Št 40. V Gorici, dne 4. oktok-a 1895.. Te&u" XXV. „Soča" izhaja vsak potek o poldne in velja s prilogo „Eitpl4artki List* vred po poŠti prejemana ali v Gorici uu dom poSiljana: 1 vse leto.....gld. 4-t0, pol leta......2-20, četrt leta .... , 1-10.— Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom SOČA (Izdaja za Gorico) Oznanila i »FOSLAliCE' pftCujejo se za petstopno pelit-vrsto; 8 kr., če se tiskajo 1 krat, Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru, Posamične Številke dobivajo se v lobakamah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavienčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr. Dopisi pošujajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnižlvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo no sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Gosposki ulici 9. I Izdajatelj fn odgovorni urednik Andrej Gabrscek. „ Bog in narod!« Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabršček" (odgovoren Josip Krmpptic). Po volitvah. V zadnji številki srno opisali volitev v slovenskem veleposestvil. Iz tofra opisa sprevidel je vsa!, čitalclj. kolike važnosti je bila prav ta volitev za vse Slovenre ni| Idrijce do Sotle. Par besed o tej va>Hosti zdaj. ko smo srečno prestali Vse boje in spletki ! 1'ovedali -»no. kakošni na.-protuiki so A podali roke v trozvezo. Ventili, Marani in goriški žulje na eni struni, na ilru»i motorni vladni stroji, na trelji .iukončič- Kocijančič-Fabiaiti. v.-i ti so nastopili složno v boj proti ¦ Slo«ri . kije razglasila edino pravi program za delovanje prihodnjih slovenskih poslancev. Sloira je zahtevala troje: L da noben slovenski poslanec ne sprejmi' deželnega glavarstva, ako bi se mu tudi ponujalo: i. da se Vsi zavežejo V klub. ki bo odločeval Z večino glasov: '¦'>. da se bo vsak poslanec poležal za popolno enakopravnost slovenskega jezika in deloval -ploh po starem slovenskem ^eslu; /a lio^a, carja in domovino. Ta program je proglasila t r o-/. v <¦ z a za skrajen ali ekstreiin-n, dasi spozna celični otrok v politiki, da ob.-e^a najmanj, kar smemo zahtevali Slovenci od svojih deželnih poslancev. Treba je pa nanašati, da je SI o-a i/dala ta program v tdauiem za one slučaje, kedur bi bilo treba braniti koristi slovenskega prebivalstva pred naskoki z laške strani. Torej krepka obramba je za znane koalirance ra-dikali/.em, kateri bi bilo treba zaln-li! Lepa hvala, za tako dragoceno priznanje! Zares, e moči proti >'ovei;rem *Jt| pastili v miru tir. Pajerja iti njegovo ' žbo! Kdor razume to po!i!iko. naj #e o^;n>i ju ju,} j,, poj.iMii. naš razum ne se-a Uko daleč ! ifa. Ali še manj razumljivo je /a vsa-Vt '\ Slovenca, kako je to mogoče, da %jt* .-e našli v naših vrstah možje, ki .so stopili v en volilen tabor z - Ye-nutijem in Maranijem. kako je to mogoče, da sta ta dva nestrpna na-fe-ntniku S!c»\i.iH-..v tukorekoč vodila ^•otiatritacijo v slovenskem velepnsesivu. Kdo ne pozna teh dveh mož, ki sta dala že ueštevilne dokaze o svojem nestrpnem nasp-otstvu do vse-a," kar le spominja na Slovenre? hi ona sta Jsb/ala največ klasov za -ti;dl-S!oveiiee,> mi -Coeianeifr-.Iakoi5čtč! NVumljivo *J*5 Kako more dovoliti kak Slovenec. aki ljudje ajiitujejo zanj! *«* In vendar smo morali troriški Slo-L#['"'• doživeti toliko sramoto! Prav je vsklikuila tržaška 'Edinost» od torka: ¦'Kje je beseda, ki bi primerno označita liuoi, ki na tak način rujejo po svojem lastnem mesu?! - Kaj so zakrivili vendar pohlevni goriški Slovenci, da so se jim porodili taki sinovi?!«--Krepke so te besede, ali še vedno — premehke! Za take čine nima izrazov naš lepi jezik slovenski! Ta trozveza je silno zaupala v svojo moč, da je bila gotova zmage še v jutro pred začetkom volitve. Ne ču- dimo se tej samosvoslj, kajti moči je res veliko v nenaravno združeni tro-fcVezi. kateri je bilo tudi—Mu razpolaganje do.sti - denarja. Ali uprav zato, ker je bila ta tvo-zveza nenaravna., uvidel je lah!:o slehern veleposestnik, kaki) slaba mora bili ona reč. katero naj bi zagovarjali predlagani -zmerni ¦ poslanci. Ogromna večina veleposestnikov je pa spoznala do dobrega, da je bilo vse resnično, kar smo pisali o . Slojmiih- nasprotnikih, lu to prepričanje je objelo skoro vse slovenske veleposestnike, da so prihiteli na volišče od blizu in od daleč ter volili ¦ radikalne« Slojiašc. Zmagalo je torej pošteno iiaroiluo prepričuinV naših veleposestnikov, a to lako sijajno, da se nasprotniki drugič stokrat pre-uii>lijo, plediio nastopijo zopet pol do velikanske hluuiaže. I/, le volitve se lahko marsikaj naučimo za prihodnost: spoznali smo namreč svoje sovražnike v tujem in domačem lahorju. Ali če je kje bila kdaj umestna laška poslovim: • Da^li amici uit ^itardi Dio ehe dai nemici mi ^tiar-dero io!- (Prijateljev obvaruj me Uur! Toda. prav je, da so se pokazali v svoji popolni vrednosti, naj jih spozna naše ljudstvo! Treba le, da se naše ljudstvo ludi ravna po lem spoznanju! Iz le volitve učimo se tudi. da' se moramo z vso resnostjo pripravljati za prihodnjo volitev v državni zbor. Leta 1S'.)1. smo zmagali prvič, in dobili za državnega poslanca fsrolsi Alfreda (lomni ni j a. .Menimo, da niti najhujši nasprotnik ne more reči. da ta volitev ni bila posebna sreča za nas idiote Slovence, kajti dob:,i smo zagovornika, kakoršnej^a jzotovo i. i/lar nismo pričakovali. Vsa irredeiita .-.• )elii od jeze, ker zastopa ta mož v eposeslvo na (•uriskvin. Ali hočemo da 1. 1S«.)7. zrnata zopet kak llolieu lohe .'! Nikdar! Da se to ne z^odi. In-ba nam bo zastaviti vse moči. Veliko je Še naših veleposestnikov, ki niso vpisani, ker plačujejo davek pod razne davkarije; ti naj se potrudijo sami, da piidobe volilno pravico! l)alje poznamo nekaj posestnikov, ki plačujejo te nekaj krajcarjev premalo davka: ti naj dokupijo kako malenkost, da postanejo veleposestniki! Na delo, kajti časi so resni! Vse se je zaklelo proti nam Slovencem, toda hrabro vstrajajmo pri Uudapoinem delu za: lloga in narod! po volitvah. ; Najrazličnejši glasovi odmevale Se zilnj : n votiliieii) \ilurjii na (Joriškem. Veseli nas, [ da -o U o i j iii(ir.i!i biti n;iši p i a s o v i. Toda moto j n.i.ti j! asov naj Oniejo ,Soeint" čitatclji j raztlf. _ (Ml.neVe, da bodo videli v»i, l kako ti-po tiaicjo v ii.ijraztiOnej^ili sioven.-kili i krivili prav soditi rusiteljf volilne discipline ; in — laliouske zavc/.nikc. j .K d i n o .s l* od toiku je jaiobfila ¦uvodni liafick pod iiaslovotn .Uesnic«. j j e prišla na d a n". Tam C-itumo spočetka: t Naravno je, da smo bili Jako radovedni •¦ kako so bodo vedli po poraza pri volitv: v j v«;likem posestvu na Goriškem oni tndi-Slo-j venci, ki so hoteli uveljavili svojo ,/.dravo j politiko* pomočjo laškiii Klasov in sodelo-| vaiijei« velikih in pripoznauiii prijateljev naroda slovenskega — Maranija, Venutija Uri. itd. i' ulovedni stno bili geto, ali odkrilo bodi povedano, da je bilo presenečenje naše, ko smo prečitali uvodni članek v zadnjem „Goriškem Vestniku", še veliko veče, nego je bila popred naša radovednost. Nizko, jako nizko smo cenili že popred ono maloštevilno kliko, ki bi hotela sukati goriške Slovence pomočjo prve neslovenske tiskarne, a.'i danes se čutimo neleako osra- močene, kajti uverili smo se, da nam je umetnost poznavanja Ijudij še dokaj nedo-statn.i ...... uverili smo se, d a s m o o m e n j e no klik o e u n i 1 i S o veliko p r e v i s o k o!! Menili smo reveži v svoji dobrodušnosti, da tem ljudem neilnstnjn le stalnih in utrjenih načel, narodne /.uvesti, pnliliško rutine in da je le '/.bok lega nedosliilka mogoče, da m> morejo igrali z njimi razni nplivi, k:i kor igraje upogiba rahli" velrič bilko v močvirju; (ako smo menili reveži in smo gojili poleg vse usihVne nam borbe celo iskrico sočutja do njih - - ali danes vidimo, da ona klika ne trpi le na označenem nedoslatku, a in p a k d a j e i u e d o H t a j e t u d i p o-liliškcg- srama! rpr.iv verjetnim cinizmom pripovedujejo namreč v ,(Jorisk"m Vestniku'' na dolgo in široko, da je vse res, do zinili j e p i č i c e, k ar s m o j i m n č i t a I i v tej volilni borbi. Menili smo, da bodo navajali vsaj nevideziiih razlogov za svoje l,enir>lvo. Motili smo se: klika j.- slabša H'V'" s'i.....izlili, klika se niti ne s rani u j e več u i/, j e n i umi,' la pasli! Toda čilalelji naj M.dijn sami! Klika piši' namreč: „Mi, kakor rečeno, smo bili s politiko naših poslancev v zadnjem zasedanju v.adovoljui, a zato ni hvha mislili, da se ima nadaljevali politika zagrizene in strastne opozicije, politika sovraštva v deželi, kjer so zastopa n i .Slovenci v večje m *| ,. vi I u » \.....d a r v d o I '/.- n o s I i s k u p u e i\ a d e I o v a u j a n a g o-spod n rskciu polju za h a h i, ker so ».kupni davki in skupna razdelitev vseli dahnil. To /eli ludi vlada in ker je bi videla, ilu smo mi ona franku, ki je uk.">. na prvi strani in št. 2«. si. 12U. ter povej, ali nisi priporočala »vzornega* iu „t)isernega* kandidata, za katerega so se poganjali'Lahoni iu vlada? Da, sramuješ še, dii si take kandidate priporočala, ki za r a d i l e g a n e h o d i j o v c e r k e v, k e r ji m kadilo škoduj e. »Politika strasti" so sama sebi bije po zobeh. Pisala je v št. 23.: »tvoj poslanec ne more bili, ako ni dober kristijan, k i v cerkev hod i, ki prcjcmlje sv. zakramente po zapovedi katoliške cerkve, ki spoštuje duhovščino....." Ko je šlo I. 188'J. za deželno odbor-nišlvo iu je bila splošna želja izražena, naj se dež. odbornikom voli dr. Gr„ v upravnih rečeh jako sprotnega moža, rekel je »biserni in vzorni" kandidat: „Warc cr nicht ein Gcisllichcr.....ja. so ober nicht". . . . in vendar je »kalolisko-č.ilulski" »Pr. L." se potegoval za .bisernega" kandidata, ki nikoli ne vidi ne <'e'-\*3. ki nikoli ne p r e j e m 1 j e s v. z a k r a ni e n t o v. . . " Daleč" je slrast pripeljala »Politiko strasti", ker vsa oslepljena od osebne nnžnje do dr. Gr. povzdigovala je v verskem in narodnem obziru absolutne ničle, prave liberalce. Mogoče, da cilateljcin ni znano, da glavni agitator na Krasu za vladnega in laškega kandidata ima hčer v hiši, kjer je rojen u rednik ,Pr. L.« Da je to uplivalo na list, je javna tajnost. Toda vse to pokriva »katolištvo*, češ, nam gre za vero! . Iz lu navedenega in še iz drugih zakulisnih spletk je dovolj jasno, da »katoliško-Čifutska" stranka je vse poskušala, da bi med desetere slov. poslance vrinila kakega prijatelja Lahov, To je tudi dosegla. Čudimo so, zakaj vera peša. Kak6 bode vera napre-i dovala, ko vidijo svetni ljudje, kako duhovniki, celo profesorji bogoslovja, se očitno brat i jo z najhujši m i našimi nasprotniki, ko vidijo tako neznacajno, nedosledno pisanje, Enkrat pišejo; »Ml so ne udeležimo ne posvetovanja o kandidatih, no volitve*.....za par tednov pn povzdigujejo v deveto nebo »bisernega* poslanca, ki ne pozna druzep jeziku kakor laski, dasi je rojen Slovenec. Res je, da tudi duhovniki In pristaši »katoliške stranko* so agitovall In se volitve vdeležili. Na Krusu so celo duhovniki — volilni možje bili In prejeli •/, vlado in vladno-laškega kandidata volili. Župnik Novak Iz Povirju je bil menda celo predsednik komisijo in prvi v o I i I in o ž n, ki nikoli ne vidi c o r k v e. Čudno je tudi, da jo pobožni gospod C, iz V. volil m o ž a, k I ne »li o d i v cerkev", Uboga vera, kako le /. nogami tepla »Pr. L,*I »Ti gospodje so lo storili lo zaradi »Pr, L,», kor prav v nedeljo pred volitvami dobili so ,,1'r, h," /, go-rečim priporočilom, Ubogi genpodje ho minliH, Hog ve, kakega prvohorilclja za »kulnllska načela" ho g lem pridobili, ne pa grozno ničlo za vero in narod, In veiulnr »Pr, h." na vsa usti vpije, du mu je mar le zn »ka» loliška načela". Na Tolminskem in v gor, okolici se je tudi »katoliška slrnnkii*' vdeležllu volitve in k sijajni zmagi pripomogla vkljub vsem naporom nVv, h," Tudi luška »katoliška stranka" ho Je vile-ležiln volitve v Gnuliškl. Značilno Ju, d a h n laški duhovniki volili v n d 11, n I j a lihe r a I e, e v v deželni hiši. Nasprotni kandidati so dobili lu 11 hIov, glasov, Tu ho še spomnimo, kako je »P. K." hvalil laško duhovščino, kako je pobožna lu vneta m katoliška načela, ne pa narodno noidrpiiu, l.etoH pa imamo neovrgljiv dokaz v rokah, da luški katoliški stranki jo.veo narodnost nego vera. To potrjuje ludi dejstvo, du bo se luški duhovniki posvetovali z Matunljetn • in Venulijem in ne s »Circolo ciillolico", in daso bili od zadnjih celo na kosilo p o v a I) 1 j e n i, O vsem tem je pa »katoliško" glasilo molčalo. »Nam se je usmililo ubogo ljudstvo"... pravi »Pr. L", zato se niso udeležili agitacije. Da so le besede le globok hinavsk vzdih, ni treba dokazati. Kdor pozna »Politiko strasti* pri »Pr. L.", se kmalu uveri o tem. Da bi se jim ljudstvo res smililo, bi toliko let že ne' udrihali po dr. Gr. in njegovih somišljenikih. Da je ljudstvo »zbegano" zuradi „Pr. L.", je ludi znano, ker res no vč, ali imajo uredniki »Pr. L." sploh še kaj vere, kajti take in tolike strasti ni lako kmalu dobiti pri kaki stranki. Pisarenje »Pr.L." pred, med in po volitvah je tuko, da nekateri so se izrazili: »Oseb pri »Pr. L." rti nič več sram". Kadar človek enkrat sramežljivost zgubi, je za vso sposoben. »Pr. L." j« bil pripravljen ludi h .... a kandidovali, samo da bi svojo žolč zlil nad »Slogo", oziroma nad dr. Gr. in kvaril narodno disciplino. Ljudstvo, videče lo gnjusobo razdejanja pri »katoliški stranki, se respohujša i« politično pokvari". Največ zaslug politično pokvarjenosti imajo pri lem gospodje pri »Pr. L.* Najbolj pokvarjeno jo bilo pa ljudstvo na Krasu in pa nekateri v vcleposeslvu. Drugod je bilo ljudstvo politično zrelo, upognivši se narodni disciplini. »Duhovščino je.pripravila politika strasti ob vso avktoriteto ..." Aha, zdaj ste jo pogodili ! Zopet ste prišli s staro pesnico na dan. Strasineži pri „Pr.L." (kot taki so že zdavno na glasu) se identifikujejo z duhovščino, kakor da bi ti zastopali duhovščino. Da, strast, brez-značajuo iu nedosledno pisarenje, pokrivanje hudobnih namenov pod plaščem vere, osebna mržnja do dr. Gr., to je krivo, da je znana triperesna detelja Č., G. in P. prišla ob vso avtoriteto. Gospodje pri »Pr. L." zgubili ste vse spošlcanje, ker zvezali sle se z najza-grizenisimi našimi nasprotniki, ker vse podirale ali vsaj skušate podreti, kar sezidu Greg. stranka, ker nimate narodnega ponosa. Da bi le te svojo namene laglje dosegli in svojo božje volke oslepili, vpijete, da se nahajajo tudi na slovenski strani narodni ne-strpneži in poslanci »narodne brezobzirnosti". Ni dosti, da nas lahonska druhal hoče pogoltnili iu duševno in gmotno uničili, k tem pristopili so še katoliški uredniki »Pr. L." Duhovščina ni prišla ob vso avtoriteto, pač p a p r i d o b i 1 a j e n a a v to r i t c tj. Duhovnik dr. Gr. ima največ avtoritete. Ni ga moža, ne svetnega in ne duhovnega« ki bi si upal temu oporekati. Ves duhovski stan sme ponosen biti, da ima duhovnik dr. Gr. tako avktoriteto. Duhovščina v gor. okolici hi na Tolminskem je sijajno pokazala pri letošnjih volitvah, da u ž i v n p r i 1 j ud s t v u neomejeno za upa nje ali a v tO r i* teto, ker brez nje volitve bi no b i 1 e s o g 1 a s ne. To pa jezi gospodo pri »Pr. L.% ker je zgubila vse spoštovanje In je nihče ne posluša. Odtod one mačje solze, češ, »ob vso avtoriteto je prišla duhovščina*. Čudno je sploh, da ljudstvo še posluša duhovnike, saj ima dovolj slabih izgledov v onih krogih, ki so postavljeni kot učeniki postave, pa proti postavi delajo. Jedno mislijo, drugo pišejo, tretje delajo. Kaj naj reče ljudstvo k temu? Škoda za ves irud. Ce se naši vladni katoličani tudi na glavo postavijo, ljudstvo jih ne bo spoštovalo. Kdor hoče vživati spoštovanje pri ljudstvu, mora v zasebnem in javnem življenju besede z dejanji pokazati, dosledno in značajno pisati, govoriti in delati, ne pa spreminjati mnenja in prepričanje kakor suknjo. Vrtoglavci, slrastneži, brezzna-čajneži niso bili nikoli spoštovani. DOPISI. Iz Gorico, i. oktobra .— (Zanimiva disputacija in agitacija z dne 1C. septembra 1895.)— I. Iz mestne šole pod Kostanjevico pride mestni sluga v Pristavo ngiiovat, da bi slovenski otroci hodili v laSko mestno lolo. Pod Kostanjevico stanuje mnogo Slovencev; mej njimi tudi neki P. Ravničan, in sosed mu F. K onemu P, napoti so nas slavni agitator najprej s sladko nado, da dovede novega ljubljenčka italijanski muzi... Toda čujmo, kako in kaj! Sluga s »Kje »,o vas fant?* Mati: ,V šolo je šel (v Barzellinsko)*. Sluga: »Ma perse posilato takii lon-tanl* Mati: „Zato, ker je tam šola slovenska*. Sluga: »Ma, mati — tudi qua že scola dobra in pa vicin!" Mati: ..Toda je šola italijanska — in mi nismo Italijani!* Sluga: »Ma, mati — mene poslu mu-ničipi !* Oče, ki jo do sedaj poslušal: »Pojdi k hudiču, ti in tvoj muničipi!" — Dedca to strašno ježi; a no še dosla! Na drugu.n oddelku stanovanja oglasi so Slovenka g. F. ter reče: „Vi, čemii agitujete pri nas?* »Sluga: ,Ma, mene poslu muničipi'.' F.: »Ha — danes spravljate slovensko dtico v laške šole, učeraj sle pa vso Slovence hoteli izgnati iz Gorice! In kaj se v vaših šolah uči otroci ? ~- Pobalinstva (dožizol sem tudi jaz, - - kakd se spoštuje duhovska obleka!) in drugih hudobij,.." Sluga; »Kaj vas interessa?" F.: „Ha — mene interesuje to, in vsakega Slovenca, ki mu je do tega, da i z o-h r a 7. i svoje otroke .. .* Na to se dedec odpravi jeze se in preklinjajo iz hišo onih Pri-stavcev... II. A ni so spametoval. Drugi dan je šol znova v Pristavo — lovit otroke za laško Šolo. Pride tje in najde slovenskega dečka. Deček nič hudega sluteč ide z njim v lepo ital. univerzo. Domov priseuši pove deček materi, v kaki šoli ji bil: mati pa ga pošlje drugi dan znova v bar celinsko šolo ... Kaj stori naš ageni? Pride v Pristavo in začno pretiti materi, da prižene žan^arme, kateri odpeljejo otroka v .pravo* šolo ,.. Kako se je reč iztekla, ne vem — ker dotični gospod pripovedovalec ni utegnil... To pa sem zapisal, da bomo znali, kako vsestransko pravični so Lahi Slovencem; kakd popolnem italijanska je Gorica; in kak6 je treba napeti druge strune, da nam Italijani ne uničijo slovenska d e c e... Dostavek uredništva: Prav lepo prosimo vse rojake, da bistrim očesom pazijo na lahonske agitatorje; take ljudi zapodite iz hiše! Vsak slučaj pa naj se nam naznani, da zberemo bp venec Iahonskega terorizma v zlati dobi — »zmernosti*. Iz Mirna: V vseh občinah, kjerkoli so količkaj trezni starešine, sklenili so^ da kolikor mogoče omeje javne plese. Žal, da tega ne moremo reči o naši občini; kajtivjednem letu je bilo pri nas šest javnih plesov. Marsikdo upraša: »Kaj neki delate v Mirnu, da tolikratplcšete?" Uzrokov je več. Prvič je g. župan že prileten in ne more na kratko in odločno odreči plesa fantom, kateri najprej prosijo, a če to ne pomaga, začn6 žugati, da porežejo trte, napravijo pretep, itd. Drugič je naša vas razkosana in nejedina; ako tedaj g. župan dovoli plesati v jednem koncu, že ga nadlegujejo za par dnij drugi. Vsak kot v vasi hoče biti tudi v plesanji jednako-praven z drugimi. Tretji in glavni uzrok tako pogostih plesov pri nas pa je — dobiček in potem pijača. Česa se fantje bolj vesele, kakor da drugi dan po plesu zapijejo denar, ki so ga dobili od plesalcev ? Dobro jih podpirajo pri tem naši mogočni in uplivni krčmarji, kateri o suši ali dežju obilo žanjejo. Nasledki javnih plesov pa niso nikoli dobri. Ljudstvo tako rekoč podivja, navadi se lenobo pasti, po-grezne se iz jedne pregrehe v drugo, posebno pa se uda pijači in dosledno si nakoplje tudi dolgov in bolezen. Vse to nam skuSnja potrjuje. Tudi preteklo nedeljo so tukajšni fantje napravili javen ples nasproti župni cerkvi. Drugi dan pa sta se sprla dva prijatelja in jeden je drugega sedemkrat močno zabodel z nožem. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, kjer upajo, da ozdravi. Dasi sta bila ta dva znana ro-govileža v vaši, vendar ne moremo oporekati, da je bil uprav ples povod temu pretepu. Ako bi fantje toliko ne plesali, nebi nabrali toliko denarja za pijačo in ne bi prišlo med njimi do pretepov in pobojev. Sicer pa ta poboj ni prvi tu v naši vasi. Kaj bo, če pojde tako naprej ? Ali naj naši gg. državni poslanci samo interpelujejo, občine pa naj spijo in čakajo na kak ukaz z Dunaja 1» Dostavek uredništva. — Govorili ste nam iz srca. H-alaVam! — Vendar dovolite nam par besedic. Okoličanska mladina je tak6 vajena javnim plesom, da bi ji bilo čudno pri srcu, ako bi jih nakrat zatrli ne da bi jim poiskali kako nadomesti o. Nemirna mlada krv hoče nekaj takega, da prihaja včasih v večjo družbo itd. Javnih plesov nočemo, ali dajmo mladini kako nadomestilo, da tjekaj obrne svoje misli in dobi tam razvedrilo in veselje. Po našem mnenju bi mladino lahko združila sokol-ska misel, kakor se zdaj nekaj napravlja v Št. Andrežu. Pomislite! Občina naj bi dobila primeren prostor za telovadnico in dala par stotakov za orodje — potem gotovo mine ona plesoželjnost, ki zdaj razdira blagor naše okolice. Iz Bolea, 2. oktobra. — Kakor je že poročala zadnja „Soča", zgubili smo vrlega kaplana č. g. Franca Klopfiiča, ki se je preselil 30. pr. m. na Bukovo za vikanja, — „Soča" ga je omenjala že v raznih dopisih, v katerih so ga pohvalno imenovali dopisniki. Enako pohvalno bi ga moral omenjati tudi jaz zdaj, ko ga že — ni več med nami. — Zares, g. kaplan je živel v soglasju z našim ljudstvom, ono pa ž njim. Z gospodom dekanom sta bila vedno kakor prva prijatelja. — Posebno lep6 je skrbel za našo mladino, da se je Iep6 obnašala v cerkvi in zunaj nje; zlasti je pa pazil na to, da otroci .liso zvečer sami hodili po trgu. Kako je bil priljubljen, je pokazalo slovo, ki je bilo zo!6 — ginljivo. Večjo število naših moz ga je spremilo do Srpenice, kjer so si Se enkrat segli v desnice, Oastitamo Bukovcem, da so dobili takega dušnega pastirja. Gospodu vikariju Klopčiču pa želimo obilo sreče v prihodnjem življenju. K Z*g« na Dolskem, 2. oktobra. —I. t. I. pričela je tukaj na Žagi vendar enkrat košarska šola. Borili smo se morali dolgo za njo, tako, da je moralo preiti že vsakemu potrpljenje. ~ Tudi za to šolo imamo zahvaliti naše poslance, kakor tudi delavnost in naklonjenost okrajnega glavarja g. grofa Marenzi-ja. Vsak začetek je težak, ali ukljiib temu, upam, da bode napredovala ta šola tukaj nepričakovano dobro, kajti domači otroci se že pridno vpisujejo in celo iz Krškega na Dolenjskem pisali, ako se tukaj sprejmeta od ondot dva učenca.') Ta šola bode bolškemu okraju mnogo koristila, ker tukuj imamo veliko lepih vrb (vek) ob Soči in Učeji. Krošnjarstvo propada, naj se pa domača obrtnija razvija. Tudi na Tolminskem in ob Bači proti Idriji je mnogo vrbja ! Kako dobro bi bilo, ako bi tudi od tam kaj dečkov pošiljali v to šolo, da bi se s časom tudi tam oni materijal uporabil. Otroci, hitro ko se kaj naučijo, bodo prejemali že odstotke od svojega dela, torej ta šola ne bode stu-rišev veliko stala. Naši izdelki naj pojdejo po svetu, a naši ljudje naj se doma pečajo z obrlnijo. Prosim, gospod urednik, pristopite nam tudi Vi v pomoč s tem, da bi v svojem cenjenem listu priporočali ljudstvu to šolo na način, kakor se Vam primerno zdi. V predzadnji «Soči» sem čital, da naj bi svetovali vsak po svojem mnenju, kako bi Slovence obvarovali, da ne bi nadalje podpirali laških trgovcev. Jaz mislim tako: Naj bi politično druSivo «Sloga> imelo nekake shode večkrat tudi -ut deželi, kakor n. pr. v Boicu, Kobaridu, Toirsimt itd. K takim shodom bi prišli najodličniči narodnjaki iz okolice, in ti so večinoma trgovci in obrtniki, kateri imajo z laškimi trgovci opravilo. Pri taki priložnosti bi se bolj zavedni Slovenci poučili o naših razmerah na Goriškem; tam bi jim priporočili, da bi edino le slovenske trgovce podpirali. Zraven tega bi pol. društvo .Sloga« pridlobilo mnogo udov in podpornikov. V vsakem trgu naj bi se pa postavil požriovalen in odločen narodnjak, kateri bi udnino tirjal in odpošiljal. Na ta način, menim jaz, da bi postali zavedeni, edini, neodvisni in neupogljivi narodnjaki, katere ne bi premagala nobena sila. Goriški laški trgovci živijo edino le od Slovencev. Oni so odvisni od nas in ne mi od njih. Le nevednosti in pohlevnosli Slovencev s--5 imajo Lahi zahvaliti, da živijo. Pride čas brer: dvombe, ko se bodo pokorili za vse svoje surovosti in brezobzirnosti proti nam. Bodočnost je naša, le zavednosti je potreba na deželi — v Gorici pa dosti slovenskih trgovcev. Ko postane naše ljudstvo zavedno, kakor jo češko, potem gorje zagrizenim naprotnikom! Dostavek uredništva. — Hvala Vam posebno na drugem delu dopisa, s katerim ste zadeli v živo naše zagrizene nasprotnike. Zares, treba bo začeti delati! Dvomimo pa, da bi moglo to nalogo dovršiti politično društvo «S 1 o g a», ki ima obilo drugih poslov. Toda nekaj lahko stori s — shodi, katere bo večkrat imelo v prihodnjih časih po — deželi. Poleg društva naj pa deluje v omenjenem zmislu slehern zaveden Slovenec! — Prva je pa ta: Kdor ima kaj denarja na razpolago in dobro razume to ali ono kupčijo ali obrt, naj pride v Ge:-eo, tu ne propade, kajti Slovenci ga bodo podpirali! Goriške novice. 65. sod Njegovega Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. obhajajo d.ine3 avstrijski narodi, ki prosijo Vsemožnega, da bi nam ohranil do pozne starosti ljubljenega vladarja. Sinoči je bila običajna godba pc mestu; svirala je nekaj komadov pred okrajnim glavarstvom, a Travnik je bil žalostno prazen, le pri godbi je bilo par sto oseb, čisto navadno ljudstvo iz delavskih krogov. Tista gospoda, ki drugače polni Travnik in razkazuje svoje bogastvo v obleki itd., ostala je doma. Danes je bila po navadi služba božja v stolni cerkvi, katero je služil sam presv. knezonadškof. Šolska mladina ima prost dan, uradi praznujejo. Z javnih poslopij plapolajo zasitile. Bog ohrani, Bog obvari! ¦}• Andrej VoUrič. — V ,Primorcu" od torka smo priobčili kratek životopis pokojnega učitelja iu skladatelja g. Andreja Volariea v Devinu, rodom Kobaridca. — Pogreb se je vršil v sredo. K zadnjemu slovesu je došel tudi deželni Šolski nadzornik vitez Klodič; posebno so se odlikovali vrli Nabrežinci, ki so peli nagrobnice. Pogreba co ?3 udeležilo vse, kar more hoditi v Devinu. Šolska mladina, Devinci vsi od kraja, orožništvo in finančna straža, osebje knežjega grabiti; vsem se je brala na obrazih globoka žalost. — Posebno številno je bila zastopana Nabrežina, od kjer je doSlo pevsko društvo, ki je pelo ginljive nagrobnice. Došlo je tudi več učiteljev. — Vse pohvale zasluži požrtvovalni župan g. Miroslav Ples, ki je oskrbel vse, cesarje bilo potreba za dostojen pogreb. Hvala mu srčna! Volarič ni imel niti 32 let, a že imamo neštevilno skladle od njeg.i, silno veliko pa blaga je v rokopisu.Treba bo spraviti skladbe na dan, a slovensko oličinstvo naj jih pridno pokupi, da dobi nesrečna rodbina (mlada udova in štiri otročiči) nekoliko čistega dobička. — Čtijemo, da so skladbe najrazličnejših vrst, posebno veliko pa — samospevov.- Toda prava delavnost bi se pri pokojniku še le razvila potem, ko bi po prestani skušnji na konservatoriju prišel v Gorico. On je že snoval večje operno delo, katero bi gotovo častno dovršil. Zdaj je pa Morana uničila vse njegove načrte in naš«- nad«-! c Slo venec nima sreče, kar d.i mu, hitro spet mu vzame čas!» Volarič je izdal lepo število skladb ob svojem strošku; razposlal jih je — a več stotakov ima še dobiti. Upr,»v brez vrst no hi bilo, ako bi prejemniki ne poravnali svoje svete dolžnosti vsaj zdaj, ko je rodbina pokojnikova pahnjena v pomankanje in bedo! Starejši (7-Ietni) sin Volaričev kaž«-velik talent za glasbo. Skrb slovenskega naroda bodi, da bo imel priložnost do temeljite izobrazbe. Za nesrečno rodbino smo dobili «h> danes te-lo darove: Toplikar Jožef v Cruičah 1 gld. K-č Jos. 1 gld. - Gabršeek A. 10 gld. — Fotograf Jerkič Anion v G. 5 gld. — Gospa Seppeuhofer Kliza v G. 2 gld. -- S-c F. v G. Il gld. — Dr. II. T. v G. 3 gld. K. V. v G. 2 gld. - K. K. v (J. 1 gld. — K-č J. v G. 1 gld. (Josp. Ivan Ivančič, učitelj v Kredit, 2 gld. — Mala družba pri svatbi g. Franca Šlurma in Terezije Medvež, spominjaj«! se bivšega svojega učitelja, nepozabnega Andreja Volariča, daruje sirotam 5 gld. fiO.; tej s vol i doloži poštna upravitelj iea g.čna Marija Sni-derčič I gld. Imenom zapuščenih sirot najsrčm-jša hvala dobrotnikom; Bog daj obilo posnemovalcev ! Osebne vesti. Gospod Srečko K o-vačič iz znane narodno rodbine pri Sv. Luciji je prestal te dni v Trstu čast ti i fik i izpit s prav dobrim uspehom. Caslitamo! — V Vrlo vinu na Vipavskem je umrla v soboto po zelo kratki bolezni gospa Marija Pirjevee, ki je bila vsem ubožcem v okolici velika dobrotnica, v obče p.i vrla slovenska žena, uzorna mati, skrbna gospodinja. — Sijajen pogreb je pričal, kako priljubljena je bila ta žena «r svojem kraju! Blag ji spomin, njeni duši pa mir in pokoj.' — Gospod Kriiest Sirca, ki je letos dovršil učiteljišče, dobil je službo na «Slo-gini» ljudski šoli v Gorici. Ker je izvrsten glasbenik, mogel bo veliko koristiti slovenski glasbi v Gorici. —- Poučeval bo tudi na nadaljevalni šoli za obrtne učene«! v Gorici. — Okrajni komisar, gospod dr. Peter L a h a r n a r na Dunaju, Slovence z Goriškega, je imenovan podtajnikom v minisler-stvu za notranje posle. — llačunarski asi-sistent Karol P a t e r n o s t imenovan je računarskim oiicijalom, ručunarski vežbenik Anton Vodo pivec pa računarskim asistentom. Knez Hohenlohe jo bil proglašen na shodu v Gradišču kandidatom za državni zbor v mestih in trgih na Goriškem. — Toda zastopniki mesta Gradišče ob Soči so se izrekli proti njemu. Ako bi bil on izvoljen, bodo imeli naši slovenski trgi najhujšega nasprotnika n a m c-mesto skrbnega zastopnika. On — predsednik južne železnice — bo odločen nasprotnik vsaki drugi železnici od Gorice po Vipavski di Soški dolini: vtlm tega je odločen nasprotnik slovenskega naroda. Tega moža so postavili kandidatom, Venuti, Mar.mi in njiju družba, a vlada je dala svoj blagoslov. In ti ljudje so s«! postavili proti »S logi ni m" kandidatom v ve-leposestvu, da bi vrgli v prvi vrsti grofa Alfreda C.o r o n i n i j a, odločnega zagovornika vipavske in predelske železnice! Ni bil »h;b tak načrt! Na eni strani so se hoteli izne-biti naših vrlih zagovornikov, na drugi strani pa vsiljujejo najhujše nasprotnike — potem bi nas lahko kar pohruslali s kostmi vred. Taki ljudjč so vodili volitev »tudi-slovenskih* mož Jakončič - Cociancig - Fabiani! Kdor ni slep, naj gleda in ume tolik škandal, kateri smo morali doživeti letos Slovenci na Goriškem. Pripis. — Učerajšnji Corriere« je priobčil obširen popis shoda v Gradišču. -•-Vsako mesto je imelo zaupnih nož v razmerju z volilci. Iz Gorice jih je sio doli kar 53, da so imeli že s*'-" večino, dndipen-dente» je po prav; . .eni! končane radi tolikega števila zaupni«. , češ, da so šteli tudi slovenske volilce in tudi za nje imenovali svoje može za zastopnike. «Corrierc» se jezi radi te resnične opazke! Iz Gorice bi smelo iti največ 25 mož v Gradišče, ker ostalo število volilce v so bodisi Slovenci bodisi taki Lahi. ki nikakor ne marajo za »Cor-rierovo* politikarstvo! Predsednikom je bil izvoljen t zmerni« dr. Venuti iz Gorice, ki jo bil na to že pripravljen, kajti spisano je imel že dolgo go-voranco, katero se je učil doma na pamet. Fraze, same fraze! — Potem je govoril tr-žiški župan dr. Trevisan, ki je predlagal kandidaturo kneza II o h e n l o h a, od katerega je imel že vsa zagotovila, da bo delal v duhu nam nasprotne klike, — Tej kandidaturi se je pa odločno uprl gradiški župan Za'nuttig in se izrekel za vitesa dr. Bu- j a 11 i-ja. — Na to so govorili še: sodni ; pristav C i a n i, žid Graziadio dr. Luzzatto in Lenassi iz Gorice, potem župan korminski Locatelli in inženir Antonelli, seveda vsi za II o h eni o h a, ki je bil tuli proglašen z vsemi glasovi proti onim iz Gradišča. Kdo ščbtm i l — V dobi .zmernosti* Lmo Slovenci v Gorici izpostavljeni čedalje huje najrazličnišiin zasramovanjam in izzi-vanjam, katerih pa ne zagreša goriška „in-clibs mularia*, marveč največkrat taki ljudje, ki se fino oblačijo in jim laška »avita col-tura* kar iz ušes gleda. Človek bi mislil, kdo ve kako imenitna je ta ali on i gospoda, ki sedi pred to aH ono kavarno, a ko pride mimo kak znan Slovenec, začne se vesti tak6 pobalinski, da se je le čuditi, kako ostali gostje trpe poleg sebe tako druhal v gosposkih hlačah. Zures lepo se podaja »gospodi* — brizganje za enim ali drugim Slovencem. Komu je to v sramoto ? Morda onemu, kateremu brizgajo ? Kaj še! — Par slučajev. Ko so se vrnili naši poslanci s shoda na Nahrežiiit, bilo je pred goriškim kolo-dverom več mestnih potepencer v gosposkih suknjah, ki so začel; — brizgati. Dne 15. septembra sla se vrnila na^a poslanca z zadnjim ponočnim vlakom iz Se-žan«\ Pred gledališko kavarne ju je sprejela neka „fMa" gori-ku družba z ž v i ž g a n j «• m. V tej družbi sta bila tudi znani postni uradnik Vin<-i fki zna tudi prav dobro razbijati ee-sarsl.e orle) in e. kr. .sodni avkiilhnl P i-n a ti c i g. Tam blizu sta bila d v a r e d a r j a, ki sta gotovo morala zapaziti to za-ramova-nje naših državnih po«anrev u nič se ni ukrenilo, da bi s«! krivci ua^li in kaznovali. — O tej nesramnosti je potem pisal pol-vladni »Ma tli no*. Kdo mu je sporočil?! IVeil kavarno »Naziona!«.-* se večkrat gode take lopovieiiif, katerim se srčno smeje »cvet laške inteligence v Gorici*. Prosil! Te dni je slovenski retegat zgrabil na ulici nekega dečka iz II. razreda sJov. *olljek prične pouk v nadaljevalni šoli za obrtne utoiuo, ki bo lelos imela «lva razreda. Vsi .slovenski : tariši in gospodarji naj se potrudijo, da vpišejo iii>nce v trgovini, v rokodelstvu ali kaki olutuiji sploh. II.is za vpisovanje je še do prihodnje nedelje o poldne v Barzeliinski S«ili. ..... Ne zamujajte le prilike! Kar se nauči mladina v tej Soli, ji b i vedno v veliko korist. Tržle-Moiifiileoiie. -¦ Ker je vlada prepovedala uradno rabo irrcdcutov.skih cvetk Piedimoiite, Moncoron.i itd., oglasil se je tržili medni zastop in zahteval, naj vlaii.i zabrani tudi ime Tržič za Mmifalcoiie. Vsa irredeiita je /daj na nogah in hvali Si sklep ter zahteva od vlade, naj mu ugotli. Od na-e strani le par besed! Piedimoiite, Moncoromj itd. so skovan«! besede v zadnjih desetih letih; še le tahoiisko časopisje jih je uvedlo v širšo javnost! Zakaj se je to zgodilo, je predobro znano! Toda Tržič je islotaho staro itiii'«, kakor je staro mestece samo! Mi trdimo celo. da je Mon-fale.one mlajše zaznamovanje! Vsi Kra-ševci pravijo od najstarših časov Trži«":, ki znači mali trg. To ime je povsem neodvisno od Monfalcone, ni kak prevod ali celo uovoskovanka. Tržič ima torej enake pravice z Monfalcone! — Capite?! V parno, da deželna vlada bo tudi toliko vedela, kolikor smo povedali zgoraj na podlagi česar mo.-a kar odkloniti drzno zahtevo tržiškega z-.i-stopa. Volilno gibanje navadno duhove vznemiri in razdraži, tuk«> da se pritirajo stvari na dan, ki bi sicer ostale prikrite, ali tla se podajo občinstvu v tisti luči. v kateri se takrat pripovedujejo. Tako se je tudi nam pri-godilo, tla smo v številki 'M\. z dne ('». s«-pl., odgovarjajoč „znanieujii pri*t»«ijono?,ti" „l'r. L.-a", označili neko dogodbo kot -kandal, k«r smo se zanašali na govorico, ki se je močno širila. Verodostojni krogi nam pa zdaj zatrjujejo, ilu ona dngodha ni imela nikake podobe kakega škandala na stbi. Kakor sum prinesli prvo vest v dobri veri, tako dajemo radi prostor tudi temu zatrdilu, ker nočemo nikomur delati krivice. Po soriških volitvah. — Poti t« in naslovom piše sobotna .Kdiuosl*: »Triester Zeitung* se zgraža nad slovenskim ..radifca-lizmom", kar iz sebe je. ker je veleposestvo goriško postavilo »zmerne* življe pred vrata. Društvo »Sloga* je zakrivilo, da ni pričakovati mirnega in vspešnega delovanja v deželnem zboru goriškem. Zlasti pa obsoja nemški list »terorizem*, kojega so se posluževali „radi-kalni življi*. Na te jeremijade bodi nastopni odgovor. Mi smo povedali ž«! stokrat in povemo tu Se enkr.1?, ako treba, da med nami ni nikakih radikalcev. Ako bodo hoteli Italijani biti pravični slovenskemu delu pokrajine goriške, smo uverjeni, da jim naši poslanci z veseljem podajo bratsko roko. (*'.e pa »Triester Zeitung* hoče smatrati radikaltzmom te golo obrambo — ako meni, da je na slovenski strani že to radikalnem, ako ne dopuščamo, da bi svojevoljno vladal laški r a d i k a 1 i z e m v deželi, ki je po veliki večini slovenska, po tem seveda se morajo naši poslanci udati v božjo voljo ter nadeti si naslov — radikalcev. Ali tak ,ra-dikalizem* je za goriške Slovence življenski pogoj. Smo mar mi krivi, da so na furlanski strani takoj začetkoma volilnega gibanja za-zvenele zares r a «1 i k a 1 n e strune in nam je od povsodi donel na uho refren o pove k š a n i o it 1 o č n o s t i nasproti slovenskim ,a s p i r a c i j a m r* Ali smo mi krivi, da bodo sedeli na neslovenski strani sami odločni Italija niV Ne, lega nismo krivi mi, pač pa vemo, da pri le količkaj dobri volji in s pomočjo Slovencev bi Furlanija lahko imela v deželnem zboru zares zmernih zastopnikov, s kojln« bi se pra«r lahko sporazumeli naši poslanci na podlagi jedna- kega prava za vse. Takrat in o pravem času naj bi bila »Triester Zeitung* zastavila svojo besedo za — zmernost. Sedaj pa naj se ne čudi, da vsklikom odločnosti na furlanski strani odmevajo vskliki odločnosti na slo. venski strani. Tako je draga koleginja: k a. kor so v s k 1 i k a 1 ¦ vgozd vFurla. n i j i in — na Krasu, tako je o d m e. valo iz gozda v Gorici m i n o 1 e srede. Ali kakor rečeno; »Triester Zeitung" naj se nikar ne boji. Ako se Italijani odpovedo — in slednjič se bodo morali odpovedati — misli nadvladja nad Slovenci in pretiranemu izkonščevanju slovenskega dela v prid italijanskemu, ako so oprimejo načela jtnlnakopravnosti obeh narodnosti, uverjeii naj bode nemški list, da ne bode niti sledu onih strašnih posledic slovenskega »r a d i k a I i z m a*, katere nam slika sedaj v najčrniših barvah. Ako pa bodu Italijani hoteli po vsej sili, da le oni so gospodarji v deželi, potem seveda bode gro-melo in treskalo v deželnem zbora — a ne po naši krivdi!! In zakaj ni »Triester Zeitung* okregala tudi Italijanov radi lega, ker je pri volit vi v furlanskem veleposestvo zares zmerni Gasparini dobil le 11 glasov ?! V označenje volilnega reda na Goriškem naj navedemo \u, da slovenska skupina veleposestnikov šteje 'Mto volilcev, italijanska pa It! Itio; vendar pa irnati obe skupini jednako število poslancev. Bog ve, če bi bilo tudi tako, ako bi bilo številno razmerje narobe '(! ,,1'rlm. Llnt" m> je začel sramovati svojih zaveznikov pri zadnjih volitvah. V učerajšnji številki si! je zadri na Obizzijev „W.slnik", ki je izdal v svoji nerodnosti zvezo z vlado in Lahi, češ, da on o tej ničesa ne vč in da je bivala ta le v „Obb;zij«'vi domišljiji. Kdo naj ne ne smeje takim izgovorom potem, ko je z riesleviluimi dejanji dokazana najivna izpoved „Vestnikov.'iM? — Zares gospodo pri „Pr. L." ni --- nič več sram! I/ 1'rvmfdne: V nedeljo priredi «l'r-vaSki Sokol« veselico na "vrtu g. A. Pahorja. Pri veselici bodo sodelovali telovadci in p«!Vci. Plesalo se bo tudi. Začetek veselici bo ob U1/, uri pop. fstopnina k veselici 20 kr., k plesu i gld. Francoski Jezik bi se rad učil nekdo po jedno uro ni teden pod nadzorstvom inštruktorja. Kdor čuti v sebi spo-.obuost za fo nalogo, naj se oglasi pri našem uredništvu, IlflifCilllskl »rehriljuk iz dobe dožeta Ivana Goruela je na prodaj. Ohranjen je popolnoma. Beiiečanska vrednost 110. Kdor ga želi kupiti, naj se oglasi pn našem uredništvu. KejrlJIškl večeri naše čitalnične gospod«! v Gorici so bili ž«* več let zapored prav ŽtValuiu zbirališč«'; kdor >v jih je udeleževal, bil j«! Zadovoljen, Tlldl letošnjo zimsko dobo bode vsaka s o bo hi namenjena tem vctVrom; od jutri naprej bodo vselej od H. tire dalje. a'lie več v „Graiul hotelu", ki je letos opustit kegljišče in naredil tam velik letni salon, marveč v Drehcrjevi restavraciji, ki je za dve hiši bliže ljudskemu vrtu. Tamkaj j«; novo kegljišče, ki jv-prav krasno, Gibduičiiu gospoda je vabljena, da bi se udeleževala leh zabav v obilna številu, kajti zabavajo se vsak po svoje lahko tudi taki, ki ««* kegljajo, niam-č udeležujejo se drugače' razgovorov, petja, drugi!; iger ud. Enkrat na teileti tak sestanek bo za vsakogar prijeten. V Kobaridu začne kmalu poslovati pre-potrebna posojilnica. Njen delokrog je odmerjen na novi sodt.i okraj kobariški, namreč na žu-panije Kobaiid, Idrsko, Livek, Ljubušnje, Tr-iiovn, Kred. Sedlo in Breginj. • - Pravila so že vpbana. Kazpls sapendijer. — De^lni odbor goriški je razpisal slede«'«- ustanov«*: Tri deželni štipendiji po :;tM> gld., ki jih ,<> ustanovil ileželni odbor s«- sklepom 10. septembra IS \la-tlarstva Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jožefa I. ¦¦¦ Prisili morajo te ustanove dijaki sinovi «ičt ta rojenega, slarmjočeg.i in pristojnega v gori-ko-gradi-čuiiski grofiji, kateri obiskujejo Av-diij-A.i vseučilišča |iu slutijo pravo, medicin >. ii'š:teiii modro>li»vje, politehnike ali sišo poljedelsko šolo, ter veljajo skozi vsa leta všetieiliščnih študij drže se obstoječih postavnih prepisov. Prosilci naj podajo svo.e vit ve tiožeinemu odboru goriš kemu tto 20. oktobra LVJ5. in naj jim priložijo dokazila o ro«lu, pristojnosti, o premo-ženj-kili razmerah ('uličnih družin, o tem, tla so vpisani na kakem izmed navedenih učiiišč iu o sedanjem napredovanji Štiri deželne štipendije po 200 gld. za dijake z goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole. Pri delitvi se bo gledalo na to, da dobita te štipendije dva dijaka slovenske iu dva italijanske narodnosti. (V bi manjkalo dijakov izmed ene učnih narod-nostij, sine se nakazati štipendij dijakom druge narodnosti. Štipendiji se bodo izplačevali v v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo «!••-leženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučiliščno m.ilriktilo ia pozneje, da obiskuje učiliščo. Dottčne prošnje se imajo podati deželnemu otiboru v Gorici pismeno «to 10. oktobra lSi>5., in naj se jim spričevala zrelosti, vbošlva in vpisa eno imed visokih šol. — Jeden štipendij 300 gld. h lu;:f mi . O.l talral i ul. ,>«.»; r. , trlt>:ui|.v !iia \ , UUtii H.-*k. .lil>.iv. ii.-fi tfW, «J.:-|. Milili vil. *o kr. (»r«;'- i-av"'^ Mr<»v*lm s-kiijil m vmhtLu m Jr.iit.i :*> kr Co-p, I.*j<1. tVi-n.roti v U. 2 i»W i. Uturjev u K. r> jria. «J. »!'- AiuJn-j J.ik.i v I.::m -i (ilil i;>i«J>, Jo- 1'nl'' is Kf-iini;* U4I>mI |-ii u-i-lki v Vot.-i.-iii j,'ta.lu.'iK'.'»-!h-1'¦'«*•»•• » «H'«*»-N, S. |.» »vn'arj.1 k K»|a.-'i 10 ^M. li. -|> lv.i:i O; v li. I tf.l. I'li!il.«i|.i*ii;,i! ».-.i t.abr.!) v, H-n. Ki.lm.tii 1«. ki-u ."» vin, O (,.:.ki ..¦ik1,!, |*»..-v v k.'twit.|i: i (fil ».". kr Ui.-[. J"-. Ili^ak, nalili-.',,) ti^u.i-n-*.; vnia iti. j..! v Tm:..;;i Uni.tvv mu n..'.ilu An-trt-jU »M"'", t tf<» V.i.-.lm i..k'.i v :.i.l..vR.-ini 1 ^U- > li v I,,. :j j;M. * -'¦ " -........ '-ii.-k rur.•.'»!!!<¦ t j.'M hI kr m,-! .lul,.,. « i.-!,! .Mi kr. <;.mjm Pruilu.a ilf. .t..-: M» kr. ..... .- Hiheinl»Ti.4 Vf.»k |«s ".0 Lr. ,:!.l;i v.»Ii'.t'v tt .l.i. xl».r. t: :wvt-m T. jild. i;.,jp. AiiS. r i-.i.-^r.v :i tfl.l. Sn-.ar r- J N!H. Itotanc, kr..]. li:.r-tlT . ii. i! trlJ. - r.oM,-, Tr.l.h Kihp „• Maiko VaiM I nM. «;.i«| TriwMc p. DraW.k P. r U. v (>. Nsn-.tt I tfil. tJosj.. Mi 1'r'sf. tr.Aii:. Š.UU.-1 v . JU.Ik., 4 ».-M. i i.'i>i. «':. ir iiumik n Kr. v «. • VU. <;..sj.. Hv,... cj-.v Hafnerja 'i vhh .Vi kr. H T.-uet.n 4sti kamenja notri, a vse drugače bilo je y.bo[jenj razredu. Ko je priletel prvi kamen, ,,lirJ je še mogoče otroke pomiriti, a ko je znCel padati kamen za kamnom, na vstal .• *; v r i s c na vse s t r a n i. Prioken ni bilo mogoče zapreti (da ne bi priletel kamen človeku v glavo) in druge pomoči v prvem hipu tudi ni bilo. Tu si naslikaj človek prizor: tam v strahu vznemirjeni, trepetajoči otroci, tu zopet skrb učitelja, kako obvarovati deco preteče nevarnosti. Res, velika sreča, da se ni zgodila nobena velika nezgoda. To zahvaliti je pa le temu, da je bilo kamenje toli močno vrženo, da je odletalo prek klopij otrok in v nasprotno steno šolske sobe. Pomislite, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bilo začelo kamenje leteti po glavah malih otrok prvega razreda?! Ali Slovenci v Trstu res niso več varni svojega življenja? Da, daleč smo prišli v kraljestvu onih, ki trobijo dan na dan med svet o svojej „aviH culturi". Najsurovejši gorski stanovnik, zapomnite si vi .blaženci*, ne* storil bi kaj tacegal* — Vsa stvar je bila .naznanjena redarstvu. ki je prišlo na sled lopovom. O bodočem deželnem glavarju za Istro. — .Naši Slogi* pišejo: .Doznali smo slučajno, toda od povsem verodostojne strani, da je bil posl. R i z z i pozvan v Trst in da <! mogel zadoščati službi deželnega glavarja, predsednika zbornici in dolžnostim, zdrn/.euim .s tem di^tojatLitvom. kakor u. lir. p r e so 1 j e ti j u v s e d a n j e m e h t o dež. zbora in odbora, odgnvotilo mu >e je, da radi lega naj ga u e boli glava, Razumljivo je, da mi navadni lomijo ne moremo pogoditi pravi Ziiiisel temu poslednjemu odgovoril, ker je istega možno tolmačili na dva načina: da namreč gl.iv.tr mme ostali Uiiii uatlalje v Piiljtt in zbor in odbor v Poreču, ali tla se zbor in odbor približ.da njemu, t. j. da zbor »¦-kličejo oziroma prelože v P ulj. Naj bode pa jedili, ali drugo, Vmikako je častno iu Jolažljivo, da so se gospoda lepo iu mirno pogodili v vsem in ni obojestransko zado- VoljIlOsJ. It. PuzIiih piiejo .Slov. Nar.": Svarili Milo !»loveu*ke trgotre z vinom, krčmarje, duliov^čiim iu \m> one, ki kupujejo \ino v biti, n.ij lxi.Iu ojitiv.ni, da ue bi kupili po-narejenega vina, Poročali miio o neki tekočini, ki se je baje vliholapila v Paziu ter od koje je bilo /iiplelijemli K) hektolitrov v Hovilijll. I».me» jat batno koiiklellli* slučaje, /e prejšnji It deti so zaplenili v ViMijanu (v poresketu nkiaju) nekemu Simonu Mezzaru, ko je tam kupoval grozdje za neko tiriuo Kanu A: Solin i/. IV f liha (FiunfHirtli.il) p.»r sodov tekočine, itatueiijeiie z.i ponarejanje vina. Dne 1<>. pr. iti. pa Vi.i je komisija, sc.Mjiječ.i iz pazitiskega župana dr. Triuaj^tiea iu jetlucg.i občinskega svetnika na tlom imenovanega Me/.zara v Trevi/ tilizu železniške postaje Orovlje, kjer se je nastanil oddelek lirme Kanu A: Solin, da fie osiedoči, j.>ii i-4ina, kat* so ljudje govorili, namreč, da se tam dela vino iz votle. Iu glej! ljudska govorica ni bila ncosnovana. Komisija je zasačila pouarejalce vina baS tedaj, ko so p o I n i i i s o d e z v o d o iz neke, blizu kleti Mezzarjev-: nahajajoče ?e lokve. Oh jednem pa je tutli natl.i de-vet sodov* tekočine, katera se primešava votli. Komisija je v*e, kar j*^ tiašl.i zapečatila, ter tinznanila \m> sjv.tr r, kr. okr. gl,t\ar.-lvii v I\i/inu kot obilni obla«.!i. Ponarejenega »vina* iiaMa je komisija bhzn ::tH» hektolitrov. Fo y;ikoli:i od leta 1>M>„ je »leer tlovolieiio napravKatt umetno vino. toda dotičuik mora za to imeti koncesijo ter mora biti uradno pr«y''««»ieii kot fabrikant umetnega vina. (mi pi, ki bi tega ue storil, a bi umetno vino ii<>:<\ prodajali pod imenom uar.ivnega vina, zapade za prvikrat kazni od -2~> do .'»(KI gld. Drugikrat pa — to je, ako se pri njem ponovi tak prt topek, ima biti ne le kaznovan z globo ali z zaporom, nego zapade vsa ko-lifina potiare enega vina siromakom one občim-, v kateri .-o ga je z.i«;ičiln. Ker je bil torej pri tirmi Kanu Jt Sohn ponovni slučaj v jednem tednu, moralo bi v smislu zakona pripaMi v*i-li :5(Ki hekiolilrov ponarejenega vina uliogim občine Treviž. Dojimo se, da ji po Istri več posnemovalcev firme Kanu Je Sohn. kojo naj si vsakdo zapomni. Opozarjamo Se jetlenkral rojake, ki hočejo piti pri-lno ivtersko kapljico, naj se obrnejo do naših ljudi, kateri so zadovoljni s tem, kar jim Bog da ter so neizrečeno razkačeni na take brezvestne ljudi, ki bi zaradi dobička radi spravili ob dobro ime ves isterski vinski pridelek. V službi takih ljudi so pa zagrizeni lahoni. Trgovci z vinom naj se obračajo na sledeče gospodje, ki so: V Pazinu gospod Anton Iiertoša, prvi občinski svetovalec, trgovec in posestnik; v Lindaru Anton Pučič, posestnik; v Trvižu g. Anton Sironič, posestnik in ži.pan: v Gračišou gosp. Ivan Ivtč, župan in posestnik; v Tinjanu gospod Ivan Defar. Drage volje pojdejo našim ljudem na roke tudi ff. župniki v Dermu, Gračišču, Goiogorici, v Trvižu, Kaščergi, v sv. Pelru v Sumi in v Grdemsclu. Iz Ljubljane: 1. t. je pričelo .Dramatično društvo* s slovenskimi predstavami v deželnem gladališču. Letos je to društvo angaževalo zopet, nekaj novih močij. Da se bode tudi v tej sezoni pridno gojila drama poleg opere, umeje se samo po sebi. — Želeti bi bilo, ,;a bi slovensko gledališče v vsakem oziru letos dobro uspevalo in ee razvijalo, narodno občinstvo pa, da bi je vstrajno in dosledno podpiralo, ter mu s tem pripomoglo do vstrajnega uspeha, kajti le potem bo moč reči nam, da v istini napredujemo! Ljubljansko narodnjaštvo naj pa zajedno opusti tudi že tisto gnusno strastno obiskovanje nemških predstav in podpiranje nemškega podjetja, kajti s tem škoduje narodni stvari, narod z dežele pa se pohujšuje nad — narodnim polovičarstvom ljub)j z nemškutarstvom koketujočega — Slovenstva! Nova vpisana tvrdka t Vipavi. — Pri deželnem kol irgovinskem sodišču v Ljubljani vpisali so v registru za posamične firme tvidko France Silvester, trgovina z mešanim blagom v Vipavi. Koroško. — Dne 20. pr. ni. je odposlal odbor katoliško - političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem mil. g. nadškofu in papeževemu odposlancu Agliardi-ju na Dunaji sledečo brzojavko: ,Z vso udanostjo podpisano .katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem* protestuje s srdom zoper ostudne deinostracije sovražnikov naše sv. cerkve, katere se danes v Rimu vršijo, slaveče predrzni cerkveni rop, ter Vašo milost prosi, sporočili sv. očetu papežu Leonu XIII. tega društva neomahljivo zvestobo*. Za pogorelce v Brezah je podaril svitli cesar 4-000 gld. — Nu shodu »bauernbunda" v Borovljah ni šlo tako gladko, kaicor navadno, ker je prišlo tudi mnogo Slovencev iu so krepko ugovarjali. — Občino .Dolčjo ves* so prekrstili v „Ži|»po]je\ - V Ziljski dolini je rumunska vlada nakupila več lepili kobil iu eelukov ter jih dobro plačala. (Po »itn) dti liMM) g.d). Na sv. Vifturjili se je ponesrečil so leten romar Leunrdič iz Koj-skega. -- Na Vrbskem jezeru ju bilo zadnje tetine nad tKMH) tujcev. ¦- Koroški fuži-narji se jezijo, da hoče kranjska obrtna družba ustanoviti v Trstu velike fužine in prositi še za olajšavo pri davkih. Kupčijska zbornica v Celovcu je odposlala ugovor na iiimislerslvo, naj oprošrcnja od davkov no dovoli, ker bodo nove fužine koroškim delale hudo konkurenco. Razgled po svetu. din a u il , je pri. Dunaj. - Nadvojvoda F d' E s t e, kateri holuje že več spel i/a Dunaj, od kjer pojile na 'Lošinj, Odstopusim članom uradniškega miiii-sterslva je podelil cesar razna odlikovanja, iu sicer : grobi K i e 1 m a n s e g g u veliki križ Leopoldovega reda, J a v o r s k e m u red železne krone I. vrste iu D o h ui-ll a v e r k u čas.* tajnega svetovalca. ..... Knez SangUH- z ko jt> imenovan g.ili^kim namestnikom. Poljski poslanec, rabin Hloch, je odložil tlržaviio-zborsko pn-lanslvo. Predsednik skupnemu ručunUču PI e u e I ni i'> p r c j e I znpelne izvolitve državnim poslancem v trgovinski zbornici v llebii, ¦¦ Pišejo, tla bodo /bo* >;oViili na Dunaju v kratkem oliiiuiki. — Število uradnikov pri nidiiiMvih so povišali Oll (i<) n.t '.)). Xoio mlnlsferstvo. Dne ± t. m, so prisegli u.i Dunaju člani novega 15 a «1 e-nijevega minislerslva, in sicer: Grof 15 a ti en i kol niinisierski predsednik in notranjih poslov ; baron G aut se h (ni prisegel, ker je bil že minister) za uk in bugočaslje; grof VVelsershei mli zn deželno hrambo; grof Le tleh ur za poljedelstvo ; grof G1 e i s p a c h za pravosodje; baron Glanz-Eicha ta trgovino; vitez Bi-linski za liuaiite iu začasni minister za Poljsko. Torej zopet je na krmilu grofov-sko in bar o n.s k o ministerstvo. Koliko ča»:a bodemo imeli čast videti le gospode grofe in baroni- na krmilu Avstrije, ne znamo, toliko pa vemo, da gotovo ne rešijo pogube ono politično ladijo, v kateri so krmili dosedanji ministri, ako ne bodo pravičnejši Slovanom! Občinske volitve na Dunaju so bile zaviš»tn- dne HO t, m. s popolno zmago an-lisemitov. Tega dne je bila namreč ožja volitev mej jcdniiii liberalcem iu autisetnitom. Zmagal je poslednji z 1:2 glasovi večine. Ta ožja volitev je odločila bujno srečo an'ise-mitom, ki bodo razpolagali v mestnem za-slopu uprav z ti velrelj inski m številom svetovalcev in jim ne bodo mogli liberalci ovirali delovanja. Da so liberalci propadli in prišli ob veljavo na Dunaju, zavračajo krivilo na bivšega svojega vodjo Plenerja, zatem na grofa Taaftcja, na klerikalce, nemške narodnjake, ("lehe in celo na državne uradnike! Reveži nočejo vedeti, da so si izkopali jamo sami s svojim grdim gospodarstvom. Neki ogerski časnikar piše, da se je izjavil {troti krščanskim socijalistom tudi k a ti o n i k KI u n ter tla je naprosil grof llohenuart kneza Liec.htersteina, naj ne bi sedel v zbornici poleg njega, ker ne želi ;;etleti poleg anlisemita. — Ker so volitve popolnoma končano, pride kmalu na vrsto izvolitev župana, za katerega bode izvoljen gotovo dr. L u e g e r, o katerem pišejo, tla ne sprejme plače letnih :!L000 gld., ampak samo 1±(KK). Podžupanom znižajo tudi plačo od ft na 400) gld., a plačo mestnih svetovalcev otl :10()0 na l."i00 gld. Tak6 bi prihranili anliseinilje 45.000 gld. na leto, za katero svolo bi se utegnilo storiti marsikaj koristnega. Ako se to uresniči, prikupijo se antisemitje še bolj dunajskim prebivalcem. — Pri dolenjeavstrijskem namestnišlvu osnujejo novi oddelek, ki se bode navil le z dunajskimi posli. Vodja temu oddelku bode baje dosedanji dunajski komisar. Tako dobi oskrbnika prihodnji dunajski žunan. Razsipnim liberalcem pa niso hoteli postavili takšnega. Ojrcrska. — Ogerski finančni minister je predložil zbornici proračun za I. 1896., ki kaže 111.000 gld. prebitka. Seveda, minister je'preračunil tako in prebitek se nahaja le v številkah na papirju, a pokaže se gotovo neizogibni primanjkljaj že v prvem četrtletju. — Dne 1. t. m. stopil je v veljavo novi zakon o civilni poroki. — Poslanska zbornica je sprejela predlogi o enakopravnosti zidov in o svobodnem izvrševanju vere. Uresničenje teh predlog je odvisno od gosposke zbornice. — Njeno Veličanstvo cesarica je prispela v GOdClo. — Švica. — V tej državici so nameravali I podrž*aviti monopol na žveplenke. Ta predlog | jo M sprejet v zavezni skupščini, pri ljudskem g^sovariju pa odbit s 173.000 glasovi proti 138,Q00 in 14 V, kantonalnih glasov proti 7Va. IiaUja. — Ne znamo, kje začeti s poročilom iz te države. Raznovrstnih, seveda ne ugodnih vestij je obilica, ne tako z ugodnimi. V enem delu države prirejajo razne slavnosli, odkrivajo spomenike, delijo nagrade itd., na dragem pa kraljuje glad in beda, roparstvo pa cvete v jesenskem času. — Tako n. pr. v žveplenarnah v Siciliji je prava kriza z delom: na deset tisoč je delavcev brez posla, ki so živeli z delanjem v teh tovarnah, a sedaj trpe lakoto. V nekaterih mestih delavci ne morejo zmagati sredstev za živež, dočim so žo izčrpani viri javne dobrodelnosti. Veliko sto-tisočakov frankov bi potrebovali samo za začasno ublaženje lakote. Lakot sega tako daleč, da se ubijajo in da matere prodajajo lastne hčere pohlepnežem, da morejo priskrbeti hrano bolnemu soprogu, bednemu delavcu iz žve-plarne, ki si je oslrupil življenje v rudnikih. Ljudstvo si ne more drugače pomagati, kakor z ropanjem. Vlada vzdržava vojsko v Siciliji, ker se boji ustaje. Storila bi boljše, da bi odtegnila vojsko in oni denar, kateri no njo potrosi razdelila mej lakoto trpečo ljudstvo. Ni čudo torej, ako ljudstvo doma zdivja ali beži v tuje države, da se preživi, - Drugače je pa na redu razsipnosl, trosijo se milijoni na nepotrebne slavnosli, da le kljubujejo papežu; prave ničlo se povzdigujejo in odkrivajo razni spomeniki na državne stroške, ljudstvo pa u m i r a gin d u. Oni pa, ki se za ljudstvo potegujejo, so proglašeni za ustaše, zapirajo jih in obsojajo. Tako se dogaja v srečni Italiji, po kateri hrepene primorski irredenti I — Noj bi jih zapodili Sje doli In par mesecev, gotovo bodo hrepeneli po deželi, kjer — jih rede krotki Slovenci, NemMJa. - Nemški sncijalni demo-kratje so dobro organizovc.ui; tla jo to resnica, spričujo dejstvo, da so morali odložiti čast občinskih svetovalcev v Rixdorfu pri Berolinu vseh šest socijnlnih demokratov, kar je od njih zahtevala stranka vsled tega, ker so dovolili 2000 frankov zn s e d u u s k o s In vn oK t. Kakor se vidi, Koeijnlui demo-kralje so mnogo previdnejši politiki, kakor |iu marsikateri politiki nu Nemškem, ki zdaj še gospodujejo. Urednik socijimstiškcgii časopiMi „Volks-Zcilung\ kateri je bil zaprt ~-di razžaljenjn carja Viljemu, zagovarjal bo jo prod porotniki, kateri bo p oprostili. Zimrli so več oseb v Kulunji, katere so ob» dolženo ovndiiftlvn, Francija, — Ulusoviti učenjak 1,11 i8 Pa s t« ur j« umrl 28. pr, m. v Parizu, On jo izninol način, Kdravili stoklosiscepljenjem in ustanovil jo m to poseben zavod. V iulom jo i/.umel tuili sredstvo proti daviei, Pokopali no k, pr. m. jo neki skupščina*- prodSofcil, naj hi se ftiipunljsku zbornici zopot okrasila b slika hrvaškega mecena, a žal, Izzival jo In pradleg h napad proti Slrossiuaverju ud strani, knlora bi nm morala hvaležna bili, in Blodnji« jo bil odbil, prutlloff. To Jo ftnlaiton dokaz hvaležnosti do mož« kot jo StroRsmavorJ, od onih, ki so potrebovali svojočnsno njegovo pomoč. Nn »ai(tr«l»Sk«*.m rsoiitilllŠJJu, jo bilo upisnno minulega šolskega letu 485 slušateljev! v bogoslovni fitkuHail Je bilo 70, v pravo- in drftovoiiovni L45, v modroilovni 77 tor M iarmaeovtov. Iz Hrvaško jih jo bilo 274-, Slavonijo 05, Dalmacije H, Iz Ogorsk« 17, h Istro *, Šlajnrako % ČSosko 1, llallcijo i, Dolnjo Avstrije t, Boane-Hercegovino 5, Srbije 3, Grnogor.? 1, Bolgarijo O in Makedonije 1. Kakor jo razvidno, na vsoučlllSčti so bila zastopana, ruzim Rusov, vsa slovanska plemena sploh, a posebej vsi Jugoslovani. Kako lepo 1-i bilo, ko bi to vseučilišče bilo v resnici središče jugoslovansko znanosti s — kar ni, nadejajmo se, da postane. Dalmacija. — Splitsko Jediustvo" prinaša članek, v katerem piše o rimskih slavnoslih in demonstracijah v Trstu in dl-u-god o priliki „20. septembra" ter veli, „da so istočasno demonslrovali v Rimu proti Avstriji, ko so proslavljali 25-letnico zavzetja Rima. Dasi niso razobesili svoje zastave poslaniki tujih držav, vendar je to opazila druhal v Rimu samo pred avatrij-s k i m posla ni št v o m in vsled tega upila: „abbasso 1' Austria" in »evviva Trio-ste!*, dofiiin ni storila kaj takega pred drugimi, a še menj pred nemškim poslaništvom, ukljub lomu, da je Nemčija tretja v zvezi. Ako se stvar resno vzame", nadaljuje, Hpii» hnjamo do sklepa, da se javno mnenje v Italiji Se vodno polni z mržujo proti Avstriji, kajti Italijanom prihajajo skomine za Trstom, Islro in Tronlom ter sanjajo o drugam Visu... V Istri so Slovani podrejeni Lahom i v Dalmaciji, kjer absolutno ni italijanske narod" nosli, so nekatere ljudske in srednje italijanske šole, a ustanavljajo proti vsakemu zdravemu razumu one »Lege«. In zakaj? Kjer ni italijanske narodnosti, hočejo jo umetno pripraviti, da se ji prizna obstanek na podlagi § IS. tem. zakona«. — Zaderski »Kar. List" prinaša članek o vseučilišču v Zagrebu ter razpravlja o razumništvu v Dalmaciji, katero ni odgojeno v pravem narodnem duhu in roti dalmatinske oblasti, kot deželni odbor in druge, da se zavzamejo za to, da bi se priznalo hrvaško vseučilišče v Zagrebu kot popolnoma enakopravno onim v Pragi, na Dunaju, Gradcu in Inomostu v svrho, da se dalmatinska mladina v Zagrebu odgoji in pripravi za javno delovanje v Dalmaciji. V članku se pozivije tudi na Slovence, kateri da pojmijo ono pripravno sredstvo, s katerim se more doseči prosvetna vzajemnost s Hrvati. — Dalje piše „Nar. List", da so časopisi prinesli brzojavna poročila o potresu v Splitu, kar pa ni bilo resnično, nego so zamenjali časnikarji ime Split s S p o 1 e t o m v Italiji. Češka. — Slavnosl 300. predstave Smetanove »Prodane neveste" v praškem narodnem gledališču se je vršila prav sijajno. Po slavnostnem prologu prikorakale so mej glasbo po motivih Smetanovih skladb skupine iz raznih njegovih oper in se pod kipom skladatelja, venčanim po genijih, združilo v veliko živo podobo. Potem so peli opero. Navdušenje občinstva je bilo veliko in jo posebno odlikovalo g. M o š n o, ki sodeluje v ulogi kamedijanta že od vsega početka in je dotično ulogo že pel 299 krat. — NaTOd.6-pisno razstavo v Pragi so na dan sV. Vaclava obiskale 72.803 osebe, ki so plačalo vstopniino. : Tolit-j obiskovalcev na jeden dan še m bilo i v razstavi. Vseh obiskovalcev je. bilo do tega. dne 1,667.705. — Na shod zaupnih mož mladočeške stranke se je zbralo 1307 delegatov. Poslanec dr. K a i z I je skušal uzročiti sklep, vsled katerega bi se radikalni del moral ločiti od mladočeške stranke, a dr. Herold in dr. Edvard G r 6 g r sta se temu odločno uprla in se je Kaizlov nasvet odklonil. Shod je vzprejel resolucijo, s .katero se povdarja opozicijonalno stalifiče, a se določitev taktike napram bodoči vladi prepušča poslancem s pogojem, da se smejo z vlado pogajati !e, če v to privoli vsa stranka. Za predlog, da je tudi proti novi vladi zavzeti stališče brezpogojne opozicije, so glasovali samo štirje nav-zočniki. Konečs.-> je shod odobril oklic navo-lilce glede prihodnjih deželnozborskih volitev. Galicija. — Dne 25. pr. m. so bile volitve na kmetih; izvoljenih je 74 dež. poslancev. Mladorusi so zmagali samo s 14 kandidati, med katerimi so 3 kmetje; poprej so imeli dva kmeta med 16 poslanci iz kmečkih občin. Iz prave ruske stranke ni izvoljen niti jeden poslanec ; propadli so četo novoeristi z Roman-čukom na čelu. Izvoljeni so „Mladorusi% ki pa nimajo takoga pomena, kakor Mladočehi med ("leho-slovani, temveč je značaj Mlado--rusov, knr se dostaje slovanskega stremljenja, ravno nasproten duhu Mladočehov. Volitev v mestih in veleposestvu je izpadla v dosedanjem smislu, — Kakor brzojavljajo iz Levov«, te-Sinskegn gimnazija ne odpro še letos. Hosim - Hercegovina. — V Sarajevu ustanovijo „Privilcgovano deželno banko za Bosno - Hercegovino", ki p-!čne svoje delovanje v kratkem. Vlada jo imenovala Žo nekatere osebe v ravnateljstvo, a nadzorstvo jo tudi izvoljeno, — Dne 23. in 24, pr, m. je bilo v Sarajevu novačenje: Unovačili so 28 miiliametlanccv, 8 pravoslavnih, 3 katolike in 4 žide, skupno 43 oseb. — Tiskarna Spindler in L&schner v Sarajevu izda novi 'olmač turških, arabskih in perzijskih besedij, Katere se uporabljajo v govorjenju po Bosni in Hercegovini. Ta knjiga dobro pride vsakemu olikancu, ki ima opravkov v Bosni-Hercegovini. Stala bo le SO kr, — Streljanje golobov je končalo 23. pr. m. Prvo nagrado, 25.000 frankov, je dobil Italijan Guidicini. Ornnsora. — Ruski car je pozval k svojemu kronanju v Moskvo črnogorskega kneza Nikolaja I, —< Cetinjska vlada izdeluje načrt za posojilo 2,555,000 frankov, katero dobi v Rusiji, Srbija. — Polkovnik srbske vojne Oreš-kovič, kateri je bil svojčas v avstrijski službi za take zvahe vojaške granice, priobčil je nekako senzačno brošuro, v kateri naznanja, da je bil on ruski agent in da je deloval za zjedinjenje Bosne s Srbijo, Pri agitaciji v istem smislu da je sodeloval tm;i vladika Strossmayer(!P). Leta 1866. je bilo baje dogovorjeno, da namesto v Italijo, so imele iti Čete iz vojaške granice v Bosno. Tudi v Srbiji so bili na to pripravljeni, a v odločilnem času jo vse preprečila Rusija, Ta senzacionalna \cst potrebuje potrdila, — Kralj Aleksander ae je vrnil v Belgrad in jo že predsedoval ministerskemu svetu. Iz te države jo slišati redkokedaj kaj dobrega! Bolgarija. — Brzojavljajo, da ni resnična vest o prestopu k pravoslavju Ko-buržanovega sina Borisa. — 23. pr. m. se je imela vršiti, a je bila odložena, porotna obravnava proti uredniku časopisa »Pravo", ker je pozval bolgarske aktivne častnike, da bi sodelovali pri makedonskem ustanku. — Knez Ferdinand je zopet v Sofiji. —Minister Min cevi č je imenovan bolgarskim diplomatskim agentom v Bukareštu. — Iz Sofije javljajo, da niso resnična poročila o razporu mej bolgarsko vlado in milropolitom Klementom. Knslja. — Carje dovolil, da vstopi 125 kitajskih Častnikov v različne polke raznega okrožja, nastanjene v evropskem delu Rusije. Ti kitajski častniki bodo vršili tri leta redno vojaško službo. Razven teh vstopi 50 kitajskih častnikov v ruska vojaška vzgajališča. — Iz Petrograda poročajo, da je določil car svoto 1,300.000 rubljev iz svojega premoženja za zgradbo in urejenje poslopja za «splošni ruski častniški klub«. Ta poslopja bi bila na razpolaganje vsem, v Petrogradu stalno ali mimogrede bivajočim častnikom. Člani kluba pa bodo vsi častniki. Car bode poklanjal vsako leto izdatno svoto za uzdr-ževanje teh obširnih poslopij. Pričakuje se, da se ta cesarski dar razglasi službeno, ko carica povije prvo dete. —Po uradnem poročilu ruskega ministra financ je imela Rusija v prvi polovici t. L rednih dohodkov 528,129,000 rubljev v zlatu in srebra, stroškov pa 510,512.000 rubljev. Izvenredni dohodek je znašal 148,495,000, a strošek 268,299.000 rubljev. Književnost in umetnost. »Knjižnica za mladino*. — Izšel je 9. snopič, ki prinaša na 104. straneh krasno povest »Plemenita srca». Spisal jo je češki učitey Karol J. Zakouck^, ki je ime! pred očmi namen: poučiti češko deco o Slovencih in njih deželi. Prav zanimiva je ta povest, katero bo čital s hlastnim veseljem vsak slovenski otrok. Naj omenjamo še, da nevezani snopič «B e s e d y mladeže», ki je priobčil češki izvirnik, stane 30 kr., dočim slovenski vezan prevod stane za naročnike le 15 kr., za druge pa 20 kr. — In vendar nima to podjetje še dosti gmotne podpore! »Slovanska knjižnica''. — Dne 15. t. m. izide dvojnati snopič št. 42. in 43. Priobči pa večjo izvirno povest «Smodin», katere dejanje se je vršilo od 1. 1854. do 1859. na Vipavskem. Povest je zelo zanimiva. - Kot dodatek priobči dalje slovaški obraz iz življenja «Za,negotovimi težnjami*, kateri je spisala znana nam gospodična Ljudmila Podjavorinska. Izbrane pesmi Simona Gregorčiča so »;L& v ze!6 ukusno izvršeni drugi. izdaji 28.snopiča »Slovanske knjižnice«. Dodana je tudi slika našega pesnika, ko je bil ,star 23. let. — Cena iztisu je zamo 30 kr. s poštnino vred. Na vsakih 10 iztisov damo jeden po vrhu. Sarajevska .Nada' od 1. t. m. nas je iznenadila s celo vrsto krasnih slik iz kraljevskega Zagreba. Na drugem mestu pripovedujemo o slavnostih, ki se bodo vršile povodom otvoritve novega gledišča 14., 15. in 16. t. m. cNada> je prinesla sliki novega in starega gledišča, slike vseh članov sedanjega gledišča, v posebni krasni prilogi pa glavno zaveso pri odru. Dalje še celo vrsto drugih slik iz Zagreba, poleg potrebnih spisov in opisov. Da, beli Zagreb je lahko vesel na to številko krasne «Nade», ki se bo polagoma ozirala še bolj tudi na slovenske zemlje. — Marsikdo z nekakim nezaupanjem zre na «Nado», češ, glej čudo golemo, koliko novcev trosi bosenska vlada za tako krasen list, ki lahko tekmuje z vsakim nemškim ali francoskim. — Mi pozorno sledimo vsemu, kar piše in priobčuje ta list, a doslej smo se uverili še vedno, da je vseskozi — slovanski list. Seveda ima težavno sta-lišče, ker je namenjen: Hrvatom in Srbom, katolikom, pravoslavnim in muhamedancem. toda-je velikega in kulturnega pomena za naš narod ne le po Bosni in Hercegovini, marveč tudi zunaj teh dežel. O narodni misli piše vedno z največjim zanosom, ljubezen do domovine ji je najvišji idejal. — Mi še enkrat toplo priporočamo .Nado" našim rojakom. Matlea Hrvatska razposlala je svojim poverjenikom poročilo «Matice* za leto 1893 s prošnjo, da isto razdeli- med članove «Matice» svojega okraja, da so isli morejo natanjko obvestiti o društvenem poslovanju v minolf-m letu. Uprava «Matice« javlja ob jerinem, da bodo knjigo za leto 1895. skoro dotiskane ter poživlja gg. člane »Malice*, da čim prej »»plačajo svoje prineske pri društvenih poverjenikih (utemeliitelji dva obroka po 5 gld., redni člani po 3 gld.) za tekoče leto 1895. Gg. poverjeniki naj nabrane prineske dopošljejo društvenemu blagajniku vsekakor do počelka meseca decembra t. I„ da ne bode zcprek v razpošiljatvi knjig, kajti •Malica» želi, da pridejo knjige članom kol božični dar v roke. Člani «Malice» naj se torej pravočasno prijavijo poverjenikom, da ne bi marsikateri stari član, kakor se je dogodilo v prejšnjih letih, ostal brez knjig. (Letošnja naklada je polnih 12.000 iztisov). Naj nikdar ne zavlačajo vplačo članarine, kajti »Matica* nikakor ne moro odstopiti od načela: «da se knjige absolutno ne pošljejo nikomur, ki ni vplačal ali svoj ustanovni, aH redni letni prinos. Z drugo strani pa naj gg, člani uvažijo, da niti »Matica* ne more izpolniti svojih — ne majhnih ! — obvez, ako člani ne storijo svojih dolžnosti. »Matica Hrvatska* toplo priporoča gg. člandm, kolikor poverjenikom, da ostanejo verni vsi iz prologa leta — kojih število je prekoračilo 11.000 — in pa da se to število no samo ne zmanjša, temveč po možnosti povekša. Muli« In niičele, basen. .....Tiircs- poštinemu sramotilen slovenske književnosti posvečuje: Ezop mlajši. Poskus nerodni letanja najprvi Privede mlado muho na planjavo, Kjer Indec s slonom širno zemljo orje, Hoteč graditi vrt, rediti cvetje. In vsede se na slona muha mlada, In jame si domišljati, da slon je; Zaničevalno se okrog ozira Na tolpe tam pasočih se bučelic, Spregovori ošabne te besede: «Me orjemof Hej, imeniten posel! Cveticam naš napor življenje vstvarja! Pač obžalujem vas, neznatna bitja! Saj ve, bučele, spravljate le v hrame. Kar naših po cveticah ste nakradle!* Strmeč o bedariji gorostasni, Zagroboč6 bučele, smeh je lomi, Spogledajo potem se porogljivo, A ena izmed njih spregovori mi: »Kaj pride ti na um, ti noro bitje? Nikar ti nisi slon, saj si le muha, Od koder koli te kedo pogieda; Pozabljaš svoj izvor, se s tujim bahaš. In delo naše hočeš sramotiti? Me, kar naberemo s cvetic po svetu, Spreminjamo v presladki med za hrano, Za nas in zarod naš, in vsak ga čisla; Kaj pa je proizvod prebave tvoje? Kaj je zasluga tvoja pri oranju? To slonovem na hrbtu so mušnjakit* Ball-SeMenstoffe v. 35 Kr. bis 14.65 p. Met. — sowie sclnvarze, weise umi farbige Jleiinebcrg-- Seldc von 35 kr. bis. II. M.G5 p. Met. — frlalt, gestreift, karriert, premustert, Darnaste etc. (ca. 240 verseh. Qual. und s>000 vencli. Farben, Dessins ete), porto-und steuerfrei Ins Haus. Mubter umgehead. Doppeltes Bricfporto nach der Schireiz. Selden-Fabrlkcn G. Hcnnebergr (k. u. k. Hofl.), ______________________znrich._____________ [4] Javna zahvala. Podpisana obitelj se prav srčno zahva\jiye i. gi/. duhovnikom, gg. učiteljem in učiteljicam, starešinstvu, kot nositeljem krste in vencev, vrlim kamniškim pevcem in vsim, ki so nam od blizu in daleč v ogromnem številu o času bolezni, smrti in pri pokopu naše preljube rajne matere, oziroma soproge Marije Firjeiric k naši tolažbi pripomogli. Zahvaljujemo se darovnteljeui za prekrasne vence. V V r t o v i n u, J. oktobra 1895. Žalujoč«, rodblua: Franc Pirjevle soprog, -, Olga, Srečko, Josip in _________________MarU«, otroci. Ivan Cej trgovec z ogljem vla del Corno it. 18 v Gorice priporoča svojo bogato zalogo sladkega ogU», katero prodaja po najnižji cent in dostavna na dom po naroČilu. Ne boji se tekmovanja od nijedne strani. Zahvala. Podpisano županstvo zahvaljuje v svojem imenu in v imenu nesrečne rodbine pokojnega Andreja fFolariča, nalueiteija In. skladatelja v Bevinu, v prvi vrsti preč. (r. dekana za ginljiv naj,Tobnt govor, č. duhovščino, nabreiinsko pevsko društvo .Nabreiina-za lužne nafjrobpice, oskrbništvo knežjepa jmitlu Ho-henlohe, žandar&ko in finančno osebje, visofcor. jr. Antona vit. Klndiča, raznim tur. učiteljr-m, domače st.ira-šinstvo in občinstvo za spremstvo k večnemu počitku. V imenu žalostne mlovs fc sirot županstva v Jtevmn, 2. oktobra t&ifo. Miroslav Ples, župan. Dr. Matej Pretner odvetnik v Trstu si dovoljuje---naznanjati,--da ima sedaj svojo pisarno na Piazza S. Biacomo št 1.1. n. (pri Corsu). Naravna mineralne voda iz raznih studencev. Kamičnl, farmacavtičnl In drogerijshi Izdalkl najbolj čislana domača in tuja zdravilska posebnosti. Ribja olja, naravno in izvrstno, prijetnega okusa In kemično čisto. Ribjo olja z železom a" Najčistejše žvaplanokislo apno c. kr. kmetijsko iole v Gorici za vinarsko rabo. Zdravila za živino, konjski cvet, konjski prašek, goveji praiak. Homeopatična zdravila. prodaja novoustanovljena lekarna A. Gliubich v Robatišču. @ Jakob Štrukelj'^TrsC[& O vla Caserma it. 16, u h o ti plana iltlla Casermi. © fS^ (nasproti veliki vojašnici), f& prodaja po neverojetnih nizkih cenah vsa Mi vrstna anjrh^ka iai M kolesa (blcvkte). w erma. "¦*' m ,-,ko. Si rit i Zastopstvo kolen .Adlei"1 k Imamo H. Kh-y 1 Kraiikfurt in koles „15;i!iis?h* Notliii8li»... ;l \ Ans.lcžk.i. f. m. Kolesa .Aillcv" ?o a F|j1 rabijo v ncmSki vojski, Y?X .fainfi se za vsako I'obilja 'af Zrn r§1 frcvzimi.! se vsakovrstna popnivljaiija koles r«j1 m In «ynlnili strojev. Q Mlekarija M. Wasmeyr v »Tivoliju" (Barenovšče - Rožna dolina) pri Gorici, priporoča dnevoma sveže zdravilno in za dojenee prirejeno mleko. Dobiva se v prodajal niči Jest vin pri Ivanu Janeseh u (prej F. Alpi & C.) v Vrtni ulici (via Giardino). =Po zdravnikih priporočano zr^r Za trgovce in kroinjarje! NajlioljSo in najcenejše knpovalisče .-i rao vrsto: n.ožk<> ii' žensko nogavico, .! a jr') r j e v o perilu, nihče it.l. v l«»v;.r-tiiski zalogi Jos. Manili, Dunaj I. Sebwei-|},M..M. :i|l„.i Wi|,1.lint;(M^ia-se IS.) NajtoČHtiu rnzpo- Siljtitrr po Lrli:nici in [joiti n a t: s e struni. Gostilna Antona Vodopivca v Trstu ulica Solitario št. 12 rojakom iz Goriške in drugim Slovencem v Trstu, kajti v isfej se točijo le pristna vipavska črna in bela vina iz prvaške občine in s Krasa. PriporoCa se posebno Slovencem, ki pridejo po opravkih v Trst. Kuhinja prav dobra in po ceni. Za izdelek moen» in zdrave domače pijače potrebne snovi pošilja brez skidkorja za dva goldinarja, kar povsem zadošča Za 159 litrov, lekarna Kartmann Steckborn Kostanz (Švico) (iJaden.) Izrecno svarino pred ponarejena izdelki. Spričala gratis in (ranico na razpolago. Prodaja povsod dovoljena. — Velezaloga za Avstrijo: lekarnar C. Bradjr Krorneriž (Moravsko). Raznovrstne prazne sode predaja Iv. Pečenko trgcveo z vinom Dve sobi s pohištvom se oddastu Na Travniku štev. 3, I. V stolni ulici 13 v Gorici. Zm nastopajočo sprem«mbo Laaa (hc-ztitKt}- ififtža«* je fcd|»i!r \ oblek«-. Fuifaaj bel surov, pikast in v barvah. Maja in spodnja blaea iz volno, fuilanja in laika bambatavino. Srmfcm po Jigarovam kroju vneh knko- ¦iwiy. Srajca mb feribotazca tj.nrMi-1 bde "m v ojrv.il. kakor tmli: Platno, bambatavino, mndarpolan, ilf on. Ftalno in bombaaavina dvojnala iirofcosli xa peatalja. Pravlafca za blazina in otamnjaca ali »m ittffo. Krama; gotova blazina z kramo prva kakovosti. Vsak ovii-sfna ajala ia robca iz Manala. Črtano blago frigadini) iz Kormina za srajca in biaea irt •.•¦ i:.i;..,-.. >ttir-ili htv.itij pro- V stolni ulici 13 v Gorici. Prazne posode prodajata V GORICI. Nad 50 let pripoznano za najbolj ~P0LL0 jše umivafno m Pravo samo z gorenjlm otiskoin Pred ponarejenim se svari. Razglas. Dne 15. oktrbra 1895. od 10. do i 2. uro dopoldne se no vršila pri podpisanem ravnateljstvu prostovoljna dražita sledečih v Cioru i ležečih nepremakljin: Vložek U72 zemlj. knjige občine Goriške. A. i telo stavbena parcela 084 in (J85 hiša in dvorišče zaznamovana s Atev. 11 in \i (Oastelln I); grunt, parcela -J7I.1,,. 37»J/, in 37:5 vrt; -2 telo stavbena parcela 071 hiki šl. 2H (Caslello I) in ^runlovtie nar-eeie 305 f in 108 vrl; ;i telo Krimtoviia parcela. 2'AH vrt; \ telo stavit, parcele (V.IH in «:{«» hiAa z dvoriščem st. 8 in 10 »Ca-steilo rij. B. 5 lelo jfrunl. parcela 31-0 vrt; 0 telo stavbena parcela 017 iiiša /. dvoriščem št. 18 (Caslello II.), (,'iun- tovna pareela 318 vrl. Klicna cena zua^a za iiepremakljine pod A. v skupnem znesku \i\\\, W50. . za tisle pod It. pa «(ld. 050. ; pod le (;eni* se ne prodajo in vsi drti^i poboji se lahko pregledajo pri podpisanem ravnateljstvu. V (>i)f/t'i, dne "JS, itiuiiiMu i»»>——stetif e»o——¦¦>.. mu Ribje olje11 OUOdiFEGATO Dl MERLUZZoJ lekarne Cristofoletti H ^y^ v Gorici. p j pa^r. jD pristn0 e|je je afom SR||styB p^ij mnm boleznin in pati spltini ib«enw|ltstt ~**± (ltMi:i originalni steklee.ici naravne vrste rmene 70 kr., bole 1 gld. ; B Ribje olje i železarn To °Ufr se f- Ribje olje r železnim okisom 1'fru UM -----*------* poroča posebno , '.. ' .. . , , . ,*f mn . :-----—-----------' ' ilrnvijo v kratkom prav gotovo vse bolezni 53 ^| nervoznim m šibkim otrokom. ~ Cena na kmMu škrof0li. pomankauje krvi 111 JJ ""t steklenici 70 kr. splošna obnernoj;lost. Cena stekl. 70 kr. H j Opomin. 01je» katero dobivam naravnost z Norveškega, predno ga nalivam v stekle- M niče, vselej kemiski preiSCem, da nuner>' svojim odjemnikom garantovati pristnost in Wm zdravilnost. . M Elizir iz kiite-Meza — Cristofoletti. • W najbolje sodchijoce sredstvo z ribjim oljem, je najbolje proti po- -gg inniijkanju krvi u{t^| Cena stelclenlei 60 kr. IXXS3SISXSIXXSSSSSIS2.: