubezni in discipline, ki jo kažeš kot oče ali mati. Sodeluj s sosedi, da dvignete nravni nivo v lastni občini. Delaj za pravičnost in soglasje med pripadniki raznih ras. Doprinesi svoj delež, da bomo boljši in močnejši narod...." Cronin pravilno pove—in vtis imam, da je prav tukaj zadel na občutljivo mesto svojih kritikov — da so mnogi glasni protikomunisti, toda ne zato, ker je komunizem napačen, marveč ker se boje, da bi izgubili svoje neupravičene privilegije v sedanji družbi, "če postaja naša kultura, na primer, bolj in bolj materialistična, sekularistična in počut-na, je možno, da imamo zdrave osebne in politične razloge za odpor proti komunizmu, toda ta borba je za nas same, ne pa za Boga.... Mnogi katoličani, ki jih komunistični problem zelo vznemirja, so očitno mnogo1 manj navdušeni, da bi izpolnili papeški program za mir, ali izjavo škofov glede razlikovanja med rasami in krščansko vestjo, ali nauke okrožnice "Krščanstvo in družbeni napredek" (Mater et Magistra). In vendar vsi ti dokumenti kličejo po nravni obnovi, ki nas bo resnično usposobila za vodstvo sveta in za zmago v boju za človeške duhove". (n.n.m. 67) Nehote se mi vsiljuje primera med usodo te knjižice in Pijevo okrožnico o brezbožnem komunizmu. Nekateri so nekoliko zamerili Piju XI, zakaj je moral dodati "brezbožnemu" komunizmu in večina je povdarjala prvi del okrožnice, ki vsebuje odsodbo komunizma, toda prezrla prav tako bistveni drugi del, ki našteva dolžnosti katoličanov na družbenem 'področju: "Najbolj pereča potreba sodobnosti je torej energična in času primerna izraba pripomoČKOV, ki "bodo uspešno odvrnili katastrofo, ki postaja vsak dan bolj grozeča". (Di-vini Redemptoris 39). dreš. GRADrVO 'mm ZA ZGODOVINO NJEGOVA ZADNJA POT . . . če tega ne bi bilo, bi gen. Rupnlk zaradi razočaranja nad lastnimi rojaki ne Izgubil volje do življenja in se tne bi, da tako rečemo, skoraj prostovoljno vrnil v Jugoslavijo. —Fr. Krištof Ko sem decembra 1. 1945 še živel na avstrijsko—italijanski meji, me je nekoč obiskal nek znanec in mi prinesel zadnje vesti iz taborišča SERVIGLIA-NO. Niso bile ravno razveseljive; najbolj me je pa presunila vest, tla je taboriščna uprava v SER-VIGLIANU gen. RUPNIKU prepovedala vstop v taborišče. Taboriščniki so pravili, kako revno oblečen je bil in ker ni imel cigaret, si je moral zavijati tobak v časopisni papir. Na zadnjem občnem zboru BOJEVNIKOV v Buenos Airesu sem o tem govoril in trdil, da so bili tisti, ki niso hoteli pomagati gen. Rupniku, krivi njegove smrti. Tedaj se je hitro oglasil g. Urbančič in rekel, da je netočno, da bi kedaj taboriščna uprava gen. Rupniku prepovedala vstop v taborišče. G. Urbančič, da je tedaj pripadel taboriščni policiji in ta da je dobila nalog, da gen. Rupnika, če bi se pojavil, pozdravi in pripelje v taboriščno pisarno. Gen. Rupnik pa da sploh ni prišel do taborišča, ker so ga pred taboriščem nekateri njegovi znanci prestregli in odpeljali. G. Urbančiču nočem odreči subjektivne dobre vere, toda verjeti mu ne morem. G. Urbančič trdi, da Rupnik sploh ni prišel v taborišče. Dejstvo, da je bil gen. Rupnik v taborišču pa mi je potrdilo mnogo prič, n. pr. g. Arnšek, ki je gen. Rupnika v imenu barake pozdravil, če je torej g. Urbančič o eni tako važni okolnosti v zmoti, kako mu. pa morem potem verjeti, če trdi, da gen. Rupnik ne bi imel nobenih težkoč pri vstopu v taborišče. Zato sem počasi naprej poizvedoval in moje poizvedbe so dale do sedaj sledeči pretresljivi rezultat: Med emigracijo je splošno znano, da je gen. Rupniku bil sprejem v taborišče odklonjen. Ta zadeva, da je sivolasega moža tako potrla, da je postal apatičen, da ni hotel bežati niti takrat, ko so mu Angleži javili, da ga nameravajo po dveh urah aretirati. 2.) Gen. Rupnik je bežal v emigracijo s svojo družino. Toda družina ni živela na enem samem kraju. Nekaj jih je živelo v Avstriji, drugi v Italiji, vsi pa skoraj brez vsakih gmotnih sredstev, navezani na to, kar so v taboriščih prejemali. V jeseni 1. 1945 so Angleži gen. Rupnika odpeljali v Italijo — mogoče, da mu na ta način omogočijo pot čez morje. Toda gen. Rupnik se je znašel v Italiji, v taborišču FERMO sam, brez družine, brez ožjih sodelavcev, brez nekdanjih prijateljev, brez denarja, sredi Hrvatov, ki so imeli mnogo oseb, ki so bile v enekih težavah kakor Rupnik, in za katere so morali skrbeti. Edina možnost, da bi se mogel gen. Rupnik rešiti, je predstavljalo taborišče SER-VIGLIANO. Tam so bili sami SLOVENCI in če bi ti kaj preskrbeli, se Rupnik ne bi nikdar vrnil v Jugoslavijo. Ugotovil sem, da je gen. Rupnik res poskušal priai v taborišče SERVIGLIANO, toda ko je nekega jutra prišel tja, mu je bil vstop zabranjen. Ob tej priliki je gen. Rupnik prišel zadaj ▼ taborišče in tam govoril med drugim z: gg. duh. svetnikoma g. škuljem in Mrku-nom, ppk. Palčičem in okr. gla- varjem Maršičem. Edina, danes še živa priča tega razgovora g. MARŠIČ popisuje ta dogodek, kakor to je razvidno iz fotografskega .posnetka na drugem mestu. 3.) Kmalu potem, ko je bil gen. Rupniku prepovedan vstop v taborišče, se je vrnil v FERMO in bil nekaj dni potem od Angležev aretiran in odpeljan v specijalni "lager" za nemške vojne ujetnike. V tem logoru je bil gen. Rupnik najstrožje zastražen. Imel je šotor sam zase, obdan z žico. Vsak beg je bil izključen. Samo ponoči je dobival dve od-deji, sicer je moral sedeti na goli zemlji. Imel je zelo slabo hrano, edino tolažbo mu je dajal katoliški vojni kurat. V tej dobi je uspelo gen. Rupniku poslati ven samo dva, s svinčnikom spisana listka, med drugim njegov testament, pisan na papirju, kjer so bili zaviti keksi. Ker je bil gen. Rupnik odrezan od sveta, ni vedel za naslov svoje družine, in je ta dobila testament šele tik pred njegovo smrtjo. Od tistega časa, ko je bil gen. Rupnik aretiran, pa vse do njegove izročitve je družina zaman poizvedovala pri raznih angleških edinicah za njegov naslov. Končno je snaha gen. Rupnika zaprosila v Rimu avdijencu pri g. ministru dr. Mihi Kreku. Ni ji bilo ugodeno, češ da g. minister nima časa. Resnici na ljubo moram povdariti, da tedaj intervencija g. ministra Dr. Kreka najbrž ne bi več mogla rešiti gen. Rupnika, ker je bila njegova izročitev že sklenjena stvar. Pač pa bi se mogoče moglo ugotoviti, kje se nahaja, mogoče bi ga družina še enkrat mogla obiskati in slednjič ni ravno posrečeno težko užaloščenim sorodnikom odreči par prisrčnih besedi v tolažbo. CLEVELAND, 2. V. 1962 VELECENJENI GOSPOD LOH! Na Vaše cenjeno pisano z dne 2. 11. 1962. Vam radevolje odgovarjam resnici na ljubo, v zaščito časti pokojnega generala Leo Rupnika ter za zgodovino in razumevanje, sedanjim in bodočim Slovencem. Predno Vam morem odgovoriti na stavljena mi vprašanja, hočem poseči nekoliko v predzgodovino te stvari. Ko smo se selili iz Moniga v Servigliano, je vodil "kolono z begunci" tedanji, pravilno izvoljeni predsednik taboriščnega odbora duhovni svetnik Karal škul — vse do končne postaje Ferma. Med vožnjo pa je organizirala skupina Dr. Žitko-Orehar napad na pravilno izvoljen taboriščni odbor in v Fermi hitela do angleškega povelnilka in se kot legitimni zastopniki in vodje kolone javili, še predno je mogel duh. svetnik Kari Škul z ostalimi člani odbora doseči angleškega predstavnika. Da se izognemo škandalu in sramoti o postopanju tega "usurpiranega odbora", smo opustili vsako intervencijo. V našem taboriščnem odbora so bih sledeči člani: predsednik Kari škul, člani duih. svetnik Anton Mrkun, ing. Jože Padar in podpisani Frarrjo Maršič, bivši okrajni glavar. Iz Ferma smo odšli še isto noč na kamionih v Servigliano. Po nekaj tednih bivanja v Servigliano, smo odšli na obisk znancev in prijateljev v Formo. Tu smo se srečali z generalom Rupnikom ter razgovarjali in ga pri tej priliki povabili, naj zaprosi za sprejem v taborišče Servigliano, kjer smo sami Slovenci in je kraj lep, zdrav in ima prijetno okolico ter zdravo 'klimo. Tožil nam je, da je tako osamljen in zapuščen, ker ima okrog sebe same Hrvate, a mlade pa vrlo dobre mladiče, ki mu gredo sicer v vsakem oziru na roko, a bi se med Slovenci vse drugače počutil. Pri tej priliki smo ga povabili, naj pride v naše taborišče, kar je bilo zanj očividno zelo razveseljivo. Obljubil nam je, da bo to takoj storil. Pred slovesom, se je ponovno zahvalil za obisk in 4.) Rupnikov sin polk. Vuk je zasledoval in dal zasledovati podrobno radijski prenos procesa proti svojemu očetu v Ljubljani. Tam je gen. Rupnik javno izjavil, da so ga KAKOR PSA IZGNALI IZ TABORIŠČA. Težko je misliti, da človek 'ki stoji 24 ur pred smrtjo, govori neresnico. 5.) Značilno za krog ljudi, ki so tedaj podpirali taboriščni odbor v Serviglianu, je še okolnost, da so še 1. 1950 odklonili oznanilo maše za gen. Rupnika v "Svobodni Sloveniji", ki izhaja v Buenos Airesu. Tedaj so rekli g. P. Klobovsu, da o Rupniku ni mogoče pisati. Po vsem tem, kar sem povedal, mislim, da povsem jasno izhaja, da vodstvo slovenske emigracije ni pravi čas poskrbelo, da se gen. Rupnik spravi na varno; taboriščno vodstvo v Serviglianu in njegovo politično okolje pa jo gen. Rupnika INTENCIJONAL. NO (naklepno) prepustila njegovi usodi. Taboriščni odbor v SERVIGLIANU, bo mogoče šele danes prišel do spoznanja (z izjemo Dr. Žitka), da HONOR EST ONUS. Zato prosim in pozivam one, ki se čutijo prizadeti, pa mogoče niso krivi, da prekinejo svoj PRUDENS SI-LENTIUM in spregovorijo, že zato, da nekoč pred zgodovino ne bodo umazani. LOH. posebno še za povabilo v Servigliano. Rekel nam je, da nas v kratkem obišče. Dober teden nato nam sporoči, da pride v kratkem na obisk. Pri vhodu v taborišče mu je straža vstop zabranila. Obšel je taborišče, kjer dobi nekega mladeniča, ki ga pošlje k žandarmeri-jskemu podpolkovniku Stanko Palčiču, da ga čaka zunaj obzidja general Rupnik. Stanko Palčič pripelje generala od zadaj taborišča v našo barako, kamor sta prišla še duhovni svetnik Karol škul in duhovni svetnik Anton Mrtkun. V taborišče je bila že par dni pred prihodom generala Rupnika, izdana parola, da se ta dan držijo domobranci večinoma v barakah, naj se ne kažejo zunaj in naj generala Rupnika ne pozdravljajo. Razgovori so nanesli na Slovensko vojsko, o .kateri se je general najlepše izražal in ni nobene edinice podcenjeval, ampak povdarjal hrabrost, vstrajnost in požrtvovalnost posameznih edinic, njihovo odločnost ter ljubezen do vere in domovine. Njemu so bile vse edinice enako ljube, kar je večkrat izrečno povdarjal. Pri tej priliki je omenil general, da piše "svoje spomine". Gospod župnik Mrkun takoj .ponudi zanje 1000 lir. Odšteje mu takoj 500 lir — ostanek 500 lir pa mu plača, ko sprejme celotne spomine. Med tem zve taboriščna Mrs. Heymen za prihod generala v taborišče in vidi, kako reven ja bil, ga bogata oskrbi z perilom, sveaterjem ter novimi čevlji. Vstop v taborišče mu je straža zabranila — to je povedal v naši baraki z izrazom razočaranja in ogorčenja, ko je bila njegova srčna želja, da pride med Slovence. Iz Servigliana so dnevno odhajali za Argentino ponoči tisti, ki so bili kakorkoli osumljeni in označeni, kot izraziti protikomunisti in zločinci, samo, 0a so se umaknili ©sebni nevarnosti. Isto bi se lahko zgodilo z generalom Rupnikom, če bi bil sprejet v taborišče Servigliano. Na stavljena mi vprašanja odgovarjam, resnici na ljubo in po svoji vesti in časti ter dolžnosti, kar sem pripravljen tudi z prisego potrditi, kot sledi: 1) Ali je general Leo Rupnik Naprosil za sprejem v taborišče Servigliano in ali mu je bil sprejem odklonjen? Po izjavi generala Leo Rupnika je on zaprosil za sprejem v taborišče Servigliano a je bil odklonjen; to je izjavil v naši baraki. 2) Ali se je general Rupnik zavedal, da je v stiski za svojo osebno varnos.t in ali je bil tudi v finančnih težkočah? General Rupnik se je prav dobro zavedal, da je bil v stiski za svojo osebno varnost in je bil tudi po njegovi lastni izjavi v finančni stiski. Da bi bil general Rupnik pošiljal "Plave" v internacijo ni nikdar tega omenil, ker je vedno govoril le o junaštvu in zvestobi vseh edinic "slovenske vojske". To v odgovor in pojasnilo na Vaše pismo in staivljena nri vprašanja. Fran jo F. Maršič Fran jo F. Maršič 692—E—160 St. bivši okrajni glavar Cleveland 10, Ohio, U.S.A, za ljubljansko okolico v Ljubljani MMboJlovenc/ jft Vsem udeležencem *nar.-pol. seminarja", ki bo koncem avgusta na "Planina Ranch", sporočamo, če jim pot na "Planina Ranch" ni poznana, naj se drže naslednje poti: Poiščite cesto "401" v Torontu ter po njej na cesto "400", M pelje na sever. Vozite se mimo večjih krajev, kot so Barrie, Orillia, Gravenhurst in Bracebridge. Severno od Bracebridge-a zavijete na desno proti vzhodu na cesto 118. Po nekaj miljah postane cesta prijetno vijugasta ob obali jezera. Ob koncu jezera zavije gramozna cesta na levo. Pazite na tem križišču na puščico z napisom "Planina ranch". Puščice so bele parve, napisi pa zelene. Sledite tem puščicam, ki vas brez težav pripeljejo skozi zelen gozd na "Planina Ranch"! In, — nasvidenje tam! VSEM SLOVENCEM lisi SLOVENKAM SE PRIPOROČA RESTAVRACIJA Toronlo • 14. julija so se Slovenci in Slovenke iz Toronta in okolice ter tudi iz drugih krajev, zbrali na povabilo na "Zborovanje Slovencev". Pohiteli so na Slovensko letovišče severozapadno iz mesta, kjer so vsi ljubitelji proste narave, sonca, zraka in vode prišli na svoj račun. Slovenski "drobiž" se je podil za žogami, brodil po vodi otroškega bazena, ali kako drugače nagajal mamicam. Odrasli pa so se v prijetni družbi in razgovoru razvedrili. "Zborovanje Slovencev" so pozdravili zastopniki najrazličnejših organizacij. V imenu Slovenske Narodne Zveze je pozdravil zborovalce g. Ludvik Jamnik. Udeležba je bila velika in zadovoljiva in vsi udeleženci so bili z uspehom pravgotovo zadovoljni. • Poletna vročina je nekoliko zaustavila kulturno delovanje v slovenskem občestvu sliši pa se o načrtih za jesen. Prav gotovo bomo deležni zopet prijetnih presenečenj. • Slovence hi Slovenke iz Toronta in drugih predelov On-taria ki se za vso stvarresno zanimajo prosimo, da nam čimprej pošljejo prijavnice za že objavljene študijske dneve koncem avgusta na "Planina Ranch". Prijavnice pošljite na: 646 Euclid Ave. ("S.D."). ANTIGONISH • Sestro Marijo Goretti, ki je v redu sv, Marte in je zaposlena v kuhinji na univerzi, je obiskal brat Mirko iz Toronta. Na žalost je bilo vreme tako slabo, da ni mogel okusiti oceana. HOUSE • Dolgotrajno deževje in hlad so močno škodili tujski industriji v Novi Scotiji. Posebno razočarani so bili v Antigonishu, kjer prirejajo že skoraj 100 let t. zv. Highland Games—tekme v športu in škotskih plesih in glasbi. Neprestani dež je povzročil težave pri izvajanju programa. Velika parada 14. julija pa je sploh odpadla. Evharistični kongres, ki bi moral biti 15. julija, so tudi v zadnjem hipu preložili na 22. julija. • Kratkega tečaja v Coadjr International Institutu se udeležuje okrog 40 študentov, večinoma duhovnikov in oseb, ki že delujejo na odgovornih mestih in hočejo spopolniti svoje znanje in tehniko. Velik del prav za prav porablja v ta namen svoj letni dopust. • Univerza je izdala junija pivo številko majhnega lističa. The Book and Torch, ki ga izdaja oddelek za odnose z javnostjo. List prinaša tudi poročilo in nekaj izvlečkov iz predavanja dr. Rudolfa Cuješa, 'ki ga je imel v začetku maja za študente o odgovornosti katoliškega akademika za družbeno blaginjo. • Zadnji govor na Social Life Conferemce za vshodne province Kanade bo imel profesor R. Cu-ješ. Govoril bo o družbenem napredku in obči blaginji. Konferenca bo koncem avgusta. (pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto AMERICAN EXPRESS CARDS Honored Cleveland • Slovesna otvoritev Slovenske pristave. V nedeljo 1. julija popoldan je odbor Slovenske pristave slovesno izročil zemljišče pristave v službo namenom izraženim v Naslov: V vseh pravnih zadevah se - amabO*I^ lahko z zaupanjem obrnete na ANTONV AMBROŽIC novega slovenskega odvetnika BarnstJ, ggjg* ln notarja. Telefon: LE. 1-0715 pravilih. V teku enega leta je odbor s pomočjo lepega števila udov, ki so pomagali s prostovoljnim delom, izvršil število potrebnih izboljšav in naprav, kot na primer napeljava elektrike, vodna črpalka, razširitev dovozne poti, izravnanje prostora za parkanje, stranišča, mize in klopi, zgradba za shrambo, kuhinjo in točilnico, oder za plesišče in nastope in še mnogo drugih štvari. Tako je pristava sedaj že pripravljena za piknike in prireditve velikega obsega. Odbor seveda s tem še ni zadovoljen in ima še velike načrte. V okviru slovesnosti je msgr. Matija škerbec, duhovni vodja, blagoslovil novo zgradbo. Krajšemu programu je sledila prosta zabava. Slovesnosti se je udeležilo veliko število udov in prijateljev Slovenske pristave. • Telovadne tekme in nastop. V soboto 7. julija so se vršile na Slovenski pristavi telovadne tekme Slovenskih telovadnih zvez iz Cleveladna in Toronta. Tekme so se vršili na telova-dišču, ki ga je na pristavi pripravila clevelanska zveza. Tekmovalo je 85 telovadcev. 72 iz Clevelanda, 13 iz Toronta. Tekmovali so v telovadnem tro-boju in peteroboju, in sicer možki in ženski naraščaj ter mladci in mladenke, člani in članice. Zmagovalci so bili: Pe- Luxoi Radio Hi-Fi TV Electronics Co. 624 Bloor St. W., Toronto, LE. 1-3085 Zast. PHILIPS MAGNETOFONI T-V. SPREJEMNIKI RADIO APARATI PHIL SHAVE elekt. brivski aparati in vsakovrstne hišne električne potrebščine. GRAMOFONI IN PLOŠČE IZ STARE DOMOVINE Si lahko nabavite pod zelo ugodnimi pogoji, na odplačilo, proti garanciji, in strokovno popravljanje. Postrežemo vas v domačen jeziku. PHILIPS -- PHILIPS » PHILIPS PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA VAM NUDI višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti. Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746 CARL VIPAVEC obrnite se z zaupanje® v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: |N NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 pATAp i Prenočišče, hrana, ogled __ .,„ „,.,Rima itd, vse te skrbi bodo POTUJETE v RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili na: Hotel - Penzion BLED Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 - Roma Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte! ter Germek (Toronto), Miha Rihtar (Cleveland), Franci To-minc (Cleveland), Franc Gabrov-šdk (Cleveland), Kati Kolarič (Cleveland), Cheryl Ciancibelli (Cleveland) in Lojzka Lončar (Cleveland). V nedeljo popoldan pa se je pravtako na telovadi- .j •-, t, javljati članke: GRADIVO K s+t 'cur pe, 6-cZfjc VETRINJU. Od neštetih strani so me že vprašali kedaj in kako bomo na to pisanje reagirali kar je dokaz koliko ogorčenja so ti članki povzročili celo pri rezerviranih osebah, daleč proč od vsake politike. Vrsta člankov, ki jih piše dr. Bajlec, ni končana. Zato bo končno sodbo možno izreči šele takrat, ko bo vse objavljeno. Toda že danes moremo ugotoviti sledeče: 1.) Izhodišče dr. Bajlečevega gledanja na dogodke druge svetovne vojne v Sloveniji je tako diametralno nasprotno z našim gledanjem, da bo vsaka replika skoraj nemogoča. Zdi se nam da gleda dr. Bajlec na vojne dogodke v Sloveniji iz PERSPEKTIVE LETA 1941 in se še 1 1945 ni mogel znajti v Ljubljani ker ni doživel in še danes ni dou- s- /y . /) .. , ,)/} . y- « • • >0 /■ - Imel in razumel revolucijonar- a^e. v ^A-t 1Cga značaja borbe K.P. za ob- last, za kar je PARTIJA osredotočila najjačje sile v prestolnici Ljubljani in najbižji okolici Za dr. Bajleca je pravi vzrok naše NOTRANJE nesreče sovražnikova okupacija. Za nas' pa je pravi vzrok naše NOTRANJE nesreče komunistično revolucija. Okupacija je pa huda ZUNANJA nesreča, ki je komunistično revolucijo omogočila in sprožila. Še več: Komunistična revolucija se je z vsemi silami trudila, da izzove pri okupatorju RE-PRESALIJE in je tako še refleksivno povečala našo zunanjo nesrečo. Posledice okupacije so bile največ prehodnjega značaja, posledice politične, kulturne in gospodarske revolucije pa trajnega značaja. 2.) Dosledno svojemu napačnemu gledanju dr. Bajlec trdovratno skuša prati naš odnos do Nemcev z odkritji o "uporih in revolucijah" proti okupatorju — ob koncu vojne 1. 1945. Povdai- T. Vsem Slovencem in Slovenkam se priporoča J0E DERMASTJA MESAR IN IZDELOVALEC KLOBAS Pristne krajnske klobase, kislo zelje in druge delikatese stalno na zalogi 194 Augusta Ave., Toronto, Ontario Telefon: EM. 8—0830 ščnem prostoru pristave vršil telovadni nastop. Dež je sicer prekinil nastop, ni ga pa preprečil. Nastopajoče in gledalce je lepo nagovoč g. Raymond Hobart, duhovni vodja STZ (Cleveland) in kaplan pri sv. Vidu. Nastop je obsegal proste vaje in vaje na orodju. V vajah na orodju so se predvsem odlikovali Grmak, Celar in Arhar iz Toronta, Franc in Milan Rihtar, Gab-rovšek iz Clevelanda in Tomo Kalan gost iz New Yorka. Nastopa in zabave se je udeležila velika množica. Na prireditev je prišel tudi g. John Kovacic, bivši mestni svetovalec, sedaj predstojnik zveznega carinskega urada v Clevelandu in g. John J. Carney, predstojnik okrajnega davčnega urada. • Teden zasužnjenih narodov. V petek zvečer ob osmih 20. julija je v dvorani St. John's Collegea govoril kongresnik Mi-chael Feighan v okviru tedna zasužnjenih narodov. Kongresnik Michael Feighan je velik prijatelj in zagovornik zasužnjen nih narodov in je eden od avtorjev spomenice v kongresu, ki je spočela idejo tedna zasužnjenih narodov. ■ t*.,*. jamo, da nimam niti najmanj namena zmanjšati ugleda in civilne hrabrosti določenih osebnosti, 'ki so sodelovale ali podpirale 3. majsko vlado. Moj namen je le, postaviti.vse na pravo mesto in o tej stvari bom pirhodnjič bolj podrobno pisal. Za danes pa toliko: Vsak otrok je že 1. 1944 vedel, da je Nemčija poražena. Zato se 1. 1944 v ZALEDJU v naših pakrajnah ni nihče več resno boril proti Nemcem, posebno komunisti ne. Po sporazumu, ki se je sklenil koncem junija 1944 med vrhovnim komandantom Trsta general Globočnikom in komunisti in ki je bil nabit 7.7 19/14 na vseh postajah železnice Postojna-Trst, so Nemci prepustili varstvo vseh cest pratiza-nom, zase pa obdržali samo varstvo železnic. S tem so dejansko vso pokrajino prepustili komunistom. Čeprav je bil ta sporazum za radi protesta in demi-sije gen. Rupnika preklican, je Nemcem po poletju 1. 1944 šlo le za tem, da si zagotove prometne zveze. Zato komunistov v notranjosti sploh niso več napadali. Čeprav komunisti še niso dosegli oficijelnega premirja, so jih vendar Nemci s tem sporazumom de facto priznali kot vojskujočo se armado po medna rodnem pravu. Edini, ki so se na terenu še borili proti komunistom, so bili DOMOBRANCI in oni ilegalni oddelki, s katerimi so domobranci delili vojno opremo. Borba proti nacizmu in fašizmu je bila končana, borba proti komunizmu se je pa z nezmanjšano silo nadaljevala in se še danes nadaljuje po vsem svetu. Značilnost one dobe (1, 1942J 45) je bila ta, da se takrat niti L.S.A., niti Anglija niti Francija niso borile proti komunizmu. Pač pa so se borili proti komunizmu vsi po Nemcih podjarm-ijeni narodi vzhodne Evrope. Značilno za to dobo je tudi to, da so zapadni zavezniki po pogodbah v TEHERANU, JALTI in POTSDAMU vso vzhodno Ev- ropo prepustili komunistom. Za dr. Bajleca je bilo jedro prizadevanja N.O., da pred svetom pokaže slov. narodno vojsko BREZ domobrancev, BREZ Rupnika in BREZ domobranske prisege — pri tem pa nič ne upošteva, da so Mihajlovič in njegovi vojaki brez Nemcev, brez prisege Hitlerju in brez Nedica šli isto pot kakor Rup-nik in jim tudi vsa njohova borba proti Nemcem ni nič pomagala. Za komuniste prijateljska pogodba med Nemčijo in Rusijo iz 1. 1940 nikdar ni predstavljala nikakega problema. Tudi po 1. 1941 so Rusi obdržali tiste pol-ske pokrajine, ki so jih v smislu te pogodbe zasedli, in 1. 1944 je to zasedbo oficijelno priznal sam CHURCHILL. Komunisti so pač znali prekoračiti tisti most, preko katerega dr. Bajlec nikdar ne bo prišel. 3.) Dejstva ki jih navaja v svojih spisih dr. Bajlec, vsebujejo toliko potvorb zgodovinskih dejstev, klevet, žalitev in groženj, da je moralna škoda, ki jih bo s tem utrpela naša emigracija kot CELOTA, neprecenljiva in tudi z eventuelnimi popravki in dodatki nepopravljiva. Prepričan sem, da je za to škodo odgovoren ne toliko dr. Bajlec sam, kakor ono okolje, ki mu dr. Bajlec pripada. 4.) Ne preostane drugega, kakor da oklevetani in zasramo-vani pripadniki raznih skupin in posamezniki skušajo obrazložiti in pojasniti, kar se jim zdi ZGODOVINSKO važno in potrebno. Predvsem naj se gleda na to, da bo bodoč rod dobil iz naših rok pravo, nepopačeno sliko KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE in odpora slovenskega naroda proti tej tiraniji, ne pa ZGOLJ zgodovino notranjih, organizacijskih težkoč in sporov, ki so mnogokrat za spložni zgodovinski pregled nepotrebni in nevažni. 5.) Prosim vse posameznike, • Dve katoliški nadškofi j i v ZDA sta odredili, da morajo jeseni katoliške šole sprejemati učence brez ozira na to, kateri rasi pripadajo. Prva je bila nad-Ikofija New Orleans, druga pa Atlanta. • Amerikanci začenjajo dajati prednost stanovanjskim blokom. Dočim so 'stanovanjski bloki 1. 1955 predstavljali komaj 8% vseh stanovanjskih poslopij (izključno farme), cenijo, da se bo odstotek povečal letos na 28%. Pojavljajo se že tudi v. Evropi znane oblike kondomini-ja, po katerem lahko podine družine postanejo lastniki svojega stanovanja ter predstavljajo družbo za stvari, ki jih lastujejo in upravljajo skupno (zemljišče, streha, itd.) • Evropsko gospodarstvo stoji pred vprašanjem inflacije, ki jo grozi povzročiti zaporedni dvig mezd in cen. Dosedanji uspehi v poedinih deželah, izraženi v odstotkih od 1. 1958 pa do sedaj, kažejo naslednjo sliko: V Zapadni Nemčiji so mezde narasle 34%, življenjski stroški 8%; v Angliji mezde 17%, življenski stroški 8%; v. Franciji mezde 34%, življenjski stroški 21%. v Italiji mezde 18%, življenjski stroški 9%, na Švedskem mezde 31%, življenjski stroški 14%. • V Vzhodni Nemčiji je časo pis Neues Detuschland prinesel uradni poziv, naj ljudje rede kokoši in prašiče, če hočejo imeti več mesa. Eden beguncev Rdeče Kitajske je povedal, da že tri leta ni okusil riža. Komunizem ne more niti toliko organizirati gospodarstva, da bi preskr-bel prebivalstvo z minimalnimi življenjskimi potrebščinami, kjer koli si prilasti oblast. • Zaradi ponovnih eksplozij letal v zraku—zadnja 22. maja je zahtevala 45 žrtev—je predlagala Družba letalskih pikotov, naj uporabljajo radioaktivni material v vseh eksplozivnih snoveh, da bo mogoče bombe odkriti s posebnimi aparati, ki zaznavajo izžarevanje (Geiger counter). skupine in društva, da v svojih replikah pokažejo svojo srčno kulturo, vredno protikomunistič-nih borcev. Prepričan sem, da naš bodo ljudje kljub temu rar zumeli in upoštevali. Franc Breg. Cleveland • Pikniki V nedeljo 15. julija je bil na Slovenski pristavi doslej najlepše obiskan piknik, ki ga je priredila slovenska radijska oddaja na narodnostni postaji WXEN FM, pri kateri sodelujejo in jo vodijo gospodje Milan Pavlov-čič, rado Menart in Pavle Borštnik. Udeležance so razveselili tudi s krajšim plesnim in glasbenim nastopom pri katerem je sodeloval tudi znani slovenski orgličar Andrej Blumauer. V nedeljo 22. julija je priredila na farmi sv, Jožefa svoj letni piknik slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v Colimvoodu. V nedeljo 29. julija popoldan pa nam je pripravile štajerski klub iz Clevelanda prijeten štajerski piknik na Slovenski pristavi. • Zlata maša msgr. Matije Skerbca. V nedeljo 15. julija, ravno na dan svoje prve maše, je v cerkvi sv. Vida v Celevelandu ob desetih dopoldan daroval svojo zlato mašo msgr. Matija Sker-bec. Slovesno mašo je opravil ob asistenci č. g. župnika Matije Jagra od Marije Vnebovzete, ki je bil diakon in č. g. Francis Baraga, župnika od sv. Lovrenca, ki je bil subdiakon. Zlato-mašniku je pridigal č.g. Jože Cvelbar, kaplan v Mekeesrock pri Pittsburghu. V lepi in globoki pridigi je orisal poslanstvo duhovnika in življensko pot in delo zlatomašnika. Pri slovesni maši je pel cerkveni pevski zbor "Lira" pod vodstvom pevovodje in organista g. Martina Košnika. Zlatomašnika so počastili s svojo udeležbo pri zlati maši msgr. Louis Baznik, župnik pri sv. Vidu, msgr. Joseph J. Mullen, prono-tar clevelandske škofije, p. And-rfcw Svete, frančiškanski komisar v Lemontu, p. Benedict Hoge, bivši komisar v Lemontu, č. g. Ludwig J. Virant, župnik v Po-ninsula, Ohio, č. g. Ignacij Berg-lez, hišni duhovnik v Kenosha, Wisconsin, ter veliko število slovenskih vernikov iz Clevelanda, pa tudi drugih oddaljenih krajev. Cerkev sv. Vida jc bila polna in lepo okrašena. Pred cerkvijo so stali mlaji s pozdravnim napisom. Po slovesni daritvi je bilo slavnostno kosilo v lepo okrašeni novi šentviški dvorani. Po molitvi so zlatomašnika pozdravili učenci slovenske šole z dek-lamacijo priložnostne pesmice, nato pa je zbor "Korotana" pod vodstvom g. Metoda Milača zapel: "Zadoni nam" in "Triglav moj dom". Po kosilu je čestital zlatom ašniku č. g. Karel Wol-bang, C.M. v imenu slovenske duhovščine v severni Ameriki, za n)jim je govoril g. Vinko Lipovec, urednik Ameriške Domovine, nato pa dr. Viktor Anto-lin, tki je pozdravil zlatomašnika v imenu kanadskih Slovencev. Za duhovnike fare sv. Vida, katere gost je zlatomašnik, pa mu je čestital msgr. Louis Baznik. Na koncu se je zlatomašnik msgr. Škerbec spomnil vseh, ki so mu pripomogli k poklicu, zahvalil vsem za slovesnost in predvsem zahvalil Bogu za milosti. Chicago • John Gottlieb, poznani slovenski pionir se — smrtno pone-rečil. V družbi svoje hčere dr, Mary Breme, njene hčere Marv Ellen in nečalka Jakoba Vehovca se je avto, katerega je vozil Vehovec, na mokri cesti zadel v tovorni voz. John Gottlieb je bil ubit, a drugi so bili le lažje poškodovani. Nesreča se je sgodila blizu Ljubljane. Gottlieb je bil namreč že drugič na obisku Slovenije in rojstnega kraja. Pokopan je bil v rojstvo fari, v Mozirju v Sav. Dolini. S pok. Gottliebom lega v grob markant-na slovenska osebnost. Dasi ni imel posebnih šol, se je v Ameriko odlično uveljavil. Do svoje upokojitve je vodil na Cermak Rd. v Chicagu slovensko cvetličarno. Po drugi svetovni vojni je prevzel od Mr. Jeriča mesečnik "Novi Svet" in ga je prav zadov Ijivo urejeval. List je imel lepo število naročnikov zlasti med starimi slov. naseljenci. Ko je odšel v pokoj, je mesečnik prevzel dr. Lujo Leskovar, ki je pa kmalu po prevzemu mesečnik spremenil v glasilo Slovensko- Ameriško Radio kluba. Pokojni Gottlieb se je marljivo udejstvo-val tudi v raznih drugih, slovenskih organizacijah. Pri KSKJ Sv. Štefan je bil vedno v prvih vrstah. Ljubil je slovensko besedo, zanjo delal potom lista, ljubil je lepo Slovenijo. Ko se je vrnil s prvega obiska, je prinesel s seboj lepe skioptične slike. Bil je pa silno razočaran nad razmerami v domovini. Pri drugem obisku Slovenije, je našel tam grob. Naj počiva v miru božjem! • Domobransko proslavo je priredila podružnica lige v soboto 23 junija. Lojze Arko je recitiral iz knjige Kailin: "Velika črna maša" Iz globočine", Mladinski zbor je zapel Ivan Gri-lančevo: "Jaz sem življenja in vstajenje"; Andrej Fišinger je podal "Mučenikova predstmrtna molitev" od Erika Kovačiča, so-listinja gdč. Marija Kranjčeva je zapela Ipavčev. "Iz gozda so ptice odplule", priložnostni govor je imel urednik Ave Maria" p. For-tunat Zorman. Za konec je Mladinski zbor zapel domobransko "Moija lepa domovina". • Srebrna maša p. Pelagija Majheniča v Lemontu se je vršila na ameriški državni praznik Neodvisnosti 4. julija. Malo pred 11. uro je krenil sprevod duhovščine, belooblečenih deklic, sorodnikov in gostov izpred Romarskega donia k lurški votlini, kjer je p. Pelagij zapel svojo srebrno mašno glorijo. Pridigal je njegov rojak od Sv. Trojice v Slov. Gor. p. Atanazij Lovren-čič. Med sv. daritvijo je prav lepo pel latinsko mašo cerkveni pevski zbor fare sv. Janeza v Mil-vvaukee, Misc. pod vodstvom jubilantovega brata Ernesta Majheniča. Po maši se je vršilo kosilo za povabljene goste v Romarskem Domu. Dvorana je bila skoraj premajhna. Sledile so pete litanije Matere božje in blagoslov v samostanski kapeli. Bilo je res lepo in prisrčno. Želimo srehmoniašmku še zlati jubilej, ako Bog da, v svobodni Sloveniji, pri Sv. Trojici v Slov. goricah. • Sinčka so dobili pri Gušti-FlOVlll" na Cermak Rd. To je že tretji fantek v družini poleg najstarejše hčerke Marije. Iskrene čestitke Tone In Julka! • V domovino na počitnice je prvi teden julija odpotovala gdč. Milenka Tajčtmanova. Ko se bo doma, v Beli Krajini, nau-žila svežega zraka in se odpočila, bo preko Londona odpotovala na Dunaj, kjer bo nadaljevala študije. Posvetila se je jezikom: angleščina, nemščina in ruščina. Nadarjeni in pridni mladenki želimo vso srečo in mnogo uspeha! • šiba novo mašo poje.... Tako je večkrat povdaril slovenski škof A.M. Slomšek. V našem slučaju sicer ne bo nove maše, toda palica, ki so je bili deležni mladostniki iz VVliiting, Ind. bo morda le rodila dobre sadove. Zgodba je sledeča: 12 mladostnih nepridipravov se je pregrešilo proti zakonu. Mestni sodnik VVilliam Obermiller je odredil dokaj nenavadne kazni. Pet od teh je dal ostriči kot re-krute, čisto na kratko, več fantov je dobilo od policista, ob navzočnosti okrog 25 oseb po 15 udarcev na zadnjo plat..., vse grešnike je pa obsodil, da morajo vsako soboto do Labor Day čistiti obrežje pri kopališču. Proti pričakovanju je občinstvo sprejelo to radikalno, za ameriške prilike nevsakdanjo kazen z velikim razumevanjem. Od vseli strani prihajajo pisma, celo telegrami: "Prav je tako!" Ce stariši doma, dokler je čas, na znajo rabiti šibe, mora oblast rijeti mesto starišev za palico. • P. Bernard Ambroiič, OFM, je v Avstraliji praznoval 70 letnico. Skoraj vsak Slovenec ga pozna. Mladina, ki se je vzgajala v Orlu, go pozna kot urednika "Orlica", pod imenom brat nard žič. Na vseh postaj anikah frančiškanske province v Ljubljani, je pokazal veliko razumevanje za mladino. Prav tako je v Ameriki ogromno storil za slovenske emigrante kot tajnik Lige slovenskih kat. Amerikan-cev v New Yorku. Vedno ni našel razumevanja. V Lemontu se tudi ni mogel znajti. On ni maral počivati. Zato je sledil p. Ba-ziliju med Slovence v daljno DR LAMBERT EHRLICH PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI KOROŠKO VPRAŠANJE (Nadaljevanje) Da paralizira vpliv Milesove komisije, bi delegacija bila morala napraviti posebne korake, a manjkale so ji povsem zanesljive informacije iz domovine. Iz Ljubljane je sicer 21. febr. pisal dr. Vodopivec po kurirju, da je Ehrlich, zastopnik Jugoslavije v ameriški komisiji, že odpotoval v Pariz, a minister žolger je čakal zaman tedne in tedne na njega. Končno je na slepo srečo brzojavil 11. marca na poslaništvo države S.H.S. v Bern, če ni eventuelno prof. Ehrlich tam zadržan, da ne more naprej Dejanski je prof. Ehrlich odpotoval 12. febr. iz Ljubljane v Pariz. A ko se je hotel 13, febr. odpeljati iz Celovca na Dunaj ga je policijski komisar Spitzer zadržal in mu prepovedal, da ne sme svojih kovčkov z dokumenti vzeti s seboj. Dne 16. febr. se mu je kljub temu posrečilo odpotovati iz Celovca in je 20 febr. dospel v Bern. Francosko poslaništvo mu ni hotelo dati vizum pod pretvezo, da mora prej vprašati francosko vlado v Parizu, šele brzojavka ministra žolgerja je pomagala da je dobil vizum. Tako je dospel šele 14. marca v Pariz. Med tem časom, od 20. febr. do 20. marca, se je borila delegacija nekako na slepe proti neznanim zaprekam, ker je samo slutiti mogla, kako je potekla' cela anketa na Koroškem. V tem času so se storili sledeči koraki: a) Dne 13. febr. Je prispela brzojavka belgrajske vlade, v kateri vlada poziva delegacijo naj intervenira, ker belgrajska vlada smatra ljubljansko vlado za inkompetentno, da sprejme od Amerikancev ponujeno arbitražo. Vssled tega je šel minister Žolger v spremstvu dr. Vo-šnjaka in dr. Pitamica 26. febr. k amerikanskemu državnemu tajniku zunanjih zadev Lansin-gu, da bi v tej zadevi interpeli-ral, toda Lansing jih je naslovil na generala Blissa, ker gre za vojaško zadevo. Dne. 28 febr. je posetil dr. Žolger z dr. Pitami-cem generala Blissa ter mu izročil kratek memoire v zadevi arbitraže. Bliss je ta memoire sprejel z opombo, da demarka-cijska črta, ki so jo Amerikanci priporočili, nima nobene veljave. Amerikanski polkovnik Miles se je le iz človekoljublja, ne da bi imel uradnega dovoljenja, ponudil posredovati med strankami, da bi se preprečilo nadaljno krvoprelitje. V to svrho je Miles izbral gorovje kot demarkacijo. Nadalje je omenil, da so proteste iz Belgrada tudi Amerikanci dobili in nato svoje delo ustavili. Sploh se pa Amerikanci v ta spor nočejo več mešati, naj določi mejo mirovna konferenca. Pristavil je še sledečo primero: Ce se dva kregata in se jaz ponudim ža posredovalca, če nadalje oba nasprotnika to posredovanje sprejmeta, naknadno pa eden izmed njih pravi, da ni zadovoljen z mojim izrekom, pozdravim in grem na kosilo. Minister Žolger je skušal obrazložiti generalu kompliciranost koroškega problema. Tega namreč ni mogoče presojati na podlagi 10-dnevne ankete, ampak le z vidika 100-letnega zgodovinskega razvoja. Sedanja situacija na Koroškem je rezultat dolgoletne nasilne germaniza-cije in če se mi borimo za to kar nam je hotela nasilna germa-nizacijah v zadnjih desetletjih iztrgati, se ne borimo za tuje ozmelje, ampak ža to kar nam gre. i , , b) Za informacijo članov teri-rotrijalhe komisije, je dr. Žolger s slovenskimi eksperti Kovači- Avstralijo. Tudi tukaj je klub letom pokazal veliko slovensko srce duhovnika, misijonarja in organizatorja. Tam za Slovence ureja mesečnik "Misli", ki skušajo ohranjati versko in slovensko zavest med Slovenci v tujini. Naj mu dobri Bog nakloni še dosti let življenja v korist Slovencem! iii čem in Slavičem redigiral obširen spis: Frontiere entre le Roy-aume des Serbes, Croates et Slovenes et l'Autrich allemande, ter ga poslal kot oficijelni memoire 4. marca Tmiaradieu-ju, predsedniku teritorijalne komisije. Ko sija je tega dne ravno obravnavala vprašanje naše severne meje, a Taradieu je po sprejemu tega spisa odložil posvetovanje komisije, dal spis razmnožiti in razdeliti med člane komisije, da dobijo najprej potrebne informacije. c) Z ozirom na zaupne informacije prof. Haumant-a glede Milesovega poročila, sta se priredila spisa "Koroški Slovenci" (Dr. Rybar) in oficijelni memoire "La frontiere sloveno-alle-mande". Prof. Haumant je namreč 8. marca zaupno povedal ministru Žolgerju, da je Milesovo poročilo tako neugodno vplivalo ne samo na ameriške, ampak tudi na druge eksperte, da se pojavlja tendenca, določiti Dravo za mejo. Tako bi bil tudi Maribor izgubljen. Baje so velik vtis napravile na Milesa nemške demonstracije v Mariboru in na Koroškem. Iz teh demonstracij je sklepal, da prevladuje na splošno tendenca k Avstriji. Haumant je nasvetoval naj se sestavi poseben memoire na Wil-sona in na druge kroge, ki stojijo pod vplivom Milesovega poročila, v katerem naj se dokazuje, da Koroški Slovenci niso brez narodne zavesti. Vsled te informacije je sestavil dr. Rybar spis: Koroški Slovenci, v katerem pobija idejo nedeljivosti in koroške narodne homogenosti koroškega prebivalstva. Nadalje dokazuje, da so koroški Slovenci v vsakem ozira od Nemcev ločena individualna skupina, ki ima svojo lastno zgodovino in svojo lastno pro-sveto, ki je bila tako razvita, da je ni mogla niti najnasilnejša germanizacija od 1878 naprej niti persekucija med vojno za-treti. Ta memoire se je poslal, oziroma izročil okrog 10. marca raznim Francozom, Angležem in Amerikancem. Proti tendenci določiti Dravo za mejo, kakor je to omenil Haumant, je dr. žolger po posvetovanju, ki ga je imel 7. marca zvečer s slovenskimi eksperti, priredil z njihovo pomočjo oficielni memoire La Frontiere sloveno-allemande. Memoire sestoji iz dveh delov. Prvi del dokazuje, da Drava nikakor ne more biti državna meja in sicer ne iz etnografskih ozi-rov, ker bi v tem slučaju ostalo 170.000 Slovencev, oziroma 328.-199 Slovencev in Hrvatov izven države SHS, ne iz ekonomsko geografičnih ozirov, ker tvori vsa Dravska dolina na obeh bregovih gospodarsko enoto. Pri tem delu je sodeloval prof. Kova-čič. Drugi del obsega dva aneksa, ki statistično dokazujeta, da sta mesti Celovec in Maribor glede aprovizacije in industrije navezana na jugoslovansko ozemlje, dočim jima Avstrija niti v enem niti v drugem ozira ne more ustreči. Ta del je priredil dr. Brezigar. Memoire je bil dovršen 12. marca in min. Žolger ga je s posebnimi pismi posla Amerikan-cema Johnson-u in Dau-u, Francozu Tardieu-u, Angležu Leeper-ju in pozneje še na druge razne naslove. d) Dne 14. marca je dospel Ehrlich v Pariz, ter izročil min. ŽOlgerju svoje poročilo o anketi ameriške komisije na Koroškem. Iz poročila je bilo razvidno, da se amerikanski komisiji ni posrečilo doseči svoj glavni smoter, da bi namreč konstati-rala, kaj je v resnici volja slo venskega ljudstva na Koroškem glede državne pripadnosti. Ko misija namenoma ni hotela po setiti tri večje slovenske okraje, nadalje jo je zapadli sneg oviral, da ni mogla obiskati vasi po hribih. Ono ozemlje pa, ki ga je komisija obiskala, je bilo večinoma zasedeno od nemških čet in vsled tega se ljudstvo ni moglo svobodno izraziti, dočim so. NEGAJ MALEGA 0 ČEKIH IN KAKO TI DELAJO ZA VAS f «1 ■ t < . £ i Na najboljši način obrazložite ček, če rečete, da je to formular, s katerm pooblastite "Banko", da izplače denar iz vašega "računa" v vašem imenu. Čeprav večina ljudi uporablja običajne in poznane oblike čekov, je lahko ček napisan na karsibodi (lahko tudi na prašičev hrbet) in bo vedno veljaven, samo da ima vaš podpis. Čeprav so banke, v tej ali oni obliki, obstojale že mnoga stoletja, je postala uporaba čekov splošna šele v poznem 17 stoletju. Takrat so ljudje (ki so naložili svoje premoženje pri zlatarju-bankirju) odkrili, da je bilo zelo preprosto poslati sporočilo banki, da naj ta izplača gotovo vsoto iz njihovega računa. Ta sporočila so postala neke vrste denar, ker so šla skozi, vrsto rok, predno so dospela do zlatarja, komur so bila namenjena. Ta način je prihranil čas in sitnosti in se pokazal kot zelo uspešen način plačevanja za dobrine in uslužnosti. Pod temi okolnostmi ni čuda, da so bile organizirane nove privatne banke. To je prineslo nove ustanove v London na Angleškem. Vsaka banka je zaposljevala ljudi, ki so hodili v druge banke, jim predločili čeke, ki so bili izstavljeni na nje, ter pobirali denar, ki je pripadal njihovim lastnim bankam. Kmalu so uradniki bank uvideli utrudi j ivost tege dela. Zato so kmalu začeli ti prenešalči "opravljati" svoje posle v kavarnah, Ta način je bil tako uspešen, da so banke ustanovile centralno izmenjalnico z imenom "clearing house" (izmenjalni urad). Ta ustanova še obstoja danes, in uslužnost, ki jo nudi je najvažnejša, ki jo lahko nudijo kanadske banke. Danes bančna stranka nima skrbi, kako držati pri sebi večjo vsoto za izplačilo računov. S preprostim načinom izpisanja čeka, ki ga pošljete upniku, je vse opravljeno, prejemnik čeka lahko istega Vnovči, ali naloži v svoji banki. Na oba načina — zgodi se večkrat, da ček zapusti podružnico, na katero je bil izstavljen. Ko se spet povrne, je "zaračunan" na račun, na katerega je bil izstavljen. Cek lahko izpišete na vse različne bančne račune, a ljudje in podjetja, ki plačajo račune s čeki, običajno uporabljajo Personal Chequing ali Current Accounts. Ti so tako prirejeni, da lahka sprejmejo izplačila s čeki in jim je zaračunana le majhna vsota za to uslužnost. Ceke lahko izstavljate tudi na Savings Account, ki prinaša obresti, na vaše naložbe, a račun za uslužnost je nekoliko višji.. ■ j - : .. Uporaba čekov je najbolj razširjena uslužnost, ki vam jo "banka" lahko nudi. Zavežite se, da obiščete podružnico Toronto-Dominion banke v vaši okolici in poiščite poslovodja: on se bo rad porazgovoril o kateremkoli ali o vseh bančnih uslužnostih in to čisto do podrobnosti. Samo eden obisk vam bo pokadal, da so . . . THE Ljudje so drugačni pri ... TORONTO-DOMINION -JOt. BANK T HAT t OO *» BANKA, KI GLEDA V BOpOCNOST BANK Nemci pod senco bajonetov ne moteno prirejali velike demon stracije in celo poseben plebi scit. To poročilo je poslal dr Žolger Amerikancu Johnsonu in pozneje zaupno tudi Francozu Martonnu in Angležu Leeperju širšim krogom se to poročilo z; tO ni poslalo, da bi zgledalo ko da hočemo kompromitirati ame •ikansko komisijo, kajti s ten bi si bili kvečjemu pokvarili sim patije Amerikancev. e) Intervencija pri Alby, šefi francoskega generalnega štaba. Belgrajska vlada je bila 28. febr. naročila brzojavno naši delegaciji, naj iaterveaira, da po- 'egne francoska misija vrhovr komande balkanske vojske dc markacij sko črto na Korošken kakor je to že bila storila m Štajerskem, tako da bo cel rta od ogrske meje do Italij arganična enota. Vsled tega ji aprosil min. Žolger za sprejer, iri Alby 17. marca in Alby ga j prejel 19. marca. Žolger mu ji izročil memoire, ki ga je sestavil prof. Pitamic, v katerem st obrazloži, da so amerikanske kompetentne oblasti ustavile delo svoje komisije vsled protesta belgrajske vlade. Medtem pa je francoska misija od vrhovnega poveljništva balkanske vojske prišla na Koroško, da bi podalj- šala demarkacijsko črto. ki jo je potegnila francoska misija na štajerskem, naprej do italijanske meje. A ta misija je bila 20. februarja šiloma Izgnana iz Celovca. Po naročilu generalnega Štaba francoske orientalne armade sta prišla 20. febr. stotnika Vauland in Reverdy v spremstvu tolmača Rapoca na Koroško, da proučavata razmere na licu mesta. Ko sta se mudila 20. feb. v Celovcu ter se zgovarjala v pisarni odvetnika Dr. Muelelr-ja z zastopniki Slovencev, se je zbrala nemška množica pred hišo ter grozila s silo. (Nadaljevanje sledi)