PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXIII. Št. 206 (6790) TRST, petek, 1. septembra 1967 KONFERENCA ARABSKIH^ VODITELJEV V Kartumu si še dalje prizadevajo da bi se sporazumeli o enotni akciji Sporazum Naserja in Feisala o Jemenu Govori Naserja, Huseina in drugih voditeljev lovala pri iskanju rešitve, ki bi pomenila kapitulacijo in poraz Arabcev.* Zahteval je popolno likvidacijo imperialističnih interesov na arabskem svetu in zaključil: «ZDA, Velika Britanija in njihovi zahodni zavezniki stalno krepijo izraelsko sionistično državo. Ker sta že udarila po naprednih režimih v ZAR in Siriji, mislita imperializem in njegov zaveznik sionizem sedaj pripraviti zaroto proti naši deželi in naši revoluciji.* V zvezi s sporazumom med Naserjem in kraljem Feisalom o Je- KARTUM, 31. — Konferenca v Kartumu se je danes nadaljevala na tajni seji. Ustanovili so gospodarsko podkomisijo, ki bo pripravila načrte resolucij gospodarske vsebine. Navzoč ni bil sirski delegat, ki je danes odpotoval v Damask. Sirska delegacija sploh ni sodelovala na konferenci. Vendar sta Naser in predsednik sudanske vla- ------------------ de Magub sporočila, da bo Sirija priznala vse resolucije, ki jih hodo odobrili na konferenci. Sinoči pozno sta se predsednik Naser in saudski kralj Fei-sal sestala in sta po dolgem posvetovanju dosegla sporazum o Jemenu. Agencija Srednji vzhod poroča, da se bo konferenca verjetno končala jutri zjutraj. Kakor poroča agencija Srednji vzhod, je predsednik Naser obrazložil včeraj svoje stališče in še posebej gospodarske razmere v ZAR. Omenil je tudi izgube, ki jih je ZAR utrpela zaradi izraelskega napada. Analiziral je egiptovsko politiko v zadnjih letih in dogodke po izraelskem napadu ter poudaril, da je sedaj važno, da vse arabske države sodelujejo v nadaljnji borbi na političnem, vojaškem in gospodarskem sektorju. Poudaril je zlasti važnost okrepitve gospodarstva arabskih držav, da bodo laže začeli likvidacijo posledic napada. Kakor piše: «A1 Ahram«, je Naser med drugim izjavil: ((Diplo- macija brez vojaške sile ne bo dosegla nič in mi bomo morali govoriti s položaja sile. Okrepiti moramo našo vojaško silo, da lahko odbijemo napad. Arabci mora izbirati med kapitulacijo, in s tem bi bilo vse končano, ali pa se odločiti za borbo zavedajoč se težav, ki so s tem povezane. Nimamo druge izbire kakor drugo pot. Ta je edina, ker je pot življenja. Zavrnili smo vse do sedaj ponu-dene rešitve, ker so pomenile podreditev, česar ne sprejemamo. Utrpeli smo vojno, žrtve in r7Tt A na orahcVn menu poročajo, da sla ZAR in Sau-dova Arabija izbrali Irak, Maroko in Sudan, da sestavijo odbor, ki naj skrbi za izvedbo sporazuma. ZAR bo umaknila svoje čete iz Je-mena, Saudova Arabija pa bo ukinila pošiljanje pomoči jemenskim monarhistom. Sporazum določa: 1. Ustanovitev tristranske komisije, ki naj skrbi za izvajanje sporazuma. 2. Namen komisije bo pripraviti načrt, ki naj jamči umik egiptovskih čet iz Jemena in ustavitev vojaške pomoči Saudove Arabije jemenskim monarhistom. 3. Komisija bo morala skrbeti, da Jemenci dosežejo u-staljenost v svoji deželi, ter jamčiti popolno suverenost in neodvisnost. 4. Komisija mora objaviti skup no mnenje Saudove Arabije in ZAR glede naporov, da se premagajo o- «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiarsiimiiiiatiiviiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii»ii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiAiiaiiiiiini KONFERENCA V ŽENEVI Ugovori Brazilije proti načrtu pogodbe Švedski predlog o nadzorstvu ____________ _ sovražnost ZDA za' arabsko stvar in Palestino, če bi sprejeli kapitu: lacijo in odpoved naših načel, bi dosegli mnogo privilegijev in vse kredite, ki bi jih hoteli. Toda toga nismo storili in ne bomo storili.* V poslanici, ki Jo je Naser poslal kongresu egiptovskih študentov v ZDA in Kanadi, ki se je začel v torek v Bostonu, pravi: «Ne gre več za Palestino, za dva milijona beguncev ali za odcepitev dela arabskega ozemlja. Gre za naš obstoj od Atlantika do Perzijskega zaliva. Gre za ohranitev naše civilizacije pred stalno invazijo, ki se ponavlja s prihodom vsakega priseljenca v Izrael.* Naser obsoja mobilizacijo sil imperializma v Izraelu in poudaril, da Združeni narodi niso mogli zbrati potrebnega števila glasov za obsodbo napada in kršitev. Nato dodaja: ((Svetu moramo prikazati pravo obličje Izraela da se bo zavedal nevarnosti, ki mu preti če bi molčal •pred izraelskim napadom in njegovim ekspanzionizmom. Zmagali bomo z borbo in odporom.* «A1 Gumhurja* poroča, da bo ZAR v kratkem zaprla nekatera svoja poslaništva v Skandinaviji, kjer bo ostalo samo eno, in v Latinski Ameriki, kjer bo sta ostali dve ali tri. Jordanski kralj Husein je izjavil, da so potrebne jasne odločitve, da se obnovi arabska enotnost na zdravi in novi podlagi. Dodal je: «Ce naša konferenca ne more sprejeti teh odločitev, se bojimo, da bo Arabce zadela še večja katastrofa.* Husein je izjavil, da je za Jordanijo arabski vrh razpotje, katerega smeri peljejo do časti in dostojanstva ali pa do sramote in Ponižanja. Pozval je zatem arabske državne poglavarje, naj skrbno proučijo pretekle izkušnje in napake. Arabski voditelji bi morali proučiti pozitivne in negativne plati arabske zgodovine pred 5. junijem in Pozneje. Upoštevati bi morali rezultate te proučitve, da v prihodnje izkoristijo možnosti, ki jih dajeta arabsko bogastvo in arabska energija. Na koncu je Husein izjavil, da je uspeh konference povezan z usodo arabske stvari. Dodal je: ((Sredstva za uspeh so pred nami: enotnost v naših vrstah, e-hotna akcija in enotni nameni.* Burgibov predstavnik Ladgham Je v svojem govoru izjavil, da v Preteklosti nekatere arabske države niso «dobro razumele* tunizijske politike, toda sedaj je popoln sporazum o smotrih, ki jih je treba doseči. Tunizija lahko ima nekatere poglede, na katere ne gledajo nekatere arabske države u-godno, toda pripravljena je pridružiti se priporočilom, ki bodo odobrena na konferenci. Jemenski predsednik Salal je poudaril, da je treba pozabiti na pretekle nesporazume, vsaj začasno, zato da arabske države lahko odpravijo posledice napada. Predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Sukeiri je izjavil, da bi morali nujno odobriti načrt za podpiran,ie odpora palestinskih Arabcev na o-zemlju, ki ga je zasedel Izrael. Zatrjuje se, da se je iraški predsednik Aref izrekel za nadaljevanje borbe v vseh mogočih oblikah in tudi z gverilsko vojno. V Alžiru je predsednik Bumedien govoril skupini pet tisoč študentov in izjavil, da je potrebno nadaljevati borbo, da se doseže umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja in osvoboditev Palestine. Dejal je, da vsaka politična rešitev na Srednjem vzhodu dejansko pomeni priznanje izraelske države in dokončno opustitev palestinskega vprašanja. Bumedien je izrazil prepričanje, da bi se 99 odstotkov Arabcev izreklo za nadaljevanje borbe, če bi razpisali referendum. Dodal je: »Kar se tipe Alžirije, ne bo sode- ŽENEVA, 31. — Danes se je na ženevski konferenci nadaljevala razprava o načrtu pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Govorili so predstavniki Brazilije, švedske, Nigerije in ČSSR. Brazilski predstavnik Da Sitvei-ra je naštel vrsto ugovorov proti načrtu pogodbe in je med drugim izjavil, da je učinkovitost vsakega razorožitvenega ukrepa neposredno povezana z univerzalnostjo njegovega izvajanja. Po njegovem mnenju predloženi načrt ni v skladu s tem, ker samo površno upošteva zaskrbijenost velikega števila držav. Naštel je naslednje pripombe: 1. Odgovornost in obveznosti, ki jih pogodba v glavnem nalaga nejedrskim državam: «Nihče, je poudaril, ne odreka jedrskim državam, da ostanejo take. Toda potrebno je, da se obveznosti, ki se nalagajo nejedrskim državam, kompenzirajo s pomembnimi obveznostmi, ki se tičejo predmeta pogodbe. Razlika v obveznostih manjša univerzalen pristop k sporazumu.* 2. Razvoj jedrske tehnologije! Načrt neposredno ali posredno o-vira razvoj tehnologije za izdelovanje jedrskih eksplozivnih sredstev v miroljubne namene. Brazilija meni, da nejedrske države, ki se odrekajo jedrskemu orožju, ne bi smele biti prisiljene k drugim odpovedim, ki bi imele neprecenljive posledice. 3. Varnost: Brazilski delegat je izjavil, da varnost ni odvisna izključno od tega, da se nekaterim državam prepove izdelovanje jedrskega orožja, toda predvsem od dejstva, da druge države še dalje izdelujejo to orožje, ne da bi bile pripravljene pridružiti se morebitnemu sporazumu. 4. Jamstva: Ce se neka država odpove učinkovitim sredstvom proti napadu ali jedrski grožnji, mora imeti zagotovilo, da ta odpoved ne bo imela zanjo nepopravljivih posledic. Brazilski delegat je nato izjavil, da je Brazilija edina članica konference, ki je sklenila pogodbo o nu tomskem področju na latinskoameriški celini. Pripomnil je, da sc je tu jasno pokazalo, da odpoved od jedrskega orožja ne sme vsebovati odpovedi pravice do gospodarskega in socialnega razvoja in tudi ne sme preprečiti znanstvenih raziskovani in napredovanja na tehnološkem sektorju. Zato ni nobenega razloga, da bi se Brazilija v širšem okviru priključila pogodbi, ki nalaga velike omejitve, ki so krivične in nepotrebne. Češkoslovaški delegat je v celoti podprl predloženi načrt. Tudi švedska delegatka je mnenja, da načrt pogodbe upošteva glavne ugovore nejedrskih držav, čeprav ne upošteva potrebe, da se jasno določi, da mora ta razorožitveni ukrep predstavljati prvi korak k drugim ukrepom jedrske razorožitve. Zatem je švedska delegatka predložila svoj načrt, ki naj spopolni že predloženega v zvezi s tretjim členom, ki se tiče nadzorstva. Ta predlog določa: 1. Države pogodbenice se obvezujejo, da ne bodo dovolile prevažanja atomskega materiala in drugih jedrskih naprav po svojem ozemlju, razen če ni ta material podvržen nadzorstvu mednarodne agencije za atomsko energijo. 2. Nejedrske države se obvezujejo, da bodo sprejele nadzorstvo te agencije nad vso svojo dejavnostjo na sektorju jedrskega raziskovanja. 3. Jedrske države pa se obvezujejo, da bodo sodelovale, da olajšajo izvajanje nadzorstva te agencije nad svojo jedrsko dejavnostjo v miroljubne namene. 5. Jedrska dejavnost, ki jo urejajo dvostranski ali večstranski sporazumi, bo morala biti podvržena nadzorstvu omenjene agencije v najkrajšem času in v vsakem primeru najpozneje tri leta po uveljavitvi pogodbe. Nigerijski delegat Je izjavil, da predloženi načrt pogodbe ni sprejemljiv za vso mednarodno skupnost, predvsem ker ni povezan z razorožitvenimi ukrepi. Poudaril je, da bi se morale velike države obvezati, da bodo ustavile podzemeljske jedrske poskuse in proizvajanje jedrskega materiala v vojne namene vsaj za deset let. Po mnenju nigerijskega delegata predlože- ni načrt površno upošteva vprašanje varnosti. Indijski predstavnik je podprl izjave brazilskega in nigerijskega delegata. Poudaril je, da mora sporazum o neširjenju jedrskega orožja predvsem ustaviti jedrsko oboroževalno tekmo. Južna Tirolska BOČEN, 31. — Danes menda niso zaslišali priprtega župnika Weit-la:.erja, ker se počuti slabo po petdnevnem neprestanem zasliše vanju, župnik ima 57 let, slabo sliši in tudi njegovo zdravje ni najboljše. Lastnik hotela ((Steiner* je potrdil, da je videl kmalu po streljanju župnika, ki je molil pred truplom ubitega finančnega stražnika in jokal. Sirijo se govorice, da Eggerja obtožujejo tudi atentata v Pustri-ški dolini, kjer sta bila avgusta 1965 ubita dva karabinjerja. V Trentu je 54-letnl Fortunat.o Panozzo nenadoma skušal napasti nekega duhovnika, katerega je obdolžil, da pomaga terorističnim kriminalcem. Neki drugi možak pa je pričel kričati po ulicah, da je terorist in da pripravlja atentat. Moža so odpeljali v umobolnico. Z Dunaja poročajo, da je zunanji minister Tončič izjavil novinarjem, da so povsem neutemeljene govorice, da je Avstrija opustila zahtevo po mednarodnem jamstvu v zvezi s «paketom», ki ga ponuja Rim. vire, doseči zadovoljivo zbližanje med sprtimi, odpraviti vzroke spora, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Sudanski ministrski predsednik Magub, ki je sporočil, da je bil dosežen sporazum, je izjavil, da se bo tristranska komisija lotila dela takoj po sedanji konferenci. V Jemenu je sedaj okoli 40 tisoč egiptovskih vojakov. V poučenih krogih pravijo, da se bodo umaknili v treh mesecih. Baje sporazum določa, da bo predsednik Salal o-stal še dalje predsednik, toda samo z nominalno oblastjo, ves čas prehodnega razdobja, ko bo delovala koalicijska vlada. Dejanska oblast v tem razdobju bo v rokah koalicijske vlade, ki bo delovala pod nadzorstvom tristranske komisije. Začasna vlada in komisija bosta pripravili plebiscit, ki naj bo v treh ali najpozneje šestih mesecih po umiku egiptovskih čet. Govori se tudi o možnosti, da tri države, ki sestavljajo komisijo, pošljejo svoje čete v Jemen, da skrbijo za vzdrževanje reda, ko se bodo u-maknile egiptovske čete. Jemenski predsednik Salal pa je izjavil, da mu vsebina sporazuma sicer še ni točno znana, toda ni pripravljen sprejeti «odkritega vmešavanja v jemenske notranje zadeve*. Izjavil je tudi, da nasprotuje plebiscitu in vsakemu predlogu, «ki bi pomenil korak nazaj v primerjavi z revolucionarnimi pridobitvami*. Jemenski zunanji minister na je izjavil, da ne bodo dovolili članom tristranske komisije vstopa v Jemen, da bi nadzorovali izvajanje sporazuma. Predsednik Naser se je nocoj pogovarjal z jemenskim predsednikom Salalom in ga je verjetno obve: til o sporazumu s Feisalom. «Komsomolskaja Pravda* poziva arabske države, naj pokažejo enotnost in odločnost ter naj sodelujejo s socialistinimi državami, če bodo Arabci enotni, bodo lahko preprečili sionistične načrte, ki _se lahko spremenijo v novo vojaško akcijo Izraela, ker niso bili še doseženi vsi smotri sionizma, in zlasti niso bili zrušeni arabski napredni režimi. Nove demonstracije proti Angležem v Pekingu LONDON, 31. — V Foreign Offi-ceu so zvečer zvedeli o novih manj. ših demonstracijah pred britanskim poslaništvom v Pekingu. Demonstranti pa niso nasilno nastopili proti osebju poslaništva. V Londonu je pred kitajskim poslaništvom mirno. Toda poslopje še vedno stražijo policaji, ki spremljajo vse kitajske diplomate, ko zapuščajo poslopje in gredo v mesto. Agencija Tassa poroča, da rdeči gardisti, ki so zbrani pred sedežem revolucionarnega odbora v Pekingu in pred rezidencami kitajskih voditeljev se ne zadovoljujejo več z zahtevo po odstopu predsednika republike in drugih dveh z njim povezanih voditeljev, temveč hočejo odstop tudi številnih drugih voditeljev kulturne revolucije, ki jih obtožujejo, da se hlinijo, da podpirajo Maocetunga. Agencija omenja kitajske časopise in poudarja, da se demonstracije širijo na področju Vuhan, kjer so na neki konferenci revolucionarnih upornikov rdečih gardistov kritizirali Maocetunga. Agencija poroča, da se v Vahunu nasprotniki Maocetunga pripravljajo na napad. Na področju Kansu se ni mogel ustanoviti revolucionarni odbor, Zaključen obisk Fanfanija v Tuniziji TUNIS, 31. — Zunanji minister Fanfani je danes zaključil uraden obisk v Tunizini in se je vkrcal na trajekt «Lazio», s katerim se bo vrnil v Italijo in ki bo jutri dopoldne priplul v Neapelj. Danes se je Fanfani ponovno sestal z Burgibo, vendar je šlo samo za vljudnostni poslovilni razgovor, ker sta včeraj že izčrpala vsa politična vprašanja. Fanfani je ponovil vabilo, da Burgiba obišče Italijo, kot ga je povabil že med svojim prvim obiskom, vendar do tega potovanja iz raznih razlogov ni prišlo. Burgiba pa je preko Fanfanija povabil italijanskega predsednika republike Saragata. DIPLOMATSKA DEJAVNOST JUGOSLAVIJE Nikezič izročil tajniku OZN U Tantu Titovo poslanico o Srednjem vzhodu Še prej se je Nikezic sestal z Deanom Ruskom Svetozar Vukinanovic odpotoval v Latinsko Ameriko BEOGRAD, 31. — Član sveta federacije Svetozar Vukma-novič je odpotoval danes z letalom v Santiago, kjer bo kot posebni odposlanec predsednika republike maršala Tita izročil predsedniku republike čila Edvardu Freyu Titovo poslanico. Svetozar Vukmanovič bo z isto nalogo odpotoval zatem v Mehiko in v nekatere druge države Latinske Amerike. VVASHINGTON, 31 Državni tajnik za zunanje zadeve Marko Ni-kezič se je sestal danes v VVashing-tonu z Deanom Ruskom, s katerim se je razgovarjal o poslanici predsednika Tita, ki jo je Nikezic izročil včeraj predsedniku Johnsonu. Izmenjava misli med ministroma je bila dejansko nadaljevanje pogovora, ki sta ga začela Johnson in Ni-kezič. Tako poslanica kot razgovori so se nanašali na stanje na Srednjem vzhodu in na možnost izhoda iz krize. Podrobnosti o razgovorih niso bile sporočene tisku. Nikezič se je sinoči razgovarjal s predsednikom Johnsonom eno uro, medtem ko je današnji njegov razgovor z Ruskom trajal okrog dve uri. Pri njunem razgovoru so bili navzoči tudi številni sodelavci obeh ministrov. Razgovori so bili, kot se poroča z jugoslovanske strani, zelo odkriti. Pričakuje se, da bo Johnson v kratkem odgovoril na Titovo poslanico. Obisk Marka Nikezi-ča v Washingtonu je dal tudi pri; ložnost, da so se razgovarjali tudi o vprašanjih s področja medsebojnih odnosov. Pri tem je prišlo do izraza obojestransko zanimanje za nadaljevanje razvoja ameriško-ju-goslovanskih odnosov. Po sinočnjem Johnsonovem razgovoru z Nikezičem je predstav- ČLANKI NATTl, LA PIKI, ANDREOTTIJA IN VA10RUA y Živahna polemika o odnosu Italije do atlantskega pakta Sindikat umetnikov je prekinil odnose s sorodnim grškim sindikatom Na kitajski ladji «Liming» so postavili veliko sliko Maocetunga RIM, 31. — Nadaljuje se polemika o atlantskem paktu, ki je bila vse počitniško razdobje dokaj živahna in ki bo verjetno stopila še zlasti v ospredje ob ponovnem pričetku živahnejšega političnega delovanja s pričetkom dela parlamenta. Istočasno pa gre seveda tudi za pričetek priprav za volilno kampanjo za politične volitve, ki bodo spomladi prihodnje leto in torej zelo blizu zapadlosti atlantskega pakta. V reviji «Rinascita» piše v uvod- ' niku Alessandro Natta, da se je polemika pričela z izjavami tajnika PSU Tanassija, ki je hotel obnoviti «fideistični» atlantizem in s tem tudi nekako ustrašiti one kroge večine, ki so pripravljeni razpravlja ti o določenih spremembah. Posledice so bile drugačne tudi zaradi komunistične polemike, in v člankih v «Avanti» ter kritikah izrečenih na račun Lemnitzerja so občutna stališča «opreznega revizionizma*, saj ni brez pomena, da vidi «Avanti» v pritisku atlantskih mistikov riziko konservativne izbire*. V sedanji stvarnosti je atlantski odgovor v tradicionalnih shemah stalne podreditve ZDA ne samo preživel, temveč grozi Italiji z izolacijo in s podrejenostjo v odnosu do 'drugih evropskih držav, kjer povsod prihajajo do izraza avtonomistične težnje. Natta zaključuje, da se lahko obnovi zunanja politika samo z obsodbo ameriškega imperializma in obnovitvijo dejanske avtonomije. Pot k miru vodi samo prek likvidacije blokov in ustvarjanja varnostnih področij, tako da bosta izgubila svojo vlogo atlantski in varšavski pakt. Tednik «Astrolabio» objavlja intervju z La Piro o istem vprašanju. La Pira pravi, da je stanje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiHiiiiiiiiiiiimimimiiimmmiiiiiiiiiiiimMiuiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiimiii VČERAJ NOVO BOMBARDIRANJE HANOJA V VVashingtonu zahtevajo raztegnitev bombardiranja Severnega Vietnama Posebna komisija ameriškega senata zahteva bombardiranje pristanišča Hajfong - Sestreljenih osem ameriških letal HANOJ, 31. — Ameriška letala so davi znova bombardirala področje Hanoja. Davi so ameriški bombniki «B-52» bombardirali severno-vietnamsko ozemlje blizu demilitariziranega področja. V Hanoju so javili, da je bilo danes sestreljenih nad Severnim Vietnamom osem letal in en helikopter. Več pilotov so ujeli. V Hanoju so v teku proslave 22. obletnice ustanovitve Vietnamske demokratične republike. Na zborovanju, katerega se je udeležil tudi predsednik republike Hošiminh, je predsednik vlade Fam Van Dong v svojem govoru poudaril, da Severni Vietnam ne bo nikoli popustil pred silo in grožnjo. Če se hočejo ZDA pogajati, morajo predvsem brezpogojno ustaviti bombardiranje in vsa druga vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu. Poudaril je, da ZDA nimajo nobene pravice zahtevati od Severnega Viet nama dokaza o recipročnosti «in vendar zahtevajo tudi od nas nekaj in v podporo te nasilne zahteve vsakikrat, ko govorijo o mirovnih pogajanjih, povečajo vojno dejavnost v Južnem in Severnem Vietnamu.* Zatem je izjavil, da napred na javnost obsoja ameriški napad v Vietnamu, in to tako v Ameriki kakor tudi na vsem svetu, kakor je pred nekaj meseci dokazalo Rus-sellovo sodišče. Fam Van Dong je govoril tudi o sovjetski in kitajski pomoči in je pri tem dodal, da je Kitajska «ve-liko zaledje Vietnama*. Posebna podkomisija ameriškega senata, ki je imela nalogo proučiti letalske operacije v Vietnamu, je po treh tednih proučevanja objavila poročilo, ki pravi, da bi bilo treba še zaostriti bombardiranje Severnega Vietnama ter da bi morali vključiti med kraje, ki jih. je treba bombardirati, tudi pristanišče Hajfong. Poročilo pravi, da je treba zapreti pristanišče Hajfong, ga izolirati od ostale države ter da je treba bombardirati vse objekte vojaške važnosti ter vedno bolj uničiti vse prometne vezi s Kitajsko. Izrael prekinil povratek beguncev TEL AVIV, 31. ~ Izraelske oblasti so danes ustavile vračanje beguncev na zasedeno jordansko o-zemlje. V nedeljo bodo na seji ministrskega sveta razpravljali o morebitnem podaljšanju roka za povratek. Skupno je bilo vloženih 170 tisoč prošenj za povratek, toda o-dobrenih jih je bilo samo 21.000 in šele 14.000 oseb se je do danes vrnilo. Britanska vlada je pozvala izraelsko vlado, naj podaljša rok za povratek arabskih beguncev. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je britanska vlada zaskrbljena zaradi poročil Rdečega križa, da se veliko število beguncev, ki je zahtevalo povratek, ni moglo vrniti pred 31. avgustom. Britanska vlada poudarja, da bi bilo obsojanja vredno, če bi se še poslabšalo vprašanje beguncev zaradi pomanjkanja časa. Britanska vlada je že obrazložila svoje stališče izraelski vladi in je stopila v stik tudi z Jordanijo. sedaj bistveno drugačno, kot je bilo leta 1949. Atomske bombe so dokazale, da je vojna nemogoča, in zavezništvo, ki ima prvenstveno vojaški značaj, je sedaj brez smisla, saj ljijjdje ne verjamejo več v stare divizije. La Pira meni, da se italijanski politični ljudje dokaj dobro zavedajo novega stanja in zlasti katoliški politični svet upošteva pozitivni govor Pavla VI. o miru. Katoličani niso obremenjeni s koncepti iz časov hladne vojne. La Pira nadaljuje, da bo rok 1969. leta dal priložnost, da se prične globalen razgovor med vzhodom in zahodom in da se proučijo razni perdlogi o ustvarjanju področij, ki ne pripadajo nobenemu bloku. Vendar ga meni La Pira, da predlogi, da Di Italija izstopila iz atlantskega pakta, odražajo stare pozicije, podobno kot. oni, ki se nanašajo na avtomatično obnovitev pogodbe, kar vse je preveč povezano s polemikami iz leta 1949. Sedaj je treba graditi mostove, preurediti pakt in delati avtonomno politiko. Minister Andreotti pa piše v tedniku «Concretezza», da gre zakonodajna doba h kraju in zato narašča zanimanje za vprašanja, ki jih bo mogoče še sedaj urediti. Po njegovem je treba pravočasno odobriti proračun, tako da bi bile mož. ne volitve začetku maja, ali še bolje aprila, in se bo lahko v jeseni pričelo konkretno delo parlamenta in vlade. Ce pa bi bile volitve šele junija, je nevarnost, da bo izgubljeno skoro vse prihodnje leto. Kot glavni politični vprašanji navaja Andreotti zakonska predloga o referendumu in o deželah. Nato pa obširneje razpravlja o zunanji politiki in zlasti o atlantskem paktu, češ da bo imela poletna polemika gotovo parlamentarni odjek, saj «morajo biti volivci pravočasno obveščeni o vojaški varnosti države* in imajo pravico, da vedo za italijansko stališče, če se bo Francija leta 1969 umaknila iz pakta. Tajnik PSIUP davi v tedniku «Mondo nuovo* ugotavlja, da so za vprašanje NATO sedaj občutljive ne samo marksistične in anti-imperialistične sile, temveč tudi pomembne osebnosti katoliškega sve- Pogajanja za regulacijo reke Bojane BEOGRAD, 31. — Med Jugoslovanskimi in albanskimi strokovnjaki se že dalj časa vodijo pogajanja za reguliranje reke Bojane, kar bi omogočilo, da se zniža gladina Skadarskega jezera in osvo. bodijo velike površine plodne zemlje, ki jih je jezero poplavilo leta 1880, ko Je reka Drina vdrla v strugo reke Bojane. Po najnovejših informacijah so dobre možnosti, da se pogajanja uspešno končajo in da se izdela skupen albansko-jugo-slovanski načrt za reguliranje reke Bojane. ta; pa tudi v vrstah socialdemokracije so občutna nasprotja. Va-lori pravi, du je v novem okolju, ko je vojaška strategija dobila nove oblike, ko prevladujejo rakete in ko so že številne države na našem področju nevtralne, bitka za nevtralizacijo Italije povsem stvarna in da se na tak način lahko združijo široke sile za premostitev blokovske politike. Vsedržavno tajništvo sindikata i-gralcev, glasbenikov in drugih u-metnikov CGIL-FILS je prekinilo vsak odnos s sorodnim grškim sindikatom, kjer so vojaki imenovali novo vodstvo. Istočasno pozivajo vse italijanske umetnike, da zavrnejo vsako ponudbo za delo ali za sodelovanje, ki bi jo prejeli iz Grčije, dokler ne bodo v tej državi obnovljene osnovne demokratične svoboščine. Na kitajski ladji «Liming» so danes postavili veliko sliko Maocetunga okrašeno z rdečimi zastavami. Ves dan so mornarji recitirali Maove «modrosti», nato pa so imeli skupno svečanost, vendar gledalci niso mogli ugotoviti točneje, za kaj je šlo. Dopoldne je prispel iz Rima funkcionar kitajskega trgovskega urada Cen Pao Sun, ki je šel na ladjo. Mnogo se govori, da je kapitan prejel iz Kitajske brzojavko. Rap Rrown poziva belce na sodelovanje NEW YORK, 31. — Črnski voditelj Rap Brown je pozval črnce in belce na sodelovanje v borbi za temeljito politično reformo. Pozval je belce, naj se pridružijo črncem, s tem da primejo za orožje in se borijo ob njihovi strani na ulicah. Na zborovanju organizacije nenasilnih študentov so govorniki o-stro kritizirali ameriško vojno v Vietnamu ter so pozivali belce in črnce, naj se množično udeležijo demonstracij za mir, ki bodo 21. in 22. oktobra v Washingtonu. Rap Brown je pozval belce, naj izvolijo mlajše politične voditelje, ker je večina ameriškega prebivalstva sestavljena iz mladih, in to bi se lahko odražalo v Beli hiši in parlamentu. Včeraj je Rap Brown govoril na zborovanju v Camdenu v državi New Jersey. nik Bele hiše izjavil: »Obisk ministra Nikeziča predsedniku Johnsonu spada v okvir stalne izmenjave pogledov z raznimi vladami, ki se zanimajo za sedanje stanje na Srednjem vzhodu. Dejstvo, da se številne vlade zanimajo za vpraša- : nje, je samo na sebi vir upanja in odpira neke možnosti. Seveda predsednika Johnsona zanima vsak napor, ki naj prinese mirno in pravično rešitev na Srednjem vzho- ' du. Predsednik je pripravljen, kakor je bilo večkrat rečeno, v celoti sodelovati pri vseh naporih v tem smislu.* NEW YORK, 31. — Glavni tajnik OZN U Tant Je sprejel nocoj i jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Nikeziča in se z njim pogovarjal več kot eno uro. Po pogovoru je Nikezič izjavil, da so bili njegovi razgovori v Wa- 1 shingtonu in New Yorku ((spodbudni*. Izjavil je tudi, da sta bili poslanici Johnsonu in U Tantu podobni, toda ne enaki. Izjavil je tudi, da Je Tito poslal poslanico tudi de Gaullu, VVilsonu, sovjetskim voditeljem in Indiri Gandi. «U Tant, je nadaljeval Nikezič, mi ni dal neposrednega odgovora. Proučili smo samo nove elemente v zvezi s Srednjim vzhodom od julija dalje.* Pred odhodom iz Washingtona in po razgovoru z Deanom Ruskom je Nikezič časnikarjem, ki so ga vpraševali, ali gre za kake predloge, odgovoril: «Ne bi rekel, da je predsednik Tito postavil Arabcem kake predloge. So samo naše ideje, naša stališča, naše mnenje o stanju.* Češki film Noe nevesty BENETKE, 31. — Pot v socializem je težavna in polna ovir; ni samo težko, spremeniti družbene strukture in proizvodnih odnosov temveč najtežje vprašanje predstavlja človeška zavest. Jan Prohaška pravi, da je film «Noč nevesty» <«La notte della mona-ca») napisal, ker se je zavedal, da človek doživlja spremembe mnogo počasneje kot les, kovina ali kamen. Kljub vsemu napredku mnogi ostanejo dobri, drugi pa žal ostajajo slabi. Češkoslovaški film hoče dokumentirati težave, ki so nastale okrog 1950. leta med koletkivizaci-jo kmetijstva. V neki vasi predajajo živino kmečki zadrugi, ki jo vodi grbec Pičin, bivši kmet brez zemlje. Cujejo se številni streli iz puške: najbogatejši kmet je napravil samomor, še prej pa je ustrelil vse svoje krave. Sovraštvo proti novemu režimu narašča po vsej vasi, čeprav začasno še ni izbruhnilo. Priložnost nastane na božični večer, ko se vrne v vas hčerka samomorilca, ki je živela v samostanu kot nuna. Po stari tradiciji hoče prisostvovati polnočnici. Vendar so oblasti ta obred prepovedale in dovolje mašo samo dopoldne. Nuna pa vztraja in v vasi govore o njej kot o svetnici. Pičin in nekateri redki pristaši skušajo obred preprečiti kot tudi duhovnik, vendar prebivalci fanatično slede nuni in skupaj pridejo v cerkev. Nuna se pripelje na vozu in iz zadruge je vzela sv ijega konja, tudi ostali lastniki poberejo živino. Pred cerkvijo nastane napetost, ko se norčujejo iz Pičina, kateremu dajo vedeti, da so oboroženi. Vendar se začarani krog razbije, ko prične nuna polemizirati z župnikom, ki daruje mašo, in mu iztrga kelih iz rok. Pride do neredov, nuno prebivalci izženejo, Pičin pa prične streljati. Zjutraj naj-deljo nuno mrtvo na snegu. Režiser Karel Kačina pravi, da ne gre za neki stvarni dogodek in tudi da njegovega dela ni treba ocenjevati s simboli. Za kaj gre pri tem filmu, torej ni povsem jasno, saj ostajajo številne nerazčiščene plati. Dobro je igrala Jana Brejcova vlogo nune, kot tudi ostali igralci. Odlična je zvočna oprema Jana Novaka. Popoldne je dosegel velik uspeh ameriški film ((Festival* Lemerja. G. R. NAIROBI, 31. — Kenijski minister za načrtovanje in razvoj Tom Mboja je sporočil, da bo zahteval od predsednika Kenjate, naj prekine diplomatske odnose s Kitajsko. Izavil je, da se je kitajsko poslaništvo v Nairobiju grobo vmešavalo v kenijske notranje zadeve. Delegacija ZAR na konferenci v Kartumu Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.7, najnižja 21.5, ob 19. uri 25,8 stopinje, zračni tlak 1014.6 stanoviten, vlaga 60 odst., veter zahodnik 5 km na uro, nebo 9 desetink pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 24,6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 1. septembra Mladen Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.45. Dolžina dneva 13.20. Luna vzide ob 2.03 in zatone ob 18.36. Jutri, SOBOTA, 2. septembra Stefan V OKVIRU 80-LETNICE PEVSKEGA DRUŠTVA o prispevala 20 lel po 200 milijonov za krilje obresti od najetih posojil za gradnje čun in ki znašajo 112.000.000 lir. Samo od 2. januarja do 31. Julija letos je pokrajinska uprava izdala za 250.000.000 lir javnih del, vsota, ki se bo do konca leta gotovo podvojila. Toda dela v teku, Je poudaril odbornik, predstavljajo le mali del tega, kar pokrajinska uprava pripravlja za prihodnje leto in ki presegajo milijardo lir brez gradnje nove eradbe za pokrajinske urade in zdravstveno - pedagoškega centra. Pokrajinska uprava pa je začela perspektivno proučevati načrte, ki jih bodo uresničevali na osnovi večletnili finančnih načrtov, za okrog 5 milijard lir del samo na področju bolnišnic in cest. Pokrajinska uprava mora skrbeti tudi za gradnjo turističnih cest na osnovi zadevnega deželnega zakona. Za ta dela In še za druga, ki jih pokrajina mora izvajati za posamezne občine, je odbornik dejal, da računajo na sodelovanje z občinami, ter da bodo resno upoštevala mnenja in želje občinskih Na sedežu pokrajinske uprave je bila včeraj tiskovna konferenca odbornika za javna dela Visinti-na. Konferenco je otvoril predsednik pokrajine dr. Savona, ki je izjavil, da pokrajinska uprava želi imeti čimtesnejše stike s časnikarji, da se sproti obvešča javnost b njem delovanju, da se seznanijo volivci s pristojnostmi pokrajine, ter da se na ta način naveže neposredni dvogovor med izvoljeno upravo in prebivalstvom. Predsednik je dejal, da je prva tiskovna konferenca namenjena javnim delom, ker so ta, poleg pokrajinske bolnišnice, najvažnejše upravno in delovno področje pokrajine. Napovedal je, da bo prihodnja tiskovna konferenca namenjena vprašanjem pokrajinske bolnišnice. Pokrajinska uprava ima sedaj v teku za 1.038.547.000 lir gradbenih del in za 505.000.000 lir cestnih del, skupno torej za 1.543.547.000 lir javnih del; v programu ima za 2.374.000. 000 lir gradbenih del in za 1.155.000. 000 cestnih del, skupno za 3.529.000. 000 lir; poleg tega pa skrbi pokrajina za dela, ki jih izvaja po pooblastilu drugih ustanov. Teh ja za skupno 2.422.000.000 lir, in sicer 2.098.000.000 gradbenih in 324.000. 000 lir cestnih del. Skupna vrednost javnih del v teku, v programu in del, ki jih bo izvaja^ la po pooblastilu, znaša torej 7.494.547.000 lir, in sicer 5.510,547.000 lir gradbenih in 1,984.000.000 lir cestnih del. Poleg tega pa pokrajinska uprava proučuje načrte za 3.850.000. 000 Ur gradbenih in za 1.500.000. 000 lir cestnih del, ali za skupno 5.350.000.000 lir javnih del. Vse te postavke pa znašajo skupaj 9.360.547,000 Ur gradbenih in 3.484.000. 000 cestnih del, ali 12 milijard 844.547.000 lir vseh javnih del, ki so v teku, v programu in v načrtu. Omenjena vsota se nanaša seveda v glavnem na dela v perspektivi, za katera pa ima pokrajinska uprava delno že zajamčena denarna sredstva. Odbornik za javna dela Višin tini je med drugim poudaril važnost stikov s časnikarji, in javnostjo, ki se bodo še bolj navezali s skorajšnjim začetkom delovanja pokrajinskega urada za javne stike. Odbornik je nato govoril o javnih delih do konca juUja letos, kar nomeni tudi šest mesecev delovanja nove pokrajinske uprave. Nato je dejal, da bo iz pripovedovanja izključil redna in izredna vzdrževalna dela, ki so bila že vključena v letošnji prora- SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA 458 milijonov lir za zgraditev nove športne palače v Trstu Razdelitev preostalega zneska od skupnega posojila 608 milijonov lir za razna javna dela V sredo je bila prva seja trža- 1 odbornika za javna dela Mocchija samo najbolj nujnih primerov in i nepremožnih slojev. Z novim za- j konskim osnutkom zahočejo za-1 polniti vrzel s tem, da posežejo j vmes v prid malim varčevalcem,' ki bi radi prišli do lastne hiše, toda nimaj • dovolj sredstev, da bi jo kupili. Ukrep bo olajšal nakup stanovanja in njegov namen je,* da pospešuje zasebne gradnje s povečanjem povpraševanja po stanovanjih, ki jih doslej niso mogli prodati. S tem bo dežela pripomogla k povečanju gradenj, kar pomeni, zaposlitev številnih stranskih dejavnosti, s čimer se bo tudi zaposlila nova delovna sila. Vse to bo imelo ugodne posledice za gospodarstvo v deželi sploh. Zakonski osnutek določa, da bodo v ta namen dodelili po 200 milijonov lir v vsakem finančnem letu od leta 1967 do 1986 in bodo v ta namen porabili torej v dvajsetih letih 4 milijarde lir. Kar se tiče oblike deželnega posega, se predvideva, da bo dežela dajala šestmesečne prispevke za kritje obresti od posojil, ki jih bodo prizadeti najeli ■ pri pooblaščenih kreditnih zavodih. Ta posojila smejo znašati do 75 odst. vsote, ki je potrebna za nakup zemljišča in za zgradbo, oziroma za nakup novega stanovanja. Poročila odbora, ki spremlja zakonski osnutek, upošteva tudi razne dodatne izdatke, ki jih ima prejemnik posojila. Zasebnik, ki hoče zgraditi ali kupiti stanovanje, ki stane na primer osem milijonov lir, lahko rosi za posojilo pri enem izmed zavodov, ki imajo dogovore z deželno upravo. V ta namen lahko dobi šest milijonov lir posojila. Kar se tiče zako. .skega predloga svetovalcev Devetaga in Mora, gre za ukrep, ki predvideva podelitev prispevka industrijskim podjetjem, katera gradijo stanovanja za svoje uslužbence. Namen ukrepa je, da bi omogočili delavcem, ki ne stanujejo v kraju zaposlitve, da pridejo do stanovanja. To je tudi v korist podjetjem, ki ne morejo vedno najti delovne sile, ker je oddaljena od delovišč. Na ta način bi pospeševali gradnjo stanovanj za delavce, saj bi imela podjetja večji interes za njihovo gradnjo. Pri tem gre za podjetja, ki bi zgradila stanovanja vsaj za 15 odst. svojih uslužbencev, kar bi moralo znašati najmanj 10 stanovanj. Prispevek bi znašal 40 odst. izdatka za gradnjo poslopij. Ce pa bi se podjetja obvezala, da zgradijo stanovanja z,a več kakor 25 odst,, svojih uslužbencev, tedaj bi se zvišal ta prispevek na 50 odst. Predlog se tiče tudi tistih podjetij, ki bi zgradila kolektivna stanovanja za svoje uslužbence. OSMI MEDNARODNI KONGRES 0 PREVOZIH V EGS Zanimivo predavanje o omejitvah tarifne svobode evropskih žeieznit Nagel razvoj cestnega prometa med raznimi državami • Približno vsakih pet let se mednarodni promet po cestah v Evropi podvoji uprav in ostalih ustanov. Glede turističnih cest je bila že sestavljena prednostna lestvica del v sporazumu z župani prizadetih občin. Zatem je odbornik Visintinl podrobno obrazložil javna dela po posameznih področjih, o čemer bomo pisali v prihodnjih dneh. Po petletnem službovanju Generalni konzul SFRJ Janhuba zapustil Trst Te dni je po petletnem službovanju zapustil Trst dosedanji Jugoslovanski generalni konzul Rudi Janhuba, ki je premeščen na novo službeno dolžnost v Jugoslavijo. Prihod novega Jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu, inž. Marjana Tepine, ki je bil do nedavnega predsednika mestnega sveta Ljubljane, je predviden za prihodnje dni. V okviru 8. mednarodnega kongresa o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti sta bili včeraj na univerzi dve predavanji, in sicer predavanje zahod-nonemškega strokovnjaka dr. H. Seidenfusa o omejitvah tarifne svobode pri evropskih železnicah, ter izredno predavanje, namenjeno širokemu občinstvu, njegovega sonarodnjaka, prof. A. Heimesa iz Frankfurta o blagovnem prometu po cesti med Italijo in Zah. Nemčijo. Dr. Seidenfus je med svojim izvajanjem poudaril, da se povsod v Evropi železniške tarife določajo ob upoštevanju številnih omejitev, vendar da je ponekod v zadnjem času opažati, da dovoljujejo države železniškim upravam spričo njihovih naraščajočih primanjklja- odobrili nekaj sklepov, med katerimi tudi odkup zemljišč za ureditev Ul. Pollaiolo in razširitev Furlanske ceste. Nato so odborniki sklenili, da se bo občina udeležila konference o prometu, ki bo v Stresi od 28. septembra do 1. oktobra. Udeležila se je bosta odbornik za mestno policijo Romano in načelnik tehničnega urada za promet inž. Pas-sagnoli. Dne 12. septembra pa bodo na županstvu sprejeli udeležence mittelevropskega zborovanja, ki bo v Gorici. škega občinskega odbora po poletnih počitnicah. Na seji, ki ji je predsedoval župan, so odborniki določili, kako bodo uporabili posojilo 608 milijonov lir, ki jih je občina svoj čas najela pri Tržaški hranilnici. Sklenili so, da bodo 458 milijonov uporabili za gradnjo športne palače, in sicer 400 milijonov za gradbena dela, 58 milijonov pa za nakup stavbišča. Odbor je torej zagotovil denar za gradnjo špgrtne palače, o kateri je govora že toliko let. Dela se bodo začela takoj, ko bodo pristojne oblasti odobrile predložene načrte. Ostali denar pa bodo porabili takole: 36,5 milijona za priključke ljudskih hiš, 20 milijonov za izredna vzdrževalna dela občinskih zgradb, 34,5 milijona za izredna cestna vzdrževalna dela in 39 milijonov za šolsko opremo Na predlog odbornika Vascotta je odbor odobril nekaj sklepov o okrepitvi javne razsvetljave v Ul. Zanella, Istrski ulici, na Trgu sv. Jakoba in v Ul, Lamarmora. Na predlog odbornika De Gioie je bilo dano na dražbo čiščenje osnovnih šol «Suvich,i in ((Giotto* ter učiteljišča «Carducci» za skunno vrednost 15 milijonov lir P il?i ......... tega pa so odborniki na prerB^g dan od 10. do 19. ure. Nocoj v Ljubljani olvorilev vinskega sejma Nocoj ob 17. uri bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesno odprli 13. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, na katerem sodelujejo razstavljale! iz 20 držav. Obiskovalci sejma bodo lahko tudi pokusili skoraj 900 vrst vina iz 18 različnih dežel; javna pokušnja vin to v spodnji dvorani hale A vsak jev nekaj več svobode pri določanju tarif kakor poprej. V okviru Evropske gospodarske skupnosti bo moralo prej ali slej priti do poenotenja železniških tarif, in sicer bo pri uravnavanju razlik treba upoštevati predvsem dve določbi, ki zadevajo vso skupnost, namreč člen 70 ustanovnega statuta Evropske premogovne in jeklarske skupnosti ter člen 80 Evropske gospodarske skupnosti. Prva določba veleva, da morajo biti tarife za železniške storitve v posameznih članicah šesterice take, da se med seboj na splošno ujemajo, druga določba veleva, da ne smejo članice EGS podpirati domačih železnic s posebnimi tarifami. Strokovnjak Heimes je pozneje obširno govoril o razvoju cestnega prometa med Italijo in Zah. Nemčijo, ter je v tej zvezi naglasil, da se cestni promet na mednarodnih relacijah v Evropi v zadnjih letih hitreje razvija kakor cestni promet v okviru posameznih držav. Statistiki so ugotovili, da se mednarodni promet po cesti podvoji približno vsakih pet let; tako so čez zahodnonemške obmejne prehode leta 1957 zabeležili vsega 5,3 milijona ton blagovnega prometa s tovornjaki, lani pa je ta promet presegel 28 milijonov ton. Da je blagovni promet s tovornjaki v mednarodnem merilu lahko dosegel tak razmah, se je treba zahvaliti predvsem uvedbi tako Imenovanih karnetov TIR (Trans-ports Internationales par Route). Kar se tiče «svobode poslovanja* v okviru EGS, je govornik omenil, da zadeva to vprašanje še vedno nekatere pomembne omejitve .odnosno na razlike med eno članico in drugo: razlike so najvidnejše na tehničnem področju, na fiskalnem področju in na področju zakonodaje v zvezi z izdajanjem tako Imenovanih koncesij. Tehnične razlike se zopet izražajo predvsem v dovoljenih težah, oblikah in dimenzijah tovornjakov; razlike fiskalne narave pa so takšne, da se na primer danes dogaja, da plačuje 32-tonskl tovornjak, ki opravi na leto povprečno po 100.000 km, v Zah. Nemčiji 28.900 mark raznih davkov, v Italiji 19.600 a v Švici le 10.500 mark. Prevoz blaga s tovornjaki čez avtrijsko državno ozemlje pa je zaradi avstrijske gospodarske politike, ki močno ščiti domačo železnico, povezan s takimi stroški, da ni mogoče več govoriti o kakšni konkurenci med posameznimi prometnimi sredstvi na mednarodnih zvezah, ki vodijo čez avstrijsko republiko. Kljub tem težavam se blagovni promet po cesti, kakor rečeno, hitreje razvija v mednarodnem merilu kakor v okviru posameznih držav, značilno pa je, da se ta promet razvija tudi med državami vzhodne In zahodne Evrope. Kar se končno tiče blagovnega prometa s tovornjaki med Italijo in Zah. Nemčijo, je govornik naglasil, da Italija žal še ni sprejela novega pravilnika o merah in teži tovornjakov; razvoj prometa med obema republikama zadržujejo dalje že omenjene avstrijske zahteve za tranzit blaga čez njeno ozemlje, težavna pot čez Brenner, in končno nezadostno število prevozniških koncesij. No, kljub omenjenim zaprekam, je blagovni promet med Italijo in Zah. Nemčijo s tovornjaki, ki je znašal leta 1957 le 96.000 ton, lansko leto dosegel 1,3 milijona ton in vse kaže, da bo letos na tem področju dosežen še znatno višji plafond; tržaško pristanišče pa prispeva povprečno na leto k temu prometu okoli 300 tisoč ton raznega blaga. V pešca j’e trčil Sinoči ob 22,25 so prepeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 50-letnega delavca Albina Cocianija (ne ve se še, kje stanuje) in 17-letnega Carla Jorina iz Ul. Flavia 36. Do nesreče je prišlo v Ul. Flavia, ko se je Jorino peljal z vespo proti Zavijam. Nenadoma se ,ie pojavil pred njim Cociani, ki je bil baje nekoliko vinjen. Pri trča-nju sta se oba precej poškodovala po raznih delih telesa, ter se bosta morala zdraviti v bolnišnici od enega do štirih tednov. S tovornjaka je padel Trgovec Mario Fabretti iz Ul. M. Valerio 14 je včeraj popoldne nekaj po 15. uri padel s tovornjaka, ki je bil parkiran pri openski mitnici. Nesreča se je pripetila, ker je prestrašen bik, ki je bil na tovornjaku, zbil stranico. Fabretti, ki je bil na vozilu, je izgubil ravnotežje ter padel na cesto. Moški, ki se je pobil po desni rami (možni so tudi kostni zlomi) se bo moral zdraviti na orto-ptdskem oddelku 25 dni. Študijski dnevi Društva slov. izobražencev Društvo slovenskih izobražencev v Tr.stu priredi v Dragi študijske dn!, ki se začnejo jutri ob 17. uri. Spored obsega predavanja dr. Toussainta Hočevarja, univ. prof. v ZDA o temi «Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost*. V nedeljo ob 8. uri bo v poslopju zborovanja maša ki jo bo daroval dr. Lojze Škerl, škofov vikar v Trst. Ob 9. uri bo I predaval pater dr. Roman Tominec iz Ljubljane o temi «Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 leti. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?* Ob 11. uri bo prof. dr. Samo Pahor iz Trsta predaval o temi: ((Analize sociološkega sestava zamejskih Slovencev*. Sledili bodo koreferati predstavnikov iz ostalih slovenskih pokrajin. Ob 17. uri bo časnikar Drago Le-giša predaval o temi: «Kako približati današnjemu stanju prebivalstva naše javno delovanje?« V ponedeljek bo skupni izlet v tržaško okolico. Umrl na posledicah padca Včeraj popoldne ob 16,30 je na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice umrl pleskar Raffaele Hauser, star 59 let iz Ul. dei Gel-somini 1, ki se je 21. avgusta hudo ponesrečil pri delu v poslopji. državnega arhiva v Ul. Lamarmora 22. Tedaj Je Hauser padel z odra štiri metre globoko ter dobil hude poškodbe na glavi. V bolnišnico so ga sprejeli s pridržano prognozo. Seja odbora trgovinske zbornice Pod predsedstvom dr. Caidassija se je predvčerajšnjim sestal odbor trgovinske zbornice, ki je obravnaval razna vprašanja. V začetku seje so sprejeli z zadovoljstvom na znanje, da je bil podeljen častnemu konzulu za Kamerun dr. Albertu Hesseju red komturja. Predsednik Caidassi je nato orisal položaj tržaškega pristanišča v odnosu do novega stališča »Coferences* do Trsta. Zatem so sklenili, da se zbornica pridruži Družbi za razvoj mednarodnih pomorskih prevozov in Družbi za razvoj notranje beneške plovne poti kakor tudi Dokumentacijskemu centru za mednarodno trgovino z lesom. Odbor je zatem začel razpravo o osnutku deželnega gospodarskega načrta. Pri tem so se zaustavili predvsem pri študiju, ki se tiče industrijske in stanovanjske politike. Razpravo bodo nadaljevali prihodnji teden. Na koncu bodo sestavili v zvezi s tem posebno spomenico in jo izročili pristojnim organom. Glavni občinski tajnik Carminelli gre v pokoj Včeraj je glavni občinski tajnik dr. Etrusco Carminelli šel v pokoj po 43 letih svojega poklicnega dela, od katerih odpade 13 let na službo pri tržaški občini. Ob tej priliki je prejel dr. Carminelli več čestitk. Prisrčno pismo z zahvalo za opravljeno službo mu je poslal tudi notranji minister Taviani, ki mu je sporočil, da mu je predsednik republike podelil odlikovanje velikega reda za zasluge italijanske republike. Včeraj so se poslovili od dr. Car-minellija načelniki raznih oddelkov tržaške občine, na sporedu pa je tudi njegovo srečanje z županom in odborniki. Uradno pa se bo občinska uprava poslovila od njega na prihodnji seji občinskega sveta. Na njegovo mesto pride dr. Ric-card Gucusa, ki je zmagal na natečaju. Rodil se je v Zadru leta 1910, študiral v Trstu, v Bariju in v Benetkah. Sedaj prihaja iz občine Asti. Skuterist ga je podrl Včeraj okoli 15. ure se je pripetila v Ul. Sara Davis prometna nesreča pri kateri se je poSkodo val 65-letni Valentino Pacor iz Ul Sara Davis 17. Moškega je podrl na tla s skuterjem 21-letni Paolo Morselli, ki stanuje v isti ulici. Pacor se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice 25 dni zaradi ran in zlomov na desni roki in desni nogi. Razna obvestila Kasta priredi 2. septembra družabni večer v kraški gostilni. Odhod ob 20.30 s Trga Oberdan (palača Teive). Vabljeni člani in prijatelji. Slovensko planinsko društvo Trst organizira 10. sept. t.l. Izlet na Jezer, sko, kjer bo konec vožnje z avtobusom. Kdor je dovolj priden, da ne bo lenaril na čudovttih tratah ob Planšarskem Jezeru in se razgledoval po čudoviti panorami Kamntšklh Alp bo v 2 urah in poi lagodne hoje do. segel Češko kočo (1543 m) v amfiteatru Grintavcev, drznejši pa se do. do lahko povzpeli po zavarovan! Kremžarjevi poti na Kočno (2539 m), od koder bo pogled segal od Ljubljane do zelene Dravske doline. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. * • * Društvena prodajalna na Opčinah obvešča svoje izletnike, da bo odhod v Celovec v nedeljo 3. sept. ob 5. url zjutraj z Brdine. Zamudnikov ne bomo čakali! • • • PD v Skednju organizira 17. septembra letos izlet v bolnišnico Franjo, Idrijo in Vipavo. Vpisovanje na sedežu društva vsak večer od 20.30 do 21.30, razen ob sobotah in nedeljah. — Odbor. * • • Slovenska prosvetna zveza sporoča, da je odhod avtobusa v Kamnik v nedeljo ob 7. uri izpred sodnijske palače. Izletnike prosimo za točnost. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do H 30) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul, Cornmerclale 26; Viel-metti, Trg delta Borsa 12; G. Pa-pa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Proslava 80-Ietnice ustanovitve pevskega društva «HAJDRIH» na Proseku V nedeljo, 3. septembra ob 17.30 na prostem KONCERT PEVSKIH ZBOROV s sodelovanjem zborov p.d. «Jezero» iz Doberdoba, p.d. ((Valentin Vodnik* iz Doline, p.d. ((Slovenec* iz Boršta, p.d. ((Vesna* iz Križa in zbor ((Vasilij Mirk* s Proseka - Konto-vela ter nastopom proseške godbe. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno! Havnateijsvvo državne s*eanje šoi<= «Fran Levstik* na Proseku obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpi. sovanje se zaključi 25. septembra. * * * Ravnateljstvo državne srednje šole ■Simon Gregorčič* v Dolini, obvešča da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpisovanje se zaključi 25, septembra 1967. Istočasno obvešča, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti v petek 1. septembra 1967 ob 8,30. Razpored je objavljen na oglasni de-ski šole, * * * Ravnateljstvo državne srednje šole ■Igo Gruden« v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča u-čence, da se pričnejo popravni razredni In zaključni izpiti dne 1. septembra 1967 ob 8.30 s pismeno nalogo Iz italijanščine. Razpored Izpitov Je razviden z oglasne deske. * n m Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni Izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-67 dne t. septembra 1967 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. * • * Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966 1967 dne 14. septembra 1967 ob 8.30 s pismenim izpitom iz Italijanščine. m m bi Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967. * • * Vpisovanje za šolsko leto 1967-68 v Državni trgovski tehnični zavod «Ziga Zois* s slovenskim učnim Jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 je vsak dan od 10. do 12. ure. • • • Šolsko skrbništvo Javlja, da bo vpi. sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev * * » • Šolsko skrbništvo sporoča, da le na oglasnih deskah šolskih nadzor, mštev in didaktičnih ravnateljstev Iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25 julija 1966, št. 574 • • • Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorslno 8, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti dne l. septembra 1967. ob 8.30, po urniku In razporedu ob javljenem na oglasni deski šole. • 4 ( Vpisovanje v osnovno Solo za leto 1967-68 bo od 1. do 11 septembra tega leta. V prvi razred se vpišejo o-troci, ki so rojeni 1961, leta. Ti morajo predložiti rojstni list m potrdi, lo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpisali v ostale razrede, bodo morali predložiti zadnje šolsko spričevalo • • • Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Ul. Caravaggio 4, obvešča, da Je vpi sovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967 Istočasno obvešča, da se prično vsi popravni razredni In zaključni izpiti dne t. septembra 1967 ob 8.30. Razpored Je oblavljen na oglasni deski šole. * • » Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Popravni izpiti se pričnejo 1. septembra ob 8.30 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. Maturitet. ni popravni izpiti pa se pričnejo 14. septembra. Razstave V občinski umetnostni galeriji bo razstavljal od 2. do 13. septembra sit. kar Pietro Lucano. Otvoritev razstave bo v soboto 2. sept. ob 18. uri, odprta pa bo ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 10. do 13. ure. Poletne prireditve Miramarski park. Predstave «Lučl 'n zvoki*. Danes ob 21. uri «Der Kal-sertraum von Miramare* v nemščini, ob 22. url «MasslmUiano e Car lotta* v italijanščini. Avtobus «M» z zvezo v Barkov-ljah s tramvajem št. «6». Naztonale 16.00 «Odio per odio* East-mancolor. Antonio Sabato. John I-reiland, Fernando Sancho, Nadi a Marconi, Mirko Eliis. Excelslor 16.00 »Fantomas contro Scot-lanu Vardo Jean M-ara-is, Mjilene Deiuoii„eot. Eastmancolor. penice iO.SO «U tempo degli avvo-ltoi* Eastmancolor. Pamei« Tudoir, Eduar. do Fajardo. Prepovedano mladini pod 18, letom. Eden 15.30 «11 gobbo dl Londra* Tech. nicolor. Film iz romana Edgarda VVaMaoea. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo Danes počitek. Hitz (Ulica San Francesco Štev. 10) 16.00 ((Liittle Rita nel West» Tech-nicolor. Film z znano italijansko pevko Rito Pavone. Alabarda 16.30 «5 Marines per Singa-poreo Technicdlor. Marca Treen, Sean Flynn. Filodrammatlco 16.30 «Doppio bersa-glio» Technicolor. Yul Brinner, Britt Eklund. Moderno 15.30 «Splendore nelPerba* Technicolor. Natalie Wood. Cristallo 16.30 «Chiamata per 11 mor-to» Technicolor. James Mason, Simone Signoret, Prepovedano mladini pod 14. letom. Capltol 16.30 ((Kitosch* Technicolor. Christa May, Piero Luili. Garibaldi 16.30 «L’uomo che non vo-leva uccidere* Technicolor. Aurora 16.30 «11 rltorno dei magnltid sette* Technicolor. Yul Brynner. Astoria 16.00 «Gli occh-t degli a-ltri* Letne cene 100 lir. Impero 16.30 «L’albero della vita* — Technicolor. Liz Taylor, Montgome-ry Clift. Astra 16.30 «La spada neilla roccia* Walt Disney. Vittorio Veneto 17.00 «E1 Tado* Technicolor. Gia-n Maria Volonte, Matin Betvvick. Režija Damlano Damiani. Ideale 16.30 «Sam, il selvaggio* Technicolor. Walt Disney. Abbazia 16.30 «Maciste all’inferno» Technicolor. Kirk Morris, Chelene Chanel. UKINI KINO Satellite (Borgo San Serglo, avt. 21, fil. 19, 20) Blagajna ob 20. url. Začetek ob 20.30 «Un amore, un ad-dio* Cinemascope. Technicolor. Film z vsemi najboljšimi pevci beat. , Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 31. avgusta 1967 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 56-letnl Andrea Grzetič, 49-letni Guerrino Zanon, 57-letni Libero MiMo, 70-letni Antonio Pecal-li, 57-letnl Karel Piščanc, 89-letna Teresa Trampuž vd. Trampuž, 72-letni Turiddu Bertotti. Obvestilo izletnikom Kmečke zveze in ZMP Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse kmetovalce, da bodo zaradi nepredvideno visokega števila prijavljenih za izlet na Dolenjsko, na razpolago izletnikom trije avtobusi. AVTOBUS št. 1 bo vozil na naslednji progi: Dolina, Boljunec, Boršt, Fernetiči. V ta avtobus vstopijo kmetovalci, ki so se vpisali v Dolini, Boljuneu in Borštu. Kmetovalci iz Boršta (skupaj ‘J oseb) na meji izstopijo in zasedejo prostore v avtobusu številka 2. AVTOBUS št. 2 bo vozil na progi'- Trst, Kontovel, Nabrežina, Šem-polaj, Praprot, Salež, Gabrovec, Fernetiči. Trije kmetovalci iz Praprota na meji izstopijo in zasedejo prostore v avtobusu št. 3. AVTOBUS št. 3 bo vozil na progi:. Bazovica, Padriče, Trebče, Bani (pokrajinska cesta), Opčine, Fernetiči. V ta avtobus sedejo tudi kmetovalci z Opčin in Konkonela. Avtobus št. 1 bo spremljal Marij Grbec, avtobus št. 2 Lucijan Volk, avtobus št. 3 pa Evgen Kalc. Končno naj omenimo še odhode avtobusov dne 2. septembra: avtobus št. 1 odpelje iz Doline ob 6-uri, avtobus št. 2 iz Trsta (pred tribunalom) ob 5.30, avtobus št. 3 pa iz Bazovice ob 6.00. Vsi trije avtobusi se na meji (jugoslovanska stran) počakajo. Zn enodnevni izlet v Ljubljano in na Bled dne 3. septembra pa bo avtobus vozil na naslednji progi: Trst — pred tribunalom — odhod ob 5.45, Dolina odhod ob 6.05, Ric-manje (Ključ) odhod 6.15, Bazovica odhod 6.25, Trebče odhod 6.35, Prosek odhod 6.45, Salež odhod ob 7.00. Vse udeležence prosimo, naj bodo 10 minut pred odhodom na domači avtobusni postaji. KZ in ZMF Izlet v Ljubljano in na Bled Potovalni urad «Aurora» priredi v nedeljo, 10. septembra 1967 enodnevni izlet na Bled, združen z o-biskom mednarodne vinske razstave v Ljubljani. Cena 3400 lir. Vpisovanje pri «Aurori* v Ul. Ci-cerone 4, tel. 29-243. icitaVnciii mk predvaja danes, 1. t.m. ob 1*. uri in 20.30 na prostem Technicolor Techniscope Paramaunt film: Quando I’amore se n’e andato (KO LJUBEZEN USAHNE) Igrajo: SUSAN HAYWARD BETTE DAVIS MICHAEL CONNORS JOEY HEATHERTON TUDI S ™L SE -,Y4 feŠA OS L O V A ŠKEM UBIJAJO... Nomadstvu so se Cigani odrekli šola pa sta jim še tuja delo in Od 200.000 se jih je kakih 50.000 že vključilo v normalno življenje, pretežna večina pa ne mara za napore, ki jih delajo na njihov račun PRAGA, konec avgusta. — Začelo se je že leta 1952, ko je komunistična partija sklenila, da je treba vprašanje Ciganov dokončno rešiti. Tedaj je veljalo splošno prepričanje, ali vsaj upanje, da bo dovolj eno desetletje in da se bodo Cigani že vključili v normalno življenje, v življenje ostalih državljanov. Toda niti sedaj, ko že gremo proti koncu drugega desetletja, se za vključitev Ciganov v normalno življenje ne more reči, da je na poti k rešitvi. Pri tem pa je treba poudariti, da so bili doslej sprejeti in izvajani najrazličnejši in koordinirani ukrepi: kljub temu se je prišlo do sklepa, da bo težko razbiti stoletja podedovan način življenja, da bo težko razbiti navade te etnične j skupine, da bo težko Cigane pri- < vaditi na delo, jih pripraviti na j šolanje, jih privesti v bolj kulturen i način življenja, skratka navesti jih j na to, da bi se v vsem in čimbolj vključili v okolje, v katerem živijo. In vendar se je nekaj tudi doseglo. Zdi se tudi, da se je glede tega prišlo do točke, ki ne dopušča več popuščanja ali celo vračanja nazaj, pač pa zahteva še bolj energično in bolj vsestransko akcijo vse družbe. Vsa sredstva, ki jih je glede tega dala na razpolago praška vlada, pa tudi napori komisij, ki jih je vlada v ta namen imenovala, niso bili dovolj, da bi se zaželeni cilji dosegli. V češkoslovaški republiki živi danes okoli 200.000 Ciganov. Pretežna večina jih živi na Slovaškem. Toda kljub vsestranski in poglobljeni akciji, ki traja že petnajst let, se je le ena četrtma Ciganov »asimilirala* in začela normalno živeti v češkoslovaški družbi, to se pravi, da se je le ena četrtina Ciganov lotila dela in vsaj deloma uživa ugodnosti sodobne civilizacije. Čehom je uspelo izkoreniniti nomadsko življenje ciganskih plemen in po čeških cestah ne srečujemo več tipičnih ciganskih kolon... To je že nekaj... Če pa ne srečamo na češkoslovaških cestah ciganskih karavan, s tem še ni rečeno, da se na Češkoslovaškem Cigani ne selijo. Selijo se pač na drugačen način, rekli bi — bolj moderno. Današnje ciganske družine na Češkoslovaškem potujejo z vlakom, z avtobusi in drugimi javnimi prevoznimi sredstvi. Vsako pomlad se precejšen del Ciganov seli iz vzhodne Slovaške na češko področje, jeseni Pa se spet vračajo na izumrla ognjišča na Slovaško. Pri vsem tem pa se da ugotoviti, da so bili vendarle doseženi določeni uspehi. Kaj? Vedno več je Ciganov, ki se za stalno zaposlijo, vedno več je ciganskih otrok, ki obiskujejo posebne oddelke razredov v osnovnih in nižjih, včasih Pa tudi višjih šolah. Kakor vidimo, je bilo nekaj doseženega. In vendar ciganski problem na češkoslovaškem še vedno obstaja in šele sedaj, po petnajstih letih izvajanja posebne akcije, nameravajo ta problem rešiti korenito, ali se vsaj lotiti tega problema še bolj odločno kot doslej. Za češkoslovaške oblastvene organe, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, to se pravi predvsem za krajevne oblastvene organe predstavljajo največjo težavo kompaktna eiganska naselja, vasi, mestne četrti ali vsaj ulice v mestih. Gre za prava legla bede, bolezni, anal fabetizma in vsega tega, česar se i« češkoslovaška družba že zdavnaj otresla. Ta akcija se 'e pravzaprav začela s tem. ko so postopoma »razbili* te naselbine, pa naj je šlo za stalne ah začasne, niihove prebi-valee pa preselili v druge kraje. Praška vlada je dala občinskim 'iudskim odborom prizadetih krajev določena sredstva, da bi priseljenim Ciganom zagotovila stanovanja in zaposlitev Iz teh sredstev so mogle krajevne oblasti dati eiganskim družinam tudi kredite, so si same, na lastno voljo in Po lastni želji zgradile stanovanja obnosno hišice. Samo lansko leto so na češkoslovaškem odkupili od Ciganov 1700 barak in 1600 družin Preselili v boljša, primernejša stanovanja... Kakor vidimo, se v ta namen trošijo obilna sredstva in rezultati. Pa čeprav pičli, se vendarle kanejo. Kljub temu bo tudi po letu 1970, od današnjih tisoč preostalih c'ganskih naselij, ostalo še vsaj '00 tipično ciganskih naselij ali c’ganskih ulic, ki bodo še čakale na dokončno ali vsaj začasno rešitev. Začasno v smislu, da bi do-'c,čena naselja kolikor toliko modernizirali, posodobili, skratka bo niricjraii s tem, da bi v takšna divjaš naselja pripeljali električni tnk, vodo in uredili kanalizacijo. Likvidacija ciganskih naselij na Češkoslovaškem je eno najbolj zahtevnih vprašanj vseh oblasti. Ta vprašanja se ne morejo in se ne dajo rešiti na administrativen način in s prenagljenimi ukrepi. Nasprotno. Potrebno je postopno prepričevanje, potrebni so napori, da se plemena, točneje, da se plemenski način življenja preneha, prekine; da se velike družbe razcepijo na posamezne družine; da se mlada generacija vključi ali v šolo ali v tovarno, da tisti, ki so se že kolikor toliko ločili od starega načina življenja, vplivajo na svoje ostale rojake.. Kako težko bo te načrte izvesti, nakazujeta dva podatka: južno- moravsko področje je zagotovilo 300 delovnih mest, ki so bila namenjena izključno ciganskim mladeničem in dekletom. Na ustreznem uradu se je prijavilo dvajset kandidatov, na delo jih je prišlo sedem, le dva pa sta na delu ostala. Drugi primer: lani se je iz slovaškega dela države preselilo na češki del «za stalno* 200 ciganskih družin. Toda le nekaj mesecev pozneje jih je na češkem ostalo le 80. Zaradi tega je ves ta proces tako dolg in bo še dolg. Kljub temu, da se je »asimilirala* že četrtina ciganskega prebivalstva, ki je že dobila trdno osnovo, se sedaj zače- nja širša akcija za še korenitejše reševanje vsega tega problema, češkoslovaške oblasti se tega vprašanja lotevajo s socialne in tudi povsem človečanske plati. Teh 200 tisoč odnosno preostalih 150.000 ljudi je treba pripraviti do tega, da bodo sami pripomogli k temu, da bodo postali enakopravni člani družbe, da to načelo ne bo ostalo le na papirju, ampak da se bo uresničilo v celoti. Seveda bo proces težak in dolgotrajen. Vendar ljudje, ki so se tega lotili z vso vnemo in prepričanostjo, računajo, da se bo problem pre; ali slej rešil, pa čeprav ne v roku, kot so si ga bili postavili leta 1952... V. B. Mlada «vandrovca» sta verjetno med zadnjimi letošnjimi turisti. Sezona gre pač h koncu. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiPiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii V AMERIKI^ 5£ SPRASUJEJO Imajo pri volitvah filmski ljudje več možnosti za uspeh? NEW YORK, 31. — čeprav se za bližnjo prihodnost ne predvidevajo kake volitve, se v raznih tukajšnjih krogih vendarle ukvarjajo z njimi. V to vrsto dogodkov spada »veliki nastopu nekdanje »čudežne deklice« Shirley Temple, ki se je izkazala v celi vrsti zelo prijetnih pa čeprav ne kdo ve kako zahtevnih filmov in ki se sedaj, ki je že v zrelih letih — kmalu bo stara 40 let —• namerava poskušati v politiki. Poleg tega je bilo te dni vprašanje volitev na dnevnem redu tudi v krogih demokratske stranke, pa čeprav tokrat bolj v teoretičnem smislu: Neki novinar je na račun demokratske stranke napravil intervju s tremi ameriškimi filmskimi in TV igralci o tem, ali nimajo morda filmski in drugi u-metniki kako prednost pred čistimi« politiki pri volitvah. Demokrati imajo glede tega dokaj slabe izkušnje, ker je bivši umetnik Ronald Reagan pri zadnjih volitvah potolkel njihovega kandidata za mesto guvernerja v Kaliforniji. Sicer pa si oglejmo, kaj mislijo o tem trije umetniki. Joe Flyn je mnenja, da filmski umetnik, kot umetnik, nima ni-kake prednosti pred politikom, pa čeprav je res, da ima zunanjost kandidata tudi svoj delež v volilni kampanji, da ima namreč svoj delež tudi podoba, ki jo imajo volivci pred seboj s filmskega platna ali TV zaslona. Tako bi po njegovem Richard Widmark ne mogel potolči Ronalda Reagana, ker je pač NVidmark znan po svojih nasilnih vlogah v filmu. Približno enakega mnenja je tudi Barry Sullivan, ki meni, da je rezultat odvisen pač od umetnika. Po njegovem bi na primer von Stroheim, ki je vedno igral vloge krvoločnih nacistov, pri volitvah ne dosegel niti toliko zaupanja, da bi ga imenovali za konjederca. V takšnem primeru ima torej filmski umetnik še manj možnosti za uspeh, kot jih ima navaden politik. ' Umetnica Jill St. John pa je vso zadevo vse drugače, bolj temeljito in tudi praktično obrazložila. Umetnica je poudarila predvsem to, da je volivk več kot volivcev in da se ženske tudi v ZDA manj ukvarjajo s političnimi problemi kot moški, iz tega izhaja, da more filmska umetnica, ki je občinstvu zelo znana, veliko več doseči, posebno ker more politično manj zrele ženske z lahkoto speljati na svojo stran. Kar se tega tiče, je verjetno imela ameriška umetnica prav, posebno kar zadeva ZDA, kjer je občinstvo pod stalnim pritiskom televizije in kina. Dve leti od nesreče v Mattmarku ženeva, 31. — Pred dvema letoma, 30. avgusta 1965, je prišlo v Švici ;!o velike katastrofe, v kateri je izgubilo življenje 88 delavcev in tehnikov. Kakor se spominjamo, je prišlo do nesreče pri gradnji jezu za hidrocentralo v Mattmarku v dolini Saas-Fee. Plaz ledu in snega se je bil zrušil mimo jezu v gradnji na naselje pod jezom in pri tej katastrofi jo izgubilo življenje 26 italijanskih, 23 švicarskih, 4 španski m 2 avstrijska delavca. Poleg teh je izgubil življenje še en delavec neznane nacionalnosti. Mnogi se še spominjajo, kako so tedaj mrzlično iskali trupla pod goro ledu in kako so sproti pošiljali odkopana trupla svojcem. Toda šele dolgo po katastrofi so mogli ugotoviti, koliko žrtev je dejansko bilo Čeprav je od tedaj minilo že dve leti in se obseg katastrofe točno pozna ,do danes še ni ugo-tovoljeno, kaj je katastrofo povzročilo. Preiskavo o vzrokih katastrofe je vodil preiskovalni sodnik iz kraja Viegeja in je bila pred dnevi dokončana. Kakor poroča švicarska tiskovna agencija ATS, je preiskovalni sodnik Rup-pen dobil tudi prvo poročilo strokovnjakov za ledenike Louisa Lli-boutryja iz Grenobla, Leopolda Muellerja iz Strassburga in Bern-harda Brockampa iz Muenstra. Preiskovalni sodnik to poročilo sedaj proučuje in šele ko ga bo preveril, bo odločil, ali naj se preiskava nadaljuje ali ne. «Firerjevo» truplo so upepelili ARLINGTON, 31. - Truplo u-morjenega firerja ameriških nacistov Georga Lincolna Rockvvel-la so upepelili. Kakor je znano, je pretekli petek neznanec z neke strehe s puško ubil vodjo a-meriških nacistov Rockvvella in pred dvema dnevoma bi bili morali mrliča pokopati na vojaškem pokopališču v Culpeperu, ker da je mož nekoč častno služil vojaški mornarici. Toda ameriški nacisti bi ne mogli biti to, kar so, če bi ne hoteli dati tudi pogrebu določeno obeležje. Zato so pripe ljali krsto s truplom ovito v nacistični zastavi, ob njej je bila častna straža v uniformah, krsto pa je nato prevzelo na rame šest u-niformiranih članov nacistične stranke. Policija je tak pogreb prepovedala in po dveurnem prerekanju so mrliča ponovno odpeljali. Sedaj pa so truplo upepelili, potem ko je upepelitev dovolilo vodstvo stranke. Žaro s pepelom so nato prenesli na sedež nacistične stran ke v Arlingtonu. ŠVEDSKI AVTOMOBILISTI SO SE KONČNO ODLOČILI V nedeljo, ob petih zjutraj bodo vsi krenili - na desno Doslej so vozili na levi, podobno kot to delajo še na Angleškem Vsa «operacija» bo stala državo okoli 50 milijonov dolarjev iiiiiiiiiiMiMimuiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes boste morali precej tvegati. Zaradi neprevidno izrečene besede, se bo med prijatelji vnel prepir. BIK (od 21.4. do 20.5.) Popravili boste napako in si pridobili zaupa nje sodelavcev. Izogibajte se pusto lovščinam. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne nadoma se lotite načrta, da bi po pravili posledice poraza. V družinskem življenju bodo nastopile spremembe. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaša de javnost se bo povečala, vendar ne zapravljajte energij. Posvetite se športni dejavnosti LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne dovo lite, da bi vas dogodki presenetili. Srečno naključje vam bo omogočilo prijetno poznanstvo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Še v pravem času vam bo uspelo rešiti neko tvegano vprašanie. Ne smete vsiljevati svojih stališč. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zvezde so naklonjene tveganim podvigom. Za rešitev čustvene zadeve, ne odločite se za lažjo pot. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Skušajte napredovati ter izpolniti sleherno nalogo. Bodite z mlajšimi bolj potrpežljivi. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zahvaljujoč se svoji treznosti, boste srečno privedli do konca neko delikatno nalogo. Zaskrbljeni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V poslovnih razgovorih ne bodite prenagljeni. Deležni boste vse moralne podpore. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preden se lotite uresničitve neke za misli, jo prej dobro proučite. Deležni boste obiska prijatelja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ploden dan za vse obrtnike. V čustvenem pogledu vam bo sreča naklonjena. švedska bo zelo drago plačala muhavost svojega kralja Karla XII., ki ji je vladal v letih od 1697 do 1718. Preden Je stopil na prestol on, je tudi na Švedskem veljal zakon, da vozimo po desni strani ceste. Dobesedno je bilo v tedanjem švedskem cestnem zakoniku zapisano: »če se srečata dve poštni kočiji na cesti, se mora vsaka umakniti na svojo desno stran«. Kdo ve kaj je Karlu XII. šinilo v glavo. Ko je prevzel oblast, je besedo «na desno« prečrtal in pripisal «na levo«. Tedaj je bila kraljeva beseda zakon in tako je vse do danes o-stalo v veljavi ta muhava želja Karla XII. in je Švedska še druga zadnja država v Evropi, ki se še vedno drži starega zakona, da morajo voziti na levi. Ker pa se hoče tudi švedska vključiti v «desno vožnjo«, so odločili, da se bo to zgodilo prihodnjo nedeljo. Toda to bo švedsko stalo zelo veliko. Računajo, da bo operacija prehoda z leve na desno stala švedsko nad 50 milijonov dolarjev in pa, po vsej verjetnosti, tudi veliko krvi. švedska je namreč močno motorizirana in čeprav je motorizacija stara le nekaj desetletij, je to dovolj dolga doba, da pride »leva vožnja« vozačem v kri in meso in težko se bo na enkrat preusmeriti v — »v desno«. Kako tvegana je ta zadeva, posebno kar zadeva krvni delež, ki ga bo zahtevala, nam zelo preprosto, vendar prepričljivo ponazarja primer 45-letnega stockholmskega šoferja, ki je vrnil vozniško dovoljenje s sledečo pripombo: «S tem bi hotel prispevati svoj delež k zmanjšanju krvave kopeli, do katere bo prišlo na švedskih cestah po 3. septembru.« Morda bo kdo mislil, da je to pretirano in čez kako leto bo kdo sodil, da je bilo to res pretirano, toda povprečen vozač, ki je navajen na «desno vožnjo«, naj pomisli, kako bi on reagiral, kako bi se v kritičnem trenutku obnašal on, ki je že leta in de-setljetja navajen na «desno vožnjo«, in bi v času 24 ur moral «presedlati» z desne na »levo vožnjo«. Rekli smo, da so Švedi resni ljudje. Zato se na ta prehod temeljito pripravljajo. Kdor hodi danes po švedski, bo na vsakem koraku naletel na črko »H«, to je prvo črko v besedi «hoe-ger«, ki pomeni — desno. Z druge strani so že poskrbeli, da bodo učenci švedskih šol letos prekinili svoje počitnice teden dni prej, prometna policija sploh ne bo imela letnih počitnic, oborožene sile pa bodo «posodile» policiji več tisoč ljudi, ki bodo varnostnim organom na razpolago za kritično dobo prehoda z leve na desno. V soboto, 2. septembra, točno ob 10. uri bo na švedskem ves promet obstal. Od tega trenutka dalje bodo smela voziti po švedskih cestah le določena vozila in sicer: avtobusi, taksiji, gasilska vozila, vozila Rdečega križa ter seveda vozila švedske policije. Ob isti uri bo cela vojska ljudi «napadla» signalizacijo. Vse prometne znake na križiščih in ulicah bo treba namreč zamenjar ti Vendar ne mislimo, da bodo v tem trenutku začeli komaj kopati luknje za postavljanje signalov, ker prometni znaki ob cestah, ki bodo veljali po prehodu na desno, že stojijo, le da so prekriti s temnimi plastičnimi vrečami in vojska policistov in drugega osebja bodo v soboto ob 10. dopoldne hkrati sneli temne plastične vreče, tako da bo v trenutku vsa mreža cest in ulic dobila novo signalizacijo S tem pa še ne bo nič rešene ga. Promet bo še vedno mrtev Bolj zanimivo bo naslednjega dne ob 4.40 zjutraj. Ob tej uri bo obstal ves promet. Nihče se ne bo smel premaknili z mesta, celo vozila Rdečega križa ne, kot tudi ne policijski avtomobili. Cez dvajset minut, torej ob 5. zjutraj pa bo prišlo do »revolucije«: začel se bo promet, normalen promet, vendar z desno vožnjo in z določeno omejitvijo. Nobeno vozilo ne bo smelo v mestu prekoračiti brzino 30 km na uro na izvenmestnih cestah pa 60 km. Mesec dni kasneje bodo vozači smeli povečati povprečno brzino za 10 km. V tem mesecu se bodo morali švedski vozači že nekoliko privaditi na novi način vožnje. Rekli smo, da bo v soboto 2. septembra, praktično jutri, ob 10. uri vojska ljudi naskočila cestne znake. Gre za 350.000 prometnih znakov, kar vsekakor ni malo. Toda to je le del stroškov, ki so povezani s to «revolucijo» na švedskem, švedska je sicer bogata, toda 50 milijonov dolarjev je tudi denar. 350.000 prometnih znakov pa tudi ne veljajo toliko denarja. Toda pomislimo, da bodo morali na švedskem zgraditi popolnoma nove čakalnice ha avtobusnih postajališčih, popolnoma preurediti razne prometne naprave po mestih, kjer so doslej obračali na levo in bodo morali odslej preusmeriti promet na desno. Med drugim bodo morali povsem preurediti in tudi delno predelati 20 velikih prometnih vozlov, še posebej velika križišča v predmestju Stockholma. In kdo bo vse to plačal, švedska vlada je sklenila, da bo prešla na «desno vožnjo« že leta 1964. Da bi krila stroške, ki bodo s tem v zvezi nastali, je u-vedla poseben davek, ki bo kril del teh stroškov. Toda popravi- f=g la, ki bodo nujna tudi na vozilih, bo moral kriti sam vozač, sam lastnik vozila. Kako resna je vsa ta stvar, nam bodo povedali še naslednji podatki: Za uresničenje tega načrta je posebej delala posebna parlamentarna komisija, prometni strokovnjaki pa so poklicali na pomoč tudi elektronske možgane in elektronske računske stroje. Angažirali so celo psihologe, ki so morali jasno in podrobno pojasniti vse, kaj bo treba storiti, da bi promet na 96.000 km švedskih cest bil kar se da varen in da bi bil prehod kar se da manj krvav. V psihološki pripravi Švedov na ta dogodek sodelujejo mnoge družbe in ustanove z najrazličnejšimi sredstvi in na najrazličnejše načine, švedski radio že pazi, kaj pomeni «prehod na desno«. Znak «H», ki smo ga omenili v začetku, zasledimo na škatlicah vžigalic, na kartonastih vrečkah mleka, na ovojih peciva, na svinčnikih, skratka povsod. Jutri bo švedska pošta izdala zelo velike, 6 cm dolge, znamke s pretiskom «Hoegertra-fik». V teh pripravah so šli tako daleč, da šoferjem priporočajo tudi posebne rokavice, katerih leva je rdeče barve, desna pa zelene. Morda pa je med vsemi ukrepi, ki so povezani s tem prehodom, najpomembnejši tisti, ki omejuje začetno brzino v mestih in zunaj mest. Trideset kilometrov na uro je vendarle tako vama brzina, da jo more vozač kontrolirati in zato na švedskem računajo, da bo v prvih časih sicer tudi kaj krvi, vendar pa da bo največ incidentov v mestih takšnih, ki bodo dali dela karo-seristom in manj incidentov, ki bi dali dela zdravnikom. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Vokalni ansambli -12.10 Med tržnimi stojnicami -12.25 Za vsakogar nekaj - 13-30 Glasbeno potovanje 17.Oo Tržaški mandolinski ansambel 17.20 Glasba za transistornik - 17.50 Kam v nedeljo? - 18.00 Zabavali vas bodo - 18.15 Umetnost in prireditve -18.30 Violist Srečko Zalokar - 19.00 Zbor «France Prešeren« iz Kranja - 19.20 Zaploskajmo jim - 20.00 Šport - 20.30 Gospodarstvo in delo - 20.45 Koncert operne glasbe -22.00 Zvočna paleta 22.30 Magija glasbil v jazzu 23.00 Nežno in tiho. 12.05 Lahka glasba 12.25 Tre tja stran 13.15 Juke box 13.35 Četrto nadaljevanje Donizettijeve opere «La favorita* - 14.20 Umber-to Saba - 14.30 Viozzijeva Sonata za fagot in klavir. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 - Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Plošče - 9.45 Polke in valčki - 10.00 Pod senčnikom 11.00 Orkester 11.30 Današnji pevci -11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 12.45 Melodije - 14.30 Za tiste, ki gredo na počitnice - 14.40 Melodije - 15.00 Popularne skladbe - 16.00 Naša pesem - 17.00 Kulturni zapiski - 17.30 Operna glasba 18.15 Pesmi 18.40 Pevci - 19.00 in 20.30 Pre- PETEK, 1. SEPTEMBRA 1967 nos RL - 20.00 Klarinetist Saury -23.15 Ritmi. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.0 — Poročila - 8.30 Lahka glasba - 9.10 llefti, Liszt, Burke itd. - 10.05 in 11.05 Dve uri glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.33 Lahka glasba -14.40 in 15.10 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Glasbena antologija - 17.15 Roman -17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino 19.30 Luna park -20.20 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Simenon: «Preiskave sodnika Frogeta* -10.35 Glasbeni spored - 11.00 Filmske novosti - 11.42 Pesmi desetletja 14.00 Juke box - 15.15 Sopranistka II. Zadek in basist B. Kri-stov - 16.38 S transistornikom na peščini - 21.00 Jazz - 21.40 Plesna glasba. ///. program 10.00, Clementi, Janaček, Schumann - 10.50 Sest romanc .Čajkovskega - 11.20 Beethovnove sklad be - 12.20 Haydn in Ghedini - 12.50 Simf. koncert - 14.30 Sopranistka L. Gencer - 15.30 Brahmsova Serenada štev. 1 - 17.10 Beethovnov Trio, opus 70 - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Literarna oddaja - 19.15 Koncert - 20.30 Meje vesolja - 21.00 Tržaški pesnik Um-berto Saba PONOVNA IZDAJA PUŠKINOVEGA DELA Jevgenij Onjegin v prevodu Mileta Klopčiča »Jevgenij Onjegin je ne le najpomembnejše Puškinovo delo, temveč eno izmed največjih del ruske književnosti sploh. Veliki ru ski kritik iz prve polovice preteklega stoletja V. Belinskl ga je imenoval enciklopedijo ruskega življenja, ruska literaturna veda pa še dandanes šteje ta roman v verzih za začetek ruskega družbe-nopsihološkega romana, ki je kmalu po tem nastopil svojo zmagovito pot po svetu.« S temi besedami zaključuje svojo spremno besedo Vera Bmčič v novi slovenski izdaji znamenitega Puškinovega romana v verzih JEVGENIJ ONJEGIN, izdaji, ki jo je v zbirki »Klasje« pripravila Državna založba Slovenije in namenila predvsem študentovski mladini. Ni dolgo tega, kar smo dobili Jevgenija Onjegina pri isti založbi v sklopu Puškinovega izbranega dela. Prevedel ga je Mile Klopčič. Za novo izdajo v Klasju je založba uporabila isti prevod, uvod in opombe pa so delo Vere Bmčič, ki je tako opombe kot u-vodno besedo v skrajšani obliki posvetila predvsem študentom. Tako smo torej v kratkem času nekaj mesecev dobili na naš knjižni trg dve izdaji te velike Puškinove pesnitve, kot da bi hoteli nadomestiti to, kar smo doslej zamudili. V poročilu o prejšnji izdaji Klopčičevega prevoda smo zapisali, da smo prvi slovenski prevod Jevgenija Onjegina dobili sicer že pred prvo svetovno vojno. Da pa je potem trajalo do leta 1962, da je Rado Bordon izdal svojo prepesnitev tega dela in do letos, da je Mile Klopčič izdal dolgo pripravljeni in izbrušeni prevod. Puškin pa je vsekakor taka pesniška veličina in njegov Jevgenij Onjegin taka stvaritev, da je slovenska izdaja že kulturni dogodek vreden vse pozornosti. Nova izdaja istega prevoda v dijaški izdaji in z novim uvodom ter opombami to samo potrjuje. Kot je v Rusiji že ob svojem izhajanju roman vzbujal največjo pozornost in kot je to tam množično in množično iz-dajano delo, tako je tudi po vsem kulturnem svetu že dolgo vrsto desetletij znani biser svetovnega slovstva. Ce smo Slovenci tudi v tem pogledu ostali malce zadaj, potem smo letos z dvema izdajama popravili zamudo. Upamo, da bodo z njima tudi slovenski bralci v najširšem krogu dodobra spoznali to veliko umetnino, ki vzbuja v svoji domovini kot nacionalna pesnitev največje spoštovanje, čeprav se ob njej puškinologi razhajajo v pogledih na posamezna vprašanja, ki jih to veliko delo zastavlja. Sorazmerno preprosta zgodba o ljubezni Jevgenija Onjegina do Tatjane in tragičen konec njune ljubezni ni bistvo tega dela. V okviru preproste zgodbe je Puškin reproduciral podobo ruske družbe 19. stoletja v enem najbolj zanimivih trenutkov njenega razvoja. Zato označujejo Onjegina kot enciklopedijo ruskega življenja in v največji meri ljudsko stvaritev, polno harmonije, človeških spoznanj, humanizma in naprednih idej. Zato je Puškinova umetnina daleč preživela svoj čas ter opravila svoje kulturno poslanstvo v svetu. Sl. Ru. PRKJFLI SMO RIBARSTVO JUGOSLAVIJE, leto XXII., štev. 4. Revija izhaja v Zagrebu, izdaja jo Poslovno udru-ženje privrednih organizacija sladkovodnog ribarstva. ^7 lž v//////* g 'S/////A V%""' , 4 Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00. 16.00, 20.30 - Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 8.50 Oddaja za žene - 9.05 Operna matineja - 10.00 Pionirski teden -10.30 Melodije 11.15 Skladatelj J. Ipavec 11.35 J. P. Serge: Jajce - 12.00 Turistični napotki - 12.20 V plesnem ritmu - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Šivic: Divertimento za klavir in orkester - 13.30 Vrt v septembru - 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Operetni napevi - 16.20 Napotki za turiste - 16.25 Glasbeni intermezzo - 16.40 Zabavni zbori - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Koncert po željah - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Zabavna glasba 19.45 Kulturni globus - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Zbor RT Beograd - 21.45 Dobimo se ob isti uri - 22.15 Oddaja o morju - 23.10 Iz sodobne glasbene literature - 24.05 R. Katz: Ženske ne znajo potovati - 24.15 Plesni orkester Ital. televizija 18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Tatovi v muzeju - 22.00 Film «Baron» - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 A. Prior: «Breve gloria di mister Miffin* -22.35 Kulturne aktualnosti. Jug. televizija 19.45 Vizitka: Alenka Pinterič - 20.00 Dva dokumentarna filma Stjepana Zaninoviča - 20.40 Obzornik - 21.00 in 23.10 Dnevnik - 21.40 S poljubi mi očisti kri z rok — ameriški film - 23.30 Dubrovniške poletne prireditve — simf. kon cert. Odkrit tretji izvod Držičevih pesmi Marin Držič je eno najpomembnejših imen v stari zgodovini hr-vatskega slovstva. Marin Držič se je rodil v Dubroniku okoli leta 1510, umrl pa je leta 1567 v Benetkah. Bil je pesnik in komediograf, ki se je navdihoval po italijanskem pesniku Petrarci, kar je tudi razumljivo, saj je živel tudi v Italiji. Njegova literarna dediščina je precej obsežna, saj j« pustil po svoji smrti pastorale «TL rena«, «Venera in Adon«, sPlakir», komedije «Dundo Maroje«, »Skup«, Arkulin«, «Mande» in zelo znano delo «Novela od Stanca«. Pravzaprav pozna Marina Držiča tudi tisti del slovenskega življa v Trstu, ki obiskuje slovensko gledališče v Trstu, ker je to pred leti uprizorilo njegovo delo «Dundo Maroje«. Kakor nam navedeni podatki posredno pravijo, je letos 400 let, odkar je Marin Držič umrl. Za to obletnico so na Hrvatskem imeli več priložnostnih svečanosti, da bi proslavili to pomembno osebnost iz svoje stare literarne zgodovine. Vendar pa je morda najprimernejši delež k tem proslavam dal — pa čeprav nehote — zagrebški antikvar Živko Strižič. Odkril je namreč edino neokrnjeno knjigo pesmi Marina Držiča, ki je bila tiskana v Benetkah leta 1607. Ze samo dejstvo, da je bilo delo tiskano 1607, nam pojasni njegovo pomembnost. Poleg tega nas od tedanje dobe loči 360 let, to se pravi doba, ko gredo lahko v pozabo mnoga dela, ko se mnoga dela povsem razgubijo, izginejo. Ce pa upoštevamo še dejstvo, da nekoč ni bilo niti toliko javnih, razmeroma še manj pa zasebnih bibliotek, je razumljivo, da so dela, ki datirajo iz takšne dobe, velika redkost. In tako se ve, da obstajajo sedaj le tri izvodi teh Držičevih pesmi. Knjiga Marina Držiča, o kateri je govora, je tretji izvod te Drži-čeve zbirke, kar jih je bilo doslej odkritih. Poleg tega je to še najbolj popolna in nepoškodovana knjiga, kajti oba ostala primerka sta veliko slabše ohranjena. Iz vseh teh razlogov ima ta knjiga neprecenljivo vrednost in jo hranijo sedaj v zakladnici zagrebške Nacionalne univerzitetne biblioteke, kateri je delo izročil sam Živko Strižič. Zaradi boljšega poznavanja stvari, bomo povedali, da je isto Drži-četjo delo bilo tiskano prvič v Benetkah leta 1551, toda, kolikor je doslej znano, se ni od te izdaje ohranil niti en izvod. Od druge izdaje iz leta 1607 sta bila doslej znana le dva izvoda: enega hranijo v sloviti vatikanski biblioteki v Rimu, drugega pa v knjižnici Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, tretji, kot smo že rekli, je sedaj v lasti Nacionalne univerzitetne biblioteke v Zagrebu. Za razliko od izvoda, ki se hrani v akademiji, je ta izvod zelo dobro ohranjen, kajti v že omenjenem izvodu manjkajo tri strani, ki so bile nato dopolnjene v rokopisu. Poleg tega, tretjega izvoda «zob časa« ni tako poškodoval, kajti kaže, da je bila knjiga hranjena zelo dobro, tako da je nista poškodovala niti knjižni mol) niti vlaga. Gre za majhno knjižico kakih sto strani in v formatu sodobne «žepne knjige«. Je trdo vezana, na robovih pa ima mnogo na roko napisanih gtos, ki po rokopisu in črnilu sodeč so prav tako zelo stare. Kako je Živko Strižič prišel do te tako stare in pomembne knjige? V letošnjem poletju — je rekel — sem obiskal nekaj mest ob naši obali. Obiskal sem zasebne knjižnice, v katerih bi mogel najti kako staro ali zanimivo knjigo. Toda nisem mogel kar na kraju samem pogledati in preiskati vsega in sem knjige odkupijal kar na srečo. V zavojih knjig, ki sem jih prinesel v Zagreb, je bila tudi Držičeva knjiga. Odkril sem jo šele sedaj, ko sem v miru pregledoval vse te knjige. Ker ne vem, kje sem knjigo odkupil, verjetno se ne bo nikoli zvedelo, odkod dejansko prihaja, morda z otoka Krka, morda iz Kaštelov pri Splitu, morda z otoka Hvara ali iz Dubrovnika« Čeprav je Živko Strižič po poklicu bibliotekar, se ni v popolnosti zavedal vrednosti te knjige. Sele pozneje, ko je pregledoval in proučeval Kombulovo in Ježičevo zgodovino književnosti, ter se posvetoval z nekaterimi strokovnjaki, je dojel, kolikšno vrednost ima ta sicer tako drobna knjiga. Glede tega je dodal: «Menim pa, da cena v tem primeru niti ni tako važna. Vrednost te knjige se v našem primeru ne da oceniti. Najvažnejše je. da smo jo odkrili in postavili na mesto, ki je zanjo najbolj primerno. Posebno mi je. drago, da je bila qnjiga odkrita prav r dneh. ko se slavi 400-letnica smrti velikega hrvaškega pesnika in komediografa«. V knjižici, o kateri je govora, so poleg pastirske igre »Tirena« tudi Držičeve «Pjesni ljuvene«, med katerimi tudi spev »Venera in A-dom in slovita eNovela od Stanca«. Goriško*bcncški dnevnik NA SEJI OBČINSKEGA SVETA, KI JE TRAJALA ČEZ POLNOČ Vse svetovalske skupine so ocenile proračun Gorice za leto 1967 NA IZLETU V CASTELFRANCO VENETO Černe: važnost prehoda Rdeča hiša, Bratina: namestiti Slovenca v anagrafskem uradu - Battetlo: premalo posojil v investicijske namene - Sancin: vloga socialistov pri uveljavljanju demokratičnega vzdušja - Cian: avtomobilska cesta, novi mejni prehod, posredne investicije Občinski svet v Gorici je priCel Obravnavati proračun za leto 1967. Diskusija o njem se je začela v sredo ob 18.30 ter se je s kratkim presledkom, med katerim so si svetovalci kar v prostorih županstva «privezali dušo«, nadaljevala do ene ure po polnoči. Na tej seji so svetovalci podali načelna stališča do tega programskega dokumenta občinske uprave. Sinoči pa sta na njihove kritike in pripombe odgovorila župan Martina ter odbornik za finance De Simone. Sledile so glasovalne izjave posameznih načelnikov skupin ter glasovanje. Po govorih Pianija (KD) m Chiozze (PLI) je liberalec Casel-grandi obravnaval dva pomembna faktorja v gospodarstvu našega mesta: dejal je, da je položaj pri Rdeči hiši nesreča za naše mesto in da se tudi v industrijsko cono malo investira. Občina bi morala v oba objekta vlagati več sredstev. Miladin Čeme (KPI) je dejal, da je Rdeča hiša velikega pomena za naše mesto in da prevozništvo z vsemi svojimi neposrednimi in posrednimi dejavnostmi daje zaslužek številnim stotinam Goričanov. Blagovni promet se neprestano veča, tako da mu službe, ki delujejo na prehodu, niso več kos. Nesrečo še povečuje gradnja napuščev. Svetovalec je predlagal gradnjo carinskih skladišč. Svetovalec Bratina (SDZ) je dejal, da se je dosti naredilo, še veliko pa je nedograjenega kot na primer ceste v Podgori, Grojni in v Sent Mavru ter Standrežu, ki še niso asfaltirane. Predlagal je na- mestitev slovenskega uradnika v anagrafskem uradu ter vprašal, kdaj bodo začeli pri pokopališču graditi novi mednarodni prehod. Gorica VERDI. 17.30- 19.45 - 22.: ((Chiamata per morto«. J. Mason in M. Shell. Ameriški barvni film; mladini izpod 14. let prepovedan. Priporoča se ogled filma od začetka. CORSO. 17.30-22.: «Gioventu bru- ciata«. J. Dean in N. Wood. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini izpod 16. let prepovedan. MODERNISSIMO. 16.30-22.: «Alle donne piace ladro«. J. Cobum in C. Sparv. Amer. barvni film. CENTRALE. 17.: «Spia S 07 - mis-sione infemale«. A. Spaak in Ser-vais. Francoski film. VITTORIA. Danes zaprto. — Jutri ob 17.30: «Femmine delle caver-ne». M. Beswick in E. Ronay. Amer. kinemaskop v barvah. Tržič AZZURRO. 21.: Pevski koncert zbora «Enrico Morera« iz Barcelone. Dirigira Antoni Colli Cruela. PRINCIPE. ■ 18.-22.: ((Killer calibro 32». P. Lee, Lavvrence in A. Spaak. Barvni film. EXCELSIOR. 17.30-22.: «La magni-fica preda«. R. Mitchum in M. Monroe. Kinemaskope v barvah. SAN MICHELE. 19.30-22.30: «L’uo-mo della valle maledetta«. T. Har. din. Kinemaskope v barvah. Ronke EXCELSIOR. 20.-22.: «In famiglia si špara«. L. Ventura, B. Bleier in B. Venantino. RIO. Zaprto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna S. Giusto, Korzo Ita-lia 244, tel. 35-38. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore« dr. Ennerl in De Nordio, Ul. F.lli Rosselli 21, tel. 72-340. Po govorih Delle Vedove in Moi-seja (KD) je svetovalec Battello (KPI) analiziral orientacijo proračuna, ki izkazuje da se je lanski primanjkljaj 630 milijonov zmanjšal letos na 337 milijonov zaradi povečanja dohodkov. Investicije s posojili so se zvišale od 1.5 na 1.8 milijona, v odstotkih pa ni videti nikakršnega povečanja. Svetovalec je dejal, da bi mogli zaradi povečanja dohodkov s prosto cono tudi povečati najem posojil za investicije. Po svetovalčevi sodbi je to huda hiba sedanjega proračuna. Davčni pritisk na vsakega svetovalca se je zvišal od 25 na 33 tisoč lir, razlika med neposrednimi in posrednimi davki pa je ostala ista. Osebje še vedno dosti stane: 1960. leta je šlo zanj 74 odstotkov proračunskih izdatkov, lani 61, letos pa 42 odsto. Svetovalec ugotavlja protislovje v županovi ocenitvi proračuna, ker koleba med uravnovešenim proračunom in med deficitarnim. Kar tiče industrijske cone, ne gre za namestitev novih obratov, ampak za vselitev obratov, ki sedaj delujejo v mestu, pa jim regulacijski načrt to brani, še vedno se hoče monopolizirati določeno kulturno, sicer tudi hvalevredno dejavnost, medtem ko bi morala občina povabiti vse skupine, da bi v zboru doprinesle svoj delež h kulturni požititvi in borbi idej ter mnenj. Obžaloval je počasnost, s katero se lotevajo izgradnje partizanskega spomenika ter jim dal za vzgled videmsko občinsko upravo. Ni najbolj važno, če bo ali ne bo napis dvojezičen, ampak če se hoče postaviti spomenik, ki naj služi bodočim generacijam. Za svetovalcem Fedronijem (MSI) je Fogar poudaril trgovski značaj Gorice, ter zahteval izgrad njo avtomobilske ceste ter želez niško zvezo, da bi moglo mesto te meljiteje opravljati to svoje po slanstvo. Svetovalec Sancin (PSU) je uvodoma navedel različne ocene proračuna, ki so jih podali predstavniki opozicijskih skupin, ki so bile nekatere tudi ostre, nekatere pa tudi nestvarne, živimo v družbi, ki nas je obdala z zakoni ter se moramo v njej sukati ob spoštovanju teh zakonov ter trošenju naših skromnih sredstev na najboljši način. Svetovalec je poudaril različnost stališč v odboru ter samostojnost presojanja in odločanja socialističnih upraviteljev. Njihovo delovanje teži za izvajanjem sporazuma levega centra. U-reditev regulacijskega načrta, mestnega avtobusa, trošarinske službe, smeti itd., vse to kvaliiicira dejavnost socialistične skupine. Glede avtomobilske ceste Villesse-Gorica je svetovalec dejal, da so odpravljene vse zapreke za njeno izgradnjo. Kar pa tiče Rdeče hiše, je treba upoštevati našo težo v Rimu. Tudi socialisti niso zadovoljni, ker se je proračun predložil tako kasno. Socialistično prisotnost v občinski upravi je mogoče spoznati po demokratične j šem delovanju občinskega sveta, po novem vzdušju, ki preveva v našem mestu. Kar zadeva trditev svetovalca Bratine, ki je dejal, da je že izbrana lokacija za novo srednjo šolo v severnem delu Gorice, je vprašal svetovalec Sancin odbor za pojasnilo, kako je z lokacijo, zakaj o njej bo moral odločati ob činski odbor ob upoštevanju mnenj strokovnih organizacij slovenske manjšine. Demokristjan Cian je vključil sedanji proračun v perspektivno 7- letno delovanje, kolikor časa bo veljala prosta cona. Zagotovil je, da se bo v kratkem pričela graditi postaja na avtomobilski cesti v Villessah, obenem je potrebno investirati v novi mednarodni blok pri pokopališču ter urediti Rdečo hišo. ’ Vse to bo dalo našemu mestu novega poleta. Kar zadeva davke, je dejal, da je treba težiti po odpravljanju posrednih davkov ter zvišati in objavljati dohodke za izračunavanje družinskega davka. Glede investicij je dejal, da so prav tako važne v zdravstvo, šolstvo, socialno skrbstvo kot neposredne investicije v proizvajalne namene. Liberalec Majo je zagovarjal u-ravnovešenost proračuna, ki ga niso dosegli niti s povečanjem dohodkov proste cone. Kritiziral je Izdatke za osebje ter zahteval odpuste na občini, zakaj občina ne more biti mati za vse občane. Glede proste cone je dejal, da služi ohranitvi obstoječega, ne pa izgradnji nadaljnjih industrijskih obratov. Izletniki so si ogledali praktično kmetijsko šolo Podobno šolo nameravajo odpreti v Gradiški - Po-drobnejša pojasnila o tem daje pokrajinska uprava Avtobusni izlet v Castelfranco | da sodeluje na posestvu svoje dru-Veneto z ogledom tamkajšnje kme- žine in obenem doseže kulturni in tijske šole, ki ga je organizirala' tehnični napredek. Starši učencev Goriška pokrajinska uprava, je do- sami urejujejo šolski urnik na ro- živel zelo dober uspeh. Udeležilo se ga je tudi precej staršev učencev, ki bi prišli v poštev za tako šolo, ki jo namerava pokrajinska uprava odpreti v Gradiški. Z dvema avtobusoma so se izletniki odpeljali najprej do šole v Colle Uberto, ki je ena izmed 12 sekcij šole v Castelfrancu. Tam so se srečali z gojenci šole in njenim ravnateljem, ki je izletnikom obširno obrazložil nove metode, namen, in rezultate pouka na tej šoli. S svojo posebno metodo skuša šola pomagati učencu in mu omogočiti, da v njegovem domačem okolju in v svoji vsakodnevni praksi najde koristno usmeritev za svoje bodoče delo. V šoli ostanejo prvi teden gojenci ponoči in podnevi, naslednji teden pa se vrnejo na domačo kmetijo, kjer pomagajo pri delu in skušajo v praksi pridobiti potrebne tehnične in gospodarske ugotovitve. Na osnovi teh dognanj se bo naslednji teden nadaljeval pouk v šoli. S tem modernim izmeničnim sistemom se nudi učencu možnost, aiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,im,milim,,,i,minili EPILOG PROMETNE NESREČE PRI MANZANU 18 mesecev zapora avtomobilistu zaradi trojnega umora Nesrečo je povzročil Goričan Bonan s prehitevanjem po levi strani mimo avta, ki je stal sredi ceste ter treščil v avto, ki je prihajal nasproti Okrožno sodišče v Vidmu je obsodilo goriškega avtomobilista 38-letnega Vittoria Bonana iz Ul. Gen. Papa 25 v Pevmi na 18 mesecev zapora, 45 tisoč lir globe in odvzem voznega dovoljenja za tri leta zaradi prometne nesreče, ki se je pripetila dne 28. maja na državni cesti v Manzanu in pri kateri so bili trije mrtvi in pet ranjenih, vključno Bonan sam, ki se je zdravil v bolnišnici v Krmi-nu. Kot povzročitelja te nesreče so ga aretirali dne 3. julija, čim so ga odpustili iz bolnišnice in je ostal do sodne razprave v ječi Tudi sedaj je sodišče zavrnilo predlog obtoženčevih zagovornikov odv. Zorattija iz Vidma in Pasco-lija iz Gorice, da bi Bonana izpustili na začasno svobodo. Proti razsodbi je obramba vložila priziv. Med razpravo so ponovno obravnavali potek dogodkov, ki so bili v zvezi s tragično nesrečo v Manzanu, pri kateri so izgubili življenje 19-letni Luigi Gambin, njegov oče 57-letni Marco Gambin in 52-letna njegova žena Maria Gre-goris, vsi iz Fiume Veneto. Poieg tega je bilo pet ranjenih, od tega štirje precej močno in med njimi sam povzročitelj nesreče Vittorio Bonan. Preiskava Je ugotovila, da je Bonan prehiteval na levo avto, ki je bil pred njim ter je hotel zaviti s ceste na levo. Vozil ga je dr. Adriano Petrone, ki je pri razpravi potrdil, da je dal predpisane znake o svoji nameri, da bo krenil na levo ter je tudi počakal, da je Bonan šel mimo s svojim vozilom. V tistem, ko je Bonan prehiteval, pa je privozil iz nasprotne strani z avtom Gambin in obe vozili sta z vso silo trčili skupaj. Bonan sam je izjavil, da je prepozno opazil ustavljen avto pred njim; zato se je prestrašil in prehiteval na levi strani, ne da bi videl prihajati Gambinovo strani. vozilo iz nasprotne D«ž je na Goriškem za silo namočil zemljo Včeraj popoldne je zajelo Goriško manjše neurje s treskanjem in gromom, ki je za nekaj časa prekinilo tudi električni tok po mestu. Vendar kake posebne škode ni bilo razen v hiši št. 152 v Drevoredu 20. septembra, kjer je strela udarila v stanovanje Antonia Scaranija, mu pokvarila televizijski aparat, zažgala kos poda in pokvarila nekaj opreme. Sko. do cenijo okrog 250.000 lir. Vsekakor pa je dež za silo namočil žejno zemljo, čeprav bi ga zlasti kmetje želeli še nekaj več. Trije padci s poškodbami Včeraj so pridržali za 10 dni na zdravljenju v tržiški bolnišnici 5-letno Hilarijo Tomasi iz Sesljana št 206, ki se je pri padcu udarila na glavo in ranila po čelu. Prvo pomoč so nudili 4-letni Pa triciji Zanatta iz Tržiča, Ul. Roma 42, ki se je prav tako pri padcu ranila na čelu. Okrevala bo v nekaj dneh. Huje se je poškodovala 60-Ietna Maria Castelreggio iz Sesijana, ki je prav tako padla ter si zlomita desno roko v zapestju. V bolnišnici so jo pridržali za mesec dni. Požar v mizarnlci v Gorici Včeraj nekaj po 16. uri so poklicali goriške gasilce v mizarsko delavnico katoliškega delovnega središča v Ul. Montesanto 73. Iz nepojasnjenih razlogov je nastal požar in ogenj je uničil nekaj lesa. Gasilci so kmalu odstranili nevarnost požara. Škodo cenijo okrog 30.000 lir. diteljskih sestankih, ter ga vskla-jajo s sezonskimi potrebami in drugimi krajevnimi značilnostmi. Ob zaključku dveletnega pouka bodo dobili učenci diplomo, ki je po obstoječih zakonskih predpisih enakovredna diplomi višje srednje šole, bodisi za praktično delo, kot za nadaljevanje pouka v višjih šolah. Izletniki so se nato ustavili še n;, glavnem sedežu šole v Castelfranco Veneto in v Soligu, kjer so se seznanili z novimi metodami za živinorejo in za pridelovanje koruze. Goriškim izletnikom je ugajal sistem šole, ki se naslanja na šolo in družino obenem ter omogoča učencu, da lahko priskoči na pomoč pri delu doma, ko je potreba po delovni sili največ ja. Pokrajinski odbornik za kmetijstvo Vezil je v Soligu govoril o izkušnjah tega dneva ter se zahvalil vodstvu zavoda za prijazno gostoljubje in pomoč, ki so jo nudili izletnikom. Vsa podrobnejša pojasnila glede bodoče kmetijske šole, v Gradiški lahko dobijo prizadeti v tajništvu pokrajinske uprave v Gorici, na Korzu Italija 55 ob delavnikih od 9. do 12. ure. Članski nogometni turnir 10. slovenskih športnih iger Zadovoljstvo v vrstah Gaje razočaranje pri Podlonjercih V nedeljo zelo razburljive četrtfinalne tekme Bližamo se četrtfinalu, atmosferi zanimivih in izenačenih srečanj. Vsekakor ne moremo prezreti ne všečnega dejstva, ki je nekoliko vznemirilo drugo kolo, ki je na splošno zelo športno in korektno potekalo. Mislimo na kršitev pravilnika s strani podlonjerskih nogometašev in na naknadno odločitev organizacijskega odbora, ki je izključil Union iz športnih iger. Nedvomno je odločitev — sicer pričakovana — znatno vznemirila podlonjerske navijače, igralce same pa potrla. ((Pripravljali smo se več kot dva meseca za ta turnir, hoteli smo zmagati in tudi v nedeljo smo dokazali, da lahko upravičeno mislimo na zmago,« tako nam je izjavil eden podlonjerskih nogometašev. «Sedaj pa smo se umirili, predali smo se pač usodi, čeprav je grenkoba le ostala Zares škoda, da smo si zapravili morda tudi končno zmago.« Tudi navijači Gaje so bili nekoliko ((razočarani« na tako zmago. Sicer je popolnoma upravičena zmaga, nasprotnik je kršil pravil- «V boljši rezultat kot prejšnjo nedeljo.« nik, toda ... «Naši ljudje bi hoteli, da bi i-gralci zmagali na igrišču. To je nekoliko vznemirilo navijače, jih ni preveč prepričalo,« nam je izjavil predsednik Gaje Karel Grgič. Sicer ste s tekmo zadovoljni? «Glede discipline prav gotovo, glede igre nekoliko manj. Gaja je v predtekmah mnogo bolje zaigrala, trema pa je v nedeljo odrezala vsem noge. Drugače si ne moremo razlagati tolikih napak.« V nedeljo Zarja? ((Gotovo ne mislimo zmagati, toda naš nasprotnik je prav ta teden izgubil Žagarja in Marca, ki sta bila gotovo med najboljšimi v vrstah Zarje.« Upate? iiiimimiiiiiiiimmiHMimmmiimiiiiiiiHimHiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii UNIVERZITETNE IGRE V TOKIU Cepljenje v Ronkah proti paralizi Dne 4. in 6. septembra bodo v občinskem ambulatoriju v Ronkah cepili proti otroški paralizi otroke in mladino do starosti 21. let. Kdor ni prejel zadevnega vabila na dom, naj se zglasi na občinskem zdravstvenem uradu. Danes pogreb kanonika Alojzija Novaka Predsinočnjim ob 19. uri Je umrl v goriški civilni bolnišnici msgr. Alojzij Novak, stolni kanonik goriške nadškofije. Pogreb bo danes ob 16. uri popoldne iz mrtvašnice civilne bolnišnice v stolnico in od tam na mestno pokopališče. Pokojnik, ki je junija dopolnil 86 let, je bil rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Novo mašo je pel 3. maja 1905 in je torej pred dvema letoma obhajal 60-letnico maš-ništva. Bil Je več let dekan v Črničah pri Ajdovščini in nato v Standrežu. Bil je tudi stolni in zadnja leta častni kanonik, konzistorijalni svetnik ter član raznih cerkvenih komisij. V bolnici je bil teden dni. Prijava občinskih davkov v Tržiču Davkoplačevalci v Tržiču morajo v roku od 1. do 20. septembra prijaviti svoje dohodke, ki so podvrženi plačevanju družinskega ali kakega drugega občinskega davka. Ob tej priliki morajo prijaviti tud’ spremembe svojih dohodkov tisti, ki že plačujejo take davke. V nasprotnem primeru jih bodo obdavčili enako kot lani, ali pa bo občina uradno ugotovila njihove dohodke in na tej osnovi odmerila davek. Kar se tiče družinskega davka je treba prijaviti dohodke od leta 1966. Prijave je treba napraviti na posebnem obrazcu, ki ga prizadeti lahko dobijo na občinskem davčnem uradu. Kdor ima davku podvržene dohodke, pa jih ne bo prijavil, bo moral plačati globo. Jugoslovanu Todosijeviču zlato za skok v višino Italijan Ottoz se je z najboljšim časom uvrstil v finale teka na 110 m zapreke TOKIO, 31. — Jugoslovan Mijoarag Todosijevič je danes osvojil na univerzitetnih igrah zlato kolajno. Todosijevič je namreč v skoku v višino osvojil prvo mesto in s tem največjo lovoriko. Od Italijanov se je Ottoz uvrstil v finale teka na 110 m zapreke z daleč naj- boljšim časom 14”1. Izidi atletskih finalnih tekem so naslednji: Skok v višino 1. Todosijevič (Jug.) 2. Tomizavva (Jap.) 3. Konoshita (Jap.) 4. Guenzille (Fr.) 5. Haki Shan (In.) 400 m 1. Roper (ZN) — univ. rek. 46”0 2. Miiller (ZN) 46”6 3. Bello (It.) 46”7 4. Davies (VB) 47"0 5. Yoshida (Jap.) 47”4 6. Barr? (VB) 47”4 7. Bianchi (It.) 47”8 2,05 m 2,05 m 2,05 m 1,95 m 1,95 m čanov, ki so ponovno izboljšali dva svetovna rekorda. Mike Burton je namreč z zmago na 1500 m prosto izboljšal rekord na 800 m s časom 8’45"5 in na 1500 m s 16’34”6. Prvi rekord je pripadal Sovjetu Germanu (8’47”4), drugi pa Burtonu s 16’41”6. Neuradna rekorda, ker jih pa plavalna zveza še ni urad- Poglavje Union — Gaja naj bi bi. lo s tem končano. Ostal bo spomin močne ekipe, ki bi lahko z lahkoto prišla v finale. Dolg in požtrvo-valen trud je tako zaradi novinske kršitve splahnel. «Sicer se bomo prihodnje leto tako ojačili, da bomo morali zmagati.« Na svidenje drugo leto, toda brez prekrškov pravilnika itd. * * * Odmevi drugega kola. Na Proseku so bili gotovo zelo zadovoljni z zmago svoje enajsterice, ki je imela za nasprotnika zares trd oreh — požrtvovalne nogometaše Repna, ki so v celotnem prvem polčasu kljubovali nasprotnikom. Visoka zmaga pa je dala proseški ekipi novega elana, da se je takoj začela vestno pripravljati za nedeljsko oviro — Doberdob. Na Kontovelu so sicer predvidevali zmago, toda 2:0 je le preskromen rezultat za ekipo, ki je dosti obetala in dejansko lahko več doseže. V nedeljo se bodo spoprijeli s Sovodenjci, ki tudi resno mislijo na napredovanje. Skratka, v nedeljo se obeta povsem zanimiv spored, ki bo gotovo zadovoljil tudi najzahtevnejše ljubitelje nogometa. ♦ * * Sprememba v nedeljskem urniku. Tekma Doberdob — Prosek bo ob 11. uri in ne ob 11.30. Celotni nedeljski spored pa (e naslednji: ČETRTFINALE (ČLANI) Igrišče «Prvi maj» ob 9. uri Breg — Vesna ob 11. uri Kontovel — Sovodnje Igrišče v Nabrežini ob 9. uri Gaja — Zarja ob 11. uri Prosek — Doberdob Sovodenjci so včeraj prosili, da bi tekmo s Kontovelom odigrali popoldne. Odbor bo danes proučil možnost preložitve tekme in če bo igrišče prosto, ni izključeno, da bo ugodil želji gostov z Goriškega. — edson — no priznala, pa pripadata Francozu Luyceju na 800 m (8’42”) in Američanu Burtonu na 1500 m (16’ 34”1). POPRAVEK V torkovi izdaji sta nam ušli dve neljubi napaki. V postavi Gaje nismo vključili nogometaša Ilismon-da, v postavi Proseka pa smo namesto Frassinellija navedli med oklepajem Verginello. Disk 1. Carlsen (ZDA) univ. rek. 59,84 2. Neu (ZN) 3. Steinhauer (ZDA) 4. Vlahov (Avsl.) 5. Ferrini (It.) 6. Dalla Pria (It.) 100 m ženske 1. Farell (ZDA) 2. Meyer (Fr.) 3. Beyrichen (ZN) 4. Champion (VB) 100 m moški Kirne (Slonok. obala) Mith (ZDA) Giani (It.) Lewis (Avsl.) Preatoni (It.) plavanju zopet premoč 55,34 53,16 52,52 51,76 51,40 11”6 11”7 12”1 12”1 10”4 10”5 10”7 10”7 10”7 Ameri- imiiiiiiiMiMiiimiiimmiiliiiiimiiiiiiiiimmmiiiiii ODBOJKA Drevi v Zgoniku Kras-Breg Danes ob 20. uri bo v Zgoniku zelo zanimiv odbojkarski spored: Kras bo imel namreč v gosteh Brežane. Na sporedu sta dve tekmi, in sicer članskih in naraščajniških šesterk obeh društev. TELOVADBA Z zmago 112,45 : 109,95 točkami nad Keršičem, si je Brodnik priboril pravico, da se skupno z Mihom Cerarjem udeleži letošnjih predolimpijskih tekmovanj v telovadbi v Mehiki. KOLESARSTVO V EKIPNI VOŽNJI NA KRONOMETER NA 100 KM DOLGI PROGI Štirje švedski bratje novi svetovni prvaki Danci na drugem, Italijani na tretjem mestu HEERLEN, 31. — štirje švedski bratje so danes praznovali kaj nenavadno družinsko slavje: na svetovnem prvenstvu amaterjev so namreč osvojili v ekipni vožnji na kronometer naslov svetovnih prvakov. Bratje, 26-letni Gosta, 25-letni Sture, 23-letni Erič in 20-letni Thomas Petterson so vso progo složno vozili in so dosegli čas, ki je za 16” boljši od danskih kolesarjev, ki so spadali med glavne favorite za zmago. Nekoliko so razočarali Italijani, ki so zaostali za 39” in so se morali zadovoljiti z bronasto kolajno. Jutri bo odmor, v soboto pa bodo nastopile v cestni vožnji ženske, popoldne pa amaterji. Izid ekipne vožnje na kronometer je naslednji: 1. Švedska (Erič, Gosta, Sture in Thomas Petterson), 96,400 km v 2 urah 3’07”, s povprečno hitrostjo 46,970 km na uro 2. Danska (Verner Blaudzin, Jur-gen Hansen, Leif Mortensen in Henning Petersen) v 2 urah 3’23” (z zaost. 16”) 3. Italija (Lorenzo Bosisio, Beni- to Pigato, Vittorio Marcelli in Flavio Martini) v 2.03’46” (z zaostankom 39”) Z. Nemčija (Ebert, Gombert, Leitner, Loschke) 2.06’51” SZ (Dokljakov, Nelbuen, Suko- ručomko, Francija Poljska Vzh. Nemčija Švica Romunija Holandska in Češkoslovaška Avstrija Belgija Jugoslavija Madžarska in Turčija Norveška Finska Maroko Luksemburg Alžirija Mehika Cerkosav) Španija 2.07’49 2.08T3” 2.08’28’ 2.08’42” 2.0846” 2.09T7’ 2.09'29 2.0!’’59 2.10’51” 2.11*15’* 2.i r3i” Bolgarija 2.11’47” 2.12’23 2.14’08’ 2.14’54 2.16T7’ 2.16’45’ 2.18'43” 2.22’06” 1LJA EHRENBURG ::::::: :::::::: SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki iz knjige Ljudje, leta, življenje») BORIS LEONIDOVIČ PASTERNAK Ob koncu leta 1618 se je Pasternak navduševal nad Kremljem, to je nad sovjetsko državo: «Gre mimo, lomeč prepreke strašno osemnajsto leto in se vliva v devetnajsto... Predvidevam, da bo po morju neurij to leto, ki še ni nastopilo, sprejelo mene nesrečneža in me znova vzgojilo.« Kasneje pa je, leta 1930, po samomoru Majakovskega, Pasternak pisal: «Naša država, ki se je utemeljila v stoletja in za vedno od stoletij sprejeta, naša nevidena in nemogoča država...« Govoril je o organski zvezi Majakovskega s to državo. Pasternak je leta 1941 o tej isti državi, ki se je ((Utemeljila v stoletja« pisal navdušene vrstice. Navduševal se je, opazovaje od strani: sleherni, pa tudi največji pesnik nima samo stropa, temveč tudi stene. Družba je bila izven ster, tistega sveta, v katerem je živel Pasternak. Šklovski se je motil, ko je pisal: «Ta srečni in veliki doze k je občutil med ljudmi v plaščih, ki so se naslajali nad sendviči okrog točilne mize Doma tiska, gonilno silo zgodovine.« Pasternak je občutil naravo, ljubezen, Goetheja, Shakespeara, muziko, poznal je staro nemško filozofijo, beneško slikarstvo, občutil je in dobro poznal sebe, včasih tudi nekatere bližnje ljudi, toda nikakor ne zgodovine. Poslušal je zvoke, drugim neslišne, poslušal je in slišal, kako bije srce in raste trava, toda korakov stoletja se mu ni posrečilo slišati. Beseda ((egocentričnost« je bila tako pogosto uporabljena, da je že vsa izlizana, toda ta beseda nosi v sebi tudi ponižujočo označbo, a druge besede ne morem najti. Boris Leonidovič ni živel zase, egoist nikoli ni bil, toda živel je umaknjen vase, s seboj in v sebi. Spominjam se najinih davnih srečanj — dva vlaka sta hitela, vsak po svojih tirih. Vedel sem, da me Pasternak posluša, toda ne sliši, da se ne more odtrgati od svojih misli, svojih občutij in asociacij. Celo intimni razgovori z njim so bili podobni dvema monologoma. Spomnil sem se nekega zanimivega primera. Poleti leta 1935 je bil Pasternak v Parizu na kongresu za zaščito kulture. Skupina sovjetskih pisateljev je pripotovala prej, potem pa sta še naknadno prišla Pasternak in Babelj. Pasternak se je jezil, pravil je, da ni hotel potovati, ker ne zna govoriti z odra. V svojem kratkem govoru je Pasternak rekel, da poezije ni treba iskati v nebesih, temveč se je treba znati skloniti — poezija je v travi. Morda so te besede, verjetno pa tudi Pasternako-va zunanjost, presenetile poslušalce in z govorniškega odra so ga pospremili z ovacijami. Nekaj dni kasneje mi je rekel, da bi se rad srečal z določenimi francoskimi pisatelji. Sklenili smo, da jih bomo povabili na kosilo. Moja žena je po telefonu sporočila Borisu Leonidoviču: ((Pridite v to in to restavracijo ob eni popoldne.« Uprl se je: «Zakaj tako zgodaj? Mar ni bolje ob treh?« Moja žena ,mu je pojasnila, da v Parizu vsi kosijo od dvanajstih do dveh, večerjajo pa od sedmih do deve- tih Ob treh popoldne so vse restavracije zaprte. Boris Leonidovič je takrat dejal: «Ne bom prišel, meni ob eni ni do kosila...« Osredotočenost vase (ki je z leti še naraščala) ni ovirala, a ga tudi ni mogla ovirati, da bi Pasternak ne postal velik pesnik. Vsi pogosto že iz navade ponavljamo, da mora biti pisatelj dober opazovalec. V pred kratkim objavljenih dnevnikih A. N. Afinogenova je zanimiv zapisek: «Ce bi umetnost kakega književnika tičala v njegovi spretnosti opazovanja, potem bi bili najboljši pisatelji zdravniki in sodni preiskovalci, učitelji in sprevodniki vlakov, sekretarji partijskih komitejev in vojskovodje. Pa vendar ni tako. Zato, ker tiči umetnost pisatelja v spretnosti opazovanja samega sebe.« Borisa Pasternaka, enega najboljših liričnih pesnikov našega časa, je kot vsakega umetnika, omejevala lastna narava. Ko je v romanu poskuša) naslikati desetine drugih ljudi, epo-ho in prenesti vzdušje državljanske vojne, opisati razgovore v vlaku, je doživel neuspeh — videl je in slišal samega sebe. Njega so, še posebej ob večeru življenja, pritegovale skrivnosti tujih usod. V neki avtobiografiji, ki jo je napisal, ie poskušal razumeti, kaj so v svojih poslednjih trenutkih življenja doživljali Majakovski, Marina Cvetajeva in Fadjejev. K° sem bral ta ugibanja, mi je bilo nekako neprijetno. Boris Leo-nidnovič je imel zelo bogato srce, toda ključa za druga srca ni imel. Afinogenov po pravici zavrača staro pojmovanje ((opazovanja«. Pri ustvarjanju junakov romanov in tragedij igra ogromno vlogo tisto, kar je doživel ali občutil pisatelj sam, kajti notranji svet drugih ljudi pisatelj dojame samo, če so mu znane in zato tudi razumljive te ali one strasti. Umetnost je seveda raznolika. V lirski pesmi umetnik razkriva samega sebe. Kakorkoli je že originalen, duh njegovega občutja — navdušenje nad pomladnim dnem ali občutek neizbežne smrti, radost ljubezni ali razočaranja — vse to je razumljivo tisočem in milijonom drugih ljudi. Da bi napisal: «0, kako pod starost ljubimo nežneje in praznoverneje...« Tjutče-vu ni bilo potrebno opazovati ljudi, ki se jim je približala starost, temveč da je na pragu svoje starosti srečal mlado E. A. Denisjevo. Zato pa je bilo mlademu A. P. Čehovu, da bi v ((Dolgočasni zgodbi« prikazal prijateljstvo med starim profesorjem in njegovo mlado gojenko, potrebno zelo dobro poznati ljudi, njihove navade, občutke, značaje, stil izražanja in način oblačenja. Nimam namere ugibati sam, kaj je Pasternak doživljal zadnja leta svojega življenja. Nisva se srečavala. Pa tudi če bi se srečala, morda ne bi vedel, kajti tuja duša je tema neznanega. Ne vem samo, zakaj se je v omenjeni avtobiografiji Pasternak odrekel svojemu staremu prijateljstvu z Majakovskim. Rad hi povedal nekaj o tem prijateljstvu: bil sem njegova priča. V šali smo pravili, da ima Majakovski rezervni glas za razgovor z ženskami. S tem svojim drugim glasom, nenavadno nežnim in toplim, se je Majakovski v moji prisotnosti pog^" varjal samo z enim samim moškim — s Pasternakom. Spominjam se, da je bil marca leta 1921 v domu tiska književni večer Borisa Leonidoviča. Najprej je sam bral pesmi, potem Pa je mlada igralka V. V. Aleksejeva-Meshijeva brala njegove Postni. Med razpravo si je nekdo drznil, da tako rečem, ((opozoriti na nedostatke«. Tedaj je vstal Majakovski in na ves glaS začel hvaliti Pastemakovo poezijo. Branil ga je z vso besnostjo svoje ljubezni. t Nadaljevanje sledi) dUh-iiNiAi vo- TRSI - UL MONTECCH1 a 11., TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni preda 559 - IOUKU2NK A GORK A: Ulica 24 Magglo 1/1 Telefon 33 82 UPRAVA. TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 ur - vnaprej. UKlilAnilBI ” * ’ _________________ ____________________ . ........ /en «. JI A V — _ A m JI- /t H/lti Jl-e .In- \ ln»«n I Ml I /Kr, ( KI (Ulil elneth Hlnnriaiil Pn6t.n1 f/llmAl POAlIri ✓aliI>n16r.t/n ri^fl 6 Iž M C Ir O Pral I 1 četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starin dinarjev) - Poštni tekoči račun. Založništvo tržaškega tiska Trsi 115374 SFRJ: ADiT. JtS, Ljubljana, Start trg 3/1., telelon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani - 501-3-270/1 OGLASI (.ena (»glasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: tigovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice ISb Ur - VIaU oglas' M) Ur Lieseča - Oglasi .jžasite goriške pokrajne se aaročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri eSocietš Pubbllcttk ttaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja Ir tiska Založništvo tržaškega -.iaka. Trst