Boj socialpatriotizmu na vsej črti! Socialpatrioti vedno bolj propadajo v internacionalnem delavskem gibanjlu na strokovnem in .c>I i- tirnem polju. Delavstvo po vseli deželah uvideva, da hi ga socialpatrioti privedli \ popolno propast, če l>i se jim se dalje pustilo voditi . Besedo — voditi stavimo v narekovaje, ker socialpatrioti »ploh niso sposobni voditi proletariat, ampak so sposobni le, da ga zavajajo, zapeljujejo v korist kapitalistov in v škodo celokupnemu delavskemu razredu. V Nemčiji, kjer je bila socialna demokracija najltrdneje usidrana med delavstvom, proletariat trumoma zapušča socialpatriote vsled njihove vedno očividnejše izdajalske politike. S tem se ruši zadnja socialdemokrat ska trdnjava in vzporedno s teinu se1 veča, jači in oživlja revolucionarni! boj proletariata proti ofenzivi kapitala, proti reakciji in fašizmu. V Sloveniji so bili «■& nedavno socialpatrioti precej močni, ali sami -o si zadali smrten udarec, porazdelili so se v mnogoštevilne frakcije in sekte, ki se prepirajo za oslovo -emco. 0 resnem boju proletariata proti obstoječi reakciji pa ne sliši nobena frakcija od g. Svetka pa do Brrrnota. Vse te socialistične frakcije, Svetkovci, Korunovei, Dolgouhovci, Brrmoti. Ivrženi, Koreni itd. uvidevajo, da se njihova ladja potaplja in skušajo se rešiti na suho vsak na svoj način. In v tem tiči jedro njihovega medsebojnega spora. Anten Kristan se i ■ rešil s tem, da je šel direktne med kapitaliste, Klbin jo je popihal v Ameriko, Zarjani in ... uh se se skušali rešiti z Zvezo delavnega ljudstva, Ko rim se hoče rešiti z Udarniki , Svetek s kovinarsko organizacijo in Svobodo , Brrr-r.otu je že usojeno, da 'piide na kani , vsi skupaj so pa priredili -- iakozvaai — vsedelavski izlet v Mariboru, kjer se je pokazal zbranemu proletariatu tudi težki kaliber iz vrst socialističnih ministrov — g. Bukšeg. Da se ne. zamerij'o delavstvu, so izobesili nekaj izpranih rdečih zastav, da manifestirajo svoje prisrčno prijateljstvo z buržuazijo, so izobesili jugo-Icvan ko trobojnico. In še na nekoga so se spomnili gg. socialipatriot-,ie ob svoji zadnji i;:i. Na proletarska mladino. — To vidijo, da odraslih, delavcev se ne da več golju- f.iti, ker oni čutijo na svojih ramenih podedice social-patriotske izdajalske politike. Pa so sklenili gospodje, da poskusijo srečo pri d odraščajoči proletarski generacijli — pri delavski mladini, ki ni bila očividec vseh soeialpatriotsJkih, lumparij kot odrastlo delavstvo. Ta poskus socialpatrio-tov — rehabilitirati se s pomočjo del. mladine sega že eno. leto nazaj, ko se ji' g. Svetek nenadoma spomnil, da bi :bilo zanj le dobro, če spravi skupaj kovinarske vajence. V Svobodi in kovinarski organizaciji so začeli ustanavljati mladinske sekcije in Izhaja štirinajstdnevno. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Turjaški'trg 2/11. — Naročnina znaša mesečno 4 Din. Za Italijo mesečno L 150. Posamezna številka stanc Din 2 — pred dvema mesecema so rekli se revoluconarni prol. mladini, naj se organizira v Svobodi in stavili so ji za vstop sprejemljive pogoje. Mislili so, fantki so še neumni, pa se jih bo dalo prav lepo na-latbati in pridobiti na svojo stran. Ali prol. mladina Slovenije ima že za seboj bo-jevno tradicijo, ona je mela precej opraviti z enot-nmi frontaši Klemenčičevega, Fabjančičevega in podobnih kalilbrov in ona je na podlagi svojih bojevnik izkušenj kritično .gledala na lepo govoričenje g. Svetka in kompanije. Mi srno pokazali vse razumevanje za enotno prol. fronto na vseh poljih, dočim so gg. Svobodaši pokazali po svojem nastopu v Trbovljah in končno v Ljubljani, da se niso pogajali z nami iskreno, ampak da so nas le hoteli polagoma speljati v svoje vrste. (0 tem čitajte Svoboda« v današnji številki!) Socialinatroti bodo seveda sedaj podvojili svoje sile za lo, da odtegnejo prol. mladino revolucionarnemu proletariatu in revolucionarnemu boju. To bodo poskušali zlasti na Štajerskem. Mladi proletarci štajerske, preberite samo dopis Die Lagc der ju-gendlichen Arbeiter in Maribor , ki je izšel v Prol. Mladini in boste takoj videli, kdo so ti Erženi, Dolgouh, V o 1 k s s t i m mo v c i«, Brrrnoti, Svetki in ostala ža-lo-tna procesilja teh zbankrotirancev, ki se istovetijo s socializmom. Gospodje sociallpatrioti, motite se bridko, če mislite, da boste kaj opravili pri prol. mladini. Poglejte samo malo zgodovino proletarskega mladinskega gibanja in videli boste pravilnost naše trditve. Kajti zgodovina prol. mladinskega gibanja, je zgodovina boja proti vsakemu oportunizmu in patriotizmu v delavskem gibanju, zgodovina piladinskega gibanja jlasno kaže, da je bila del. mladina vedno avantgarda revolucionarnega krila v del. gibanju, da je bila ona vedno avantgarda revolucionarnega proletariata. In biti zaveden mlad proletarec, se pravi bili revoluconarni borec del. razreda. Zavedni mladi proletarci Štajerske in Koroške, vaša glavna dolžnost je pobijati social-patriotizem tudi v vrstah odrast lega delavstva! Živela bojevita enotna proletarska fronta! Dol z izdajalskimi socialpatriotskimi voditelji! «Svoboda.» 10. jul. se je vršil občni zbor ljubljanske podružnice . Svobodena katerega se je zbralo 26 so-cialpatriotov iz šiške, Udmata, Viča in Ljubljane ter 16 mladih proletarcev iz Ljubljane. Tu smo se hoteli prepričati o iskrenosti govo-ličenja g. Svetka in centralnega odbora Svobode o vstopu del. mladine v Svobodo \ In naša sumnja v iskrenost g. Svetka se je s tem občnim zborom popolnoma potrdila. Kajti nam, ki smo vsi imeli članske izkaznice ljubljanske Svobode .niso dali pravice glasovanja, medtem 'lco so jo imeli patriotski Šiškarji, Moščani itd. Take organizacije menda še doslej ni bilo, tla plačaš članarino, pa nimaš pravice glasovanja in stav-ljanja predlogov, pač pa imajo to pravico člani, ki niso plačevali članarine dotični podružnici, katera sklicuje občni zbor. Ta škandalozni nastop gospodov, ki so nadeli enemu svojih rešilnih čolnov ime Svoboda nas pa nadalje prepričuje o tem, da v Ljubljani »Svoboda« sploh ne obstoja. V potrdilo naši trditvi naj omenimo to, da je na tem slavnem občnem zboru nekdo iz šiške predlagal, da se ljubljanska Svoboda likvidiral (ker je sploh ni) in se dodeli šišenski. Mi pa sedaj nasvetujemo na podlagi te bu-dalosti, da Jeseničani predlagajo, da se dodeli šišensko Svobodo jeseniški. Še nekaj' cvetk si tega občnega zbora. Gospodje so govorili, da so pokazali neomejeno svojo široko-grudnost s lem, da so sprejeli v Mariboru »Vesno«! Vesnaši , ne pozabite te izjave! Kaj vidimo iz te izjave: da so oni -matraili mariborski ifcdet za socialistično manifestacijb in da so pozvali Vesno zato, da bi jim ona delala štafpžo ter da jih sedaj boli, ker ona ni igrala štafaže, ampak da je nasprotno pridobila simpatijo med onim delavstvom, Iti i'e doslej še nekaj verjelo social-patriotom. Dalje so izjavili, da je list Kres kulturno središče Svobode ali z drugimi besedami, da je Kres središče obupne reševalne akcije social-patriotov. Mi [pripomnimo le to, da.1 je Kres pomilovanja vredno kulturno središče. G. Likar so dejali, da se mu zdi, da prol. mladina nima dovolj! deila pri nas, ker se sili v Svobodo . Iz tega je razvidno, da se gespudi boje, da bi mladina res delala in s tem nje izpodrinila in da so na hoteli imeti v Svobodi le za poslušne ptičke. Iz vsega tega je pa razvidno: da je Svoboda reševalna postaja /bankrotiranih oeialpalriotov; ker se ne morejo več uveljaviti pred delavstvom na političnem in strokovnem polju. Da jim ni za enotno fronto, ampak le za svoje interese. Pošteno čuteči elementi v Svobodi se bodo proti! tej svinjariji brezdvomno uprli. In tem podajamo mi iskreno svoje roke. Del. mladina mora povečati sv,oj boj! proti social-patriotizmu in povsod in vselej razkrinkavati social-patriotske voditelje delavstvu, ki se še nahaja pod njihovim vplivom. Vi ste odbili prol. mladino od sebe, vi ste jasno pokazali, da nočete .iskreno enotne fronte. In to je jasno dokazal zlasti Svetek, kijta istočasno pred sed- ni k kovinarske organizacije in je najbolj proti temni, da bi biil član Svobode s. J. Žorga, ki je predsednik neodvisne kovinarske organizacije. Delavec o vsem te rti 'poteku občnega zbora previdno molči. S tem ste jasno pokazali, da se bojite govoriti resnico. Ali če vi hočete ali 11 o — do enotne fronte bo-prišlo. Ona bo pršla z vami, če jo hočete in brez vas, če boste stali ob strani ali če boste delali proti njej. Članom Svobode pa ipd poročamo, da v bodoče natančno opazujejo in kontrolirajo kretanje in delo raznih političnih in strokovnih voditeljev, da ne bodo \ iz vas kovali kapital zase. Boj rudarskega proletariata. Večkratna pogajanja med zastopniki delavstva in Trboveljsko premogokopno družbo so ostala brez vsakega najmanjšega uspeha in so se vselej razbila ob trdovratnosti premogokopnih baronov, ki črpajlo iz delavstva bajne profite, tako, da se lahko bahajo, da zamiorejo premog najcenejše prodajati in uspešno konkurirati celo v sami Srbiji. Tako zadržanje trboveljskih profita rjev se mora smatrati za čisto navadno provokacijo, kajti vsak količkaj razumen človek mora pripoznati delavske zahteve za upravičene. — S tem so rudarji prisiljeni, da se odločijo ali za propad ali; za boj, za štrajk. Omeniti moramo še par besed o mladinskih zahtevah, ki smo jih objavili že v 'prejšnji številki. 0 njih debeli alkcionar ji trboveljske družbe nočejo niti slišati. Posebno so postali nervozni pri zahtevi po šcstuinem delavniku, ki jim je največji trn v peti. Dobro se zavedajo, kaj bi pomenilo pristati na to zahtevo, čeprav sprva samo za mladoletne in za ženske do 18. leta. Zanje je to velikanska nevarnost. — In kakor je mladina najbolj izkoriščana, tako se kapitalisti tudi najbolj branijo zboljšati gospodarski položaj delavske mladine in pristati na njene zahteve. Ali baš radi‘tega, ker je mladina v tem oziru na zadnjem mestu, se nahaja nasprotno na prvem mestu v boju proti kapitalu. In bolj kot kdaj prej, je danes dolžnost ru dar sike mladine, da zavzame prve postojanke, da se bori v prvih vrstah, da čuva nad interesi! delavstva in ne odneha prej, dokler se ne doseže uspeha. Naj rudarska mladina) pokaže svojo revolucionarnost, svojo požrtvovalnost in vdanost proletarski stvari. Naj postane resnica, da je ona mlada avantgarda, na kateri bo počivala bodočnost Enega še se moramo zavedati v tem mezdnem boju. Razmerje med proletariatom in buržuazijo je tako .poostreno in buržuazija se talko brani zmanjšati svoj profirt in vreči delavstvu par drobtinic, da je mogoče doseči uspeh samo in edino-le tedaj, če s® delavstvo združi v enotno fronto proli kapitalu. Vsi rudarji brez razlike so zaposleni pri trboveljski družbi, vsi hodijo na šilit, vsi enako garajo, vsi težko živijo seibe in družino, vsi so na enak način in ipo eni družbi i/koriščani. Vsi imajo pa tudi en interes, namreč da si zboljšajo jsvoj1 položaj. In če imajo vsi ta interes, morajo vsi stopiti skupaj in se združiti v enotno akcijsko fronto. Le na ta način se doseže uspeh. Enotna fronta — to zahteva trenutek od nas. Kdor pa drži roke križem ali celo kritizira, ta je danes, ko je tako potrebna enotnost, v resnici saboter enotne fronte, ta je pravzaprav štrajkberher, ker ruši enotno fronto. Baš piri tem boju pa opažamo neverjetno mnogo temnih sil, ki so sl nadele nalogo, zlomiti odporno silo delavstva in narediti zgago in zmešnjavo. —<-Slišijo se razne laži, buržuazni agenti sklicujejo sestanke in hočejo porušiti enotnost rudarjev. Revolucionarna rudarska mladina! Tvoja dolžnost je, da preprečiš talko rovarenje in rušenje, da onemogočiš vsem agentom in izdajicam in 'podležem njihovo akcijo. Stoj čvrsto na straži z budnim očesom in stisnjeno pestjo. Boj rudarskega proletariata bo težak, kakor redkokdaj. Ali ni ga bilo boja, da ne bi rudarji zmagali in dosegli uspeh. Tako je pričakovati tudi sedaj. Rešitev je v enotni fronti, pol je pa znana. V bojni smo se rodili, v boju živimo, v boju bomo tudi zmagali. Naj živi boj rudarskega delavstva in njegove mladine! Živela enotna bojevna fronta! Mile: Utripanje. Prisluhnil sem šepetu razomnih brazd v večeru, prisluhnil sem ropotu strojev in koles v nemiru: DELO! Prisluhnil bledi ženi sem, ki svoje vele grudi, izžete vse in bolne svoji bolni deci nudi: TRPLJENJE! Prisluhnil deri sem, Id proti vzhodu je.strmela, kako v jutranj zarji so očesa ji vzplamtela: SVOBODA! Prisluhnil sem orjaku, ki je vstal, zroč proti vzhodu, kako roke razpete — s križa je razmahnil k svodu: BOJ! Teduj prisluhnil sem sodrugov krvi, ki namakala se v krvi barikad je, kak se uporno je pretakala: !! REVO LUCIJ AH Del. gibanje v Jugoslaviji. Polagoma, ali sigurno se oživlja delavsko gibanje v Jugoslaviji. Slaba je sicer še njegova moč, proletariat še nima one vere v sebe, v svojo moč, v svoje osvobojenjc kot n. pr. proletariat Nemčije, ali moč in vera naraščata z vsakim dnem. Nadalje se del. gibanje v vseli jugoslovanskih pokrajinah ne razvija sporedno: najmočnejše je brezdvomno v Sloveniji, potem bi prišla Srbija, llrvatska, Bosna je poslednja. Kajti Bosna ječi pod najhujšim terorjem in nasiljem, ki ne dovoljuje nobehc delavske organizacije. Gibanju manjka enotnosti v vseh pokrajinah. In to je tudi velika ovira del. gibanju Jugoslavije. V Srbiji in tudi v Sloveniji je opažati strujo, ki stremi za tem, da se stvorijo popolnoma nevtralne del. organizacije. Mi se moramo proti temu najostreje boriti, ker to znači razpad oživljajočega sc del. gibanja. Važno za pospešeni napredek revolucionarnega boja jugoslov. proletariata je obstojanje enotne, centralizirane Nezavisn; Delavske Stranke za celo Jugoslavijo. Trenutno je precej živahno mezdno gibanje jugoslovanskega proletariata. Mornarji se nahajajo že četrti teden v stavki. Nadalje je v mezdnem gibanju rudarski, transportni in kovinarski proletariat. Žal, da je mezdno gibanje poslednjih treh skupin omejeno le na Slovenijo. Stavka mornarjev in zlasti mezdno gibanje železničarjev, poštarjev itd. se vrši izrazito v znamenju enotne fronte proletariata v akciji. Mezdno gibanje kovinarjev se je končalo s tem, da si je delavstvo samo priborilo '20 odstotkov poviška proti volji g. Svetka in Golmajerja. V delavskem gibanju Jugoslavije je še nepoznano gibanje obratnih svetov, ki daje tolik razmah gibanju nemškega proletariata. Zlasti, ker tvorijo neindustrijske pokrajine Večino Jugoslavije, se giblje prol. gibanje še v starih predvojnih mejah in tudi vsled belega terorja ni šlo vzporedno za gibanjem proletariata v razvitejših kapitalističnih državah. — Del. organizacije v Jugoslaviji so še vedno organizirane na krajevni podlagi in ne po delovnem kraju (tovarna, rudnik itd.). Prol. mladina, ki hi vzrastla pod vplivom socialne demokracije, ampak pod vplivom revolucionarnega poleta del. gibanja po svetovni vojni, ima važno nalogo, da zanese tudi v vrste odrastlega proletariata zavest, da se morajo reorganizirati strokovne in politične organizacijo revolucionarnega proletariata na podlagi obratov. Kajti današnja organizacija, ki temelji na krajevni podlagi, je tako neokretna, tako neprožna, da je nesposobna za uspešno izvršitev ene velike akcije. Ako hočemo povesti n. pr. odločen boj proti Zakonu o zaščiti države , za zboljšanje političnega in gosp. položaja jugoslovanskega proletariata, moramo to akcijo pri- praviti po posameznih obratih, moramo alarmirati proletariat po tovarnah in rudnikih. Delavec prebije dan v tovarni, v rudniku, na železnici itd. in tu, tu, kjer'on dela, kjer on živi, tu je treba delati, tu mora biti težišče vsega našega delovanja in edino tem potom bomo oživeli del. gibanje Jugoslavije, ki bo na tej podlagi tako močno kot še ni bilo nikdar in noben Zakon v zaščiti države ga ne bo mogel več niti za trenutek udušiti. Gibanje obratnih svetov bo dalo jugoslov. proletariatu ono proletarsko samozavest in vero v svojo moč, ki je neobhodno potrebna za njegov uspešni boj, za njegovo zmago. In dokler ne bodo naše strokovne in politične organizacije organizirane na tej podlagi, toliko časa ne bodo mogle biti organizacije del. množic in toliko časa ne bodo mogle vodili odločnega boja proti jugoslovanski buržuaziji. Gibanje obratnih svetov bo tudi končno uničilo social-patriote in jih eliminiralo iz del. gibanja. Tudi boj prot Orjuni, t. j. proti fašizmu se mora organizirati po obratih. Kajti le, če je proletariat proti Orjuni organiziran po obratih, more biti pripravljen ves dan za svojo obrambo. Brezdvomno so reakcionarne odredbe Zakona o zaščiti delavcev o obratnih svetih in zaupnikih kot je to povsod. Kajti povsod skuša buržuazija obratna zaupništva speljati na svoj mlin. Ali proletariat mora izkoristiti te odredbe in jih spremeniti v najmočnejše orožje proti buržuaziji in nasprotno v najmočnejšo crnoro svojega boja. Mnogo se govori in razpravlja o enotni fronti proletariata, da jo je treba organizirati od zdolaj, iz mas, ali kako, tega se ne pove. Tn odgovor na ta kako je zopet — v obratnih svetih. Tu se morajo usidrati revolucionarne prol. organizacije in edino tu bodo mogle formirati bojevno enotno prol. fronto proti volji social-patriotskih voditeljev 111 birokratov. Razcepljeni in razcefrani social-patrioti v Sloveniji so mislijo ujediniti . Mi vemo, da sc bodo oni tako ujedinili , kot sta se ujedinili na hamburškem kongresu internacionali ‘2 in 2 in polt 2 in pol je sla v 2., 2. je pa izginila in se od hamburškega kongresa sem še ni pojavila pred proletariatom. Delavska mladina sc bori v mezdnem boju za svoje zahteve. Todu njen končni cilj je: odprava mezdnega dela, odprava izkoriščanja sploh, t. j. odstranitev kapitalizmu. Kaj je politika? Pod politiko razumevamo metode in oblike revolucionarnega razrednega boja. Ti, mladi proletarec, se še ne zanimaš za politiko, ali zavedaj se, da se politika zanipia za tebe. Zato čitaj Prol. mladino«! Dečji vestnik. Otroško kraljestvo ob Dnjepru! Le nekaj vrst (1 vrsta = 1.07 km) od mesta Aleksan-drovsk, ob strmih pečinah mimo deročega Dnjepra in neposredno pri mostu čez Dnjepr leži nemška kolonija Kičkas imenovana. Nekdaj je pripadala la naselbina med najlepše in naj-bogalejše kmetske vasi v vsej Ukrajini. Danes se nahaja Kičkas večinoma še v razvalinah. V imperialistični vojni 1914 je bila namreč ta vas žarišče boja. Potem so prišli Vranglovci, Denikinovcft Petljurovci in ne vem kakšne bande še in vsakokrat je bil ta kraj v ognju njihovega obstreljevanja. Dolge mesece je imel tu bandit Malinov s svojimi roparskimi tolpami svoj glavni sedež. In komaj se je končala državljanska vojna z zmago boljševikov, je nastopila slaba letina in s tem ono strašno leto gladu. Popotnik, ki zavije od mosta v gornjo ulico Kičkasa, ko je še popolnoma prevzet po krasni panorami Dnjepra, zagleda hipoma to nasprotje porušenih, nekdaj lepih kamenitih hiš. In čim dalje gre v naselbino, tem več ruševin vidi, dokler ne dospe končno do temnih zidnih razvalin prejšnje ječe. In tu zadone naenkrat na njegovo uho veseli glasovi otrok, petje otroških grl. Iznenaden se obme v drugo stran ulice, kjer ga pozdravljajo lepa poslopja s krasnimi vrtovi. Na vhodih se bleščijo veliki rdeči ščiti s sovjetsko zvezdo in napisom: otroška naselbina »Roza Luksemburgc internacionalne delavske pomoči za gladujoče v sovjetski Rusiji. Neposredno na razvalinah razrušene caristične ječe, priče razrušenega meščanskega sistema, je tu internacionalna solidarnost revolucionarnega delavstva v najtežjih dnevih sovjetske Rusije zgradila nov svet, postavila kamen v zgradbo novega družabnega reda. Otroški dom »Roza Luksemburg« ima doslej 200 otrok, ki so nastanjeni v 5 poslopjih. Ti otroci so napol sirote iz raznih krajev RSFSR (= ruska social, federativna sovjetska republika). Oglejmo si ta otroški dom, kakršen je. Hiša I je največje in najlepše poslopje. Stoji na veselem gričku, samo nekaj sto metrov proč, od Dnjepra. V vrtu cveto že sedaj (koncem marca) prve znanilke pomladi. Kopa veselih otrok radostno koplje in sadi rastline ter se pri tem šali in zabava. Vrt je njihov ponos! In komaj nas opazijo, se začuje veselo kričanje: Obisk, obisk! Že smo obkoljeni od otrok. Prinesli so nam pomladanske cvetlice in v vsako gumbnico nam jih vtaknejo cel šopek. Vest o našem obisku se je raznesla tudi v hišo, odkoder pridrvi do dvajset otrok, ki nas peljejo v hišo. V triumfu nas povedejo v dvorano, ki je v prvem nadstropju. In tu nas prično spraševati in nam pripovedovati najrazličnejše stvari. Največ nam pripovedujejo o svojem delu in razkazujejo nam svoje lastne umetniške stenske slike. Nad klavirjem visi velik portret Roze Luksemburgove. Nad vratmi vidimo od 12-let-nega dečka napravljeno sliko Karla Marxa. Povsod vise okusno urejeno pokrajinske in pravljične slike. Pri vhodu se nahaja od otrok samih urejevani časopis te otroške kolonije in poleg naslovna tabla otroške skupine »Mladi špartakt z organizacijskimi pravili in raznimi objavami. Dva 12-letna malčka se usedeta h klavirju in igrata štlriročno od njih samih komponirane melodije. Potem zadoni ob zvokih klavirja iz svežih otroških grl — »otroška interna-cionala«. Poje in igra se jo. Gremo v obednico. Delovno otroško ljudstvo sedi ob polnih skledah. Hrana je dobra in okusna; o tem pričajo sveža in polna lica otrok. Medtem ko so še zaposleni otroci ■/. kosilom, si ogledamo nemoteno njihova stanovanja in spalnice. To so vse čiste, zdrave in prostorne sobe. Po stenah vise slike, ki so jih napravili otroci sami. V drugem nadstropju se nahajajo stanovanja učnega osobja, zelo priprosto ali okusno urejene sobe. Celokupno učno osobje z vodjo, vzgojitelji, kuharicami in pericami znaša v vsej koloniji 40 oseb, med temi 16 vzgojiteljev. K vsem delom v kuhinji, hiši in na vrtu se pritegne odrastlejše otroke. In oni opravljajo vsa ta dela radi in z velikim veseljem. Najmlajši prebivalci te naselbine so stari 4 leta. Gradi se vedno dalje. Postavlja se nova poslopja. Tri so že izgotovljena. Najlepše od njih se bo priredilo za šolo. — Posebna dvorana bo za otroški muzej, kjer se razstavijo vsi izdelki otrok. Poleg te bodoče šole že stoji gledališče »Lenine, ki tudi pripada tej otroški naselbini. Dalje je magazin in električna centrala otroške kolonije. Tako je to otroško mesto en plačani del velike hvaležnosti, ki jo dolguje internacionalno delavstvo ruskemu proletariatu. ki je priboril osvobojenje s požrtvovalnim, dolgoletnim bojem. To otroško mesto je živa priča resnične internacionalne proletarske solidarnosti in je vredno imena Roza Luksemburg. Državna zaščita dece ukinjena!? Kakor čujemo, se je v naši blaženi Jugoslaviji že ukinila državna zaščita dece in preneha tudi ministrstvo za soci- alno politiko! Ze itak je socialna zakonodaja pri nas pod ničlo. — S sovjetsko Rusijo se je _ sploh ne da primerjati, ali ona zaostaja za vsemi kapitalističnimi državami. In sedaj hočejo ukiniti še to in proletarsko deco izročiti popolnoma bedi, pomanjkanju in smrti. Vidite prol. otroci, tako skrbi za vas meščanska »domovina«:. Gospodje se izgovarjajo, da zahteva ministrstvo za soci- alno politiko preveč stroškov. In teh stroškov pa v resnici prav za prav ni, če jih primerjamo s stroški, ki gredo za vojsko, kanone, strupene pline in ostalo morilno orožje. Za deco mislijo gospodje, da je dovolj, če priredijo narodne dame, »Jugoslov. Matica*, »Rdeči križ« in druge take meščanske organizacije kak cvetličen dan in skušajo s tem prevarati otroke o dobroti meščanske gospode in meščanskega reda. Zakaj pa ne bi bilo narobe? Da bi se za kanone in vojsko prirejalo cvetlične dneve in bi se dalo za zavarovanje delavcev in njihove mladine ter dete redni proračun. Kaj ne, da bi bilo to v večji blagor človeštva? Ali gospoda tega ne napravi zato, ker njej je le za svoj žep in profit, proletarcem pa da le toliko, da ne poginejo, ker potem bi jim ne moglr več kopičiti bogastva. Vzpričo ukinjenja državne zaščite dece mora vstati proti temu celokupni proletariat, da brani življenje svojih otrok! In prol. otroci, vi se pa tem tesneje strnite v svoje vrste, da si priborite skupaj z vašimi brati in sestrami, očeti in materami boljšo bodočnost! Pozdrav zagorske dece. , Od prol. dece rdečega Zagorja smo prejeli sledeč dopis: Sodrugi in sodružice Slovenije! Že velikokrat smo slišali od starejših sodrugov besede: Proletarci vseh dežel, združite se! In ker smo tudi mi proletarci, čeprav smo še majhni, smo se združili v svoj krožek. Vsak teden imamo v Del. domu svoj sestanek. Tam pazljivo poslušamo starejše sodruge. Večkrat priredimo izlete v naravo, kjer se igramo, deklamiramo, telovadimo in počenjamo druge stvari . Tudi drugod naj bi se ustanovili taki krožki! Vsem sodrugom in sodružicam, posebno deci pošiljamo sodružne pozdrave Mladinski krožek v Zagorju. Mile Klopčič: Proletarec. Videl sem, kako krepko koval je jeklo, videl sem, kako polje je bil oral, videl sem, kako pšenico je sejal, videl sem, kako oblikoval je steklo: m Je-li to moje?! Čutil sem, kako ga jeklo je prepeklo, čutil sem, kako se z znojem je obdal, čutil sem, kako oko mu je oteklo, čutil sem, kako na polju je obstal: Saj to ni moje! Zdaj čul sem, kako zažvižgalo je jeklo, zdaj čul sem, kako vihar je bil vršal, zdaj čul sem, kaj polja krepek glas je zval, zdaj čul sem, kaj je oko uporno reklo: Zdaj vodi boje!! Fašizem. Proletariat ima v fašizmu izredno nevarnega sovražnika pred seboj. Fašizem je najbolj koncentriran (= osredotočen) izraz generalne ofenzive proti proletariatu. Za to je pobijanje fašizma absolutna potreba ne samo z ozirom na zgodovinski obstoj proletariata kot razreda. Ne, pobijanje fašizma je tudi vprašanje golega življenja in kruha vsakega proletarca. Zato mora biti boj proti fašizmu stvar celokupnega proletariata. Mi bomo premagali sovražnika tem prej, čim jasneje in ostreje spoznamo njegovo bistvo. Ako objektivno gledamo, ni fašizem maščevanje buržuazije, 'ker se je boril proletariat proti njej, ampak je kaze n za to, ker proletariat ni! nadaljeval revolucijo, ki se je pričela v Rusiji. Ncsitelji fašizma niso mala omejena kasta, ampak velike socialne mase in se rekrutirajo iz gotovih socialnih plasti. Reformisti in fašizem. Mi moramo premagati fašizem ne samo v vojaškem oziru, ampak tudi politično in ideologično. — Za reformiste ni fašizem danes še nič drugega kot golo nasilje, kot refleks nasilja. Za reformiste je tudi ruska revolucija isto kot Evin greh v paradižu. Oni iščejo izvor fašizma v ruski revoluciji in njenih učinkih. Edino sredstvo, ki ga je predložil na hamburškem kongresu reformist Bauer za pobijanje fašizma, je ustanovitev internacionalnega informativnega urada^ o svetovni reakciji. Značilnost hamburške internacionale je njena vera v moč in neomajenost meščanskega gospodstva in nezaupanje v proletariat. Reformisti (II. internacionala) so mnenja, da vsled neomajne moči buržuazije proletariatu ne preostaja nič drugega, kot biti skromen in ne dražiti tigra. Korenine fašizma. Fašizem — kljub vsemu svojemu oblastnemu nastopanju v nasilnih dejlanjih ni nič drugega kot izraz 6majanosti in razpada kapitalističnega gospodarstva in simptom razpadanja ineščnskega reda. — V tem je ena njegovih korenin. Mi najdemo simptome (= smrtne znake) za ta kapitalistični razvoj že v predvojni dobi. Vojna pa je pretresla kapitalistično gospodarstvo do njegovih globin in povzročila ne samo ogrorfmo obubožanje proletariata, ampak je izredno poostrila tudi slab položaj malomeščana. malega kmeta in intelektualca. Vsem tem plastem se je obljubljalo, da jim bo vojna prinesla zboljšanje njihovega gmotnega položaja. Ali zgodilo se je ravno nasprotno. Veliki deli prejšnjega »srednjega stanu« so se proletarizirali in izgubili prejšnjo eiksistenčno sigurnost. Njim >so se pridružile velike mase prejšnjih oficirjev, ki so ostali brez službe. Iz teh plasti rekrutira fašizem večino svojih pritašev. Iz te socialne sestave fašizma nam postane jasno tudi to, zakaj ima fašizem v mnogo deželah izrazit monarhističen značaj. Druga korenina fašizma je zastoj svetovnega re- voucionarnega gibanja, za kar nosi neodpustljivo krivdo izdajalsko obnašanje reformističnih voditeljev. Pri) velikem delu malomeščanskih plasti do srednjega meščanstva in intelektualcev je stopila na mesto vojne psihologije gotova simpatija za reformistični socializem. Oni so se nadejali od njega, da bo on potom demokracije (parlamenta iitd.) uresničil preureditev družbe po njihovih željah in nadah. — V svojih nadah so se razočarali. Oni vidijo danes, da delajo reformistični voditelji v lepit slogi z buržu-azijo za vzpostavo kapitalizma. Najslabše je to, da so te mase izgubile ne samo vero v »reformistične« voditelje, ampak tudi v sam socializem. Še nekaj so izgubili. Zaupanje v proletariat kot revolucionarno silo, ki izpreminja družabni svet. Tem razočaranim malomeščanskim masam so se pridružili oni krogi proletariata, ki niso obupali samo nad socializmom in vsemi političnimi /strankami, ampak tudi v svoj lasten razred. Fašizem je torej azil (= pribežališče) za one, ki so hrez politične strehe. Cilj fašistov je bil, premostiti razredna nasiprot-stva, ali jih vsaj zakriti in omiliti. Sredstvo za to naj bi bila nadstrankarska in brezrazredna avtoritetna država. Fašzem ima v sebi tudi elemente, ki so lahko zelo nevarni meščanskemu redu, ki celo morajo biti nevarni. Dosedaj! se je pa izkazalo, da so revolucionarne elemente v fašizmu vedno premagale reakcionarne struje. Bojevna organizacija buržuazije. Buržuazija je takoj v početku spoznala, kakšne koristi ima lahko od fašizma. Ona potrebuje za ohranitev svoje oblasti posebno nasilno organizacijo, kakršno predstavlja pisana čreda fašizma. Zato podpira z vsemi gospodarskimi in političnimi sredstvi njegov razvoj. Fašizem ima v različnih deželah različne poteze, kil odgovarjajo zgodovinsko določenim dejanskim razmeram. Ali dve bistveni potezi ima v vseh deželah: to je zveza navidezno revolucionarnega programa z uporabo najbrutalnejšega nasilja, terorja. — Klasični primer za bistvo in razvoj fašizma je Italija. Naša naloga je pobiti fašizem ideologično in politično. To nam postavlja zelo težke naloge. Mi se moramo zavedati, da je fašizem gibanje ljudi brez eksistence in razočaranih, med katerimi se nahajajo tudi duševne sile dotičnih družabnih plasti in ne samo »pretepači«. Mi moramo poskušati one plasti, ki so danes še v fpšistovskem taboru, ali pridobiti za nas ali pa vsaj nevtralizirati. Polagam največjo važnost na to, da se zavedamo, da moramo voditi ideologično in politično boj zn dušo teh mas. Mi si moramo biti na jasnem v tem, da te mase ne iščejo izhoda ne le iz mukepolne materialne mizerije, ampak da najboljši izmed njih iščejo izhoda tudi iz, težkega duševnega stanja, dia se oglaša v njih zahteva po novem svetovnem naziranju. Zato je največjega pomenai geslo delavsko-kmetske vlade. Ona je potreba v boju za premaganje fašizma, ona kaže najširšim plastem osvobodilni izhod iz današnjega /položaja. Mi moramo masam razlagati osnovno misel, celokupno silno, bogato kulturno bogastvo socializma kot svetovnega naziranja. Pri tem pa se ne smemo varati, da zadostuje ta naš boj. Proletariat stoji danes pred fašizmom v trdi situaciji samoobrambe. Zato se mora samoobrambo proletariata voditi z vso energijo. Kjer nastopa fašizem nasilno, mu je treba postaviti nasproti silo. S tem ne mislim individualnih terorističnih aktov, ampak silo organiziranega revolucionarnega razrednega boja proletariata. Ta boj je mogoče uspešno voditi edino le v proletarski enotni fronti. Vsi delavci, brez razlike stranke, se marajo združiti v boju proti fašizmu. Samoobramba je ena najvažnejših gonilnih sil, ki morajo voditi k upostavi proletarske enotne fronte. Mi zamoremo tudi iz tega pojava razpada buržu-azije — fašizma — pridobiti neomajno prepričanjie, da se je postavila pokonci orjaška postava proletariata, ki bo zaklicala meščanskemu svetu: Jaz sem sila, jaz sem volja, jaz sem dejanje! — Meni zmago! Meni bodočnost! * Op. ur.: Iz tega izvlečka iz govora slavne prvo-boriteljice proletariata se jasno vidi, da nosi »Orjuna« vse bistvene znake fašizma, pa naj se Or-junci še tako otepajo te trditve, in da velja njim isti boj, ki ga vodi proti fašizmu internacionalni proletariat in njegova mladina. Seveda nimajo Or-junci še od daleč ne tako široke socialne baze. »4. Petzold-Mile: Zvečer. Dekle in mož in zena vračajo domov se z dela, sef ir večerni rahlo boša jih prek potna čela. Kar bil podnevi delal sem, ko v delu sem umiral, sedaj zvečer po delu v knjigi duše bom prebiral. Odprta je pred mano. — Torej, ko je solnr.e vstalo, ob šestih zjutraj moje čelo z znojem se je obdalo, že delo neumorno moje gibčne roke mami, ki zadnje dni le bore, bore malo kruha da mi. Počasi vgrezale so dneva ure se v vsem,irje, zeio trpeti moral sem, da došel mi večer je. Krog in okrog sodrugov roke v delu so vrvele, njih suhe ustnice le monoton napev so pele. Nov študent in nov učitelj. Prj letošnjih prvomajskih manifestacijah v sovjetski Rusiji ise je opazilo nov prirastek, novo plast študenta in učitelja. Letošnjega prvomajskega praznika v Petrogradu se je udeležilo desettisoče študentov in učiteljev. Z iskrenim ognjem so se spojili z delavsko množico. Niso se udeležili demonstracije formelno. Ne, ta nova plast je bila z vso dušo pri nas. In to je znamenje časa. Da so se udeležili majskega praznika 1923 vsi delavci in delavike strnjeno, navdušeno, ognjevito, to je za nas v sovjetski Rusiji že nekaj samo po sebi razumljivega. Stranka jle utrdila: svoje zveze s širokimi množicami izven strank stoječih delavcev tako trdno kot še nikdar. Da se je vršila letošnja majska demonstracija pod geslom neločljive zveze s kmeti, pod geslom bratske skupnosti z rdečo armado, to je že tudi nekaj samo po sebi razumljivega. Novo obstoja v tem, da se pričenjata novi študent in novi učitelj zavestno pridruževati delavcem in kmetom. Vlada proletariata se krepi in se dviga na nove višje stopnje. Potem, ko si je delavstvo pridobilo glavno in temeljno(podporo kmetov), je pričel osvajati ruski proletariat novo plast — učitelje in študente. To je izraz trdnosti proletarske vlade. Novi študent. Med desettisoči dijalkov, ki so demonstrirali skupaji z delavci, pripada velik del proletarskemu rodu in je v toliko doslovno — novo di-jaštvo. Ali so tisoči in tisoči dijakov, Iti so se nam priključili in ki niso iz proletariata, ampak ki izhajajo iz malomeščanskih plasti prebivalstva. To so študenti, ki so bili še nedavno protii nam. Spomnimo se malo zgodovine ruskega dijaštva. Proletarski študent Podlistek: Prepovedano! Bilo je v neki demokratični republiki, v kateri je vse prepovedano. Omladinci take in take starosti se ne smejo politično udejstvovati... antimilitaristična propaganda je prepovedana ... več kot osem ur delati, pa ni prepovedano! Vsi zakonski paragrafi so nam sli pri enem uSesu noter, pri drugem ven. Veliko je bilo teh paragrafov in zato nam ni ostal nobeden v glavi. Mi smo delali vse, kar je bilo prepovedano, morali smo celo delati dnevno nad osem ur, čeprav je bilo to prepovedano. Naš podjetnik za to ni bil kaznovan, torej se tudi nas ni moglo kaznovati. V našem kraju je bila kasarna. Naša dolžnost je bila širiti antimilitaristično propagando. Vojakom smo dajali časopise in širil med nje letake. Stvar se je lepo pričela, a ni se tako končala. Oficirji so kmalu zapazili, da odpoveduje pokornost vojakov. Vojakom se je prepovedalo čitati časopise, zvečer niso smeli več priti iz kasarne. Stvar je bila prepovedana! Mi, revolucionarni mladi delavci pa imamo v takih slu- * Črtica iz antimiiitaristične prop. češke del. mladine. čajih svoje zakone. Kuhinjska okna kasarne so gledala na ulico in skozi ta okna so ob mraku leteli odslej naši časopisi, in letaki. Nekega večera so pa le enega od nas dobili. Sedaj so imeli v rokah izvor vsega zla. Ha, ha! Hišna preiskava! Bilo je zjutraj ob petih; še vsi smo sanjali o uspeli propagandni akciji. Tedaj se začujejo po stopnicah težki koraki, hiša zadoni, jaz se zbudim... koraki so se ustavili pred vratini mojega stanovanja ... Butn, bum ... v imenu zza ... ! Nisem dalje poslušal, ampak hitro vzel [šop letakov, ki so bili še pod mojo posteljo, in jih obesil za vrvico skozi okno. Drugega nisem imel doma. Torej, vse urejeno. Vrata se odpro. O, ježeška: šest žandarjev s karabinkami! Prosim, gospodje žandarji, vstopite, kaj želite? Pripravil sem cigarete. Hišna preiskava! Eden je pazil na drugega, kajti hišna preiskava pri »nevarnem komunistu« je opasna ^stvar,... v kotu lahko hipoma eksplodira kaka bomba... Gospodje se tresejo po vsem telesu. Vse omare, postelje, predale in zaboje so preobrnili. Nič niso našli. Še moje žepe in robce preiščejo — a tudi tu ni nič. Zopet odhajajo — in medtem ko gredo nizdol po stopnicah — so letaki zopet v moji sobi. Država je bila rešena in jaz tudi. Prič. Bila jo (lol>u, ko je pomenjala beseda študente revolucionarja), prijatelja delavcev. Tako je bilo, predem je naša revolucija prekoračila meje meščan A'o-demokratičnih gesel. Ko je prišla na dnevni red proletarska revolucija, se večina dijaštva ni le obrnila proč od delavskega razreda, ampak je postala celo njegov smrtni sovražnik. Prišli so dnevi 1. 1918 in 1919. ko so se na jugu Rusije borili proti nam belogardistični študentovski oddelki pod .zastavami Kale-dina in Kornilova. V tej! dobi je pomenjala beseda študent — belega gardista, ikontrairevolucionarja. In sedaj sc pričenjajo novi časi. Vloga dijaštva -c iz-preminja takorekoč dialektično: V začetku teza: študent je revolucionar, potem antiteza: študent je kon-trarevolucionar, in isedaj sledi sinteza: študent ni več in tudi ne bo več gonilna sila revolucije, ampak no- vi študent je pripravljen, da stopi v bojevne čete proletarske revolucije in častno služi stvari delovnega ljudstva. Gotovo je bilo med desettisočil dijakov v prvomajski demonstraciji tudi mnogo slušateljev delavskih fakultet, torej ljudi, ki so v svoji pretežni večini delavskega rodu, ki so meso in kri proletarskih množic. Ali, ponavljlam, pridružili so se' tudi deset-tisoči takih študentov, ki niso slušatelji delavskih fakultet, polmilijonski množici, ki je demonstrirala v Petrogradu 1. maja 1923. Torej desettisoči one mladine, na katero so sc naslanjali 1917. social-revo-lucionairji (= eseri), 1918 in 1919 Kaledin in Kor-nilov, 1920 in 1921 deloma bela reakcija. S čini smo dosegli simpatijo te mladine? — .15 častnim svojini delom! Vse, kar je dobrega in zdravega med dijlaštvom, se je lahko v teh letih prepričalo, d® je sovjetska vlada častno branila interese dežele, zlasti v internacionalni politiki nasproti obdajajočim nas meščanskim državam. Poštena mladina je morata opaziti in je tudi opazila, s kakšno požrtvovalnostjo so se žrtvovali delavcil za blagor dežele. Mladina se je prepričala o tem, da je iz revolucionarnega kaosa) , iz trpljenja in krvi nastal nov red, ki stoji sovražno nasproti topi meščanski omejenosti in fitistrstvu, da ta novi red odpira široko pot slehernemu, ki ima le iskrico talenta, ki more in hoče služiti ljudstvu. Ta velika resnicai ruske proletarske revolucije je prebila led nezaupanja. L. 1923. se pričenja ta mladina v množicah pridruževati delavskemu razredu, ki vlada ruski zemlji. Napravili bi veliko napako, ako bi podcenjevali pomen tega važnega družabnega pojava in ne podali prisrčno roke oni mladini, 'ki stremi z vso dušo le nam in ki bo v nekaj letih po dokončanju visokošolskih študij igrala veliko vlogo v gospodarskem in kulturnem delu sovjetške republike. Mi moramo posvetiti vso svojo par/njo, vso svojo ljubezen, kot doslej, slušateljem delavskih fakultet.' Nič manjšega, če ne večjega pomena ima pojav učiteljev, ki se bratijo z delavsko množico in demonstrirajo pod našimi zastavami. Ta pojav bo imel ogromen pomen, ko bomo videli v naših vrstah ne samo učitelje v mestih, ampak tudi vaške učitelje, ki žive raztreseno po velikih pokrajinah Rusije. V prvih letih revolucije velik del učiteljev ni bil na maši strani. Moč sovjetske Rusijo narašča in se utrjuje v vseh plasteh naroda. Nov klic doni: Široko pot novemu študentu, novemu učitelju, ki koraka v naših vrstah! Hodite pozdravljeni, ruski delavci vas sprejemajo z odprtimi rokami. »Novi« Kakor znano, jo v Beogradu že od nekdaj močno gibanje revolucionarnih marksističnih študenlov. »Klub študentov marksistov* je dobil pri zadnjih volitvah na beogradski univerzi nad 400 glasov kljub terorju demokratov in radikalov. Ta bratski naš klub je pričel sedaj tudi z izdajanjem svojega lista >Novk. V prvih dveh številkah sicer še ni jasnega marksističnega Stila, ali vidi se, da imajo sodrugi resno voljo. List priporočamo vsem. V bodoče bo časopis prinašal tudi slovenske članke. Gibanje /študentov marksistov je treba podpirati, da dobimo novih intelektualnih sil za delavsko gibanje in da pobijamo meščanske študentovsko organizacije, iz katerih se v prvi vrsti rekrutirajo »Orjunck in podobni delavstvu sovražni elementi. France Urasloj: Pošast na Na tronu, z zlatom ovenčanem, sedi srepooka, krvavo ožarjena, od naše krvi bohotna Pošast: Brez skrbi uživa s vsemi slastmi življenje, od naših žuljev razkošno. Na tronu Pošast se krohotno reži našim obrazom in valpetski bič nam po hrbtih drsi. Cela armada izžetih teles se zvija pod udarci tega biča. Po ulici gremo z razbičanim duhom, v razcapanih cunjah in z lačnim trebuhom, vsi mi, ki plodimo neizmerne zaklade. Pa se nam je zahotelo po človeškem življenju in smo vzpeli skelete pokonci in smo kriknili proti tronu, Pošasti v obraz. , A naš krik je še preslab, sodrugi! Kadar bo tako krepak in tako čvrst, da bo odmev njegov zemljo pretresal in nebo, takrat se bo iz rdečih zarij rodil naš veliki, večni rdeči dan. j Internacionalni pregled. Delovanje komunistične mladine Nemčije. V Nemčiji prireja vsako leto prol. mladina o binkoštih velika zborovanja, slavnosti itd. Glavni veliki uspeh letošnjega nastopa kom. mladine Nemčije' je v tem, da so pod zastavo kom. mladine korakali veliki dedi nemške neorganizirane prol. mladine. Parole vseli zborovanj, manifestacij in demonstracij so bile: boj imperialistični vojni, boj fašistov-s ki druhali, proti izdajstvu nemške buiržuazije v Porurju i. dr, Te zahteve so združile široke množice mladih delavcev Nemčije pri letošnjih binkoštnih manifestacijah in to tem bolj, ker so bile te parole obenem že podlaga konkretnega boja del. mladine Nemoilje. f * Kako mogočne so bile tei manifetacije, lahiko vidimo že iz tega, če pomislimo, da je v Essenu demonstriralo . 10.000 omladincev. V Es-emi, kakor znano', je bil tiste dni povečan teror francoske vojske in nemških fašistov (Hakenkreuzlorji). Pri demonstraciji je tudi prišlo do spopada med mladini) in francoskimi špiclji. Več mladih delavcev je bilo pri tem ranjenih, en 19-letni sodrug je bil smrtno zadet. Do spopadov s fašisti je prišlo tudi v Gornji Šleziji. V Gornji Šleziji so dali mladi rudarji vzpodbudo za generalni štrajk šlezijskih rudarjev s tem, da so se prvi uprli nameravanemu napadu podjetnikov na gospodarski položaj rudarjev in da so pozvali oil-rastlo delavstvo na 24-uirni protestni štrajk, ki sc je uspešno izvršil 2. junija. Iz Julijske Krajine. Mladi sodrugi Jugoslavije, sprejmite tople pozdrave od Vaših bratov iz Julijske Krajine. Kakor v drugih buržuaznih državah, tako besni tudi pri iras v Italiji reakcija, diktatura fašistov. Čitateljem ni treba podajati obširne slike, kajti vsak’se,še. spominja, kako je bila pred časom od fašistov požgana tiskarna >11 Lavoratore«; v Trstu in takrat smo ostali dalj časa brez našega delavskega lista »Dela«. Toda po dolgem trudapolnem času sta zopet začela izhajati lista >11 Lavoratore: in »Deloc. A fašistovska gospoda, katera bi nas rada držala na vajetih, ni bila nič kaj zadovoljna s tem, in vsled tega sc je domislila čitateljem dobro znanega-izmišljenega »komplota«, vsled katerega so morali naši voditelji in uredniki presedeti lep čas v zaporih. Toda kljub aretaciji urednikov sta gori omenjena lista izhajala naprej. In pred kratkim sta bila zopet oba lista za 14 dni prepovedana, nato sta zopet izhajala štirinajst dni. Toda konecno se je zopet zljubilo oblasti, da je prepovedala izdajanje listov za nedoločen čas in tiskarno dala zasesti po vojaštvu. * Vaša Proletarska Mladina je prodrla tudii v naše kraje in zelo radi jo čitamo. V omenjenem listu dobi mladina mnogo duševne hrane in obenem vidi, kako se godi mladini po raznih krajih. Odslej jo bomo še bolj širili, ko smo tu vsled fašistovskega terorja brez svojega lista. Naj žjvi zavedna mladina! Naj živi boj proti reakciji in fašizmu! Solkan, 10. julija 1923. Kakšno vojno pripravljajo kapitalisti? Berlinski list Montag-Morgen piše: »Zrakoplov je odločilno orožje bodoče vojne«. Njegovih vojaških sposobnosti ne moremo niti preračunati. Neoviran po zemlji in morju je moderno letalo amfilbično orožje, ki bombardira vojne ladjie n yečje. češka 147.300 Finska 121.000 Belgija 118.000 Norveška 60.000 Francija 736.261 Portugalska 40.000 Poljska GOO.O(K) Madjarrtka 35.000 Japonska 250.000 Holandska 29.000 španska 215.000 Avstrija 30.000 Romunija 200.000 ISulgarija 33.000 (trška " 160.000 Letska 25.000 Sev. Amerika 190.432 Švica 18.430 Jugoslavija 267.00(i Anglija 200.000 švedska 120.000 Estlandija 33.000 Nemčija 100.000 Litavska 13.000 Italija 300.000 Danska 16.000 Tu manjka torej več držav; tu ni všteto število policije, žandarmerije, Vranglovcev in fašistov. Kaj je enotna fronta? Načelno vprašanje je, kje se enotna fronta pričenja .itn. kje preneha. Enotna fronta delavcev je enotnost delavcev, organiziranih in neorganiziranih. Združena sila organiziranih in neorganiziranih delavcev predstavlja milsel (—- idejo) enotne fronte vseli delavcev. Klic: V ntiase! nei velja samo za en del delavcev, ampalc za oelokupni proletariat. Izlet na Bled. V nedeljo 15. t. m. se je vršil izlet. trboveljske mladine na liled. Že v soboto so v lepem številu prišli na Jesenice, kjer jili je na kolodvoru pozdravil s. Smolej, jeseniške Sodražice so jih pa okitile. S. kovinarsko godbo na Selu je šel impozanten sprevod, trboveljskih in jeseniških proletarcev v Pel. dom, kjer se je zvečer vršil komerz. S. Smolej je pozdravil navzoče v imenu vseh jeseniških prol. korporacij, za njim je izročil pozdrave mlad sodrug v imenu revolucionarne, prol. mladine Slovenije. Na komerzu sta se odlikovala jeseniško evsko društvo in kovinarski orkester. S. Škerl, iz Trbovelj e žel odobravanje za svojo krasno recitacijo. Drugi, dan so se podali izletniki peš zopet z godbo na čelu proti Medu, kjer sta se odlikovala godba in tamburaški zbor z Jesenic. Mogočno je donela prol. pesem po »orjunskem« Bledu. Jeseniški so-drugi so ves izlet sijajno pripravili, tako da ostane v v^eh udeležencih neizbrisen spomin nanj. Le »Vesnaše« se je pogrešalo, ki so zopet s popolnim uspehom isto nedeljo nastopili v Kisovcu pri Zagorju in se radi tega niso mogli udeležiti izleta. Živela jeseniška mladina! . . . Živeli jeseniški sodrugi! »Razredni značaj kapitalistične družbe se z vso razločnostjo izraža v današnjem, položaju1 mladine in v njenem družabnem stališču. Mladina je ločena v dva tabora, v mladino zatiranega razreda in mladino vladajočega razreda; oba imata tako malo skupnega, kakor izkoriščani razred z izkoriščajočim razredom. Medtem ko zavzema mladina vladajočega razreda stališče družabne plasti, ki jo je treba vzgojiti, in vživa vse prednosti in predpravice skrbnega negovanja in izobraževanja, zadeva delovno mladino mest in vasi popolnoma usoda odraslega delavstva in je predmet brezobzirnega izkoriščanja.« (Iz programa P.M.I.) Odgovor «Zore». »Proletarska mladina št. 10 z dne 4. VII. t. 1. je prinesla pod člankom »Mladina- v rudarskih revirjih, pozor!- poziv, da se naj S. k. -»Zora oziroma njegovo članstvo jasno izrazi glede svojega mišljenja. Dopisniku tega članka povemo predvsem. da se imenuje naš klub Delavski športni-klub »Kor«;, ter ga prosimo, da naj - to v svojih dopisih upošteva. Na vprašanje samo pa odgovarjamo sledeče: >1). s. .k. Zora kot športni klub sploh ne odgovarja na razne napade in vprašanja, ki se tičejo političnega prepričanja, ker D. s. k. Zora-r ni nobena politična organizacija, ampak izobraževalno društvo, oziroma klub, ter se kot tako ne vmešava v politiko. (Op. ur.: Ne vemo, zakaj to povdarjate!) članstvo samo pa kot tako je dolžno odgovora in evo ga! Zgraditi smo hoteli športni klub še pred obstojem »Z. H. D in smo se prav pridno lotili predpriprav. Med tem časom se je ustanovila »Z. R. D«.'Ker se je pa naše delovanje na vse načine oviralo in organizacija ni imela smisla za izobrazbo v panogah športa, smo bili primorani delati ))o svoje. To zopet ni ugajalo organizaciji in razni ljudje okrog vodstva so nas jeli smatrati za razdirače, ker nismo tako na slepo plesali — kot so oni žvižgali, 'tudi prošnjo za vsolo K 5000.— za nakup dres se nam ni ugodilo, nicer smo prosili samo kot posojilo. Toda temu ne zamerimo ker se je >Z. R. 1)<. nahajala v mezdnem gibanju, kar. smo tudi uvideli, dasiravno jje bila vsota K 5000.— mala in bi se jo začasno lahko pogrešalo. Cilasen vzrok, da smo se odcepili leži v tem: 1. da je bila strokovna organizacija povsem malomarna, oziroma direktno nemarna za razvoj mladinskih sekcij; 2. pa, ker je vladal splošen nered in prepir, ker so hoteli izbam iti nekaj najagilnejših članov iz kluba, kar jim pa ni uspelo. To in še marsikaj druzega nas je privedlo do tega, da srno bili primorani ločiti se, sicer bi šli skupaj s pevskim odsekom v grob. Le dobra volja članstva in povsem dobra podlaga kluba na polju izobrazbe sta nas rešila gotovega — poginu. Klub kot izobraževalno društvo, se je vedno držal strogo nepolitično in delal samo na prosvetnem polju, ne pa tako kot pravi dopisnik članka v »Pr. ml. Da je temu res tako, se lahko vidi že iz tega, da je bivši predsednik takoj, ko je stopil v politično življenje, opustil predsedstvo. To pa radi tega, da se ni moglo klubu očitati kakšne politične smeri, katere ni nikdar imel. Klub je torej v svojem vodstvu nepolitičen, kaj pa posamezniki delajo izven društvenega kroga in kakšnega političnega mišljenja so, to pa društvo popolnoma nič ne briga. Mi bi sicer ne odgovarjali na vprašanje v »P. M.f, kot svoj čas nismo na nepravilno izjavo, podano glede kluba na kongresu Z. It. 1)., kateri se je vršil v Trbovljah. A ker hočemo biti na jasnem, naj bo. Na tem mestu se nam tudi zdi primerno odgovoriti oziroma zanikati izjavo, podano na prej omenjenem kongresu, katero smo čitali pozneje v Delavskih novicah/, tedanjemu glasilu Z. II. D. Pod poročilom glede gibanja mladinskih odsekov smo čitali sledeče: Ustanovil se je tudi nogometni športni klub, ki se je pa pozneje odklopil in postal samostojen, ker mu »Z. R. I).« ni mogla dati posojila v znesku K 5000.—, ker se je nahajala ravno v mezd- nem gibanju. Vprašamo, zakaj se ni na kongresu izjavilo to. ker je takratni predsednik na zadnjem sestanku, ki se je vršil med D. S. k. Z. in Z. R. D. v imenu kluba izjavil, to je, da se klub radi malomarnosti vodstva, strokovne organizacije postavi na lastno stališče. Zakaj je bila torej ta laž podana na kongresu, zakaj niso takratne vodilne osebe govorile to, kar smo mi izjavili? Ta laž je bila tudi vzrok, da se nismo več udeleževali aktivnega dela omladinc okrog Z. R. I). Toliko v pojasnilo javnosti in dopisniku članka — kako je nastal razdor. Kar pa se tiče radikalne stranke, izjavljamo sledeče, pa ne mislite, da radi bojazni pred geslom, podanim v dopisu: >Omladinci, stojte čvrsto na stražile Po naših hrbtih ne bo nihče plezal do vpliva (so prestrmi) in ga raztezoval na naš račun, posebno ne političnega. Zapomnite si to Vi in drugi, nam so politični agenti ničle, pa naj bodo črni, beli ali pa rudeči. Kajti mi vidimo v politik fsto drugo stvar kot pa v izobrazbi in nam ne gre v glavo kako pride naenkrat na kulturno društvo — politično vpra- šanje? 0e vi gojite ali kdo drugi mesto izobrazbe v izobraževalnih društvih politiko, potem ni treba misliti, da delamo vsi tako. Dopisnik članka tudi nekaj indirektno sika o plačanih agentih, ki so baje skrivajo pri športnem klubu. Na dan z njimi. Mi jih ne vidimo, z imenom na dan in s svojim podpisom spodaj. Če ni pisec kukavica, da se pogovorimo in nesoglasja bo kmalu konec. Opomba uredn.: Tu prinašamo odgovor >Zore< skrajšano. Skrajšano zato, ker v drugem delu je odgovor naravnost hujskajoč, izzivajoč ter se agitira za »Zoro<. Za »Zoro* pa v vPfol. Mladink toliko časa ne bomo agitirali, dokler se stvar ne razčisti. Dodali *l>i že danes svoje mišljenje o tem odgo- l •_________________ voru, ali besedo prepuščamo prizadetim. Naprošamo jih le to, do v kratkih besedah povedo to, kar hočejo. V drugem delu svojega odgovora napada Zora tudi uredništvo Prol. Ml. , zakaj je objavila dopis proti Zori . V interesu stvari je, da se vse take dopise priobči. Iti kot vidite, prinašamo danes tudi vaš dopis. Proletarska deca v Trbovljah je zelo marljiva, delavna in zavedna. Le tako naprej! Otroci vseh narodov so ena družina. Tiskovni sklad/ Zu tiskovni sklad »Promle« se je nabralo v Zagorju 146 Din in 150 Din. Ob izletu na Klek so trboveljski sodrugi nabrali 102.75 Din. Nadalje so nabrali v Trbovljah 84 Din. Darovali so: Kajzer Peter 6 Din, A. Šuntajs 10 Din, Neimenovani 2 Din, Peterkovih Fr. 5 Din, Usar P. 4 Din. Drugega še nismo prejeli. Sodrugi, nabirajte za tiskovni sklad! Fond za žrtve reakcije. Ob razvitju prapora Vesne- v Zagorju so zbrali sodrugi 215 Din. Hvala! Izpuščenim sodrugom pa se je darovalo 700 Din. Storite svojo dolžnost! Kaj je vaša dolžnost? Da nabirate nove naročnike In prostovoljne prispevke za vaš list «PROLETARSKA MLADI N A». Ko so fašisti ustavili v Trstu za 14 dni dnevnik »Lavoratore« so delavci nabrali za njegov tiskovni sklad nad 72 000 lir! ali okrog 280.0C0 Din! To je odgovor na reakcijo! Sodrugi širom Slovenije, pokažite tudi vi svojo razredno zavest In bojevnost s tem, da čim več naberete za tiskovni sklad »Prol. mladine«! Na vsakem sestanku, zborovanju, shodu, na vsaki prireditvi in veselici nabirajte prostovoljne prispevke za Vaš listi Nobene take prilike ne smete več zamuditi, da ne bi zbrali nekaj za svoj list! Čc ni slučajno pri roki nabiralne pole, pa klobuk v roko in na delo! Pozivamo tudi odrastle sodruge, da podpirajo Ust mlade proletarske generacije! Vsi kolporterji in naročniki se pozivajo, da redno odplačujejo. Kolporterji naj po moinostl obračunajo takoj vsako Številko, t. J. dvakrat mesečno! Lastnik, izdajatelj in odgovorni uiednik Matija Kosi. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.