GDK: 22 : 18 : 624.9 Sonaravnost je kultivirana ekologija Close to Nature Approach is the Cultivated Ecology Mitja CIMPERŠEK * 1· Izvleček Cimperšek, M.: Sonaravnost je kultivirana eko- logija. Gozdarski vestnik, št. 4/1995. V slovenšči­ ni, cit. lit. 25. Sonaravne gozdarstvo je strategija ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na posnemanju naravnih vzorov. Gozd obravnava celostno, v vsej njegovi medsebojni prepletenosti, ter dosega zastavljene cilje z upoštevanjem zakonov biolo- ške avtomatizacije. Ključne besede: sonaravnost, ekosistem, eko- logija, gojenje gozdov. UVOD 1 INTRODUCTION Pred več kot sto leti je munchenski pro- fesor Karel Gayer zapisal, da leži skrivnost gozdne pridelave v harmoniji naravnih sil- nic, toda šele danes začenjamo dojemati smisel izrečenega. Na prelomu tega stoletja je guru gozdarske miselnosti Morosow učil o neločljivi povezanosti živega in neživega. Njegov nauk o gozdnih biocenozah je neizčrpna zakladnica znanja in nam je da- nes bližja, kot je bila njegovim sodobnikom. V dvajsetih letih tega stoletja je A. Moller predstavil teorijo trajnostnega gozda (nem.: Dauerwald), ki pa se ni uveljavila v praksi. Podobne ideje so pozneje še večkrat vzni- kle, vendar se niso uveljavile. To se je zgodilo šele v petdesetih letih, ko so nemški gozdarji osnovali delovno skupino za sana- ravno delo z gozdovi (nem.: naturgemass ali naturnah). Škode zaradi monokultur- nega gojenja gozdov, množični pojavi škod- ljivcev in vetrolomi velikanskih razsežnosti so apokaliptično opozarjali na napačne strokovne usmeritve. V Švici je Hans Lei- • Mag. M. C., dipl. inž., Ulica 14. divizije 17, 63250 Rogaška Slatina, SLO 166 Gozd V 53, 1995 Synopsis Cimperšek, M.: Close to Nature Approach is the Cultivated Ecology. Gozdarski vestnik, No. 4/1995. ln Slovene, lit. quot. 25. Close to nature forestry is the management strategy for forest ecosystems managing that base on imitation of nature. It treats forest integral- ly, taking into account all its interrelations. By taking into consideration the principles of bioloci- gal automation, it thus reaches the goals set. Key words: close to nature approach, ecosy- stem, ecology, silviculture bundgut poglobil Schadelinovo negovalno teorijo gojenja gozdov in vseskozi učil o nedeljivosti ekologije in ekonomije. Pri nas pa je v zgodnjih šestdesetih letih profesor Dušan Mlinšek začel širiti ideje sprošče­ nega gojenja gozdov. Leta 1989 je bila na njegovo pobudo ustanovljena mednarodna zveza za sonaravno gospodarjenje, imeno- vana Pro Silva. Na l. kongresu leta 1993 v Besan<;:onu v Franciji je okrog 700 gozdar- skih strokovnjakov iz 24 držav sprejelo ideje sonaravnega ravnanja z gozdovi. Pro- fesor teologije Siegwalt iz Strasbourga je uvodoma podčrtal globok etični pomen go- zdov za človeštvo planeta in pozval vse narode, da zavržejo izkoriščevalski odnos do narave in sprejmejo edino preživetveno etiko - partnerstvo - namesto izkoriščanja narave. 2 FITOEKOLOŠKE OSNOVE SONARAVNEGA GOSPODARJENJA 2 PHYTOECOLOGIC BASES OF CLOSE TO NATURE FOREST MANAGEMENT Gozdarstvo je uporabna biologija, ki ko- renini v zamotanih in prefinjenih ekoloških procesih. Osnovne prostorske enote, s ka- terimi se ukvarjajo gozdarski menedžerji, so ekosistemi, v katerih je utelešena mi- Sonaravnost je kultivirana ekOlogija ljarde let trajajoča evolucija. Za ekosisteme visokega zelenila velja ena sama stalnica - nenehno spreminjanje energetskih in snovnih tokov, življenskih oblik ter funkcij- skih povezav. V primerjavi z drugimi kopen- skimi ekosistemi potekajo spremembe v gozdovih izredno silovito (rast dreves in sestojev). Osnovna ideja sonaravnega go- spodarjenja leži v celostnem pristopu, ki vključuje trajnost, mnogovrstno povezanost in spremenljivost gozdnih ekosistemov. Z gozdovi ravna tako, da smotrno povezuje ekološke zahteve s socialno-ekonomskimi potrebami družbe. Sonaravno gospodarjenje izhaja iz štirih fitoekoloških temeljev: - rastišče, - ekološke zahteve drevesnih vrst (au- toekologija), - populacijska ekologija (demekologija) in - ekologija življenskih združb (sinekolo- gija) 2.1 Rastišče 2.1 Natural Site Je neživi del ekosistema, življenjski pro- stor ali biotop, ki ga naseljujejo živa bitja in kjer potekajo vsi procesi življenjskih združb (biocenoz). Med biotopom in živimi bitji so sestavljene in raznovrstne povezave. Sana- ravno gojenje gozdov temelji na ekologiji, zato se oslanja na rastiščne in vegetacijske vede. Izjemni pomen rastišča je v evropsko gozdarstvo prodrl po drugi svetovni vojni, ko smo s fitocenološkimi metodami začeli razlikovati rastišča. V Sloveniji smo v zgod- njih petdesetih letih začeli kartirati gozdove in v tipološko podobnih sestojih načrtovali optimalne možnosti pridelave. Kartografsko predočena vegetacija je najbolj racionalna metoda zbiranja podatkov o klimi in tleh, dveh najpomembnejših dejavnikih rodovit- nosti rastišč, in je temeljno izhodišče za strokovno delo z gozdovi. Fitocenologija je veliko prispevala k uvedbi ekološke misel- nosti v gojenju gozdov. Žal, se veda ni splošno uveljavila, ker ni znala prepojiti gozdnih združb z bistvenimi ekološkimi in proizvodnimi vsebinami. Pozneje se je vedno bolj izgubljala v nepomembnih po- drobnostih in kaže danes znake degenera- cije (Briiring 1990). S študijem gozdnih združb pa se je rodila znanstvena ekologija, ki je svoj vrhunec dosegla v šestdesetih letih, ko je ameriški ekolog E. Odum začrtal novo raziskovalno smer - "New Ecology". Nova ekologija je postala krovna znanost in nepogrešljiva sestavina vseh bioloških znanosti ter conditio sine qua non (prvi pogoj) sonaravnega gozdarjenja. Gozdne združbe so osnovne topografske ekološke enote in idealni kazalci ohranjeno- sti gozdov. Sonaravno gojenje teži k či­ stim fitocenološkim odnosom oziroma stremi k zmanjšanju hemerobije, kot imenu- jejo geobotaniki odstopanje med poten- cialno (naravno) in recentno (zatečeno) vegetacijo. Za grobo oceno lahko te raz- ločke predstavimo s spremenjeno vrstno in strukturno sestavo ter razvojno zgodovin- skimi posebnostmi. Računalniki pa so odprli vrata bio-metričnim metodam, ki omogo- čajo preverjanje bližine narave s statistično natančnostjo. Med vsemi proizvodnimi dejavniki so tla najpomembnejša in nenadomestljiva na- ravna dobrina, ki omogoča pretvorbo son- čne energije v nove organske snovi. O tem nam zgovorno priča zgodovina nekdaj cve- točih kultur: Egipta, Asirije, antične Grčije in Kitajskih dinastij, ki so propadla, kakor hitro so uničile tla. Kras je nastal zaradi pustošenja gozdov in še po petsto in več letih kaže gole skale ter je prispodoba siromaštva. Zato si velja zapomniti: "Kdor ponavlja napake svojih prednikov, zasluži, da se z njim ponovi tudi njihova usoda." Človek lahko izumlja in preoblikuje mrtve predmete, ne more pa izdelati ničesar žive- ga, kvečjemu nadležne "računalniške viru- se". Tla so živi del narave in zaradi nepo- novljivosti vsebujejo nekaj svetega, kar bi morali dosledno spoštovati in ne uničevati. Vsa velika verstva, od Izide in Demetre do Kristusa so učila, da je zdravo življenje človeka odvisno od zdrave zemlje. 2.2 Av1ekologija 2.2 Autecology Avtekologija proučuje morfološke, ana- tomske, fiziološke in zgodovinsko-razvojn~ GozdV 53, 1995 167 Sonaravnost je kultivirana ekologija Slika 1 : Prvi korak sonaravnega gozdarjenja je tipološka razvrstitev sestojev po ohranjenosti. Figure 1: The first step of c/ose to nature management is typological classification of stands by the level of preservation 1. Primarni pragozd The primary virgin forest Gozd v nespremenjeni naravni sestavi, ki nikoli ni bil pod vplivom človeka. Forest in its original, unchanged structure, never under the influence of the man. Redki ekosistemi neprecenljive vrednosti. 2. Sekularni pragozd The seculary virgin forest Človek je posekal samo posamezna, redka drevesa in so sledovi teh posegov še opazni. The man has cut only some individual, rare trees, the traces thereof stil/ being noticeable. 3. Navidezno (psevdo-) naravni gozd, gospodarski- ali kulturni gozd Apparent (pseudo-) natural forest, economic or cultural forest Vrstna in strukturna sestava sta bistveno spremenjeni, vendar je še ohranjen naravni značaj . The composition as to species and structure is essentially changed, yet the natural character has stil/ been preserved. Odstopanje od naravnosti ugotavljamo s hemerobijo. 4. Tehnizirani gozd - umetne kulture Technological forest - atificial cultures Prevladujejo rastišču tuje drevesne vrste. Tree species which are foreign to the site prevail. Stopnjo spremenjenosti ugotavljamo z deleži gozdni združbi tujih drevesnih vrst. Upoštevamo tudi zgodovinski potek (npr. katera generacija smreke, kako je nastala, idr.). 5. Terciarni gozd T ertiary forest Naravne premene ali naravni razvoj v smeri prvotnih gozdov. Natural conversions or natural development towards original forests. Razvojne smeri ugotavljamo s fitocenološkimi sosledji. 1 68 Gozd V 53. 1995 Sonaravnost je kultivirana ekologija posebnosti rastlinskih in živalskih vrst. V ospredju našega zanimanja pa so pove- zave posameznih vrst z dejavniki bkolja. Za gojenje gozdov sta pomembni še fenotip- ska in genotipska spremenljivost. Z rastišču primernimi drevesnimi vrstami dolgoročno zagotavljamo ohrani- tev proizvodnih moči rastišč, pri čemer so nam v največjo oporo naravne gozdne združbe in avtohtoni genetski potenciali. Vrsta je rastišču prilagojena, če na njem trajno optimalno uspeva, se naravno ob- navlja in zagotavlja obstoj tudi drugim čla­ nom življenjske skupnosti. Sonaravne goje- nje mora dosledno spoštovati ekološke za- hteve posameznih drevesnih vrst in njihove reakcijske norme. Zaradi globalnih sprememb, ki jih sproš- čamo na planetu, nimamo nobenega zago- tovila, da bo tisto, kar je danes rastišču prilagojeno, ostalo tudi v prihodnosti. Zato moramo pri snovanju gozdov upoštevati spremembe in pospeševati vrste, ki bodo laže prenašale toplejše in bolj sušne razme- re. če se dejavniki, ki pospešujejo učinke rastlinjaka ne bodo omilili, lahko na našem ozemlju pričakujemo širjenje mešanih go- zdov hrasta in rdečega bora. Prehitremu naraščanju temperatur se drevesa tudi ne bodo mogla prilagoditi. še teže bodo ube- žala drugam, kajti gozdovi zmernega kli- matskega pasu bodo preživeli le, če bodo odkorakali v prihodnjih sto letih za najmanj 500 do 1000 kilometrov severneje. Tega pa nobeno drevo na zemlji ne bo zmožno. Zato bi veljalo že danes upoštevati dejstvo, da vrste iz južnejših geografskih širin dobro uspevajo v severnejših, medtem ko so obratno uspehi slabši. Znano je tudi, da prenesejo pionirske vrste več obremenitev kot klimaksne, zato moramo spremeniti naš podcenjevalni od- nos do trepetlike, breze, jelš, vrb, termofil- nih listavcev, črnega bora, skorša, jerebike ipd. Marjan Zupančič (1989) jih je imenoval "drevesa tretjega tisočletja". Pred tem pa moramo izkoreniniti vnemo do množičnega uvajanja smreke in upoštevati že pozab- ljeno izkušnjo: "Kdor namerava uničiti gozd, naj sadi smreko!" 2.3 Populacijska ekologija 2.3 Population Ecology Področje demekologije je najmanj razi- skane, proučuje razširjenost, proizvodnost in dinamični razvoj gozdnih ekosistemov. Populacija je skupina organizmov, ki se medsebojno razmnožujejo na določenem prostoru. Naravne kombinacije različnih vrst populacij se združujejo v gozdne zdru- žbe, ki sestavljajo skupno z neživim oko- ljem ekosisteme. Genetske spremembe in naravni izbor so poganjalci biološkega raz- voja, rezultati evolucije pa so kombinacije slučaja in nuje. Medtem ko s slučajem razumemo pojav mutacij, z nujo pojmujemo zakonitosti naravne izbire. Danes še niso pojasnjeni razlogi, zakaj se živa bitja samo- dejno izpopolnjujejo z vedno novimi inven- tivnimi molekularnimi kombinacijami. Če vodijo te kombinacije k povečani produktiv- nosti, organizmi preživijo, sicer morajo od- mreti. Darwin je fenomen naravne selekcije imenoval "preživetje iznajdljivih" (survival of the fittest). Nobelovec Konrad Lorenz pa je prilagoditev organizmov - teleonomijo - utemeljeval s kognitivno prilagoditvijo v realnem svetu pridobljenih in preverjenih informacij. Informacijski povratni lok je za živa bitja pomembnejši od energetskih, zato evolucija ni povsem slučajno izločanje ne- primernih genov. Vsa živa bitja se učijo na uspehih, le človek se uči tudi na napakah. Upravičeno postavljamo vprašanje ali ni- smo gozdarji pri negi delovali v nasprotju z naravnim izborom, kajti med iznajdljivimi so prevladovali nezaželjeni, največji in naj- močnejši borci, te pa smo vseskozi izločali. Dolgotrajni in enostranski negovalni ukrepi vsebujejo nevarnost erozije dedne snovi. V strnjenih in večjih gozdnih površinah je ta nevarnost majhna, ker poteka sočasno ne- nehna nasprotna težnja narave - pravimo, da "narava izravnava". V majhnih, izoliranih in reliktnih populacijah pa je bojazen Lin- dquistove hipoteze lahko upravičena. So- naravnost zahteva od nas, da spremenimo dosedanja antropocentrična načela izbire ter se sporazume mo za etično še dopustno intenzivnost vmešavanja v naravni boj za GozdV 53. 1995 169 Sonaravnost je kultivirana ekologija obstanek. Zato bo v prihodnosti celostna povezava ekologije, ekonomije in etike naš največji izziv. Velike ovire pri spoznavanju genetskih posebnosti in drugih lastnosti populacij vna- šajo poškodbe gozdov, med katerimi so najnevarnejše kromosomske. Zaradi stru- pov v ozračju odmirajo posamezni osebki, z njimi pa nepovratna izgubljamo njihove enkratne genetske informacije. Selekcijski pritisk onesnaženosti zmanšuje odpornost populacij, sposobnost prilagajanja in s tem možnost preživetja. Z naravno obnovo na najboljši možen način ohranjamo dedno snov - kumulativno izkušnjo preteklih generacij. Vsako nenad- zorovano mešanje dednih snovi, kot jih uvajamo s pogozdovanji, ima nepredvid- ljive posledice. Lahko deluje "osvežilno", lahko pa tudi prekrije dobre lastnosti s slabšimi. Sonaravnost se zavzema za ohra- nitev rastiščnih ras, odklanja plantažno pridobivanje semen in zavrača nevarne genetske manipulacije. 2.4 Sinekologija 2.4 Synecology Sinekologija je poseben oddelek vegeta- cijske vede, ki obravnava vzajemne odnose življenskih združb (biocenoz) z dejavniki okolja, medsebojne odnose članov združb, kakor tudi zakonitosti oblikovanja, življenja, ohranjanja, evolucije in propadanja. Grška beseda "syn" pomeni skupen, celoten in je v nasprotju z "avto", ki zadeva posamezno vrsto. Ker raziskuje vzroke in posledice medsebojnih povezav med ekološkimi de- javniki okolja in biocenozami so rastlinske združbe idealni kazalci rastišč. Na ravoj gozdov vplivajo konkurenčni odnosi med drevesnimi vrstami in njihova različna rastna dinamika. Praktičen pripo- moček za odkrivanje medsebojnih konku- renčnih odnosov so Ellenbergovi ekogrami, ki večdimenzionalno prikazujejo tolerančna območja posameznih vrst. Za vsako vrsto značil ni rastni, konkurenčni in reprodukcij- ski tokovi odločajo o razvojni dinamiki in njihovem sosledju razvojnih stadijev, zlasti po ujmah, požarih in poškodbah zaradi velike rastlinojede divjadi. V gozdovih potekajo vsi pojavi pod vpli- vom celokupnega delovanja in tudi skupno delovanje ni neodvisno od posameznega. O menjavanju drevesnih vrst ali alternaciji so pisali že številni avtorji. Franc Gašperšič je leta 197 4 statistično potrdil stimulativni učinek smreke na pomlajevanje jelke, med- tem ko pri pomlajevanju smreke in bukve ni našel pozitivne povezave, temveč prej Slika 2: Poenostavljen prikaz Lindquistove hipoteze. Trajno in dosledno izločanje boljših, debelejših in močnejših fenotipov ima lahko za posledico, da se poveča delež slabših genotipov na račun dobrih. Figure 2: A simplified presentation of Lindquist's hypothesis. Permanent and consistent elimination of better, thicker and stronger phenotypes can result in the increase of the share of the genotypes of poorer quality at the expense of the good ones. selekcijski pritisk selection pressure M M 170 GozdV 53, 1995 M dobri good Sonaravnost je kultivirana ekologija Slika 3: Vsaka drevesna vrsta se odlikuje s posebnim arealom razširjenosti, ki je rezultat evolucijskega razvoja. Ellenbergovi ekogrami prikazujejo prilagoditev drevesnih vrst na hrano in vlago. Figure 3: Each tree species is distinguished for a special distribution area, which is the result of evolution development. Ellenberg's ecograms show the adaptation of tree species to nutrition and moisture. zelo suho very dry suho dry zrn er. suho mode- ra/ely dry sveže fresh vlažno mo ist mokro wet Za gozd presuho ______________________ l..'!..'!...J.!.Y. •• LC?..~ •• LC?..!..'f.iL _____________________ _ (Pinus) Mnoga svetloljubna drevesa in grmi (Pinus) Many light demand trees and shrubs Quercus petraea, ro bur, cerris ali pubescens r------------------- petr. Quercus sp. Sorbus sp. Tilia sp. 1 Castanea 1 sativa 1 Betula 1 pendula 1 1 Quercus sp. 1 Tilia cordata Carpinus betulus Acer sp. Fraxinus excels. Fagus sylvatica Fraxinus excels. Acer pseudoplat. Ulmus glabra 1 Carpinus betulus 1------------------- Betula pubescens Quercus robur Carpinus betulus Acer pseudoplat. Fraxinus excels. Ulmus sp. Betula pubescens Alnus glutinosa (Pinus) Za gozd premokro To o wet lo r for es t zelo kislo kislo zrn. kislo zak.isano neutralno bazično extr. acid acid mod acid acidified neutral basic izključevanje. V svoji disertaciji je tudi ugo- tovil, da z rastočim deležem jelke v lesni zalogi narašča njen zaviralni učinek na lastno pomlajevanje. Meritve v švici so pokazale, da se v bukovih gozdovih s primešane smreko poveča donos celo do 15 %, kar si razlagamo z večjo asimilacijsko zmogljivostjo smreke in drugimi še nepo- Gozd V 53, 1995 171 Sonaravnost je kultivirana ekologija Slika 4: Naravna izmenjava drevesnih vrst je skrivnostna prilagoditev fitocenoze, ki jo sonaravne gozdarstvo prepoznava . .Figure 4: Natural exchange of tree species is a mysterious adaptation of phytocoenosis, which is recognized by naturalistic forestry. % 70 60 50 40 30 . 1900 1950 Jelka European fir čas time Slika 5: Največje prihranke na področju biološke pridelave lesa dosežemo z upoštevanjem strategije biološke avtomatizacije. Figure 5: The greatest economy in the field of biologic wood production is achieved by way of respecting the strategy of biologic automation. 1 2 Naravni, mešani VI Stalnost in zmernost I in raznoteri gozd negovanih ukrepov II Razpršena naravna VIJ Traj~to vzdrževanje obnova pod zastorom mreze rezervatov in biotopov III Dolga proizvodna VIII Oh.ranitev drevesnih in pomladitvena obdobja objektov in mrtve biomase IV Uravuovešeuo . . IX f ra~tjščem usklajena ra zmelje razvopulz faz ~tevilen ost divjadi v Spopolnjujemo . x Ekoso~iološko oblikovani izjemoma in čim mali} goulm robovi 172 GozdV 53, 1995 Sonaravnost je kultivirana ekologija znamm1 sinergetskimi učinki (SchOlz, 1994). Pri smrekah, ki so rasle z jelkami, je Graber (1994) ugotovil manjši ·delež de- belne trohnobe. Raziskovanja umiranja go- zdov so razkrila, kako malo vemo o gozdu, medtem ko imamo na področju gojenja mešanih gozdov veliko črno luknjo. 3 PRIMER BIOLOŠKE AVTOMATIZACIJE 3 PARADIGM OF BIOLOGICAL AUTOMATION Uspešno podjetništvo in učinkovito var- stvo narave je možno samo, če poznamo naravne procese. Racionalnost gospodar- jenja se meri po količini novoustvarjene energije oziroma po tem, koliko večji je energetski izložek od seštevka vseh vlož- kov. So naravno gozdarjenje temelji na eko- logiji, termodinamiki in na humanem od- nosu do narave. Antientropijska in ekološko zasnovana holistična paradigma, ki izhaja iz naravnih procesov in samouravnalnih tokov, je vsebovana v kodeksu t.i. "biološke avtomatizacije". Iz navedenega kataloga spoznamo, da bi gozdovi najlepše uspevali brez vmešavanja človeka - gozdarja, kajti že najmanjši posegi motijo energetske, snovne in informacijske tokove gozdnih ekosistemov. Toda temu se ne moremo izogniti, vse dokler bo družba zahtevala racionalno pridelavo kakovostnega lesa. Potrebe po lesu pa iz leta v leto naraščajo in povprečen Evropejec porabi že več kot 1000 kg lesa na leto. 3.1 Glavno načelo sonaravnega ravnanja je bližina narave 3.1 The Supreme Principle of Close to Nature Treatment is Closeness to Nature Trajno uravnoteženo življenje poteka samo v naravnih gozdovih, kjer se drevesa rojevajo in umirajo, gozd pa trajno ostaja. Naravni gozdovi brezplačno proizvajajo nove organske snovi, ohranjajo oziroma izboljšujejo rodovitnost rastišč in vse sa- moohranitvene procese. Naši gozdovi že tisoč let niso naravni, temveč so "udomače­ ni" in spremenjeni v gospodarske gozdove. Najbolj nenaravna so t.i. lesne njive in plantažni nasadi, v katerih smo uporabili agrotehnične ukrepe, kemična sredstva (ci- de) ali umetna gnojila. V končni razvojni lazi - klimaksu · dose- žejo gozdovi zrelost, ki se kaže v optimalni zasedenosti ekoloških niš ter medsebojno prilagojeni pestrosti vrst, njihovih struktur, življenskih oblik in biocenoz. Biomasa je takrat največja, proizvodnost teži k ničli, medtem ko se vsa novo proizvedena vred· nost porabi za vzdrževanje nakopičene bio- mase. Strateški cilj narave je s tem dose- žen, toda človek zasleduje drugačne cilje, predvsem želi visoko proizvodnjo in velik izkoristek, kar je nasprotno stremljenjem narave. Zato posega gozdar v razvoj goz- dnega ekosistema, ko proizvodnja doseže vrednostni optimum. Čim močnejši so ti posegi, tem bolj se oddaljujemo od evolucij- sko doseženega klimaksnega stanja in tem bolj se povečuje neuravnoteženost ter ne- povratno kopičenje entropije. Velikopo- vršinsko golosečno gospodarjenje, nena- ravni in monokulturno osnovani sestoji z rastišču neprimernimi vrstami, neugodni podnebni pojavi (ponavljajoče suše) in po- večan vnos strupov v tla in ozračje, so prebili vse meje dopustnih obremenitev go- zdov. Trajno vrednostno pridelavo zagotavljajo vrstno, starostno in strukturno pestri naravni gozdovi. Vse funkcije optimalno izpolnjujejo sestoji, v katerih je celoten rastni prostor zapolnjen z drevesne bioma- so. Z gosto vertikalno in horizontalno struk· turo nad tlemi in v tleh težimo k trolično uravnovešeni mozaičnosti. Zato lahko trdimo, da velja Schumacherjevo načelo "Small is beautiful!" (majhno je lepo) za trajnostni razvoj gozdov celo bolj kot za drugo podjetništvo. Naravnim gozdovom so najbližji prebiral- ni, vendar ustrezajo biološkim in gospodar- skim zahtevam samo v ustrezni zmesi sen- čnih drevesnih vrst: jelke, bukve in smreke. Prebiralno gospodarjenje je drevesne go- spodarjenje, ki idealno združuje izkorišča­ nje, vzgojo in obnovo gozdov. V srednjee- vropskih gozdovih se je pojavilo že v prvih desetletjih tega stoletja, njeni teoretiki pa so bili Balsiger, Gurnaud, Ammon in Biolley. Gozd V 53, 1995 173 Sonaravnost je kultivirana ekologija Slika 6: Gospodarski gozdovi so kompromisni ekosistemi, v katerih težimo k optimalni kombinaciji proizvodnosti in trdnosti. Figure 6: Managed Forests are ecosystems basing ona compromise, in which tendencies towards the best combination of production and steadiness can be established. MLAD GOZD youngwood ODRASE~ GOZD mature ;orest GOZD V OBNOVI forest in regeneration Neto prod u~cija net roductzon Stabilnost stableness Pospešena rast acce[erated growth Kulminacija rnsti growth culmination Upočasnjena rast retarded growth Varovanje in nega protection and tenaing Red čenja thinning Pom lati itev regeneration S tehniko prebiranja se najbolj približamo zahtevi, da drevesa izberemo za posek šele potem, ko smo opravili celostno pre- sojo njihove ekološke pomembnosti, kako- vosti in rastnosti. Prebiranje dopušča go- zdarju veliko prostosti pri uravnavanju do- nosov na najmanjših možnih površinah. Prebiralni gozdovi so najbolj primerni tudi za druge okoljetvorne in socialne naloge. Pobiranje bolnih in mrtvih dreves je po- 174 GozdV 53. 1995 dobno prebiranju, vendar tako kot "kmečko prebiranje", nima veliko skupnega s sona- ravnim ravnanjem. Skupinsko postopno gospodarjenje je podobno prebiralnemu, toda posegi niso· enakomerno razpršeni po celotni površini, temveč so zgoščeni v gnezdih, skupinah in sestoj ih. Skupinska tehnika je uspešna samo tam, kjer je uveljavljeno železno na- čelo o časovnem in prostorskem redu Sonaravnost je kultlvirana ekologija Slika 7: Idealno povezavo multifunkcionalnih ciljev in trajno rentabilne pridelavo dosežemo tako, da zmanjšamo nihanja biomase po površini in času. To dosežemo tako, da se oddaljujemo od klasičnih modelov enodobnih gozdov in preko -različnih skupinskih oblik težimo k idealu prebiralnih gozdov. Figure 7: An ideal link between multiple goa/s and permanent profitable production is achieved by reducing biomass fluctuations per area and time. This is not performed by classical mode/s of even-aged forests but through various group forms by striving towards the ideal of selection forests. ~--------~--------~----­ čas time ~------------------------------- čas time čas time Gozd V 53, 1995 175 Sonaravnost je kultivirana ekologija (Bianckmeister 1956}. Ko izgubimo pregled nad vedno manjšimi proizvodnimi celicami, preide skupinsko gospodarjenje v skupni- ska prebiranje. Samo izkušen gozdarski strokovnjak, ki obvlada ekologijo, prirasto- slovje, načrtovanje, gozdarsko tehnologijo ter je obdarjen s posebnim čutom za naravo gozda, lahko uspešno usklajuje časovni in prostorski potek pomlajevanja. Klasično skupinsko gospodarjenje ali slo- viti "Femelschlag" je iz prejšnega stoletja poznana tehnika. Kot posebno izvedbo za- stornega gospodarjenja sta jo opisala G. L. Hartig in K. Gayer. Ker je toga, jo v praksi uresničujemo z velikimi težavami ali zgolj z dodatnimi vložki. Bolj prilagodljivo izpe- ljavo švicarskega "Femelschlaga" je v naših gozdovih uveljavil D. Mlinšek z imenom sproščeno gospodarjenje. V bistvu je to kombinacija skupinskega prebiranja, za- stornega gospodarjenja in golosekov na majhnih površinah. Zaradi svobode, ki jo dopušča gozdarju, pa zahteva etično odgo- vornega in kulturno naravnanega strokov- njaka, sicer se svoboda kaj rada sprevrže v anarhijo. V izjemnih primerih (travni gozdovi) lahko obnavljamo sečnjo na golo- na površinah, ki ne smejo biti večje od drevesnih višin. V takih svetlobnih jaških okolno drevje ugodno vpliva na ekološke dejavnike nasta- lih vrzeli. Popolna odstranitev nadzemne lesne biomase spremeni sestav rastlinskih in živalskih vrst. Več toplote in vlage po- speši procese humifikacije in mineralizacije, to pa pospešuje kalitev semen in rast mla- dja. Toda če površine v kratkem času ne obraste vegetacija, obstaja nevarnost ero- zije in izpiranja sproščenih hraniv. Povečan dotok svetlobe spodbudi nasemenitev sve- tlobnih vrst, zlasti konkurenčno slabših ple- menitih listavcev in hrasta, kar je pomem- bno na rastiščih, kjer je bukev preveč go- spodovalna. Na ta način z goloseki boga- timo vrstno pestrost gozdov. 3.2 Naravna obnova je brezplačni dar narave 3.2 Natural Regeneration is a Free Gift of Nature Gozdovi so odprti termodinamični siste- mi, ki se odlikujejo s samoohranitvenimi 176 GozdV 53, 1995 mehanizmi. Nemoten naravni razvoj go- zdov se konča z razkrojem sistema. Toda drevesa ne umirajo zaradi staranja celic, temveč zaradi razgradnje nosilnega dela dreves. Poleg porabnikov in razkrojevalcev so ujme najbolj razdiralne. Biomasa se postopoma razgrajuje in ponovno vključuje v snovne krožne tokove. Nadaljni potek označuje posebna dinamika nastalih vrzeli, ki so vedno večje in številnejše. Proučeva­ nja pragozdov so potrdila, da ravna narava nasprotno od naših ciljev. Gozdarstvo si tako energetsko potratnega ravnanja ne more privoščiti, zato uvede s svojimi ukrepi predčasni razkroj z najmanjšimi izgubami in zamenjavo generacij v navidezni odsot- nosti faze umiranja. Naravna obnova je najpomembnejše in najzahtevnejše gozdarsko opravilo - umet- nost, ki jo vseskozi podcenjujemo in napake drago plaču jemo. Pri sonaravnem gojenju gozdov je obnova končni člen nepre- trgane nege in negovalni ukrepi so pred- priprava na uspešno naravno pomlaje- vanje. Za takšno gospodarjenje je značilen drseči prehod od negovalnih k pomladitve- nim postopkom. Preurejanje gozdnega ekosistema po- meni zamenjavo osebkov, ki postopoma in v vedno večjem številu nadomeščajo prejš- nje. V fazi naravne obnove ali tranzicije imamo hkrati dve bistveno različni genera- ciji, zrela drevesa in mladi gozd, ki vznika na grobovih (panjih) starega. Za preživetje gozdov je sočasnost obeh sistemov nei- zbežna. Idealno naravno pomlajevanje poteka v polsenci odraslih dreves. Vzgoja pod zastorom zagotavlja mladim osebkom varstvo pred neugodni mi vremen- skimi pojavi. S tem prihranimo stroške za nego in varovanje ter s prirastkom starega sestaja zmanjšamo upadanje vrednostne pridelave. Z gostoto zastara uravnavama številčno in vrstno sestavo mladja ter pre- prečujemo nezaželjen pojav pregostega mladja. Gozdove začnemo obnavljati, ko ugotovi- mo, da so drevesa dosegla zaželene teh- nične dimenzije in da sestoj ne izkorišča rastiščnih danosti. če osebki niso več po- trebni zaradi semenja, trdnosti, varovanja ! i !· ; . Sonaravnost je kullivirana ekologija ali estetike, jih lahko posekama, vendar le v obsegu, ki še zagotavlja ravnotežje med priraščanjem in pomlajevanjem: Naravna obnova gozdnih ekosistemov poteka posto- poma, od nižje organiziranih ali pionirskih sosledij, prek vmesnih, do visoko razvitih ali terminalnih. Obnova je uspešna, če je prostorsko in časovno načrtovana in priJaM gojena izbranim ciljem. 3.3 Daljša proizvodna in pomladitvena obdobja zagotavljajo sonaravnost in ekonomičnost gospodarjenja 3.3 Longer Production and Regeneration Periods ensure Close to Nature Principle and Management Economy Naravni ekološki sistemi težijo k dina- mični uravnoteženosti ali k vzdrževanju rav- novesja na nespremenjeni ravni, to pa je stanje zrelosti ali odraslosti. Ko to enkrat dosežejo, nehajo rasti. Bi om asa je dosegla nosilno zmogljivost rastišča in se ne more več razvijati. Od tedaj naprej uporablja snovi in energijo izključno za vzdrževanje lastnega metabolizma. Pridelava lesa je možna samo v začasnem ali prehodnem območju rasti, zato gozdarstvo nenehno vzdržuje ekosisteme v območju, ki je pred stanjem uravnovešenosti. Čim dalj se odmi- kamo od tega območja, tem bolj je sistem produktiven, a tudi moten in nestabilen. ln obratno, čim bližje smo uravnoteženemu stanju, tem manjša je njegova proizvod- nost, toda sistem je trden. Proizvodna doba je v letih izražen čas od osnovanja sestaja do njegove sečne zrelosti. Povprečna proizvodna doba je načrtovalni pripomoček, medtem ko v go- zdu intuitivno ugotavljamo proizvodno dobo za posamezne dele sestaja. Začetek po- mlajevanja sovpada s kulminacijo vrednos- tne pridelave. Daljša proizvodna obdobja prispevajo k večji ekonomičnosti gozdar- Slika 8: Procese naravne ali organske rasti ponazarjamo s sigmoidno ali SMkrivuljo. Njeno obliko in potek, odvisno od časa, rastišča, sestojne zgradbe in gojitvenih ukrepov idealno ponazarja tim. Vadnalova funkcija (Zadnik 1986). Figure 8: The processes of the natural or organic growth are reproduced by the sigmoid or S curve. lts form and course are, in re/ation to the time, site, stand structure and silviculturaf measures, ideally presented by the so caf/ed Vadnaf's curve (Zadnik 1986) . .l ________ _'!lajn_? _!)