217. Številka. Ljubljana, v torek 22. septembra 1896. XXIX. leto. &ih*ja *»ak dan nvaimar* itumU ticieljsi ij pnu^ike. Ur velja po poćti prujpman za a vstro-oj>«r>tk» de2e:o /a »se lato ■ pol lata 4 sld, ■'. ■-< I leta 4 -M.. Ba j^don ttaMO i tfld. 40 kr. — Za Ljubljano brus pošiljanja na dom *a vue leto L8 p.ld., «a eetrt leta 8 gld 80 kr., r.a krdes m« M I j Id i'< potttjanje oa < • m t..-' ina .»-j 10 kc na moaec, po 30 kr. za četrt i«U. — Za tnje dežolc toliko v-A kolikor ••••«•• i r Za ocnanila ptofluje «a od fitiriatopne petit-vrst* po n kr., će no ov.nauilo jedeiikrut tiaka, po 6 kr., 6a ae dvakrat, in po j kr., t*e sti trikrat ali večkrat tisiia. i/opito naj ae .'atole frbukirati. — Rokopisi ?c vračajo. — DrodciSt.vo in upravni- ir trgi ftt. U (J pra vniat v u i«aj uo blagovolijo pošiiiati naročnino, reklamacije, oamuiila. ?. j, *a- a • tal i ». Govor gospoda Luke Svetca pri banketu ob njegovi sedemdesetletnici. Dragi moji rojakil Na It jo in pieprijtzno napitnico, zame čez moje sasluženje pohvalno, bodi mi dovoljeno odgovoriti nekoliko beaod, da tadi jaz Vas s?čno pozdravim in sa toliko prijaznest, za toliko meni izk«zano čast primerno ae sahvaiim. Sicer talca elavnost ni povse prijetna, ker opominja človeka, da jo bliza mejnik, katerega je stvarnik postavil človeškemu življenju; vendar ste mi napravili največje veselje a tem, da ee Vas je tem povodom zbralo toliko in drag h pri j a tel je v in znancev, starih in mlajših, ki ate mi zvest' tovariši in sobojevniki v trdem boji za pravice in blaginjo našega slovenskega naroda. Moje zasluge za skapoo reč so le skromne, to dobro ve >; ali kar nas je danes zbralo, to je moč ideje, narodnostne ideje, ki je še vedno na dnevnem redu, čeravno bi jo nekateri že radi odstavili. Ali mi je Še ne damo odstaviti. (Burno odobravanje ) Boj za narodno ravnopravnost se traja in to tako hudo in brezobzirno, kakor prejšnje čase, le s tem razločkom, da smo se mi že nekoliko (jači.i in precej napr< dovali. (Tako je t) Ali kako daleč ioo še od tiste ravnopravnost', ki nam jo državna ost a'.a slovesno priznava, še celo na KranJEkem! Po drugih slovenskih pokrajinah pa so koivaj še začetki te ravnopravnosti in še ti začetki se hočejo z V40 silo zatteti. Mi dobro vemo, da brez narodne ravnopravnosti ne more nobeden narod napredovati ne dnšno, no materijelno, da je ona narodu potrebna, kakor ribi voda! Zatorej res še nikakor ni bil čas, da so nam na t ot narodnega delovanja zavalili „ katoliško vprašanje", kakor pravo zavoro in s tem razdrli prt d jedino narodno stranko na d »roje. (Mnogi klici: Žahbog I) Naša narodna stranka ni bila veri nikdar na* sprotna. To pričajo vsi naši programi od prvega do najnovejšega, kjer se povsod p< udarja versko stališče. Nikdar nismo ovirali naše duhovščine v nj-> službi, pač pa pri vsakem javnem nastopu izkazovali ji čast in dajali veljavo. D* našega jju lstva v verskem oeiru tudi nismo pokazili, doka/uje najbolje to, da se oho zdi j z verskimi nagibi da.e zlorabiti in hoj skuti celo proti onim, ki so vedno zagovarjali in bistrili njegove pravice. (Dobro! Dubro!) Zakaj £< la resuica je, da naše kmetsko Ijadtit/o ni imelo boljšega zagovornika in večjega prijatelja, kakor n šo nar< dno stranko, kar jasno pričajo obravnave d ž i n ja zbora ;n druge obravnave v naših domačih i B smkih in shoditi narodne stranke. Neopravičeni so torej vsi napadi na našo stranko iz verskrgi ozira. Riuio tako po krivici se nam očita absolutna narodno.-/. K.mu ni znano, da narodna btranka nikdar ni stavila narodnosti nad pravioo? Radovoljno je ona priznavala diugim narodnostim tate prav ce, kakor jih je zahteva'a za svoj narod; natančno se je držala krščanskega načela : kar želiš sebi, p.i-vošči tudi drugim; kar no.'eš, da 88 tebi ttorl, ti ne delaj drugim. Če se je nafa bori a za naredrusf razglaša'-i celo za pag&nsko, moramo temu pač odločno nasprotovati. Ne še delovanje za prav ce svojega nareda ni pagarjskr, ampak v pravem pomenu dola krščanske ljubezni. (Odobravanje) Iz evangelija poznamo dve poglavitni zapovedi, v katerih, rakor jo rekel naš Z veli.'ar, je zapopadena vsa postava in preroki. Prva je: „Ljubi svojega Boga" in druga, kakor naš Zveličat izrecno povdarja, tej jednaka: ,L ubi avo-jaga bližnjega." In sv. Pavel piše: rKdor t.d, da 1 ubi Boga, svoj« ga bližnjega «, a ne ljubi, ta je l&žn k. Kako bo ljubil Boga, ki ga ne vidi, če ne ljubi svojega bliinjegt, ki ga vidi." Nai Zveličal tort-j sam izrekuie, da je ljubezen do bližnjega tako sv« t i, kakor liubezeu do Bi ga n da človek brez te ljubezni tudi Boga ne ljubi. In ■daj poglejmo, ali rodoljub slovenski ne dela z prave ijuV.ezni do svojega bližnjega? C V kdo rad moli, rad v cerkev hodi in sv. zakramente prej« ni i to je gotovo prav in lepo; ali on dela le za s?, za svojo časno in večao srečo; (T..ko je!) rodoljub ilo« venski pa dela in so truii za ae, auipat za svo-jfga bližnjega, za svoj narod, tor niti n' ve, boli imel za to ko'aj kaj zali ».le. (Burno odobri ?an;Q.) Je h totej njegovo delovanje manj plemenito m pred Bogom raarj zaslužil'-, l' koc onega, ki y peboita le za s ? Tako mislim, da naše delo, ni pa^acjt.-ko, .nmpak v pravem pomena kišča;iKko in spclttjeva ije onih dveh zapovedii, ki o(a poglavitni, na teč ljubezni do bhž-tjega in ob jodnem tudi do Bjga. Po evangeliju (Sorece Qodpod pf,sledii]i dan, ko bo ločil pravične od k; i vičnih, k svoji i .^Vulje-ivm: Lv.'ou asm bil, vi ate me nasitili, Sejen sem bil, vi sto me nspoj'li, nag sem bi, vi ste me ob-(ik'i, t'^j sem bi«, vi ste me pod streho sprejeli, holnn Rtm bil, vi s( stim tovarišem na tej peti. Prejmite Bojo učn » zal.vilo 7.:» iiređoo čaet, ki ste mi jo i 'k o-.ab, Ki bodi ob jedrom f podbuda vsem drog m, in dovodio, da Vam iz g'oouo i ri m ta'..j' ram igralci, čim kaj zna.o, pokažejo I/ubljini hrbet, ker dobo drugod boljšo ola'o io jim je z.iL;>)tovlien >, d* lahko skrbe za svojo starost. Društvo jo vsled t«gi primorano, d«.biti od drugod potrebnih vnočij, tem |a dela studiranje v tujem jim j^z ku mnogo težav*. Kar ;«i domačih sil, niso vhi ij»ra'ci po pokllOO, ainoa'- lo immogiede. Cez dan navadno n» n:o«jo k skašnjam, a vzdrževanje dtcipiiiio jo absolotna nemogoče, ker dotič- n ki i.o samo tb svoji gazi iu ker so ueob- hodno potrebni, kajti naše gledališče še ni tako daleč, da bi za vnako stroko mogli imeti po več sil. Kako poslfdice pa ima to, da ni dncipline, o tem niti govor ti nečeiiio. 2elo sitno jo tudi to, da |s za skušnjo oder le tisti dan na razpolaganje, kadar je slovennka predstava, da je torej pravih skušenj z* vsako igro lo ;i n\ opero uavrturj l i»«du» • ikustcslttl skušnja, dočim je pri vn«-h dcOgln gl-dalinčih za vsako igro in zv vsako opero vsaj p« t ali sest skušenj na cdtu. Na,večja težava }> i opsti js to, >la ae menjavajo moči. Pevcev in »Sfk, kutori bi se hoteli ulili našega jezika, ju Mko dtbiti, a navadno se Dunaja ki so običajno jako dobro poučeni. Poljski list, pa naglasi, da novi stranki bodo pristopili tudi lahko neveleposestniški poslanci, kateri priznavajo, da je treba varovati koristi veleposestva. Grofu Ba-deniju je torej na tem, da se osnuje v novem državnem zboru podoben klub, kot je sedaj Hohenvv.irtov, ki bi bil konservativen, a bi vender klerikalizma ne tiral do skrajnosti. Ta klub bi prevzel nekako vodilno ulogo v novi večini. Dipaulijev klerikalni klub bi potem ne imel večjega upliva, kot ga je imel nekdanji Lifcfctensteinov klub. Od plemstva proč Nemški liberalni listi so silno jezni, da so gorenjeavstrijski liberalni veleposestniki sklenili poniževalen konproms 8 konsjrva-tivci. liberalni listi sedaj zahtevajo, naj se liberalna stranka odloči od vel*posestva. Plemstvo je tako oviralo nemški narod v njegovih svobodoostnih in narodnih težnjah. Plemstvo jo vedno le oviralo mo5 zjedinjene levice. Calumeckega znana politika je kriva, da sedaj levica razpada. Kompromis v go-renjeavHtnjskem veloposestvu je bboralai stranki odprl oči, da se da prava narodna in liberalua po« litika tirati le brez plemstva. Kar Nemci niso s plemstvom dosegli, bedo poskusili brez p'omstva. Nemški listi pač delajo plemstvu krivico. Liberalci so se za svojo nadvlado imeli le plemstva zahvaliti. Ča bi plemstvo se postavilo na Slovanom prijazno stališče, pa ie konec u mškemu gospodstvu v Avstriji. N't.i Avstrija in Ranija. M tkejonsko Vpraianje je i.bmrrč jako kočljivo in zatorej Avstrija In Etusijs ns Kalita, d t se sproži. Grška bi pič rada v Makedoniji napravile vrtajo, a n m* sret'e, ker od nobene strani nima nobene pomo'i. zgodi, da po prvi ali drugi m.zoni stavijo tako pretirano z h sva, da jim ni ugoditi uioii, in da potem odidejo drugam, cas.li na svojo Jahtno škodo. Nove moči morajo navadno vse partije na novo stunrati in jo treba z v.^ako possnissao novo silo dolg h vaj, predno se mo<| opSTS na oder spraviti. Mimo teh je še mnogo drugih težav, katero ovira;o aapevsoje gl dal s, o katerih p» sodimo, da ne spadajo v javnost (Ji je vzl o tema nvU opera bila v rcinolih leaonsb taka, da si je pridobila ogli d m d b r glas tudi zunaj s'ovenskd do. movinn, tako da e<> jeli toji komponisti jej posojati tista svoja delu, katnih dnig»in gledališčem še v večjih mestih nego j Ljubljani nočejo prepustiti, in ce ho bila predel vt n i o drams povprek tuko dobre, da imemo I njimi loti zadovoljni, je to za-■Ings kapelnika in reiissrjev ter pogled ca požrtvovalno^, pevcev in pavk, igra'cev in igralk. Vadišati gl da • a ssj na dosadanjsni omst-nišk.m m mi in .V ni itoi-iti šo kak korak naprej, t) je • .. , - .1-t .• , n.š dalisČJi. Da ima dobro voljo la trdni namen, to pričajo priprave, katere je sto. o za prihodnjo sezono, to izkazuje n ga i r< gram. B đs Ij n oglo izpolniti svojo namena, »o |a odvisno od < «'■■ bode zmagovalo vs« velik, teikoie in OS bodo občinstvo podpiralo gledali*:«, pc dpiral o tako, kakor naše gledališče za- V Makedoniji Grki ne bodo tako lahko kaj dosegli kot so na Kreti. V Makedoniji ni prebivalstvo zanje. Razpor v srbski radikalni stranki Srbska radikalna stranka se je razcepila. Sedanji vodje radikalne stranke so se velikemu dela stranke zdeli prezmerni in preveč vladni. Odcepil ee je torej od radikalne stranke in osnoval novo čisto radikalno stranko, kateri bode vodja bivši fiiančni minister Taušanović. Nova stranka je začela izdajati tudi svoj list „Narod". Ta razkol radikalne stranke je pač vladi najpovoljnejši. Velik del radikalcev se jej bode sedaj nehote približal. Ker se sedaj sklepa baš prememba ustave, bodo že ustavo tako prikrojili, da v novo zbornico ne pride dosti skrajnih radikalesv. Hkrati tedaj upa, da se bode dalo osnovati precej močno vladno stranko, s katero bode mogoče redno vladati in se potem urede sedanje precej zamotane razmere v Srbiji. Dopisi. ■ z 1'nziiia, 10 septembra. Grof B ideni je imel dovolj priložnosti prepričati se sam oodnuajih v Istri. V Poreču so napadali v njegovi navzočnosti našo ljudi z bodali, v Višnjanu so nanje streljali, v Pulju so jib napadali z gnilimi limonami in z raznimi nečistimi rečm;, in Lahi svojih napadov niti prikrivali niso , najmanj namestniku Rmaldinija, marveč so besneli, kakor bi to šlo za stavo, kakor bi hoteli napraviti v tej Spretnosti javno skušnjo. Tudi v P.zmu so hoteli v smei bajonetov poskusiti svojo srečo, aH zbali so se ogromnega broj* domačega ljudstva, katerega bi zuaia vender jedenkrat zapustita g dobja narav, in katero b: znalo dati na Strahovit način duš ta svo-jomu gnjevu. Mi kar ne moremo razumeti postopanja istrske žandarmerijo nasproti uašema ljudstvu Naj bode še toliko izzivov, n^j bode še tako surovo napadeno, tukajš >ja žandarmerija nikdar ne p i se že po izzivajočih, pač pa koj — po našem ljudstvu, če ga kd.j v skrajnosti neha potrpežljivost in se stavi izzivačern v bran. Naj sa čuva človek še to bko jednostrauskih preda idkov, vender mora misliti, da smatrajo nekateri krogi naša ljudstvo ne le samo za „misera contribu^ls plebs0. nego celo z* neko vrs^o stvorenja, s katerim smš vaakdo uganjati svoje burke, naj ga je dojila grmauska miti ali nđj ga je zanesla mej uas nam nesrečua usodi Bog Vu iz kakega italijanskega kota. Prepričali smo, da ne ravna Žandarmerija po lastni volji, nego da mora postopati tako, kakor posto oa, da dob;/a tako instrucje. Ob prihodu grofa Bidenija v Pazin se jo primeril eiučaj, k« nas je tako neprijetno zadal, da si štejemo v dolžnost, opo« >nti nanj naša t ^titpnike in jih sploh opozoriti na postopanja žandarmerije nasproti našem j ljudstvu v Istri in ih proaiti naj si naberejo koikr^tiih slučaje/, katerih m^j nami najdejo lahko polne vrače, pa d i ž njimi na pristojnem mestu javno na dan stopijo. Ko se JS namreč j-eljal grof Badsai s pazinskega kolodvora v Bftesto, |a| je za o|im todi naki naš kmet iz Bor m a, posestni« in oče druž ne t^-r mej pitam zavod večkrat „živio" Neke znine razgrej ičo italijanska, ki so bili žs večkrat zaraii izgrede / kaznovani, je to so.oia jezilo, mgijali so krnita m vsa mogoče načine i \ ko so ugedali orožnike, začeli so vpiti, naj kmet* aretu ejo, kor je metal krimae nanje, Žindarji so kmeti koj ustavili. Kant se začne rotili, da ni n komur storil nič zalega, da je gola lai, da bi m kamna pjbird ali p v je celo m-tal služi (o t mi, kar podaje obiskovalcem, in podpiralo tako, kakor jo dolžnost vsakega zavednega Slovenca. Ljubljanskemu prebivalstvu sa mora priznati, da razmeroma jako marljivo obiskuje gledališke predstave sploh, sos-m »o pa operno predstave, a priznati se mora tudi, da je mnogo takih, ki sicer veliko zabavljajo in ljudi iz gledališča gonijo, sami pa za qledal.šče nič ne store. Tudi prebivalstvo iz Ljubljani bližje ležečih mest obiskojs prav pogost oma slovenske gledališke predstava, vender ne več lako marljivo, kakor v prvih let h. To je umevno. Iztat v Ljubljano k glodal ški predatavi jo pacaj draga zabava. Na de-leli jo pa Jako mnogo tacib, kateri sploh še nikdar niso bili pri nobeni sovenski predstavi, šo več taoUl jo seveda ua Štajerskem, na Koroškem in na Goriškem. Zi te bi raorda kazalo prirediti tekom sezone posebna gledališke vlake. T« koal Hi\ 6ae bi so lahko napravil po jeden gledal Ški vlak iz Celja, jeden z Gorice in jeden s K roškega, pa tudi iz Novega m«sta, iz Ribnice, z Notranjskega in z Gorenjskega bi jih bilo brez ponori, i h bela V prirediti* La dobre volje je treba in nekoliko agitacije. »Slo veni k i rodoljubi zunaj Ljubljane moiv-li bi si šteti v dolinoar, da prirede tekom s-.-, ono po jeden izlet v Ljubljano* toliko bolj, k«r bi lili taki i/deti splošno narodnega pomena. Toiej — ua delo 1 ter pozval žandarmerijo, naj se prepriča eama, da li ima kak kamen pri sebi. Ali orožniki niso verjeli poštenemu kmeta, nego znanim razgrajalcem zvezali so poštenega očeta družine ter ga gnali v zapor. Niti z zatrdilom povsem ob e spoštovanih mož, ki so hodili vedno zraven kmeta in so videli, da je bil kmet v vsakem ozira nedolžen, ni žandarmerija nič verovala, pač pa lažnjivim izjavam — javno znanih razgrajalcev. Kdor je to videl, vprašal se je vaakdo: kje pa smo?t Na drugem mestu so napadle paznske ,dame" čez sedemdeset let atarega moža, katerega je pri tej priliki neki italijanski eurovež podrl na tla. Žandarji so bili navzočni, . mislite, da so se kaj pobrigali za storilca? Kaj še! Bilo je tam vse polno prič, da so to videle in je celo sam storilec po takem na tleh ležečem kamnu posegel ter ga po „poštenjaški italijanski* navadi žandarjem kazal, češ, da je stari mož njnga b kam-no o napadel! Ko je vaprejemal grof Badeni v poslopju okrajnega glavarstva deputacije, želel je, da bode pred poalopjem mir, da boda mogel z de pota-cijami govoriti in se ž njimi razumeti. Žan lan rija je ukazala občinatvu, naj bode tiho. Ker ae niso pri splošnem vpitju prej čuli italijanski „Griva", hoteli so nekateri Lahi porabiti to priliko in „za grmeti svoj „Eviva" ministra na ušesa Save, da niso pri tem po.sk usti naši raohali, ali izziva joči m Lahom ee ni nič zgodilo, dočim so bili tri ie alt štirje naši aratovaui, huhi zato ker so na izziva joči „Kvviva" odgovorili z „Žmo". Pri tej priliki moram kons atovati, da je okrajni glavar nekatere aretovane koj po odhodu gr^fa Bidsnija iz Paaina izpustil iz zapora ter da je isto tako storilo sodišče po prvem zaslišanju z onim Boramcem, katerega so žandarji, kakor poprej opisauo vklenili ia od gnal« v zapor. V Poreču so Italijani celo z bodali napadali naša Ko je župe opravitetj Pfašiask«, ka teri je bil isto tako napaden, posval zraven njega stoječega žandarja na pomoč ter je napadalca b pratom pokazal, je orožnik odgovoril, da to ni njegov posel. Vprašamo nami: ah ne napravlja taka postopanje žandarmerije na vaakega vtis, kakor da bi b ia žandarmerija le za to, da brani Italijane, da smejo brez straha, da se jim ol strani napa dencev kaj ž vloga zgodi, kolikor jim je drago izzivati in napadati niše hrvatiko Ijulstvo? To stvar je treba jedenkrat v Istri na čisto spraviti, dokler ne zimre pri našem ljuiatvu popolnoma vera, v pravico in v zakone. Slovansko Sokolstvo. Emil Zola o telovadbi. Evg m Paz-ova knji^r „Ziravje duha in teleaa po telovadbi" je napotili Žilo, da je spisal razpravo „0 literaturi in telovadbi". Ziravo delovanje duha visi — po Zoli — ob ravnotežju mej krvjo iu Živci. KliMŠto perijode nistajajo, a i lav si ži.ci iu kri jedaaki meči; n »robo, kadar nadvladojejo živci ali kri, rodo ee tnizvodi „buino cvetoča poživinjenoati a dubo. Zala želi, vdi bi cel Paiiz, kakor stara Sparta, ho dila ua Mvraovo polje m ae tam vadil v teku, v metanju kopja ia diska". Toda uara talino* telo vadb ne m »re biti to, kar je bila Grkom. Njim js bila lepa grška d ž Iv ^velikanska telovadnica, v kateri so dečki in deklice, možje in žene glddal krasoto iu moč". Krasni daevi grški ae nikdir več ne p ivrnejo. Dandanea so drugi čaei, drugo razmeie; telovadba ima drJgačnn pomea in nameu. „»'oglejmo sebe s svojo moderno obleko. Vprašamo, aako po trebo imamo, biti močni, imeti m šičje dovrlens oblike in skrajne mogočnosti. Naša obleka nas krije tako dobro, da je često najbolj suh in grdo rasen človek na glasu elegaotnoati in distinkcije, katerega bi ne z itn -it j.. I za glaa m či in solidne krasote. Nt drugi otrani je tu policijska straža, in ljudje ee ne bijejo več s pastmi, k večjemu v predmesln'h krčmah , gospodje potegujejo m«č, ue streljajo s pištolami , kcne.čuo v bitkah so naši vojaki samo stroji za nosite v pušok in pal tev patron. V resnici, nič nam ni na telovadaicah Živimo v laboratorijih in d'lavuicab; naša zabava, uaša čisto duševna vaja je branje no-vin in novih spisov. Potem, vsi to čutimo, da no bomo dolgo več delali. Tu je veda, ki oskvbnj« stroje, človeški napori se polagoma poLgube, človek bo kmalu počival .s ono in se vi selil nad tem, kar jn storjenega. O J tod ta velika malomarnost; ni^ nas no goui k telovadbi, ne podttsbf*, ne nrav. Popolnoma morimo izhajati brez osobne meči in lepote. Tal o puščamo, da nam slabi telo, ker je postalo nepotrebno, in pestujemo svoj dah, ker nam je neizogibno potrebeu za probleme, katere nam je rešiti. S podobnim življeuskim redom Spono naravnost, v Hmit. Telo gme, dnh je zamaknjen: nastaja razrušitev celega stroja. 1 zgotovljena dela ao dela blaznosti. Zategadelj bo telovadba čisto ločilna. Tako se mora to reči. Lečilna bo, ker nam jo nalaga jedino vprašanje zdravja, ker se je ne po primemo iz veselja Bita je dtužabna potrebnost, skoro mtbožuost v grški dobi in v srednjem veku; bil* jo sabava, mrzla strast za rimskega cffirstva; v nas ima biti navaden lek, p r e a h r v a t. i v proti blaznosti. T-ko jo poslanstvo, ielnv: dbe v naši dobi . . . Danes, ko sem bral spis K v.-ra Paza, rad bi imel trapec da si okrepim roke in oprostim možgane. Ta na zida pred menoj žari gaslo : Mena sana in corpore sano". dnevne vesti. V Ljubljani, 22 septembra. — (Slovensko gledališče) Opozarjamo na nocojšnji sbod ložnib posestnikov in prijateljev slovenskega gledališča, kateri je sklicalo .Dramatično društvo". Sbod se bo vršil v čitalniških prostorih v BNarcdnem domu*. Začetek ob 8 uri. — (Otvoritev „Narodnoga doma".) Glede programa za otvoritveno slavnost je odbor društva „Narodni dom" z o žirom na rasne želje, katero so ee mu izreklo tako iz Ljubljane kakor iz drugih krajev, sklenil neke promembe. Premenjeni program priobčimo tekom teh dnij, za danes javljamo samo, da odpade napovedana beseda s plesom in da priredi „Narodna Čitalnica' na dan otvoritve sijajni ploa. Vstop bode dovoljen le čitalničnim članom in povabljenim gostom. Vstopnina 2 gld. za osebo, za ro Ibine 4 gld. — (Potijena prav la ) Na zadnjem občnem zboru društva »Narodni dom" sklenjeno promembo §§ 2. in 4. društvetih pravil je deželna vlada potrdila. — (Za ucit-lje.) N*učno ministeratvo je v nekem konkretnem slučaju razsodilo, da ima v l< <1 disciplinam" prouikave iz službo odpuščeni učitelj tako dolgo pravico do alimentacije dokler odpustni odlok ne postane prn vomo-en. — (V ljubljansko višjo gimnazijo) se je vpisalo letos 721 učencev. V prvem razredu jih je v slovenskem oddelka 79, v nemškem pa 44 Tudi peti razred je letos razdeljen in je v obeh oddelkih 129 učnnosv. V osmem rs sreda je 79 dijakov Na slovenski mn\i gimnaziji se je letos odpravila vzporednica četrUgt rasreda, ker se ni oglasilo dovelj dijakov. — (Dijaški zbor „Glasbene Matice".) Tisti dijaki, ki žele pretopiti dnaSteruu zboru, onj se oglase pri pevovodjj goap Čer inu v četrtek dne 24. t m. ob 7 uri zvečer v Potokih prostorih „Glasbene Matice". — (Napad.) Agent Fr;n Seničar ovadil je mestni pol o ji, da et* pa danes ajutraj (»kolo 1. uro pred Lekarovo kavarno na sv. Jakoba trga napola dva neznana moža ter ga baje pretepla Storilca se zasledujeta — (Cirkus Corradini ) Uradni list javlja, da dež. vlad i cirkusu Corradini ni dovolila, pri te jati v Ljubljani predstav, in sicer iz ozitov na gledališče. — (Imenovanje ) Poštarjem v Komendi pri Kamniku je imenovao trgovec in poseetnik gosp. Andrej Meiač v Kaplji vosi. — (Požar) Doe 18. t m ipral se je štiriletni otrok pisalni k a Kavei'a v Kosezah z žvep Ijenkami in nžgal očetov skedenj. Požar je upepalil skedenj, vse pridi Iko in mnogo kmetijskega oio tja Skoda znaša 1600< — (Iz B uovnioo) SS asm poroča: Dna 27. septembra, to ie prihodnjo Osdeljo blagoslovila se bode slovesno po domačem gospodu župniku novo ■trajeea ebr.nattH gasilaeg* orodje. Po tora opra vilu bo v prostorih t.osp. Portoos veselica, katera obeta biti sijajni in h kateri sa uljudno vabijo vsi prijatelji ganila t va. — (Rimske iz^opine) Nvnhud'jivi razisho-valeo prestariu g. Jernej Peč ni k jo zaduji čas preiskoval grobiŠOa v žužomberški okolici in posro čilo se mu ]•■, najti mnogo jako zanimivih rimskih reči. Posel) -o znamenit j« velik jako dobro ohranjen vrč (d brona, kateri je okrašen s pikantnimi okraski, kakršni BO bdi pri Rimljanih v navadi. Našel jo tu i rasnih prazgodovinskih rečij. Goapod Pečnik bodo nadaljeval svojo preiskavo v lvčenem okraju. —> (Nezgoda) Desetletni hIu kajžarja Jerneja Ambrož ion »z Vol Brnsnite pri Novem mestu je te dni peljal hrao> oh impsjališos, Vrv, na katero jo bila krava privesana, BI je o\il okrog roko. Krava 8e jo splač-U in vlekla dečka preoej daleč za seboj. Deiko se je tako pobil, da je še tisti dan umrl. — (Deželnozborske volitve na Štajerskem ) Včerajšnje volitve v kmetskih obč'nah so v slovenskem delu dežele irteklo tsko, kr.kor se je pričakovalo. Slovenski kandidatje so bili voljeni skoro soglasno, le v nekaterih krajih so dobili nasprotniki nekaj malo glasov. Sijajni izid teh volitev je toli pottjenib.;. kor so se vršile v ZJ.amenji absliuence. Nemškim konservativcem se pri volitvah ni tako dobro gndil". Izgubili so dva mandata in s t. ioa mandatoma tudi večino v knr'ji poslancev kmotsklh občin. Štaierske kmetske občine volijo 23 poslancev, V prihodnjem dež. zboru bode kmetske občine zastopalo: osem slovenskih in de^et konservativnih poslancev, poleg katerih bodo spdeli še štirje poslanci neodvisne kmetake stranke in jeden nemški nac'jonalec. Konservativci torej ne boda več imeli prilike, sesti na svojo, Slovencem dano besedo, kakor so to storili pri zadnji volitvi v dež. odbor. — (Utrakvistična mala gimnazija v Celju.) Lani je v prvi razred utrakvistične gimnazije v Gdji ustopilo 90 učencev, do jim jih je letos usto-pilo le 45. Na veliko gimnazijo je v prvi razred natopilo G5 učencev. V drugi razred malo gimn izije je ustopilo 55 učencev. — (Deželnozborske volitve na Koroškem.) Včerajšnji dan je bil za koroške Slovence dan veselja Pri volitvi v kmetskih občinah priborili so si jeden mandat ia podrli dosedanjega pod. dr. Abujo, kateri je v deždnem zboru nastopal kot Slovenec in zastopnik slovenskih volilcev ter kot tak naj-Ijutejie pobijal slovenske zahteve. V velikovškom okraju sta slovenska kandidata I'. \ n s p i e l e r in Muri Bmegala s toliko večino glasov, kakor še nikdar prej; dobila sta po 100 glasov, nasprotnika le po 5 in po 7 glasov. V Z Ijski dolini sta zmagala si v. ii ki kandidat Grafenaner in nemški konservativec H u b e r s 00 glasovi proti 28, katera sta dobla nasprotniška kandidata. V celovškem okraju je slovenski kandidat dobil 38, v heljaškem okraju sta dobil i slovanska kandidata po 27, nemška po GO glasov. Nemški konservativci niso nič storili za volitve, kajM razen Hoberja nimajo v dež. zboru nobenega BSStopnika ; nemški kmttski vohlci so volili nemškonaoijonalne kandidate, Kolosalnomu porazu nemških konservativcev se ni čuditi. Duhovščina je povsem nem^ko-naoijoneloa, ponekod ni na! «šč nič storila za škofov« kandidate. Sloveuski poslanci ed bili voljeni ne vsled škifivskegi pastirskog i lis'a, ne k >t konservativci, nego kot Slovenci in žito jo smeti od njih pričakovat', da bodo tudi v d-»ž. zboru najprej in pred vsem narodni ia šele p »lem kons rvativni. — (Mati umorjenega 0 troraana) je pr.l. ložila, k-utr porota zagrebška „Hrvatska domovina", miuisterskomu prelsedniku grofu Bideniju pro-Vjo. ('a ubijalca njenega sina ne prideta prod : poroto v I-tri. — (Skromnost) Nekemu trgovcu z živiro je 1 pisal njega kap6i|*ki prijatelj tole dopisnico: Jiv Ijern vam, da bo 'o jutri vsi [<:a-0bzor* [ir.-svi, da je mnogo roditeljev, kateri ii sinovi služijo pri brvat« skem polkOi vprašalo uri vojnem lapovedolitvu, kaj je na stvari, da p;t ni ntbče dobi odgovora * (Potres) Iz Kodanja se poroča: V R»ykja-viku sa je due s. t. m. primeril modan potresi ka teri je napravil precej škod«. Potrosi v sadojem meseca so raaralili 153 poslopij popolnoma, mnogo dragih OS več ali manj poškodovali. * (Pretep v židovski sinagogi ) V Maku ua Ogerakam je sinagoga hfiaolo «oboto no pripovedi e.i je kakor navadno rabin priporoOal svojema ob-Činstvu, nsj bi mu . plačal saj del plae, katere že dolgo ni dobil. To pa «.i ugajalo poalnialosnji, muogi so ff stali neu-irni, kušjuh in kdiab ter pot'eli mo-Iti na glas, Fiumo da ne bi ču!i rabiuove pro^nje. Nekateri so zahtevali miro, a neposlul js nastal pretnp. Gospe eo hdele z galerije, da bi branilo svoje sorodnike, ozuo na, da tudi one poležejo v preživali no razoravo. In razprava je bila tako živahna, da je krvavelo mnogo nosov. * (Turški dvorni fotograf) je visok dostojanstvenik m jn jako upliven mol, ker ima ozke zveze z merodHJnmji krog'. Do ul nji dvorni foto- graf Abdulnh bej je svojo službo opravljnl celih 20 let Predvčerajšnjim so gv vrc;li v j^čo, kar ao je izkazalo, da je bil vohun make vlade. Sultanov dvor je silno razburjen, ne zaradi tajnosti, k;»tere jo izdal Abdu'ab bej, nego ker se boji, daje Risom izroči! tudi — fotografije haremskih dam. * (Nestanovitnost v ljubezni) Advokat Novak v Clevelandu, rodom Avstrije, se je oženil I. 1880. z neko Nemko. Oaem let je živel ž njo srečno, potem pa se je spri in se dal ločiti od nje ter si izbral drugo ženo. Ta drugi zakon je trajal le štiri leta, V čftrtem letu je Novaka prešinila novic ljubezen do prve žene. Dal se je od druge žene ločiti in se poročil zopet s prvo svojo ženo. Tretji zakon Novakov je trajal le 18 mesecev, po preteku teh mesecev so je nestanovitnež zopet ločil od svoje prve oziroma tretjo žene in se prfil nekaj tedni poročil s svojo drugo ženof * (Američanska) M ster Brown je imel opraviti v neki hiši v Fil id*Ifiji. Svoj dežnik je pustil v predsobju B lističem : „Ta dežnik ima lastnost „ a k robate,", kateri zamore deliti udarce za 250 konjskih moči. Jaz se vrnem v treh minutah'. — Ko je zvršil svoj posel in se je vrnil naš raister, dežnika ni bilo nikjer. Našel pa jo listek z napisom; „Ta listek je pustil brzohodec. ki v jodni uri igrajo re preteče 20 tra'j. — d iz so ne vrnem vet". Ostril«* : {] r e d n i š t > u n ,iHP(/a lis t a j e p o r> t a 1: Za družbo bv. Cirila in Metoda: Gosp. dr. Anion Kogina v Novoin rno-tti .'J krone, nabrane doe 20. t. m. v drnžbi kolesarjev pri otattt-barju v Kandiji namestu brzojavke k S etievi alav-nosti. —Živeli rodoljubni darovalci iu niih rianlodnikil Knjiiovnostk — „Učiteljski Tovariš" irna v št 16 in 17. nanletoajo vsebino« N^kaj tolašiloih in spodbudnih misiij učitelju trpina; Baseda o nMŠi reorganizaciji; Fr. Orož-m: H *tavoznsastvo ; I Ravnikar« Martin inJera: S. N : Vtšja dekliška šola; dr. Ivan Borštnik: K šolski higijeni; Naši dopiai; Vnstn»k; Uradni raspisi učiteljskih slnieb. — V Št 18 im*. naslednjo vsebino: E uin : Pozdrav braći Sloveno ms; Ob novem Šolskem letu; I. Ravnikar: Mirt.n in Jnra; dr. Lan Borštnik: K šol tki h:gij-i:)i; Naši dop1«:; Vestnik; Uradni rszoi'ii u^teljakih staSab. Celje 22. Beptembra. Kandidat za slo-venjegraško skupino mest in trgov, notar KaČič v Šoštanju je svojo kandidaturo umaknil. Slovenci, dajte svoje glasove konservativcu Av-gustu Gtlntherju v Slovenjem Gradci. — Volilni odbor. Dunaj 22. Beptembra, .Fremdenblatt-1 prijavlja velevažen oficijoten članek, v katerem naznanja, da namerava ministarski predsednik grof Badeni osnovati stranko, v kateri bi bili združeni vsi veleposestniki, in okoli ka-tere naj bi se zbrali vsi za pozitivno delo uinti elementi, to da bi bila bodoča tlr/.sivno zborska večina. Dunaj 22. septembra. „Neue Treie Presne" prijavlja jako zanimivo poročilo o ostrem konfliktu, kateri je nastal v (Jir.ci mej ministerskim predsednikom in voditeljem laškibi dež. poslancev dr. Pa jer jem, Praga 22. septembra. „Narodni Listy" zahtevajo, naj se poslanec dr. Vašuty zaradi nedostojnih napadov na posl. r. um izključi iz mlad.o i Ske stranke. Lvov 22. Beptembra. Ilivsi drž pi slance, dvorni svetnik Oierkawsklt unot prijatelj slovenskega šolstva, je tukaj u nit l v starosti 74 let« Beroliri 22 septembra. „Vossiscbe Zci-tung" se javlja i/. C irigrada, da je bilo na> sultanovo povelje v sredo in v četrtek vse j pripravljeno, da se na dano snamenje saSna splošno klanje Bvropcev in da se predmeatjsj Pera začne bombardirati. .Sultan je izjavil, da se mor jo pokončati vsi kristjani in razrušiti Celo mesto, čim se tuje vojno brodovje prikaže v Dardanelah. Na gorah vrh Pere je mstnv-Ijenih 48 topov. London 22. septembra. Listi javljajo, j da je angleška vlada opustila misel, postopati s silo zoper sultana in sicer zaradi tega, ker Rusija m pritrdila nje predlogu. Angleška neče onjentalskega vprašanj«* neodvisno rešiti in čakfc zdaj, kake prtdioge sprožijo evropske velesrib) glede urod!).' turških rasmer. London 22. septembra. Uradna poro- , rila javljajo i/. Kahire, da so Malidijevci zapustili Dongolo. V Dongolo poslane ladjo so> so vrnile v Staflr, Na povratku so zasačile im ' zavzelo več Mahdijevih ladij. Listnica uredništva. Gospod Ivan Zupan ec, nadut" it olj v Starem trgu pri Poljanah: Potrjujemo, da niste spisali notice „klerikalne neslanosti". Zahvala. Vsem čč. gospem in gospodičinam, ki so blagovolilo poslati sliko za Sv« tčev album in darovati zneske za napravo istega, no tem potom prav srčno zalival iujemo. Tudi s« lepo zahvHljujemo slikarici gospodičini Ivani Kobilca v Ljubljani, ki je v album napisala pomen daritve iu (8 London vista........... 119 , Neruski drž. bankovci za 100 mark . 68 m mark............ Ll> a ■0 frankov........... 9 s Italijanski bankovci......, . 44 „ CJ kr. cekini........... 6 , Dne 21. septembra 1896. 4u v Trebnjem. J ti v SI z dobro obiskovano gostilno v Ljubljani se proda i: proste roke. t8oiM) Več po o opravništvo »Slovenskega Naroda". ■V Ilnežjem dvorcu Mi" j»r «>i rti j.sli iiii čltNtl. (1705-217^ O<51ioaton. — Ob 0. uri lfi min. zjutraj mnftunl vlnk t Kouovjo, Novo ma«ta, — Ob 7. tiri 10 min. osobni vli»k t Trbiž, Pontabnl, Holjnk, Oolovoo, Krmi. antiHfoHto, Ijjtiliiiu, Dun.ij čes rtrO.thal r Holnn^rml, Stoyr, Lino, Huilr|iMi »".■m, Marijine varo, Hob, Kr.n/nvii varo, Karlovo vitra, l'rI.ipaKa inž AniHtotiou ui\ OunaJ. — Ob 19. uri f>5 min popOlUdai tnoiani vlak T Koievjo, Novu m»nto, — Ob 11. url no mlu. ilopolmlnc uiohnl vlnk v Trhia Poutabol, Tloljak, CoIotoo, Kranzonnfuato, Iijubnti, Selatbal, Dunuj — i i|, i. uri popalodha o«obui vi.' k v TrbU, h.iljfcU, Oolovoo, I.Jubno, 607. Hnti. tlial v Sciiioprritil, l.oiu)-(}aatoint /..»11 na Jezom, ruomoat, llrogouo, Ottrih, Oonovu, Pariz, Htojr, Ijiuo, Utnuiib»t M.rijinili varov, l'1/nja, Hmli.jo. vio, Si.in.i«.•!■ HI...In Oilltu«! fa I.jiibliiiii«* (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. url 33 min. zjutraj, ob 3. uri 5 min. populudno, ob B. uri BO min. zvteor, ub 10. uri 35 min. avočor. (Poslednji vlak le ob uodeljab iti prazuikib ) 1*1 ilii-.il v Ii)ubl|au<> drž. kol.) iz Kamnika. Ob B. Uri 50 min. zjutraj, ob 11. uri 15 min. dopolnilno, ob 6. url 30 min. zvečer, ob B. uri 55 min. avočor. (Poslednji vlak lu ob uoUoljah iu praznikih ) Trgovski pomočnik vc6č, slovenskega in ncujfikega jezika, izurjen v trgovini motenega blaga in ž. lezuine, želi svojo službo preme- nitl. — Naslov povć iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskegn Naroda". (JI 998—3) B pripadajočimi (9984—1) go8padarskimi poslopji, ledenico, kegljiščem, niivami, senožeti, poljskim orodjem i. t. d. }>t'<>cl;ajjL \s< proste? roko Janez Terčkan v Zulo^d, obč. Dev. M. v Polji i u i i i iisiMsiaa (Znižane cene. — Auer-jevo štedilno gorilo, — Brezplačna pošiljatev. — Varstvene znamke.) L! so j .uno se najudaneje naznaniti, da urno, gledć na veliko razširjenje, katero je uaAlii A nor jeva lu * v poslednjib letih in da naredimo uvoj raztivctljevalni siutem tudi fiir&iru krogom pristopen, odločili ceno Auer-jeve svetilke znižati. Auor-Jova svetilka gorilo, krona, iarnlk in ollludor — velja odslej štiri goldinarje, namestili žaraik 1 gld. Za montiranje se računi do 10 svetilk po .'ti kr, nad 10 hvetilk p» po 20 kr. za vsako h etilko. Ob jednem Bino spravili v promet nov tip pod imenom Auer-jevo «t«3clilr*o t^oi^ilc>. Ko navadno metulasto gorilo pri 150 litrih plinove vporabe da komaj za lf> bv»č »vetlobe, daje Anor Jovo itodllno gorilo pri plinovi vporabi okolu r>0 litrov svetlobe za .'JO bvuČ. Z uporabo Auer-jevega ćtedilnega gorila se torej doseže skoro 70 odstotno prihranjenje plina. Anor Jovo itedllno gorilo je pripravno ne samo za prostore, ki potitbtijejo manj sijaji.o razsvetljenje, kakor n. pr. koridorje, stopni&ča itd., nego tudi za sijajno razsvetljave z mnogopleinenimi lestenci. — 1'opolno Auer-jevo steditno gorilo (gorilo, krona, farmk 111 cilinder) velja, novstevfii montažo, tri goldinarje« namestni žarnik k temu gorilu 80 kr. Da preprečimo zitiueno Bvojih izdolkov z drugimi manj vrednimi izdelki in iz tega izvirajoče oškodovanje p. n. občinstva, hodemo svojo pri n. a. trgovinski in obrtni komori registrovaue _ varstvene znamke pri prodaji svojih izdelkov vporabljali. — Vsaki montirani žarnik bode odslej po okolu gorilne krono ovitem papirnem odrezku 01 (300N) kot pristen, b patentom varovan _ _ _ _ tukoj se lahko spoznal. ■ V gorilni kroni (galeriji) so besede: ,,QasgUlhUoht Patent dr. Auer v. Wolsbaoh" vtisnjeno. Stekleni cilinder jo l varstveno znamko ^^a**iiB]kw opremljen. r/AUER\vi Volcspofitovanjem KcvuND^l Aystr delniška družba za plinovo žarno luč, Dunaj, IV., Schleifmiihlgasse št. 4. Zastop ima tukajšnja plinova tovarna. OB Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",