& MAOÌkSS PRESESI 79 GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED □ELO HM SRECA ... Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. (Edvard Kardelj). Vse človeško delo je pravzaprav boj za srečo: resnično in lažno. Srečo pogojujejo različni občutki. Gotovo je eden najpomembnejših občutek varnosti, ki ga zagotavljajo medsebojni odnosi v družbi, kjer vlada pripadnost skupnim ciljem, upoštevanje zakonitosti in spoštovanje posameznika. Delo osrečuje, če združuje cilje. Družba z razvito pripadnostjo skupnim ciljem omogoča dobre medsebojne odnose, ki preprečujejo izkoriščanje in neenakost. Človek je družabno bitje. Osamljen posameznik ne more doživljati sreče, čeprav je obdan z blagostanjem. Primitivne družbe so si zagotovile varnost s silo oblasti, pripadnost pa je vladala le v vladujoči skupini. Bolj ko se je razvijala moč družbenega sistema, bolj se je širila skupina, v kateri je vladala pripadnost. Naša zakonodaja utemeljuje družbo, v kateri bi morali najti vsi državljani mesto in vsebino za pripadnost skupnim ciljem. Oblast posameznika je postala nepotrebna in škodljiva. Prizadevanje k skupnim ciljem se mora začeti v družini, se nadaljevati v delovni in družbeni organizaciji. Oblast posameznika v našem družbenem redu je danes zlo- raba položaja, ker odvzema pravice iz dela, pogojuje slabo vedenje in onemogoča uspešno delo organizacijo. Odvzema zasluženo srečo ne glede na položaj, ki ga človek ima. * ★ * Zapisano ob smrti tovariša Edvarda Kardelja, velikega revolucionarja in utemeljitelja samoupravnih družbenih odnosov. I. V. POROČILO Z RAZŠIRJENE SEJE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA GG BLED Poročilo z razširjene seje konference osnovnih organizacij sindikata Gozdnega gospodarstva Bled Dne 2/2-1979 je bila razširjena seja konference sindikata osnovnih organizacij delovne organi -zacije GG Bled, na kateri smo razpravljali o družbeno politični dejavnosti pri uvajanju zakona o združenem delu, 11/12-1978 je potekel rok, do katerega bi morali biti sprejeti vsi samoupravni akti v TOZD-ih, v delovni skupnosti skupnih služb in delovni organizaciji, ki jih predpisuje zakon o združenem delu. Na seji smo poskušali ugotoviti, kaj je bilo storjenega in kaj ne. Hkrati smo skušali tudi najti vzroke, zaradi katerih nismo mogli sprejeti vseh samoupravnih aktov, ki bi jih morali. Do 11. 12. 1978 smo v TOZD-ih sprejeli naslednje samoupravne akte: 1. samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev TOZD 2. statut temeljne organizacije združenega dela 3. srednjeročni plan temeljne organizacije združenega dela 4. pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka 5. pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za o-sebne dohodke in skupno' porabo Za delovno organizacijo so bili sprejeti naslednji akti: 1. statut delovne organizacije 2. srednjeročni plan delovne organizacije 3. smernice in ukrepi za tekoče plansko leto 4. samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri pridobivanju dohodka 5. samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih o ustvarjanju skupnega prihodka (tovarna celuloze Krško, pripravljen je tudi osnutek s. s. z LIPom Bled) 6. samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih o ustvar janju skupnega prihodka med proizvodnjo in trgovino (Jadran Sežana) 7. samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med delavci TOZD in DSSS Za delovno skupnost skupnih služb je bil sprejet pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Na konferenci smo ugotovili, da so vsi samoupravni akti ustrezno pripravljeni in jih tudi uspešno izvajamo. Kritične pripombe so bile izrečene le na pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Zatika se pri ocenjevanju kvalitete dela in pri ekonomičnosti delavcev v proizvodnji in režijskih delavcev nasploh. To težavo bomo odstranili, ko bomo sprejeli razvid del in nalog za TOZD in delovno skupnost skupnih služb. Sklenili smo, da moramo nemudoma sprejeti preostale samoupravne akte. Določili smo nosilce nalog, kot tudi rokovnik za izdelavo in sprejem naslednjih aktov: 1. Samoupravni splošni akt o stanovanjski politiki TOZD. Nalogo opravita Konc Janez in Legat Jože. Osnutek naj bo izdelan do 1/3-1979, sprejet pa v aprilu 1979. 2. Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo. Nalogo oprstvi-jo: Konc Janez, Remec Franc, Novak Dušan in Legat Jože. Rok za izdelavo osnutka je 1/4-1979, za sprejem z referendumom pa 30/6-1979. 3. Statut temeljnih organizacij združenega dela. Nalogo opravijo: Konc Janez, Vidmar Uroš. Novak Dušan, Žerjav Franc, Reš Janez, Lakota Peter (individualni poslovodni organi TOZD). Osnutki naj bodo izdelani do 1/4-1979, statuti pa sprejeti do 31/5-1979. 4. Pravilnik o delovnih razmerjih In pravilnik o inovacijski dejavnosti se sprejmeta do 28/2-1979. 5. Razvid del in nalog. Osnutek izdelajo: Lakota Franc, Klinar Andrej In Sku-mavec Jože. Osnutek naj bo izdelan do 30/6-1979. Razvid del in nalog pa naj bo sprejet do 30/9-1979. 6. Statut TOK. Nalogo opravita Konc Janez in Arih Andrej. Sprejetje z referendumom 11/2-1979. 7. Pravilnik o delovnih razmerjih TOK. Nalogo opravita Konc Janez in Arih Andrej. Izdelava osnutka do 1/3-1979, sprejetje do 30/4-1979. 8. Pravilnik o delitvi ČD in OD v TOK. Nalogo opravita Arih Andrej in Legat Jože. Rok za izdelavo osnutka je 1/3-1979, sprejetje do 30/4-1979. Sprejem samoupravnih aktov (predpisani rok je bil 11/12-78) smo zamudili zaradi reorganizacije naše delovne organizacije. TOZD gozdarstvo Radovljica se je po referendumu, ki je bil 29. decembra 1978, pripojil k TOK zasebnemu sektorju gozdarstva Bled. Kljub opozorilom sindikata, da je treba sprejetje samoupravnih aktov pospešiti, se je zadeva zavlekla zaradi nekaterih konkretnih težav, med katerimi je tudi že omenjena reorganizacija, pa tudi komisija za izvajanje zakona o združenem delu ni opravila svoje naloge v celoti. Naša skupna naloga je, da odgovorno izvajamo sprejete sklepe. S. J. PREGLEJMO ZAKLJUČNE RAČUNE Z akcijo "zaključni računi", ki je zajela vse delavce organizacij združenega dela, nismo le želeli spodbuditi delavcev, naj bi odločali o sestavljanju zaključnih računov. Sestavljanje zaključnih računov, obračunov dela in poslovanja v preteklem obdobju in prikaz ekonomskega in finančnega stanja proizvodnih organizacij na zadnji dan obračunskega obdobja je strokovno delo, ki ga po predpisih sestavijo računovodski delavci. Zaključni račun vsebuje v glavnem dva izračuna in sicer tako imenovano bilanco uspeha, v kateri evidentiramo vse prihodke in odhodke med letom, ugotovimo dohodek in prikažemo njegovo razporeditev. Izračunamo čisti dohodek in ugotovimo, koliko čistega dohodka smo porabili med letom. Med izračunavanjem ne morejo niti delavci niti poslovodni organi kakorkoli vplivati na izračun. Računovodstvo le u-gotavlja finančne rezultate dela in poslovanja in izračuna uspeh vseh odločitev, ki so jih delavci sprejeli med letom in s sa-nim proizvodno - finančnim planom. Rezultatom dela ni možno ničesar odvzeti, ničesar dodati, seveda če odmislimo možnosti ponarejanje bilance, kar pa ponavadi ni v interesu računovodskih delavcev. Ostanek čistega dohodka, pri nas manj kot 5 % prihodka, je znesek, ki pri bilanci uspeha ni vnaprej razporejen. Čeprav so delavci s planom in s sklepi o začasni razporeditvi ostanka čistega dohodka po periodičnih obračunih vsaj načeloma sprejeli merila tudi za razporeditev čistega dohodka, morajo po zakonu o združenem delu na zborih delavcev poslušati poročila o poslovanju v preteklem letu in odločati o razporeditvi nerazporejenega dela čistega dohodka. Šele potem lahko nadaljujemo z bilanco in jo tudi zaključimo. Bilanco na predpisanih obrazcih pregledajo člani delavskega sveta na seji in ugotovijo, če je sestavljena tako, kot so delavci na zboru sklenili. Drugi način izračuna zaključnega računa je bilanca stanja V njej se prikaže stanje vseh sredstev in virov sredstev na začetku obračunskega obdobja in nato stanja sredstev in virov sredstev na zadnji dan obračunskega obdobja (1. januar in 31. december posameznega leta). Ta izračun prikazuje vpliv dohodka na sredstva delovne organizacije; z razporeditvijo čistega dohodka v sklade se povečajo viri sredstev, istočasno pa se evidentirajo tudi poslovni dogodki, ki ne vplivajo na dohodek kot so posojanje, združevanje in drugačno plasiranje lastnih sredstev in angažiranje sredstev drugih pri poslovanju, kot so dolgo- in kratkoročni krediti in prejeta sredstva iz združevanja. V bilanci stanja prikazujemo sredstva po obliki in nahajališčih (aktiva bilance). Sredstva so v obliki sedanje vrednosti osnovnih sredstev, v vrednosti surovine in rezervnih delov na zalogi, v nedokončani proizvodnji, v obliki terjatev do kupcev in drugih ter -jatev, v raznih plasmajih in združenih sredstvih, danih predujmih, v devizah in v denarju na žiro računih in v blagajnah. Z viri sredstev (pasiva bilance) pa prikazujemo, čigava so sredstva. Viri sredstev so lastni poslovni sklad, rezervni sklad in skupne porabe, nato krediti bank in drugih delovnih organizacij, sredstva so nadalje lahko last drugih, ki so jih v naših temeljnih organizacijah začasno združili, nato še obveznosti za do- bavljeni, vendar v določenem času še neplačani material, obračunane in neplačane obveznosti dajatve, obračunani in neizplačani osebni dohodki in razne druge kratkoročne obveznosti. S primerjavo začetne in končne bilance stanja je razvidna predvsem kvaliteta gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Iz posamezne bilance pa je tudi razvidno likvidnostno stanje in investicijska ter kreditna sposobnost posameznega uporabnika družbenih sredstev. Iz povedanega je razvidno, da je letošnja akcija v zvezi z obravnavanjem zaključnih računov namenjena predvsem seznanjanju s pogoji poslovanja in pridobivanju prihodka v preteklem letu in ugotavljanju, kako so naše delo in razne druge poslovne odločitve vplivale na dohodek. Ugotoviti želimo, kolikšen del dohodka je odraz našega tekočega dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi in kolikšen del je rezultat trga in našega skoraj monopolnega položaja na tržišču, da se bomo lahko zavestno odločali o delitvi ostanka čistega dohodka. V razpravah moramo tudi ugotoviti, kdo je odgovoren za eventuelne neuspehe, ali za slabše uspehe od možnih in kako naj ti ljudje za svoje no pa je glavni cilj, da na podlagi ugotovljenih pomanjkljivostih in po predvidenih možnostih za boljše delo, sprejemamo skle- Samo nekaj vzdrževalnih del na stroju in že se bo vrnil na zasnežene ceste Pokljuke in Jelovice Foto GG PHEGLED POSLOVàHJA po TOZD - CG I L I I ZA LETO 19 7 8 Bohinj Pokljuke Jesenice Badovljica Gradbena Avtoprevozn TOK DS Sk.sl. 1978 1977 Planirana oddaja t e3 38.700 39.100 10.400 4.600 _ _ 51.400 144.200 132.104 Sealimiraoa oddaja v s3 *0.403 39.173 10.694 4.738 _ 53.792 - _ 148.802 135.252 * dosedanja Plana 10*.* * 100,2 * 102,8 i 103.0 * - _ 104,7 ft 1CÌ.2 ft 102,4 G Prehodu« zaloge 1.1.1970n3 9.442 4.573 3.084 368 6.809 din 296.178 din 2.544 20.011 18.196 Prehodne naloga 31.12.78 m3 10.374 4.995 ' * 4.267 456 15.405 din 184.216 din 2.547 _ 22.639 20.011 7rednost malo* 31. 12.78 din 725.866 633.288 626.952 56.673 15.405 184.216 1.765.784 _ 4.058.209 4.166.691 Planirani celotni Frihodek 49.062.200 44.569.400 20.596.300 10.619.4C0 25.095.C00 23.972.200 57.791.800 14.079.700 245.796.000 173.059.00C Doseženi celotni prihodek 52.948.304 49.071.163 20.861.945 10.158.517 24.189.024 25.766.891 65.222.426 13.362.456 261.610.728 201.122.285 < doseganja 107,9 ft 110,1 < 101,3 * 95,6 ji 96,4 < 107,6 * 112,S ft S4,9 ft 106,4 % 116,2 < Celoten prihodek v letu 1977 41.595.687 38.594.293 16.392.346 9.076.254 23.799.268 17.260.251 42.555.110 11.845.076 201.122.285 171.359.000 Povečanje v odnosu na leto 77 j .. 127,1 ft 127,3 f- 112.0 ft 101.6 < 149.4 ft 153.3 ft 112.8 ft 130,1 ft 112,4 f. Planirani materialni stroški 16.992.200 16.518,400 5.240.000 2.830.100 13.842.200 11.929.500 49.193.900 5.505.000 122.051.300 97.202.2C-C Doseženi mat.str. v letu 197Ö 17.091.80S 17.599.351 5.451.684 3.235.958 12.656.996 12.857.036 53.968.483 4.283.514 127.285.165 100.787.316 f> doseganja plana 100,6 ft 106,5 * 104,0 ft 116,1 % 91,4 S 107,9 ft 109,7 a 77,8 j! 104,3 ft 103,7 JC .oseženi mat. str. v letu 1977 15.185.172 15.370.761 5.657.145 3.262.585 i5.i95.C87 9.463.517 34.733.650 3.919.201 100.787.318 Planirani dohodek 32.069.500 28.071.000 15.356.300 7.789.300 11.242.SOC 12.042.700 8.597.900 8.574.700 123.744.700 75.856.300 Doseženi dohodek v letu 1973 35.856.496 31.471.812 15.410.C61 6.882.559 11.532.023 12.529.855 11.^06.874 9.076.945 134.370.630 93.334.969 % doseganja plana 111.7 ft 112,1 * 100,4 ft 88,4 < 102,6 ft 107,4 ft 130,4 < 105,9 ft 108,6 ft ni primerljive Doseženi dohodek v letu 1977 26.414.515 23.223.531 10.735.001 5.813.669 8.604.132 7.796.734 7.821.461 7.925.376 98.334.969 Povečanje v odr.oou na 1. 1977 135,6 < 135.5 * 143.5 < 118,4 < 134,0 ft '165.8 ft 143.3 < 114,5 ft 136,6 i » Dohodek za skupne potrebe 1.760.646 1.686.BOO 820.005 404.686 682.2A6 963.167 313.207 264.523 6.895.280 4.985.015 Dohodek za splošne potrebe 317.136 239.002 109.754 79.497 122.455 170.430 138.797 _ 1.177.172 810.161 Dohodek za varstvo okolja 103.654 95.200 53.223 30.233 52.424 70.733 29.632 22.625 463.774 166.684 Amortizacija iz dohodka 680.944 321.739 117.166 43.372 333.023 699.305 _ _ 2.195.553 _ Prispevek za DS Skupne službe 3.070.239 2.813.720 1.143.661 582.444 1.191.876 I.233.945 700.597 _ 10.736.473 8.845.600 Biološka amortizacija 4.427.640 4.432.154 I.OI3.3I3 471.445 - _ 5.256.197 - - 15.668.123 Del dohodka za izravnavo 4.371.989 2.S34.3S5 - - - _ _ 7.206.374 _ Dohodek iz izjemnih ugodnosti 2.579.452 2.058.006 1.063.867 - - - 5.706.325 4.257.833 Druge obveanosti iz dohodka 2.945.4SI 1.417.086 821.563 560.005 844.968 1.645.325 1.615.361’ 180.886 10.030.675 Planirani čisti dohodek I3.953.OOO 13.425.600 10.599.400 5.399.700 7.890.200 7.782.800 1.317.800 7.610.000 67.983.500 50.374.000 Doseženi čisti dohodek 15.594.265 15.572.720 10.262.499 4.71C.827 S.304.9S5 8.146.946 3.155.083 8.613.273 74.360.60? 58.340.380 ft doseganja plana 111,7 > 116,0 ft 96,8 < 87,2 It 105,3 a 104,7 ft , 239,4 ft 113,1 % 109,4 ft 115,8 ft Doseženi ČD v letu 1977 12.584.063 12.229.243 7.749.559 3.702.209 7.510.072 6.311.581 790.523 7.463.117 58.340.367 45.745.6471 Povečanj« v odnosu na leto 1977 123,9 < 127,3 < 132,4 < 127,2 « 110,6 < 129,1 ft 399,1 < 115.4 < 127.4 < 127,5 < Obračunana akontacija OD 10.825.406 11.947.300 8.299.476 3.540.451 6.623.460 6.432.304 599.485 7.189.144 55.457.026 44.l47.636 Obračunani ČD *a etanov.eklad 736.413 809.323 545.816 239.971 452.727 435.533 40.721 491.648 3.752.152 1.925.799 üorasDoreJenl čisti dohodek 4.032.446 2.816.097 1.417.207 930.405 1.226.808 1.279.109 2.514.877 932.526 15.151.475 Planirani odnos OD : ČD 0.782 0.9II 0.731 0.773 0.837 0.823 0.652 0.966 0.842 O.838 Doseženi odnos OD : ČD C.694 0.767 0.809 0.752 0.798 0.789 O.I90 0.835 0.745 0.757 TOZD Gradbeništvo Avtoprevozništvo in dej TOK Zasebni sekt. DS Skupne službe Skupaj GG Bled 1977 1973 1977 1978 1977 1973 1977 1978 ; 1977 1978 A. SREDSTVA — 1. Denarna sredstva in devize 850 1.315.973 3.041 906.731 5.493.197 9.621.578 1.354.471 9.674.297 16.403.804 2. Menice, čeki in drugi vr.papirji - - 123.564 - 4.430.109 7.I39.775 260.165 7.139.775 8.468.780 3. Terjatve do kupcev in podobno - 76.242 3.384 1.089.452 120.858 1.059.293 I.957.I3I 199.5491; 2.328.065 5.664.211 4- Preveč plačane dajatve iz doh. - - - 97.907 214.921 - _ _ 502.912 97.907 5. Terjatve do zdr.denarnih sredst. - - - - _ - _ 1.528.218; 12.228.251 6. Terjatve do kupcev v del.org. - 1.710.687 - 1.498.539 - 68.388 - - 5.693.754 7. Terjatve za sredstva do TOZD - 5.762.729 - - _ _ - 11.987.400 8. Terjatev za sredstva do DSSS 632.429 1.092.843 781.652 650.047 - 22.750 - 7.105.932 8.396.903 9. Druge terjatve do TOZD 4.224.777 116.575 - 254.404 8.566.795 174.366 - 1.305.806 41.903.795 4.023.893 10. Aktivne čaaovne razmejitve 15.111 - v 90.540 - 3.741 - 84.237 5.250: 490.033 5.250 11. Vrednost zalog mat.in proizvodov 146.286 132.839 5.690.990 7.592.328 1.762.397 1.765.784 102.599 58.376 10.740.706 13.063.772 12. Sredstva v plasmajih 342.197 3.077.459 418.405 2.990.087 - 104.250 19.013.666 44.310 23.226.240 27.666.142 13. Nabavna vrednost osn. sredstev 10.050.824 11.476.154 30.625.929 37.767.696 34.787.036 47.286.703 13.656.572 15.809.978 295.939.626 365.899.227 14. Sedanja vrednost osn. sredstev 3.113.983 2.406.336 19.163.063 22.855.109 26.492.865 36.454.816 6.978.341 7.978.102 176.188.613 214.994.772 15# Osnovna sredstva v pripravi - 4I6.860 367.204 3.201.750 - - 2.408.253 - 7.497.012 4.683.374 16. Osnovna sredstva izven uporabe 1.126 1.126 - 1.583 - 136 - - 3.946 33.723 SKOPAJ POSLOVNA SREDSTVA 8.476.759 16.109.669 26.518.284 a. 261.501 37.161.577 49.573.139 47.305.58O 12.734.247 286.801.326 333.411.937 17. Denarna sredstva rezerv 128.474 1.004.373 66,056 656.224 109.102 260.381 5.332.122 _ 6.555.935 6.267.200 18. Sredstva rezerv v plasma j ili - 293.821 - 198.723 - 3O.O84 2.134.030 - 2.134.030 2.276.045 SKOPAJ SREDSTVA REZERV 128.474 1.298.194 66.056 854.947 109.102 290.465 7.466.152 8.689.965 10.543.245 19« Denar sklada skupne porabe 7.935 83.564 S.135 106.569 124.050 102.010 848.073 122.479j 1.029.773 875.075 20. Združena sredstva skl.sk.porabe ' - 2.591.381 - 1.580.789 - 9.966 25.660 140.840 36.273 19.778.787 21. Plasmaji iz skl.skupne porabe 9.307 432.354 3.395 312.285 - 193.483 2I.O9O.O3O 275.423 21.116.472 3.631.563 SKOPAJ SREDSTVA SKUPNE PORABE 17.242 3.107.299 11.630 1.999.643 124.050 305.459 21.963.763 538.742 22.182.518 24.285.425 AKTIVA SKUPAJ 8.622.476 20.515.163 26.596.022 44.116.091 37.394.730 50.169.062 76.735.493 13.272.989 317.673.811 368.240.607 B. VIRI SREDSTEV 1. Lastni poslovni sklad 6.144.509 11.983.673 18.445.257 25.658.408 28.655.885 35.098.439 - - 187.789.369 225.664.000 2. Združena sredstva - - _ _ - - - - 6.076.971 8.794.057 3. Dolgoročni krediti 356.529 631.864 1.667.409 3.679.010 1.988.901 5.027.007 194.039 - 15.868.693 25.565.260 4. Obveznost do dobaviteljev in pod 1.500 668.655 15 223.130 3.751.147 3.164.846 1.908.512 103.773 10.413.690 11.162.197 5. Obveznosti za prispevke in OD 852.492 1.001.691 977.915 859.009 34.407 551.455 698.533 844.709 5.897.419 9.811.748 6. Obveznosti do dobaviteljev v DO - 201.279 - 61.664 - 1.001.507 - 9.068 - 5.696.348 7. Obveznosti do združenih den.sr. - 415.045 - 3.438.867 - 2.296.070 - - - 8.427.127 8. Obveznosti za sred.do TOZD dolg. _ - - 6.158.225 - - 7.105.931 8.396.903 7.105.931 20.384.304 9. Druge tekoče obveznosti do TOZD - 45.746 4.410.376 23.940 411.461 85.658 37.081.959 2.603.895 41.903.796 4.067.373 10. Pasivne časovne razmejitve 66.624 138.216 217.664 I3O.I29 1.919.169 1.042.793 2.211.541 85.173 5.533.276 2.813.870 SKUPAJ VIRI POSLOVNIH SREDSTEV 7.421.654 15.036.169 25.713.635 40.252.432 36.760.970 48.267.775 49.200.515 12.043.521 280.589.150 322.386.284 11. Viri sredstev rezerv 391.675 1.536.494 256.696 1.178.193 294.007 547.186 5.232.897 - 9.899.231 13.384.590 12. Viri sredstev solidarnosti 32.335 62.274 24.027 47.849 I.903 13.269 25.146 43.356 219.206 446.189 13. Viri sredstev za druge namene _ - - - - 940.000 - - - 1.659.195 14. Viri sklada skupne porabe 776.812 3.780.224 596,664 2.607.617 337.850 400.833 22.276.935 1.186.112 26.966.223 30.364.348 PASIVA SKUPAJ 8.622.476 20.515.163 26.596.022 44.116.091 37.394.730 50.169.062 76.735.493 13.272.989 317.673.811 368.240.607. C. Obveznost posl. sr. do rezerv 263.201 288.300 190.640 323.246 184.905 256.722 - 2.233.255 _ 1.209.740 2.841.346 D. Obveznost posl. sr. do SSP 759.570 672.925 584.984 607.974 213.800 95.374 313.172 647.37C 4.784. 414 6.078.925 E. Obveznost posl. sr.do skl.solid. 32.335 62.274 24.027 47.849 I.903 13.269 25.146 43.356 219.206 446.189 Skup. ajfl-E 1.055.106 1.023.499 799.651,. 979.069 400.608 365.365 - 1.894.937 690.726 6.213.360 9.366.460 Bohinj 1977 1978 Pokljuka 1977 1978 Jesenice 1977 1978 Radovljica 1977 — 1978 Skupaj TOZD gozdarstva 1977 3 97fi A ■ 1. 2. 3. 4. 5- 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. SREDSTVA Denarsna sredstva in devize Menice,Selli in dragi vr.pap. Terjatve do kupcev in slično Preveč plačane dajatve iz doh. Terjatve do zdr.denarnih sred. Terjatve do kupcev v del.org. Terjatve za sredstva do TOZD Terjatve- za eredetva DS SS Druge terjatve do TOZD Aktivne Sasovne razmejitve Vrednostzalog mat.in proizv. Sredstva v plasmajih (posojila) Osnovna sredstva po nabavni vr. Sedanja vrednost osn.sredstev Osnovna sredstva v pripravi Poslovna sredstva izven uporabe SKUPAJ POSLOVITA SREDSTVA 20.114 204.339 2.089.144 13.603.810 288.234 1.212.129 1.038.969 106.444.142 65.871.107 1.747.870 139 68.075.855 2.190.832 1.166.066 2.503.954 4.394.635 185.801 2.362.066 386.563 1.444.678 8.051.382 124.662.616 72.800.595 194.241 95.680.813 16.001 - 4.924 38.295 : 1.840.436 11375.227 4.429 1217.420 1.542.511 63923.014 30819.478 796.901 2.257 47657.879 2.752.070 1.313.064 445.154 3.515.481 101.570 5.231.317 2.451.589 1.371.953 I.080.2OI 7.437.117 76.309.180 35.938.696 316.570 30.404 61.985.186 10.822 - 164.546 39.747 1.016.148 1.599.216 3.741 436.562 514.307 26.237.231 15.443.686 2.078.708 21.306.483 ’ 681.222 982.842 I92.279 2.789.917 1.145.126 I.2O2.7I3 348.887 835.879 3.785.033 39.343.742 25.816.277 410.639 38.190.814 1.891 77.222 5.610 746.123 2.534.970 172.323 356.185 10.209.828 8.306.085 98.076 424 12.298.909 1.709.308 192.970 98.288 983.643 993.354 614.896 65.339 - 153.687 2.176.504 13.243.158 10.744.841 143.314 424 17.876.568 48.828 246.692 287.991 5.691.851 29.II2.223 296.404 3.038.434 3.451.972 206.819.215 120.440.356 4.721.555 2.820 167.339.126 7.333.432 3.654.942 3.239.675 10.700.033 2.416.140 6.224.671 6.631.264 2.172.742 3.514.445 21.450.036 253.558.696 145.300.409 1.064.764 30.828 213.733.381 17. Denarna sredstva rezerv 340.115 2.317.874' 333.373 2.303.304 163.914 1.137.163 82.274 587.881 920.181 6.346.222 18. Sredstva rezerv v plasmajih - 688.055Ì 606.657 _ 297.816 _ 1-7*5^. 417 19. SKUPAJ SREDSTVA REZERV 340.115 3.005.929 333.873 2.909.961 163.914 1.434.979 82.274 748.770 920.181 8.099.639 Denar sklada skupne porabe 14.629 125.519j 12.416 174.479 1.607 81.415 12.878 79.040 41.530 460.45^ 20. Združena sredstva skupne porabe 10.613 5.493.032! 5.708.578 _ 2.814.569 _ 1.439.582 10.613 15.455.8ii 21. Plasmaji skupne porabe 852.749 - 863.526 12.739 462.254 901 234.489 13.640 2.418.018 SKUPAJ SREDSTVA SEDUTE PORABE 25.242 6.471.350! 12.416 6.751.583 14.346 3.358.238 13.775 1.753.111 65.783 18.334.282 B. 1. ATTIVA SKUPAJ 86.441.211 105.158.090! 43004.174 71.646.730 2i.4S4.743 42.984.031 12.394.962 20.378.451 168.385.090 240.167.302 VIRI SREDSTEV Lastni poslovni sklad 63.829.147 61.841.295 43160.730 51.208.031 18.479.633 27.600.823 9.074.208 12.273.331 134.543.718 i52.923.48O 2. Združena sredstva 6.076.971 8.660.705 - 133.352 - _ _ 6.076.971 8.794.057 3* Dolgoročni krediti 8.861.630 8.042.788 449.401 1.589.429 943.246 4.240.770 1.407.543 2.354.392 i 11.661.820 16.227.379 4. Obveznosti do dobaviteljev in pd.2.894.318 3.346.353 820.475 2.359.329 318.471 1.267.052 719.252 28.009 - 4.752.516 7.001.743 5. Obveznosti za prisp.in za OD 1.058.036 2.351.751 1.192.253 2.349.284 701.542 I.295.S43 382.241 558.006 ! 3.334.072 6.554.884 6. Obveznosti do dobaviteljev v DO - 1.698.286 - 1.837.840 _ 633.574 _ 253.130 4.422.830 7. Obv.do zdr.sredstev - tekoče - - - - - 1.117.657 _ 1.109.488 _ 2.227.145 8. Obv.do zdr.8redstev - dolgoročne - 5.620.366 - _ - 208.S10 _ _ 5.829.176 9. Druge tekoče obvezn.do TOZD - 321.464 - 54.534 _ 418.520 _ 513.616 _ I.308.I34 10. Pasivne časovne razmejitve 297.926 552.609 296.115, 490.252 288.047 253.349 236.193 121.349 1.118.278 1.417.559 SKUPAJ VIRI POSLOVITIH SREDSTEV 83.018.028 92.435.117: 45913.971 60.022.551 20.730.939 37.036.398 11.819.437 17.211.321 161.487.375 206.706.387 11. Viri sredstev rezerv 1.621.364 3.379.963 1.490.482 3.451.685 392.345 I.820.230 219.265 920.834 3.723.956- 10.072.717 12. Viri sredstev solidarnosti 49.342 97.664 46.455 94.I3S 26.655 62.126 13.343 25.513 135.795 279.441 13. Viri sredstev za druge namene - 719.195 - _ _ - 719.195 14. Viri sredstev skupne porabe 1.751.977 8.025.146 543.266 3.078.354 334,803_ 4.065.277 342.916 2.220.785 2.977.962 22.389.562 SKUPAJ VIRI SREDSTEV 86.441.2U 105.158.090 48OO4.174 71.646.728 21.464.743 42.984.031 12.394.962 20.378.451 ; 168.325.090 240.167.300 C. Obveznost posl.sr.do rezervn.sr 1.281.740 974.039 1.156.604 541.724 228,914m 385.251 136.991 172.064 I 2.804.249 1.973.078 D. Obvezn.posl.sr. do skl.sk.porabe 1.726.735 1.553.796 535.850 1.326.773 320.457 707.039 329.846 467.674 ' 2.912.888 4.055.282 2. Obvezn.psol.sr. do skl. soli dam 49.342 97.664 46.455 94.138 26.655 62.126 13.343 25.513 135.795 279.441 Skupaj C, D, B 3.057.817 2.525.4991 1.733.909 1.962.635 576.026 1.154.416 480.180 665.251 5.852.932 6.307.801 pe za delo v letošnjem letu. Naj bodo tl sklepi sprejeti formalno pri samoupravnih organih, ali pa le tiha lastna spoznanja, bo v tem največ, kar nam razprave o zaključnih računih lahko dajo. Želja urednika glasila je, da bi v tem član(cu povedal glavne u-gotovitve, ki bi jih lahko spoznal pri sestavljanju zaključnih računov, predvsem, da bi opisal činitelje, ki so omogočili pridobitev relativno visokega prihodka in možnosti za boljše delo v prihodnje. V času, ko pišem ta članek, šele izračunavamo nekatere kategorije dohodka in pripravljamo podatek za izračun pokazateljev in ne moremo objaviti točnih podatkov. Ko bo pa članek objavljen, bodo točni podatki že znani. Pre-uranjeno bi bilo ocenjevati uspešnost poslovanja preje, pred-no bi se seznanili z rezultati razprave po temeljnih organizacijah združenega dela. Da bi v naših kolektivih lahko čim bolj kvalitetno razdeljevali in da bi se z gospodarjenjem lahko seznanil vsak delavec, ki bo voljan to narediti, smo že ob koncu januarja dali podatke o prodaji, o celotnem prihodku in o investicijah. Ocenili smo tudi dohodek in čisti dohodek ter podatke o izkoriščenosti delovnega časa in o osebnih dohodkih. To informacijo so vodje TOZD dopolnili s podatki o poteku dela, o problemih v proizvodnji in tako podali precej torno predstavo o poslovanju. Deset dni pred rokom za oddajo zaključnega računa pa bodo delavci obveščeni o dohodku, njegovi razporeditvi in o čistem dohodku ter o predlogu za naknadno delitev. Poslovno poročilo, ki bo vsebovalo finančne podatke in v katerem bodo razčlenjeni glavni pozitivni in negativni činitelji za pridobivanje dohodka, pa bo objavljeno do konca meseca marca. Jože Legat NIČ NAS NE SME PRESENETITI (Povzeto iz revije Naša obramba) V drugi polovici januarja je svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije sprejel sklep, da letos organizira in izvede vsesplošno družbeno akcijo, na kateri bomo preverili obrambno-varnost-no pripravljenost vseh nas - vseh delovnih ljudi in občanov, vseh družbenih dejavnikov. Široko zasnovana akcija pod geslom "Nič nas ne sme presenetiti" ima namen še bolj okrepiti obrambno-varnostno pripravljenost v naši republiki, poglobiti podružblje-ne odnose na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite na tem področju široko aktivirati vse delovne ljudi in ob-čase v počastitev 60. obletnice ZKJ, združenih sindikatov in SKOJ. Akcija, ki bo stekla v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih že ta mesec, nas bo v široko dejavnost - izobraževanje, usposabljanje, urjenje, analiziranje doseženega in ugotavljanje slabosti - pritegnila prav vse; zato smo - da bi naše bralce, od pionirjev do najstarejših, sproti seznanjali s pripravami in potekom - odgovorne tovariše pri republiški konferenci SZDL Slovenije zaprosili za odgovore na vrsto vprašanj, ki naj osvetlijo bistvo, namen in okvirno vsebino akcije "Nič nas ne sme presenetiti". VSO POZORNOST - BOLJŠEMU NAČRTOVANJU VSEBINE NALOG, USPOSABLJANJU IN PREVERJANJU DOSEŽENEGA Kakšen pomen ima akcija "Nič nas ne sme presenetiti" in kaj v bistvu želimo kot družba z njo doseči? Ali bo to akcija, v kateri se bodo v glavnem aktivirali odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, štabi za teritorialno obrambo in štabi civilne zaščite ter ustrezni organi na občinski, medobčinski in republiški ravni, ali pa bo v njej dejansko sodeloval prav vsakdo? Žično spravilo lesa je včasih edina možnost v Karavankah - Foto GG "Ta akcija, na kateri bomo preverili rtašo obrambno In varnostno pripravljenost. Ima predvsem politično - mobilizacijski pomen. Okrepila naj bi moralnopolitične vrednote In zavest delovnih ljudi In občanov ter prispevala k nadaljnjemu poglabljanju koncepcije splošne ljudske obrambe ln družbene samozaščite, k njunemu podružbljanju. Prav to pa pomeni, da bo akcija morala zajeti prav vse delovne ljudi ln bbčane - tako cicibane ln pionirje, mladince, delavce, upokojence, gospodinje. Njen namen je resnično vključiti v ob-rambno-varnostno usposabljanje ln dejavnosti prav VSE brez Izjeme. Delovni človek In občan mora v svoji aktivnosti na področju samoupravljanja postati nosilec pravic ln odgovornosti tudi pri obrambi in zaščiti svojega družbenoekonomskega položaja, doseženih rezultatov dela, pravic In obveznosti. Zaradi tega bomo v teku akcije usmerili vso pozornost še boljšemu načrtovanju vsebine nalog, načrtnemu usposabljanju in stalnemu preverjanju doseženega na področju SLO ln družbene samozaščite. Na tej osnovi bomo potem dograjevali obrambne in samozaščitne ukrepe." Iz tega seveda sledi, da bo težišče aktivnosti v organizacijah združenega dela ln krajevnih skupnostih.. . "Razumljivo - tam, kjer delovni človek združuje 1 svoje delo In kjer kot občan živi. Zato bo pri načrtovanju In Izvajanju akcije ter pri preverjanju doseženega treba zlasti upoštevati, da sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavini našega vsakodnevnega ravnanja vsakogar od nas pri delu, da sta pravica ln obveznost, ki ju delovni ljudje ln občani uresničujemo na delavnem mestu ln kjer živimo, v vseh organiziranih oblikah družbenega življenja. In ravno tukaj je bistvo. Delovni ljudje ln občani, zlasti mladina, se združujemo v družbenih organizacijah ln društvih - za to imamo določene Interese, prav zaradi čim uspešnejšega uresničevanja teh Interesov pa moramo doseči v tej akciji V teh družbenih okoljih čim večjo širino in bogatejšo vsebinsko dejavnost, kar zadeva izvajanje obrambnih priprav ln družbene samozaščite. Akcija mora vsem družbenopolitičnim in drugim družbenim dejavnikom omogočiti, da bodo preverili svojo organiziranost ln usposobljenost vseh delovnih ljudi ln občanov za naloge na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite. Akcija mora prispevati, da bomo znali v splošni ljudski obrambi razviti najrazličnejše aktivnosti - zato jih bomo morali razviti tudi v tej akciji; usposobiti se moramo z& izvajanje nalog, ki bi jih narekovala morebitna vojna ali različne naravne nesreče." V AKCIJI SODELUJEMO VSI Kakšna haj bi torej bila aktivnost po krajevnih skupnostih In organizacijah združenega dela -če se omejimo zaenkrat samo na te - v okviru akcije "Nič nas ne sme presenetiti? " "Aktivnost bo stekla poneköd Že ta mesec, najrealneje pa marca. Prav vsi družbeni dejavniki v krajevnih skupnostih ln organizacijah združenega dela bodo začeli poglobljeno analizirati obrambne priprave In družbeno samozaščito ter na podlagi spoznanj dograjevati v programih in načrtih vse tisto, kar je treba dopolniti, popraviti, spremeniti, pospešiti, okrepiti, poglobiti, V kar je treba zajeti še več delovnih ljudi ln občanov, izpopolnili bodo vsebino ln širino usposabljanja In zajeli vanj resnično vse. " Bi za primer našteli, kdo vse se bo tega lotil? Kakor že rečeno-vsi. Sveti krajevnih skupnosti in delavski sveti, odbori za ljudsko obrambo In družbeno samozaščito, štabi civilne zaščite, štabi za teritorialno obrambo, postaje milice, narodna zaščita, osnovne organizacije zveze komunistov, SZDL, socialistične mladine ln sindikatov, združenja borcev NOV, krajevne konference ZRVS, Rdeči križ, gasilska društva, taborniške organizacije, strelske družine, lovske družine ln planinska društva, odbori najrazličnejših organizacij za tehnično kulturo, telesnokul-turna društva. Stanje ln programe bodo analizirale šole In v njih pionirske organizacije, odredi. Prav tako društva prijateljev mladine in pač vsi, ki delujejo v bazi. Njihovi organi bodo morali v prvem odboru akcije preveriti svoje načrte in programe, njihovo vsebino, programe usposabljanja članstva, odpraviti šibke točke in se zatem takoj lotiti konkretnega dela z vsem 'P.lanst- Velo polje - lovska koča Velo polje kamor je rad zahajal narodni heroj Edvard Kardelj vom - predavanj, seminarjev, praktičnega urjenja in usposabljanja, vaj. " Toda krajevna skupnost in njene organizacije združenega dela so temeljna samoupravna skupnost, ki naj bi bila v vseh pogledih usklajen mehanizem. . . "Res, in zato bo osnovna zahteva pri načrtovanju in izvajanju letošnje akcije usklajevanje,medsebojno dopolnjevanje in črtanje vsega tistega, kar bi pomenilo nepotrebno ponavljanje ali podvoje-vanje. V letošnjih aktivnostih se bo moral znajti prav vsak delovni človek in občan, postal naj bi kolešček v mehanizmu, brez katerega je mehanizem osiromašen. Zato pa bo treba z usklajenimi načrti zagotoviti, da bo res vključen prav vsakdo, tudi tisti, ki doslej niso ne v civilni zaščiti, narodni zaščiti, ne v družbenih organizacijah, torej tisti, ki sicer stoje ob strani. " veliki Preizkus - konec SEPTEMBRA Ob tem se nam nekako samo vsiljuje vprašanje, ali se bodo torej to usposabljanje in aktivnosti razvili v obrambni dan krajevne skupnosti, .. "Če imate s tem v mislih, naj bi krajevne skupnosti svojo aktivnost združile in uskladile tako, da bi za Vajo In usposabljanje enostavno organizirale obrambni dan, potem je treba odgovoriti, da nikakor ne gre za to. Vsak mehanizem krajevne skupnosti, vsaka struktura mora svoje načrte in programe uskladiti z načrti drugih mehanizmov, jih tesno povezati, potem pa usposabljanje, urjenje in vaje lahko Izvaja po svojih zmožnostih, svojih časovnih rokih, po svojih delovnih meto-cah. Drugače rečeno - vsak zase sledijo skupnemu, usklajenemu cilju. " V bistvu to pomeni, da letos vsaka struktura, vsaka organizacija, vsako društvo usposablja in aktivira svoje članstvo podobno kakor je večina delala že doslej. Razlika naj bi bila pa v tem, da bi letos prečistili svoje načrte, poglobili in posodobili vsebino ter v usposabljanje in stvarne aktivnosti zajeli res VSE delovne ljudi in občane. "Tako je. Odpravili naj bi slabosti, šibke točke v vsem - pri obrambni organiziranosti, še sploh pa na vseh področjih družbene samozaščite, na primer pomanjkljivosti v ureditvi prometa v določeni krajevni skupnosti, sprejeli programe za - na primer - organiziranje boljše protipožarne zaščite in podobno. Ko bo tako tja do septembra tekla vsestranska obrambno-varnostna dejavnost na vseh ravneh, pa bo prišlo tudi do zaključnega preizkusa vsega, kar se bomo nauči- li. To bo 29. in 30. septembra letos, ko bomo na vseh ravneh organiziranosti socialistične zveze praktično izvedli vse načrtovane obrambne in samozaščitne naloge in tako v dveh dnevih preverili našo uspešnost. To pa bi potem v krajevni skupnosti res lahko imenovali obrambni dan o» ziroma kar dva obrambna dneva." Takrat naj bi torej stekli vsi mehanizmi hkrati - pokazala naj b|. se naša usklajenost, naše znanje, usposobljenost in kajpak tudi spet kaka pomanjkljivost? Brez dvoma, saj si nihče ne more delati utvar, da bomo našo obrambno in samozaščitno pripravljenost razvili do najvišje možne stopnje v tako kratkem času. Tudi nasploh maksimuma ni moč doseči, saj se z nenehnim podružbljanjem odkrivajo nove in nove oblike dela, nove možnosti, posodabljajo se metode itd. Res je, da bodo v zadnjih dveh septembrskih dneh usklajeno stekli vsi mehanizmi krajevnih skupno -sti, občin in republike v preizkusu obrambe in zaščite naše varnosti. Vsaka krajevna skupnosti si bo po lastni presoji določila način - ponekod bodo vse pripravili, ko da gre za vojno ogroženost, drugje za naravno nesrečo. In tako se bodo enotno, usklajeno in VSI postavili v aktiven odpor ali v reševanje in zaščito pred posledicami umišljene naravne nesreče. Zamišljamo si, naj bi bilo po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela tista dva zaključna dneva vse resnično tako, ko da so se znašli ogroženi pred agresorjem ali ko da jih je prizadela huda naravna nesreča. Vrsto ogroženosti si bodo izbrali sami po svoji presoji. " Bodo vse krajevne skupnosti V določeni občini takrat delovale po isti predpostavki ogroženosti? "Sploh ne. Vsaka krajevna skupnost si mora sama, glede na svoje specifičnosti zamisliti svojo. V občini pa bo teklo usklajevanje o tem, da bodo res zajete vse aktivnosti, da ne bo nepotrebnega podajanja in da bo vse teklo po sprejetih načrtih. Občine bodo torej na svoji ravni imele podobno vlogo In naloge kot jih bo imel svet pri predsedstvu RK, SZDL Slovenije na republiški ravni. " Preden zaključimo še vprašanje o tem, kdo bo nosilec akcije "Nič nas ne sme presenetiti" in kdo bo odgovoren za operativne naloge v krajevnih skupnostih. "Za pripravo organizacije, uskla- jevanje ter vodenje akcije je odgovoren na republiški ravni svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije, za neposredno operativno vodenje pa delovna skupina, ki jo imenuje ta svet. Na ravni krajevnih skupnosti in občin so osnovni nosilci akcije spet organizacije SZDL, za operativne naloge pa odgovarjajo ustrezni koordinacijski odbori pri SZDL. V tozdih so za pripravo, organizacijo in izvedbo akcije še posebej odgovorne organizacije sindikatov in socialistične mladine. Poudarimo naj še to, da se v akcijo "Nič nas ne sme presenetiti" vključujejo vsi republiški družbenopolitični dejavniki, vse družbene organizacije in društva, vse samoupravne interesne skupnosti, republiška sekretariata za ljudsko obrambo in za notranje zadeve , republiški štab za teritorialno obrambo, republiški štab za civilno zaščito, vsak s svojo osnovno usmeritvijo pri usposabljanju in izvedbi vaje pa bo pomagala tudi armada. " Ivjmmmmmmm Zakonski: - Žena - znorel bom, če me boš vedno kregala. - Saj se ti ne bo dosti poznalo. R P - Kako sem se opekel, ko sem tebe vzel. - Pa bi me bil s krpo prijel. R P Star Škot st je hvalil v dražbi: »V svojem življenja nisem porabil za zabavo nld penija 1« •Sli se niste nikoli zabavali?« so se (udii! prijatelji. »Seveda sem se, pa ne na svoj računi« Ne uporabljaj ročnega orodja brez držala I Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju ter stališča republiškega sveta zveze sindikatov o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov nakazujeta jasnejšo usmeritev in sistemsko reševanje problemov organizacije dela ter delitve po delu. Oba pa zahtevata obilo dela zlasti od tistih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki niso razvijale kadrovske dejavnosti in sistema delitve dohodka ter osebnih dohodkov. Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju vnaša reformo v celotno strokovno izobraževanje. Pomembno je to, da bo s sprejetjem tega zakona uveljavljen sodobnejši izobraževalni sistem in zagotovljene kadrovske potrebe celotne družbene skupnosti. Poleg tega pa vsebuje tiste osnove za razvijanje kadrovske dejavnosti, ki so doslej zaostajale. To je planiranje kadrov, sprejemanje in razporejanje v skladu z zahtevami dela. Posebnost osnutka je usposobljenost, sega ukrepe za varno delo, osnove za vključevanje v samoupravljanje in praktično znanje za konkretno delo. Osnutek daje tudi osnove in kriterije za opre- delitev strokovne zahtevnosti dela, kar je važno za razvid del oziroma nalog. Posebno pomemben pa je tisti del, ki govori o sodelovanju pri določanju izobraževalnih programov in organiziranju dopolnilnega izobraževanja, ki omogoča nepretrgan strokovni razvoj kadrov. Posebno zanimiva so stališča republiškega sveta zveze sindikatov, ker omenjajo potrebo po enotni metodologiji za razvid del in za vrednotenje dela. S tem delavcem v TOZD seveda še niso pripravljene dokončne rešitve za samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov. Možne so le ugotovitve, ali so dosedanji napori pri izdelavi razvida del, razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov prav usmerjeni. Lahko bi ugotovili, da bo v vseh TOZD še obilo dela pri izdelavi ustreznega razvida del in dograjevanju sistema delitve OD. Razvid del in splošne akte o razporejanju dohodka ter o delitvi osebnih dohodkov naj bi po teh stališčih sprejeli najkasneje do decembra 1979. L. F. NOVOSTI NA PODROČJU STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA IN DELITVE OD KMETJE IN DELAVCI TOK SO CLASOVALI Zavzetost za študij Polanca Janeza, na dopisni srednji gozdarski šoli, je bila kronana z uspehom - Foto GG REZULTATI REFERENDUMA Nedelja, 11. februar. Turobno, neprijazno vreme, kot bi tudi narava žalovala. Nekaj Časa se ponuja sneg, da bi se takoj za tem spremenil v dež. Ceste so spolzke, neprijetne za vožnjo, ljudje se v glavnem držijo doma. Povsod je čutiti žalost ob izgubi velikega Slovenca Edvarda Kardelja. Ta dan kmetje lastniki gozdov in delavci temeljne organizacije kooperantov sprejemajo na referendumu samoupravne akte. Volišča v sedmih bohinjskih vaseh so lepo urejena, volilni odbori so že zgodaj pričeli z delom, nekje še pred sedmo uro, ker so hoteli izkoristiti jutranje zbiranje mleka. Vzdušje na voliščih je tiho, zadržano, tudi ljudje prihajajo in odhajajo brez običajne glasnosti. Ker je bila obveščenost dokaj dobra, večina že vnaprej ve, kaj bo volila. Vzporedno z volitvami se kmetje lastniki gozdov tudi odločajo, ali še želijo biti člani TOK ali ne. Večina s podpisom potrdi nadaljnje članstvo; prihajajo celo nekateri, ki niso na volilnih imenikih, želijo pa voliti in postati člani. Tako je vso nedeljo, volitve zaključijo ponekod kmalu popoldne, drugi čakajo tudi do sedmih zvečer. Rezultati so zelo ugodni. Udeležba je nadpovprečna, večina volilcev je glasovala "za". Kmetje so pokazali, da zaupajo tej obliki združevanja in da jo imajo za svojo. S tem so dali tudi najlepše priznanje pokojnemu Edvardu Kardelju, ki je temu področju posvetil mnogo svojega dela. A. S. Rezultati referenduma članov in delavcev TOK gozdarstva Bled 11. februarja 1979__________ Komisija za izvedbo referenduma je na seji 14/2-197 9 iz zapisnikov odborov za izvedbo referenduma ugotovila skupen rezultat referenduma, na katerem so člani in delavci TOK gozdarstva Bled odločali o sprejemu naslednjih predlogov: 1. Statut TOK gozdarstva Bled 2. Spremembe in dopolnitve SS o združitvi v SOZD GLG Bled 3. Spremembe in dopolnitve statuta SOZD GLG Bled 4. SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih članic in deloime skupnosti SOZD Gl G Bled 5. Spremembe SS o temeljih plana srednjeročnega razvoja SOZD GLG Bled za obdobje 1976-1980 6. SS o združitvi v poslovno skupnost kmetijstva in živilstva SR Slovenije Rezultati so naslednji: Od 1412 vpisanih članov TOK se je referenduma udeležilo 1217 članov ali 86 %. Od 52 vpisanih delavcev TOK se je referenduma udeležilo 49 delavcev ali 94 %. Za predlog pod št. 1 je glasovalo: ZA - 1109 članov in delavcev ali 76 /o od vpisanih, PROTI - 75 ali 5 %, ostali niso prišli ali pa so bile glasovnice neveljavne. Za predlog pod št, 2 je glasovalo: ZA - 1109 članov in delavcev ali 76 % od vpisanih, PROTI - 82 ali 6 %, ostali niso prišli ali pa so bile glasovnice neveljavne, Za predlog pod št. 3 je glasovalo : ZA - 1108 članov in delavcev ali 76 % od vpisanih, PROTI - 84 ali 6 'Jk, ostali niso prišli ali pa so bile glasovnice neveljavne. Za predlog pod št. 4 je glasovalo: ZA - 1107 članov in delavcev ali 76 % od vpisanih, PROTI - 84 ali 6 %, ostali niso prišli ali pa so bile glasovnice neveljavne, Za predlog pod St. 5 je glasovalo: ZA - 1107 članov In delavcev ali 76 % od vpisanih, PROTI - 83 ali 6 %, ostali niso prišli ali pa so bile glasovnice neveljavne. Za predlog pod št. 6 je glasovalo: ZA - 1101 članov in delavcev ali 76 % od vpisanih, PROTI - 87 ali 6 %, ostali niso prišli ali pa so bile glasovnice neveljavne, SKLE P : Komisija za izvedbo referenduma ugotavlja, da je bilo vseh 6 samoupravnih aktov na referendumu 11/2-1979 sprejetih z večino glasov vseh članov in delavcev TOK gozdarstva Bled. Komisija za izvedbo referenduma: predsednik: Cesar Anton, 1. r. član: Tarman Andrej, 1. r. član: Golob Emil, 1. r. Na dan referenduma smo preverjali tudi članstvo v TOZ gozdarstva Bled na podlagi določb novega zakona o združevanju kmetov, po katerem je članstvo prostovoljno in osebno. Iz zapisnikov odborov in podpisa -nih izjav je razvidno, da je od 1.412 dosedanjih članov TOK o-sebno izjavilo in s podpisom potrdilo 1.197 kmetov - gozdnih posestnikov, da želijo biti člani TOK gozdarstva Bled tudi v bodoče. Prostovoljno in osebno pristopa v članstvo TOK torej 85 % dosedanjih članov. V zakonu o združevanju kmetov je določeno, da sklepi, ki jih sprejmejo Člani, veljajo tudi za ostale gozdne posestnike. Včlanili so se predvsem tisti posestniki, ki želijo o gospodarjenju in upravljanju v svojih gozdovih odločati sami. Za članstvo v TOK pa se niso odločili predvsem tisti lastniki gozdov, ki so od gozda malo dohodkovno odvisni; so pa še drugi razlogi. Visok delež prostovoljnega članstva je tudi odraz zaupanja gozdnih posestnikov v GG Bled. A. A. CE JE NEKAJ ZASTONJ — Celo drago dejanje sl pro* gpal, France! — Pa kaj iato, žena, saj ml je sindikat plačal vstopnico. SODOBNA TEHNOLOGIJA GRADNJE GOZDNIH POTI 12. decembra 1978 je DIT gozdarstva Bled organiziral predavanje "Sodobna tehnologija gradnje cest v težkih terenih", ki ga je imel mag. Andrej Dobre iz Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. V svojem predavanju je mag. Dobre opisal zgodovinski razvoj gozdnega gradbeništva pri nas in v nekaterih razvitih zahodnih državah ter nam ustno in z diapozitivi prikazal sodoben način gradnje gozdnih cest v Avstriji in v Švici. Razvoj tehnologije pri gradnji gozdnih cest si prizadeva zmanjšati število zaposlenih delavcev. V končni fazi naj bi dosegli takšno stopnjo razvitosti, da bi pri gradnji gozdne ceste delal le še en delavec. Takšna tehnologija zahteva posebno mehanizacijo. Bistvenega pomena je prehod iz vertikalnega vrtanja v horizontalno, ki poteka s posebno vrtalno napravo na lafeti. Poglavitna prednost horizontalnega vrtanja z vrtalno lafeto je v občutno manjši potrebni dolžini minskih vrtin za 1 m3 zminira-ne hribine, pri čemer napravo upravlja minimalno število delavcev. Najboljši uspehi horizontalnega vrtanja se dosežejo pri naklonu 60-80 %. Z zmanjševanjem naklona se zmanjšujejo tudi Učinki in pri tako imenovanih nizkih izkopih te naprave ne moremo več uporabljati; tu nam preostane le Še klasičen način naprave minskih vrtin z vrtalnimi kladivi. Pomanjkljivost sistema horizontalnega vrtanja je v tem, da pri odminiranju ostanejo večji kamniti bloki, ki bi pri odrivanju hribine z buldožerjem povzročali veliko škodo na sestoju pod traso. Temu se izognemo tako, da hribino odstranjujemo s trase s traxcavator-jem in sicer z odlaganjem pod traso ali pa z odvažanjem. Slabost takšne tehnologije dela je v tem, da traxcavator lahko uspešno dela le pri izkopih do višine 1,5 m in v tem, da se s transportom materiala močno povečajo stroški gradnje. Te pomanjkljivosti se dajo dokaj uspešno rešiti z bagrom, ki obvlada celoten izkopni prostor. Pri proboju ceste z bagrom imamo velike možnosti, da dobro ohranimo sestoj pod traso pred poškodbami, ki jih pri delu z buldožerjem povzroča odriv kamenja. Bager predhodno Izkoplje pod traso peto nasipa, v kateri zgradi bariero iz panjev in drugega materiala, za to bariero pa vgrajuje kamenje in s tem Večji, boljši - učinkovitejši - Foto GG gradi spodnji ustroj cestnega telesa. Bager pa ima Se dve pomembni prednosti. Zaradi dobrega izkoristka materiala je iz-kopna povrSina ožja, pa tudi iz-kopne brežine se lahko dokaj solidno uredijo. Edina slabost takš-ne gradnje je slabo izdelana ni-veleta. Vendar to ne predstavlja toliko večjega stroSka pri izdelavi zgornjega ustroja cestišča, da bi vsled tega lahko imeli pomisleke pri odločanju za gradnjo ceste z bagrom. S takgno gradnjo spodnjega ustroja ceste naredijo v Avstriji 30 do 40 m na dan. kar predstavlja približno 20 % dražjo gradnjo, kot če bi gradili z buldožerjem. Vendar menijo, da to 20 % podražitev pokrije manjša škoda na sestoju. Pri gradnji spodnjega ustroja gozdne ceste v trdi hribini, kjer bi za gradnjo uporabljali vrtalno lafeto in bager, bi dosegli takšno stopnjo tehnologije, ki lahko zaposluje le enega delavca, ta pa bi moral biti obenem odličen strojnik in miner. Tako vsestransko izurjeni delavec bi najprej z lafeto zavrtal hribino. Medtem ko vrta, bager stoji, ker oba stroja na istem mestu istočasno ne moreta delati. Zvrtano hribino nato odminira in z bagrom izkoplje do grobega pla-numa. Vendar pa bi bila kombinacija le z enim strojnikom še preveč iluzorna, kajti po odmiranju z lafeto vrtanih vrtin bodo verjetno ostale še posamezne neizminirane izbokline, katere bo treba naknadno povrtavati z vrtalnimi kladivi. Predpogoj za uspešno delo s takšno tehnologijo je zares dobro izurjen stroj nik ter zanesljiv servis, ki bo redno preventivno vzdrževal naprave ter ažurno popravljal vse morebitne okvare. Glede na različne terenske oblike, v katerih gradimo gozdne ceste, nam je za karakteristične oblike mg. Dobre podal koncept, s kakšno gradbeno mehanizacijo naj bi gradili ceste: A/ v lahkem položnem terenu: spodnji ustroj ceste naj bi izkopali z angledozerjem 161 - 130 KM in excavator 7 t - 50 KM. B/ gričevnat svet, kjer ni bistvenih potreb po miniranju: za Izkop spodnjega ustroja pride v poštev angledozer 16 t, za večje izkope pa bager 16 t - 60 KM. Oba stroja pa v teh terenih lahko uspešno zamenjamo s traxcuvatorjem 16 t - 160 KM. C/ Kamniti teren z večjimi izkopi, v teh terenih za izkop spodnjega ustroja angledozer odpade. Gradili naj bi le z bagrom ali traxcavatorjem ter z vrtalnim strojem na lafeti 9 t - 70 KM. Za eventualno povrtavanje naj bi v rezervi imeli še ročno vrtalno napravo. Ker različne terenske oblike zahtevajo za gradnjo cest raz- Sodobna tehnologija spravila lesa zahteva dovolj gosto mrežo traktorskih vlak. Ker je gostota v večini primerov še zelo skromna, se iz leta v leto pojavljajo večje potrebe. Tako smo v letu 1977 zgradili na področju TOZD Bohinj 6, 9 km traktorskih vlak, v letu 1978 pa se je obseg gradnje povečal na 16,5 km. V začetku strojne gradnje smo z buldožerji TG 50 in TG 90 gradili traktorske vlake le v mehkem terenu, kjer ni bilo bistvenih potreb po miniranju; zato je bila tudi organizacija dela enostavna. Vendar so nas velike potrebe po vlakah prisilile, da smo tudi v težjih terenih pričeli graditi s stroji. Organizacija dela za gradnjo v takšnih terenih je zahtevnejša, ker poleg buldožerja potrebujemo tudi vrtalne naprave, vrtalce in minerje. V letu 1977 je bila gradbena skupina za gradnjo traktorskih vlak sestavljena iz buldožerja TG 90, kompresorja F-702, štirih vrtalcev in minerja. Pomanjkljivost takšnega sestava gradbene skupine je bila v tem, da je bil efekt zaposlenosti zelo različen glede na terenske oblike, po katerih so potekale vlake. V pretežno trdih terenih z večjimi izkopi so bili vrtalci ves delovni čas efektivno zaposleni, kar pa ne moremo trditi za buldožer. V mehkejših trasah pa je bil buldožer zadovoljivo zaposlen, manj vrtalci in kompresor. Problem neefektivnega zaposlovanja posameznih delovnih sredstev bi se dal rešiti z organi- lično gradbeno mehanizacijo, je pri nabavi gradbene mehanizacije med drugim tudi sila pomemben podatek, v kakšnih terenih bomo gradili v določenem srednjeročnem obdobju. Nabavljali naj bi le tisto mehanizacijo, ki jo bomo lahko skozi vso sezono uspešno zaposlovali. Za tiste manj pogoste terenske oblike, ki zahtevajo drugačen tip mehanizacije, naj bi sl izposojali gradbeno mehanizacijo. Zato bomo pri teh odločitvah morali imeti bolj trden srednjeročni plan gradnje gozdnih prometnic, kot ga imamo sedaj. Zdravko Silič zacijo dela na več trasah hkrati tako, da z vrtalnimi napravami predhodno pripravljamo teren za kasnejše delo buldožerja. Kombiniranje dela na več objektih v večini primerov ni bilo mogoče, ker drugi objekti n iso bili za gradnjo pripravljeni ali pa so bili preveč oddaljeni in premeščanje strojev ne bi bilo smotrno. Gradnja traktorskih vlak, kjer dela celotna delovna skupina hkrati le na enem objektu, je bila v večini primerov draga. Analiza gradnje traktorskih vlak nam je pokazala, da na stroške gradnje vplivajo predvsem naslednji parametri: trdota hribine, količina izkopa na enoto površine, naklon terena, koncentracija vlak v območju in predhodna pripravljenost tras. Na vse te parametre se več ali manj da vplivati. Že pri načrtovanju traktorskih vlak se da v več primerih izogniti velikim izkopom in' ekstremnim naklonom terena. Načeloma naj bi traktorske vlake potekale po pobočju pravokotno na plastnice in le izjemoma v smeri plastnic, ker so na vlakah, ki potekajo po pobočjih v smeri plastnic, izkopi bistveno večji. Zelo pomembna dejavnika pri iskanju pocenitve gradnje traktorskih vlak sta koncentracija vlak in predhodna pripravljenost traB. Ta dva dejavnika sta v letu 1978 prišla do izraza pri gradnji traktorskih vlak na pod- STROJNA GRADNJA TRAKTORSKIH VLAK ročju revirja Ribčeva planina. Na tem področju so bile trase vlak razporejene na relativno majhnem območju, vse pa so bile pred pričetkom gradnje posekane. To je omogočalo uspeš-no zaposlovanje gradbenih strojev in delavcev. Vse vlake na tem področju smo sl predhodno ogledali In jih oštevilčili. Pri ogledu smo za vsako vlako zbrali naslednje podatke: približna dolžina vlake, približen izkop na tekoči meter tra- se, približno Število panjev, kategorija terena ter medsebojna oddaljenost vlak. Na podlagi teh podatkov smo izdelali operativni plan gradnje. Operativni plan je bil sestavljen tako, da je predpisoval predhodno pripravljanje tras za kasnejSe delo buldožerja. Gradbena skupina je bila sestavljena iz buldožerja TG 90, kompresorja F-702, dveh vrtalnih strojev Pionjär, šest vrtalcev in minerja. Buldožer je pričel z gradnjo vlak v mehkem te- renu, med tem pa smo s kompresorjem pripravljali trase v trdem terenu z večjimi izkopi, z vrtalnimi stroji Pionjär pa trde odseke tras, kjer so bili izkopi manjši ali pa le posamezne skale. S takšno razporeditvijo dela smo dosegli boljšo zaposlenost delavcev in strojev ter s tem tudi cenejšo gradnjo. Za primerjavo navajam nekaj podatkov o gradnji traktorskih vlak na področju TOZD Bohinj v letih 1977 in 1978: Grad. Povprečni Razmer- Delo bul- Delo kom- Delo vrt. Poraba Delo Delo Stroški za vlak izkop je V:III. dožerja presorja stroja razstre- miner- vrtalcev 1 m vlake v letu kat. TG 90 F - 702 PionjSr liva kam- ja _____________________________________________________________niktit______________________________________ 1977 0, 85 m8/m' 39:61 0,062 ur/m' 0,46 ur/m 0, 23 kg/m' 0, 065 ur/m' 0, 25 ur/m' 71, 56 din 1978 0, 60 m3/m' 36:64 o, 027 ur/m' 0, 021 ur/m' 0, 23 ur/m' 0, 27 kg/m' 0, 057 ur/m' 0, 20 ur/m' 68, 63 din Vse čaka na delo minerjev - Foto GG Ti podatki nam kažejo, da smo pri organizaciji dela za gradnjo traktorskih vlak v letu 1978 vidno napredovali. Vsekakor pa se z rezultati še ne moremo zadovoljiti, kajti na tem področju so prav gotovo še rezerve, ki pa jih bomo izkoristili le z dobrim sodelovanjem gozdarjev in gradbenikov. Za dobro pripravo dela bi morali gradbeniki že pred pričetkom novega poslovnega leta razpolagati s sledečimi podatki: - območje, kjer bodo gradili vlake - približna dolžina vlak - medsebojna razdalja vlak - približna količina izkopa na tekoči meter vlake in ocena kategorije terena. Te podatke naj bi pravočasno pripravili gozdarji. Na podlagi zbranih podatkov bi gradbeniki lahko sestavili operativne plane, ki bi omogočali efektivno zaposlovanje delovnih sredstev. Pocenitev gradnje vlak bomo dosegli predvsem s smotrnim projektiranjem vlak, koncentrirano gradnjo celotnega omrežja vlak v določenem območju ter s pravočasno in dosledno pripravo dela. Silič Zdravko DELAVNI ĆAS DELAVCEV V SLUŽBI ZA RAČUNALNIŠTVO Podatki, s katerimi delajo delavci v računalniški službi, nastajajo v delovnem procesu, to je med 6. in 14. uro. V tem času tudi ugotavljajo in zbirajo podatke. Čeprav dnevno zbrane podatke ne obdelujemo vsak dan, je potrebno zadnji dan v obračunskem obdobju podatke obdelovati. Za obdelave, pri katerih uporabljamo računalnik smo za letošnje leto pripravili urnik zbiranja podatkov. Na koledarju so označeni zadnji dnevi zbiranja podatkov. Roki so vsklajeni z obdobjem, v katerem morajo biti podatki zbrani in nato čim-prej obdelani. Zato moramo še isti dan podatke zluknjati, jih z računalnikom preveriti ter izdelati prve rezultate. Tako so prvi rezultati na voljo koristnikom že naslednji delavnik. S tako organiziranim delom red -no pri vsaki obdelavi skrajšamo čakanje na rezultate najmanj za en delovni dan. To je še pose-bfej pomembno pri obdelavi podatkov o odpremi in prodaji, ker mora biti prodano blago plačano najkasneje v petnajstih dneh po odpremi. Dosedanje izkušnje pa so pokazale, da se za vse obdelave stalno mudi. To je po-popolnoma razumljivo in pravilno, saj so le takojšnje informacije osnova za dobro vodenje in odločanje. Zato je nedvomno to treba v bodoče še bolj koristiti. V ta namen smo delavci v računalništvu že od začetka (od leta 1972 dalje) delali tudi v popoldanskem času, za kar pa nismo zahtevali nobenih nadomestil. Zavedali smo se, da so začetni koraki najtežji in da moramo za uspeh žrtvovati poleg rednega delovnega tudi nekaj popoldanskega časa. Ker pa. smo za računalniško tehniko pripravljali nove obdelave, se je popoldansko delo tako povečalo, da ni bilo mogoče nadaljevati brez nadomestila. Zato smo v začetku leta 1977 predlagali odboru ža medsebojna razmerja deljen delovni čas. Odbor je predlog obravnaval in sprejel sklep, da mora biti vsak delavec pri računalništvu na delu med 8. in 14. uro, ostali 2 uri pa naj opravi v popoldanskem času, če je to za delo potrebno, sicer mora biti na delu med 6. in 8. uro. Kadar pa je potrebno de- lati na prosto soboto, ima delavec pravico do prostega dne v tednu. Potrebno pa je dnevno voditi evidenco o prisotnosti na delu. Z deljenim delovnim časom smo pričeli 15. februarja 1977. Redno vodimo evidenco o prisotnosti na delu, za delo v popoldanskem času in sobotah se vnaprej domenimo. Delavec, ki prevzame nalogo v popoldanskem času ali ob sobotah, jo mora opraviti. Izgovorov za neizvršeno delo ni, saj po potrebi delovni čas lahko podaljša do 24. ure, ko v računskem centru izključijo terminale. Če pa morebitnega problema ne zna rešiti, mora poiskati sodelavca, ki zna problem rešiti. Tudi če se pokvari terminal, mora biti delo opravljeno. V takem primeru se mora zapeljati v Ljubljano na računski center in delo nadaljevati. Le večja okvara računalnika v Ljubljani lahko opravičuje neopravljeno delo. Nekaj podatkov iz analize delovnega časa zadnjih dveh let. V letu 1977 smo v popoldanskem času, ob sobotah in nedeljah delali 665 ur ali 7 % vsega časa delavcev v službi za računalništvo; v letu 1978 pa 932 ur ali 9 %. Delež popoldanskega časa narašča z večjo obremenjenostjo računalnika v računskem centru in tudi zaradi izračuna interne realizacije, ki je bila v lanskem letu dodatna obdelava in jo redno opravljamo popoldne. Po vrstah del je največ dela v popoldanskem času odpadlo na obdelave (75%); na luknjanje in verificiranje 18% In na programiranje 7 %. Tak» največ dela v popoldanskem času odpade na delavce, ki obdelujejo podatke. To je v povprečju obeh let 13% delovnega časa ali 1,04 ure dnevno. Deljeni delovni čas ima po mojem mnenju prednosti in pomanjkljivosti. Nekaj prednosti: - boljše izkoriščanje delovnega časa. - večurno ali celo nadurno delo Odpade, - v jutranjih urah ali v prostih delavnikih, če je bilo delo opravljeno, - na prosto soboto, delavec lah -ko opravi zasebna opravila in tako odpade odhajanje z dela. Nekaj pomanjkljivosti: - delovni čas narekujejo potrebe po delu, kar vpliva na spremembo življenjskega ritma delavca. Težko je vskladiti življenjski in delovni ritem, - dostop v delovne prostore mora biti mogoč v popoldanskem času in v prostih sobotah, - kontrola delovnega časa je slabša. Glede kontrole delovnega časa in za konec prispevka pa še Hil-lertov citat: "Obrat ni doživel škode, ko je prekinil z mnogimi dogmami, ki so določale delovno življenje. Nasprotno se je pokazalo, da neodvisno delo in točnost nista nujno med seboj pogojena, da delavca ni treba stalno nadzirati, da bi opravljal koristno delo za podjetje, da delovnega procesa ni potrebno centralno planirati in voditi vse do posameznega delovnega mesta. " Jože Skumavec, dipl. ing. — Prva pomoč v našem podjetju... vedno, kadar skuhamo kaj novega. ZAKAJ TAKO MA 1,0 KOORDINACIJE Zakaj tako malo koordinacije s skupščinami občin in njihovimi davčnimi upravami?______________ Poleg pogojev odkupa, cene lesa pri kamionski cesti in pri panju gozdne posestnike najbolj zanimajo davčne dajatve, ki jih žal vsako leto drugače predpisujejo občinske skupščine. Vedno znova in znova prihajajo z odločbami in položnicami davčnih uprav in prosijo za informacije. Gozdarji na revirjih, pa tudi delavci po tozdih so o davčnih predpisih v zvezi s prometom z lesom in o davkih na gozdna zemljišča več ali manj neobveščeni. Zaradi take neobveščenosti smo za vse posestnike, ki so sekali v letu 1977 tudi njim poslali odkazilne bruto podatke. Predno pripeljejo les do ceste, se mnogi posestniki domislijo, da ga bodo porabili za domače potrebe. V takem primeru pa so bili v letu 1977 (in samo tedaj) davka oproščeni na promet. Ko za to izvejo, tekajo na občino in od tam k gozdarju, zakaj da morajo plačati ta davek. Gozdar "ne kriv ne dblžan", jih najprej "sliši", potem pa mora izdati potrdilo, da je bil les porabljen za domače "...potrebujem stvarno pomoč. Dovolj imam teorije in poučevanja ! Zanima me, kako naj se vedem do delavca, ki mi prekolne mater in noče opraviti naloge, ki mu jo dam. Kako naj izboljšujem medčloveške odnose med posameznimi obrati tovarne, kako naj poučim delovodje, da bodo drugače ravnali z delavci, kako naj preprečim čedalje pogostejše konflikte med delavci v posameznih obratih?" Tako sprašuje direktor neke tovarne psihologa Pavla Brajška, ki je avtor zanimivega dela:"Sploš -na psihodinamika samoupravnega vedenja. ” Da bi opozoril na knjigo, ki je pravkar izšla v Delavski enotnosti, povzemam iz u-vodnega dela še nekaj besed: potrebe. Vse to zbuja nezaupanje in razburja posestnike, da podvomijo v poslovanje na eni strani gozdarjev in na drugi Strani občinskih skupščin. Nastajajo tudi mnoge nejasnosti zaradi pomanjkljivih pojasnil v odločbah in na položnicah občinskih skupščin, ki jih ljudje ne razumejo., Posestnik mora zares le pogruntati, da po novem plača menda 60% od prometa na les za zdravstveno socialno zavarovanje. Z odkazilno službo in s kontrolo v prometu z lesom gozdarji TOK-a pravzaprav dob-rovoljno sodelujejo z občinskimi skupščinami. . Kolikor je znano , ni za to delovnim organizacijam povrnjeno ničesar. Ali res ne bi mogle davčne uprave s kratkimi dopisi obveščati TOK o davčnih obveznostih za občane-gozdne posestnike. Koliko potov bi bilo prihranjenih ! Tudi nam bi bilo delo olajšano. Če drugega povračila za naše delo res ni, naj nam vsaj omogočijo dostop do informacij in s tem solidnejše delo. Kaj ni tudi to zelo okoreli birokratizem? M. Z . "Pogosto smo presenečeni nad vedenjem nekoga, saj takšnega vedenja od njega ne pričakujemo. Priznati moramo, da ga niti tisti, ki se tako vede, ne pričakuje. Vzrok je nekaj neznanega, skritega, neugotovljivega, vendar v svojih posledicah povsem jasnega in otipljivega. Pogosto prav to neznano pomeni veliko oviro pri spremenjenem vedenju posameznikov in skupin. Približati se neznanemu človeškemu vedenju nasploh in še posebej v samoupravnem vedenju - je temeljni namen te knjige. Po tej poti bomo tudi hitreje in učinkoviteje dojeli mnoge doslej neu-doumljive stvari. Spomnimo se samo na naše številne sestanke. Kako smo presenečeni, ko nekatere zadeve ne gredo in ne gre- do, kako vedno znova sprejemamo nekatere povsem nesprejemljive odločitve. Kolikokrat na naših sestankih govorimo eno, mislimo drugo, tretje pa sklenemo! Pogosto nam logika in stvarne številke pri tem prav nič ne pomagajo. Zakaj? Zato, ker gre za globlji, neznani, pogosto podzavestni osebni in interpersonal-ni dejavnik, ki ga nihče ne želi priznati pri samem sebi, drugemu pa prav zavoljo tega dejavnika očita subjektivnost, osebni interes in drugo. Zgradili smo železnice in ceste, tovarne in stanovanja, povečali osnovni ekonomski standard našega človeka, zdaj pa je napočil čas, da razmišljamo tudi o tem, ali je srečen ali ni, ali je zadovoljen ali ni. Vse to pa je odvisno od kakovosti psihodinamika medčloveških odnosov. Naša dolžnost je, da od kvantitete preidemo v kvaliteto življenja in da našemu samoupravljalcu tudi omogočimo takšno kvaliteto življenja. " Avtor opiše samoupravno osebnost kot nagonsko pripadno socialnim načelom, za katera je značilno, da s pomočjo družbene vzgoje humanizira prirojene nagone. Samoupravna osebnost vzbuja in sprejema zaupanje do drugih članov družbe. Z lastno pobudo zagotavlja družbeno aktivnost, posebno pomembna lastnost pa je sporazumevanje z ljudmi, s katerimi živi in dela. Nesamoupravna osebnost se nagiba k prirojenemu nagonu sebičnosti. Zaradi osebnih interesov se podreja samo tistim grupam, ki obljubljajo najvišje plačilo, ob tem so principi izkoriščanja in poštenja nepomembni. V družbenem smislu je nesamoupravna osebnost subjekt brez pobud. Avtor se ne ustavlja samo pri posamezniku. Nasprotno, poudari, da je družbeno politična osnova tista, ki zagotavlja razvoj samoupravnega vedenja. Psihoterapija ne more biti zdravilo proti nesamoupravnemu vedenju. To je samo nekaj uvodnih misli, ki zaživijo takrat, ko nismo zadovoljni z medčloveškimi odnosi. Mogoče boste v omenjeni knjigi našli potrditev svojih stališč ali pa napotke za boljše vedenje v SAMOUPRAVNO VEDENJE današnji In bodoči družbi. Marsikdo v kolektivu občuti ne-Samoupravno medsebojno nepovezanost, nezainteresiranost, odtujenost. Če množico združuje samo materialni dejavnik, je to posledica nesamoupravnega vedenja njenih članov. Značilnosti pa so: Člani ne težijo k cilju ak -tlvho, posamezniki se zapirajo v "osebno, zasebno", sliši se opravljanje, občutimo netovarištvo. Družabnost je omejena na privatne stike, izogibamo se odpr- Gozdnatost Slovenije se je v zadnjih sto letih povečala kar za 36%, predvsem zaradi nenačrtnega razvoja, ki so ga sprožili spremenjeni družbenopolitični in ekonomski pogoji, pa tudi delno nova državna meja. Po zbranih podatkih je v SR Sloveniji tudi okrog 250. 000 ha "labilnih kmetijskih površin", ki se zaraščajo in jih imenujemo kar "gozd v nastajanju". Kolikor se bodo vse te površine tudi dejansko spremenile v gozd, se bo gozdnatost Slovenije povečala na skoraj 65%. V obdobju, ko prehajamo v načrtnejše gospodarjenje s prostorom, problematika takih površin ne zastavlja nalog zgolj dvema oziroma trem porabnikom prostora, gozdarstvu, kmetijstvu in tudi lovstvu, pač pa mo- temu komuniciranju. Ni pobud, predlogov, novatorstva. V takšnem podjetju vlada pasivni negativizem: naredijo le tisto, kar se zahteva in niti koraka več Atmosfera je prazna, odtujena, skrivanje za fasado papirjev. To je drobno posestniška mentaliteta individualizma. Takšno vedenje je podobno družini, ki jo druži le skupno Imetje, otroci in javno mnenje. (se nadaljuje ) rajo te površine postati najširši družbeni problem, če upoštevamo odprto vprašanje naše prehrambene baze. Seveda lovsko organizacijo še zlasti zanimajo pogoji, ki vplivajo na divjad. Vemo, da gozd ni le "proizvajalec" lesa, ampak da so njegove splošno koristne funkcije širšega značaja. Toda le zdrav, življenjsko uravnovešen vozd lahko koristno usklajuje oziroma odpravlja učinke drugih, bolj ali manj nenaravnih ekosistemov. Da ima narava vedno prav, nam vedno znova potrjuje tudi gozdna pokrajina, na katero človek še ni vplival. V Sloveniji takih področij ni več, oziroma so ohranjena le še v drobcih. Želimo predvsem ugotoviti sedanje stanje v slovenskem gozdarstvu, še zlasti s tistih vidikov, ki najočitneje vplivajo na divjad. V tem smislu je vsekakor najpomembnejša politika razširjene reprodukcije (obnavljanja) gozdov. Sinonim za pogozdovanje je postala smreka. Leta 1975 so slovenske drevesnice vzgojile kar 85 % smrekovih sadik in le nekoliko več kakor 1 % listavcev. Za potrebe razširjene reprodukcije se sedaj porabi 90 % smreke. Ta podatek je pomemben še zlasti, ker je v SR Sloveniji le 3 % gozdov naravnih smrekovih rastišč, nekaj gozdne površine pa bi le pogojno lahko uvrstili v to kategorijo. Večji del naših gozdnih tal, kar 7 3 %,, ni porasel z naravnimi gozdovi iglavcev, pač pa jih je posadil človek. Z ekološkega vidika tolikšno vnašanje iglavcev, še zlasti smreke, sproža vprašanje obstoja oz. širjenja drugih avtohtonih vrst. Vnašanje tujih drevesnih vrst pa predstavlja motnjo v funkcioniranju ekosistema, v katerem so številni sestavni deli, eden izmed njih pa je tudi divjad. Večina gozdarjev si načelno sicer prizadeva za oblikovanje naravno Uravnovešenega gozda, kar je seveda tudi v interesu lovstva oziroma divjadi. V kolikor pa se bo v praksi tolikšno vsiljevanje iglavcev nadaljevalo tudi v bodoče, potem sadovi razširjene reprodukcije zagotovo ne bodo taki, kakršne si želimo. Tudi pri vnašanju iglavcev bi morale biti razumne meje. V programe razširjene reprodukcije pa bo slej ko prej potrebno vnesti tudi načrtno vnašanje drugih drevesnih vrst in temu prilagoditi tudi proizvodnjo v drevesnicah. Pri tem vsekakor ne moremo in ne smemo govoriti le o gospodarsko pomembnih oziroma lesno donosnih vrstah, pač pa tudi o takšnih, ki so pomembne za razvoj živalskega sveta (jerebika, lesnika, šmarna hrušica, divja češnja, kostanj itd. ) in prav tako sodijo v gozd. Prisotnost teh drevesnih vrst bi vrnila v našo krajino tudi del njene izvirne naravnosti, zato bi bilo nujno treba izdelati širši program temu ustreznih akcij in jih vsestransko vključiti v gozdnogojitvena Zanimiv razgovor s šoferji o zaključku leta - Foto GG IZ SKUPŠČINE LOVSKE ZVEZE (odlomek referata B. Ker že) del». Naslednji pomemben vpliv na divjad imata uvajanje mehanizacije in gradnja gozdnih prometnic. Po srednjeročnem naCrtu gozdarstva Slovenije za obdobje 1976-80 naj bi se gostota gozdnega cestnega omrežja poveCala od 12 na 25 m na ha, kar je blizu evropskega popredja. Ugotavljamo pa, da imajo gozdne ceste vrsto negativnih ekoloških vplivov. Odpiranje gozdov s cestami vnaša veCji nemir. Se zlasti zaradi "sekundarnih porabnikov" oziroma obiskovalcev gozdov (turizem, izletniStvo). Poenostavljeno rečeno je posledica večjega nemira v gozdu spremenjen življenjski ritem večine živalskih vrst; posledica tega pa so tudi večje škode, ob enakem ali celo manjšem številu divjadi. Zato se mora lovstvo zavzemati in podpirati le gradnjo gozdnih cest tam, kjer so tudi socialno pomembne, npr. za obstoj posameznih vasi, zaselkov ali kmetij. V vseh drugih primerih pa bi bilo treba gradnjo gozdnih cest omejiti zgolj na potrebe neposredne gozdarske proizvodnje. To vprašanje je še zlasti potrebno pozorno obrav- PRED 30 LETI Ja, lahko je danes. Vsaj moralo bi biti. Zapade sneg, počakamo na plug, da zorje ceste. Če ga pade malo, ga zorjejo s "špic" plugom, če ga pade več, pa z "ROLLÌO": To pomeni, da dokler niso ceste zorane, tudi v službo ne moremo. Včasih ni bilo tako. Snežnih rezkarjev ni bilo. Ko z navadnim lesenim plugom, ki ga je vlekla živina ni bilo mogoče orati, je bila cesta za motorni promet zaprta do spomladanske odjuge. Tudi leta 1948 je bilo tako - do pustne nedelje. Takrat pa je takratni upravitelj Gozdne uprave Pokljuka Ulčar Franc dal nalog: Organizirati vse delavce in z lopatami odkidati cesto Krnica - Mrzli studenec. Sodelovali so delavci Gozdne uprave in delavci gradbene grupe (največ je bilo Dalmatincev). Takrat sem bil zaposlen pri vodstvu Gozdne uprave, ki je imela sedež v vila NELY na Bledu. Moja naloga navajati in reševati v predelih z "divjadjo občutljivejših vrst" (medved, volk, ris, jelen, divji petelin). Ohranitev zadostnih mirnih kompleksov je pogoj za ohranitev in obstoj navedenih vrst. Menimo.tudi, da intenzivna gradnja gozdnih prometnic ni povsem v skladu s konceptom splošnega ljudskega odpora, vsaj v nekaterih področjih Slovenije ne. Zmanjševanja motoriziranega prometa v gozdovih - pri tem so zapornice učinkovitejše kakor prometni znaki - ne primerjajmo z zapiranjem gozdov v kapitalističnem svetu, ki temelji na privatno - lastniških odnosih. V naši samoupravni socialistični družbi je gozd splošna družbena lastnina, katere socialno in ekonomsko vrednost bomo trajno ohranili le s smotrnim sporazumevanjem in usklajevanjem najširših interesov. Načrtno gospodarjenje s prostorom, tudi v ekološkem pomenu, še zdaleč ni enostavno, je pa nujno. Toda preusmeritev gozdarstva v tem smislu zahteva premik tudi v mišljenju in pojmovanju o gozdarstvu, predvsem gozdarjev, a tudi lovcev. je bila, da popišem vse ljudi pri kidanju. Za vse kidavce so v restavraciji Zatrnik skuhali kosilo - svinjske glave s krompirjem. Ob tej obletnici sem se spomnil takratnega revirnega vodje na Mrzlem studencu Viktorja Poklukarja. Zdaj uživa zasluženi pokoj. Vendar tako kot nikdar, tudi zdaj ne počiva. Majhna kmetija v Zgornjih Gorjah zahteva še celega človeka. Tistih povojnih let se spominja takole : Obnova porušene domovine je tudi od gozdarstva zahtevala svoj delež, velik delež. Ne spominjam se dobro, ali je bilo leta 1947 ali 1948. Takrat 47 nedelj nisem bil prost. Seveda zato nismo dobili nobenega nadomestila (prostih dni ali oseb- nega dohodka). Še UNRA paketov, ki so jih dobivali delavci, nam gozdarjem niso dali. Delalo se je od jutra do večera, pa še ponoči. Podnevi na terenu, ponoči pa računanje. Samo toliko sem šel v dolino, da sem si prinesel hrano, največkrat pa še to ne - hrano so mi poslali s kamionom. Kuhal pa sem si sam. Takoj po vojni sem moral imeti še svojo posodo in posteljnino. Plačo sem Imel takrat (leta 1946) 2. 50Ü din (seveda sta -rih) in 500 din potnega pavšala. Koliko je takrat imel sekač ali voznik, se ne spominjam. Tako Viktor. 1. junija 1950 je odšel v službo k Zavodu za gojitev divjadi Triglav. Sam pa se spominjam še enega zanimivega dogodka. Proti koncu leta 1948 so nakladalci (večinoma Prekmurci) napovedali praznovanje novoletnih praznikov. Po naročilu direktorja Ostermana je revirni vodja Poklukar poslal svojega pomočnika Pogačnik Toneta (sedaj že pokojni) in mene praktikanta na Gorjuše in Koprivnik, da organizirava nakladalce. Sla sva od hiše do hiše, kjer je bil kakšen za delo sposoben moški. Eni so takoj odklonili, drugi obljubili, tretji pa ne eno ne drugo. Z našo "mobilizacijo" ni bilo nič. Takrat pa je Poklukar Viktor predlagal upravitelju Kelihu rešitev: "Organizirajmo skupine nakla- Viktor POKLUKAR kot lovec Foto Poklukar dalcev iz vrst gozdar jev. " Predlagano in sprejeto. Ena nakladalna skupina je bila s Pokljuke, druga je prišla iz Bohinja. V prvi skupini smo bili Kelih Miloš - upravitelj, Poklukar Viktor -revirni vodja, Pogačnik Anton -pomočnik revirnega vodje, Kralj Jože - vodja Pokljuke, Kemperle vodja cestarjev in jaz - praktikant. Nakladali smo Čez vse novoletne praznike. Seveda smo takrat nakladali vse ročno na ho-ruk. Nekega januarskega jutra leta 1949, ko smo nakladali v Majeni, je bila temperatura -24 C, mi pa brez rokavic. Podlogar Jože POMNIKI NAŠIH GOZDOV Industrializacija gozdarstva se vedno bolj izpopolnjuje in nas sili k čim bolj rentabilnemu gospodarjenju. Ko nam družba zaupa gospodarjenje z gozdovi skrbimo ne le za lesno proizvodnjo, ampak tudi ohranjamo splošne koristi gozda. Le-te so iz dneva v dan bolj pomembne in nam gozdarjem povzročajo nove skrbi pri vsakodnevnem delu. Pri odpiranju gozdnih površin z novimi cestami se izboljšujejo spravilne možnosti in omogočajo sodobnim spravilnim sredstvom dostop k vsakemu drevesu ali deblu ne glede na njihove dimenzije. V tem pa je že nevarnost, da posekamo v gozdu še preostale drevesne orjake, ki so iz znanstvenega, turističnega vidika še kako potrebni. Skrajni čas je, da ohranimo taka posebna drevesa izjemnih dimenzij ali redkih drevesnih vrst. Naša dolžnost je, da opozorimo javnost nanje in jih zaščitimo. Pokljuški gozdarji smo se dogovorili, da bomo v najkrajšem času zbrali podatke posebnih drevesnih vrst in vodili o njih posebno evidenco. Med pomniki naših gozdov sem izbral bukvo - fagus silvatica, ki ni ravno največja med svojimi vrstnicami, ima pa izrazito varovalno vlogo. Bukva - orjak raste na gozdni parceli 399, odd. 526, krajevno ime Vrbinek, k. o. Zasip. Vse okoli tega drevesa je plazeči te-teren in se vedno bolj širi, da zajema že 1.50 ha. V izrazito mokrih letinah se zemeljska plast okoli bukve premakne tudi po več metrov. Z nekdanjim lastnikom Pogačnik Francem - Peškotarjem sva se že pred več kot 20 leti dogovorila, da je ne bi posekala, ker sva videla pri tem drevesu posebno varovalno funkcijo. Tudi njegov sin Franc je upošteval očetov dogovor in tako sva bukev obvarovala vse do danes. Naj opišem Peškotarjevo bukev: - Deblo v višini 1,30 m, obseg 3, 67 m ali premer 1,15 m, višina drevesa je 23 m, obseg krošnje 28 m2, ki obenem tudi Označuje mejo plazečega terena, ocena kubature 21 m3, in starost 200 let. Samo drevo je še nepoškodovano, razen dveh vej, ki so ju poškodovala okoliška drevesa, kjer so vsled drsenja terena padala nanjo. Poškodovane so samo tiste korenine, ki segajo izven območja same krošnje. - Rastišče je v nadmorski višini 480 m, ekspozicija je vzhodna, zmerno strmo pobočje 15% matična podlaga je apnenec, izraziti ilovnati skladi in stal* ni studenec had tem predelom pospešuje stalno drsenje terena. - Sam sestoj je semenski gozd sm, bu, jesena, bresta, gabra, lipe in ostalih listavcev, ki so tu zelo številni, debla so po večini v spodnjem delu zavita, imajo večjidel rdečo gnilobo; v kolikor drevja ni poškodovalo drsenje tal, so debla polno lesna in dosegajo višino nad 35 m In premere 45 do 50 cm v starosti 70 let. - Sečnja je skupinsko prebiralna, potrebna je izredna nega, zaželjena je večja zastopanost kvalitetnih listavcev, kot tudi grmovnih vrst, ki bi vezal tla. Zelja revirnega gozdarja je, da se bukev čim preje zaščiti. Gozdarski strokovnjaki pa naj proučijo njeno varovalno vlogo. Marjan Zalokar NOBENE SPREMEMBE — V lem vremenu te počutim kot doma. — Kako? — Tud! doma to vaak dan ne- vlhie. Bukev v Vrbinku k. o. Zasip - Foto TOZD Pokljuka DEBELA JELKA V V pretekli Številki Presekov ste lahko videli fotografijo s podpisom: Debela jelka v Trstju. Po -motoma je izpadlo besedilo, ki je bilo pripisano sliki: "Slikal sem debelo jelko v Trstju, ki presega debelo jelko Za Malim vrhom. Nameril sem ji 560 cm obsega. Trstje je nad Uskovnico ob poti proti Velem polju. Jelka žal odmira. " Poiskali smo še dodatne podatke o nahajališču: katastrska občina Studor, parcelna številka 1612/1, lastnik GKZ Srednja vas. Nadmorska višina 1.350 m, zahodna ekspozicija. V Nedeljskem dnevniku z dne 11/(2-197 9 smo Citali prispevek ing. Sgerna o najveCjih slovenskih jelkah. Ne omenja nobene naših jelk, Čeprav sodijo po debelini na sam vrh seznama. TRSJU TISTI, KI SMO „ČEZ LES” PodroCni gozdar v zasebnem sektorju (TOK-u) ima uradni dan. Ob ostalih strankah, ki želijo u-rediti zadeve v zvezi s svojimi gozdovi, pristopi starejša ženica: "Gospod, ali ste vi Cez les?" Gozdar osupel in v neprijetnem položaju pred drugimi, kislo o-botavljajoče: "Sem, kaj bi radi. " "Prosim, zakaj ne odpeljete lesa, ki smo ga posekali in pripeljali k cesti že pred enim mesecem? " "Bomo takoj, ko dobimo kamione in se lotimo odpreme na tej cešti. - Čez teden dni. -"Tovariš, ki ste čez les, še vedno niste pobrali lesa. Odpeljali ga bomo domov. .. " "Nehajte že. Naložili in odkupili ga bomo naslednje dni, vi pa ga ne smete odpeljati nikamor," ji gozdar odvrne že ves nejevoljen. Ko Cez nekaj dni odpremlja na tisti cesti, lesa te posestnice ni bilo veC. Gozdar jo obvesti, da bo plačala stroške poslovanja in biološko amortizacijo, imela pa bo tudi opravka s sodnikom za prekrške. Ona pa jokaje prisega, da so ji les ukradli. Epilog dogodka je bil res pri sodniku za prekrške. Izvlekla se je. Zaradi nerazjasnjenih okoliščin, starostne senilnosti in so -cialne ogroženosti jo je sodišče oprostilo. Navsezadnje je tako tudi prav, zares je stara in zaradi njenega stanja bi še marsikdo napravil izjemo. Pa tudi zaradi tistega "čez les" ji ni in ni zameriti. Toda misli se motajo naprej. Kdo bo imel neupravičeno korist od tega lesa. Ona sama najbrž najmanj. Saj v svoji skromnosti, ki res že naredi vtis socialne ogroženosti, tako malo potrebuje. Takrat pa ostanejo gozdarji zares "čez les". Morda taki in še hujši primeri vplivajo na koga, da postane indiferenten, brezbrižen ali celo popustljiv. . . M. Z. j V. Smreka v odd 136 a revir Koprinik SINDIKALNI IZLETI Tudi sindikalni izleti so lahko kulturno prosvetno delovanje Že veSkrat so bili v našem glasilu objavljeni zapisi o izletih, ki jih pHrejajo sindikalne podružnice naših delovnih skupnosti. Ti izleti so postali zares tradicionalni. V vsakem sindikalnem odboru se še najde za-vzetež, ki si največ prizadeva, da bi tak izlet uspel. Največkrat je za svoj trud po izvedbi izleta kritiziran, vsaj del kolektiva ni bil zadovoljen. To se dogaja tudi zaradi tega, ker so naši delavci različni po izobrazbi, po denarnih zmogljivostih in različni po narodnostih. To pestrost vskladiti tako, da bi bilo vsem prav, je zelo težko. Najbolje je, da nam je kljub vsem težavam vedno in vedno pred očmi kulturno-prosvetna dejavnost, ki jo morajo gojiti sindikati kot vzporedno dejavnost. Nihče pri tem ne bi mogel oporekati, da na še tako neukega, še tako nevzgojenega delavca ni mogoče kulturno vplivati in ga duhovno dvigati. V času, ko velike delovne organizacije že sprejemajo in redno zaposlujejo kulturnike - organizatorje, bo marsikdo tudi v manjših podjetjih moral pomisliti na kulturno vzgojo. N a eni od zadnjih sej upravnega odbora DIT-a je bilo že dogovorjeno, da bi se tudi ta organiza- cija ponudila sindikatom v pomoč pri prosvetnem delovanju. Konkretno naj bi DIT v sodelovanju s sindikati organiziral o-bisk kake predstave v operi ali drami. Kako bodo to sprejeli naši delavci v neposredni, pa nekateri tudi v posredni proizvodnji, je res vprašljivo. Vendar si je treba biti v svesti, da kultura ni samo zabava, ni samo sprostitev na najlažji način. Kultura naj bi bila tudi izgrajevanje osebnosti, življenjskih pogledov, odnosov do soljudi, narodnostne zavesti in pripadnosti, ki si jih človek, ki bi se pehal samo za delom in zaslužkom, ne more pridobiti. Tudi jeseniški sindikat je v lanskem letu pripravil svoje letno potovanje za člane delovne skupnosti. Po prerekanjih in oklevanjih smo se odločili za Češkoslovaško preko Avstrije. Bilo je dobro izbrano in lepo v vseh pogledih. Vsakdo je, čeprav v kratkem času, lahko prišel na svoj račun. Kaj pomeni za delavca iz Bosne, ki je morda prvič v velikem svetu, ogled velemest in kulturnih znamenitosti, kakor sta Dunaj in Praga. Kaj pomeni za marsikoga, ki je morda premalo seznanjen s preteklostjo, ogled lnacističnega tabo-rišča-muzeja v Mauthausenu. S primernim komentarjem, obveščanjem in opozarjanjem je tako potovanje primerno za neukega in tistega, ki se ima za izobraženega. Doživljaš stvari, ki jih nisi pričakoval. Pogledi za železno zaveso, ki so bolj za lastno, zasebno uporabo. Ugled naše politike in ljubezen do naših ljudi na vzhodu. Stiki z ljudmi, ki niso le suhoparni gostinski ali turistični delavci. Vzdušje v lokalih, nočnem življenju, ki je bilo za nekatere od naših, ki so se za majhen denar lepo zabavali, prava poslastica. In kaj bi praktični Jugoslovan brez "shopinga" - tudi za predvsem ženske nakupovalne strasti je bilo poskrbljeno. Tokrat so kritizirali zares samo nergači. V celoti je bil kolektiv izredno zadovoljen in se vsi skupaj najlepše zahvaljujemo našim prizadevnim organizatorjem. SPOZNAVANJE TUJIH DEŽEL Tako bi lahko imenovali predavanja, ki jih je Društvo inženirjev in tehnikov pripravilo ne le za svoje člane ampak za vse člane delovne organizacije v decembru, januarju in februarju. V decembru je naš sodelavec Tonči Deankovič, dipl. ing. pripravil predavanje z diapozitivi o Alžiriji. Veliko smo zvedeli o tamkajšnjem gozdarstvu. Poleg tega pa je tov. Deankovič prikazal življenje ljudi v tej deželi. Predavatelju se v imenu društva lepo zahvaljujem za koristno in prijetno doživetje. Januarja smo si ogledali film o Argentini, ki ga je pripravil tov. Vladimir Kolar, književnik in novinar iz Beograda. Isti avtor nam bo pripravil tudi predavanje z diapozitivi o Mongoliji in Sibiriji. Z organizacijo teh vrst predavanj nam je društvo želelo približati manj znane dežele in s tem prispevati k splošni razgledanosti slehernega člana društva in člana naše delovne organizacije. Pretresljivo pričevanje o grozotah v nacističnem taborišču je tudi ta spomenik. Jože Skumavec, dipl. ing. Foto M. Zupan PROBLEM ZA BISTRE GLAVE NEKAJ NAGOVOROV IN NAPITNIC NA POROKI Razlivanje goriv ln olj po gozdovih predstavlja dvojno Škodo: nepotrebni strošek ln zastrupljanje okolja. Ali se bo našel kdo, ki bo nabavil ustrezne pet, deset ln dvajsetlitrske posode za gorivo In olje, iz katerih bi lahko točili olje, bencin in nafto direktno v rezervoarje strojev. Posode naj bi imele livke, podobno kot vrtnarska izvedba in čepe za odprtine. Potrebovali bi še ustrezne črpalke za olje, bencin in nafto za prečrpavanje iz sodov v omenjene posode. Urednik DEJAVNOST FOTO LOVCEV Ni še leto dni, kar se je pod okriljem domačega Društva inženirjev in tehnikov ustanovila pri foto - kino klubu Diana sekcija "Triglav" Bled. Konec januarja je priredila svojo prvo foto razstavo v avli Osnovne šole v Bohinjski Bistrici. Ob tej priliki so razstavila trofeje tudi lovska društva celotnega Bohinja. Bistriški pevci so posk-beli za kulturni program. Obisk je bil zelo številen. Častni predsednik Lovske zveze za Gorenjsko naš kolega KELIH Miloš je pozdravil prireditev ter ocenil, da tako kvalitetne lovske razstave Gorenjska še ni videla. I. V. Draga Anita in Janko! Danes smo se skupaj zbrali, da bi k vajini sreči nazdravljali. Naj se vama ne zdi "za malo", saj so te besede izrečene za šalo. DRAGA ANITA ! - Veš, meni se zdi poroka kot začetek pasjih dni. - Mož je lahko nežen kot ovčka ali brutalen kot bik - ampak -draga Anita - svetujem ti, da ga daš takoj na štrik. Ženinih 10 zapovedi, katere mora mož na pamet znati: 1. Mož, da boš vedel, da boš veliko delal in malo jedel! 2. Skrbel boš zame in otroke in plačeval pohištvo na obroke ! 3. Da se ne boš kesal, boš kuhal, šival in tud'pral! 4. Če hočeš, da ne bom te tepla, boš storil vse, kar ti bom rekla! 5. Kar te najbolj prizadene, da razen mene ne poznaš nobene ! 6. Pretepla te bom na parketu, če te zalotim pri kakem dekletu ! 7. Sreče mi v zakonu ne kradi, da se tud'žena tega ne navadi! 8. Daj ženi vsakodnevni zakonski obrok, če nočeš biti oče tujih otrok! 9. Ob mesecu mi daj plačo na roke! Porabila jo bom zase in otroke. 10. Ne želi si svojega bližnjega žene, ke.C danes si obljubil, da boš imel samo mene! Se na boljšem so Drcje je peljal svojelta otroka v vozičku na sprehod. Ko je čez pol ure prišel nazaj, je žena skoraj omedlela: — Za božjo voljo, zamenjal sl voziček! Saj to ni naš otrok! — Pa kaj potem, otrok je otrok, voziček je pa lepši od na* iega. — Kakšen lovopust neki! Mirno sem letal v grmu, pa sta prišla dva In se zavalila name. DRAGI JANKO! Oropan si vseh pravic, zato zahtevaj tud'ti 5 resnic: 1. Naj se žena zaveda od glave do nog, da je mož za ženo bog! 2. Mož je za družino pravičen sodnik, ki dobro nagrajuje in hudo kaznuje. 3. Žena ima ob možu raj, zato nima ob njem prigovarjat Kaj. 4. Nikar ne kaži možu oslov, ker ti ne bo opravljal gospodinjskih poslov! 5. Zavedaj se, da je v zakonu najbolje, da sprejmeš moža vedno dobre volje ! DRAGA ANITA ! Poklanjam ti kladivo, zraven pa malo rož. Morda ga kdaj rabila boš. Zato ti svetujem, da precej po poroki vsak dan držiš kladivo v roki. Če pa Janko tvoj bo brez pregrehe, s kladivom tolkla boš orehe. RES JE — Oče, ali je res. kar pravijo zdravniki, da je poljub nevaren? — Seveda je res. — Kaj pa lahko povzroči? — Poroki». Ženske: 4. mesto GG Bled V seštevku vseh 12 disciplin na sindikalnih športnih igrah občine Radovljica smo dosegli 4. mesto, za kar smo prejeli lep pokal na zaključni prireditvi v Festivalni dvorani na Bledu. Tako visoka uvrstitev je vsekakor lep uspeh in priznanje vsem, ki so sodelovali v katerikoli disciplini. Če pa celotno tekmovanje pogledamo nekoliko kritično, ugotovimo, da bi bil uspeh lahko še boljši. V posameznih disciplinah namreč sploh nismo sodelovali (šah) ali pa je bila udeležba glede na naše možnosti in prijavljene tekmovalce zelo skromna (veleslalom, plavanje, kegljanje - borbene partije). V tem letu bo zato potrebno nekaj več resnosti in dobre volje na vseh tekmovanjih, da bomo lanskoletno uvrstitev obdržali ali morda celo zboljšali. Zato vabim vse sodelavce, da bi čim bolj množično sodelovali na letošnjih tekmovanjih. REZULTATI: 1. Elan 1527 točk 2. Veriga 1508 točk 3. Iskra Otofe 868 točk 4. GG Bled 630 točk 5. Vezenine 561 točk 6. LIP Bled 488 točk Moški: 1. Veriga 1225 točk 2. Elan 1086 točk 3. GG Bled 502 točk 4. Iskra Otoče 405 točk 5. LIP Bled 310 točk 1. 2. 3. Iskra Otoče Elan Vezenine GG Bled 463 točk 441 točk 368 točk 128 točk Z. Š. li, vendar bo to tekmovanje ob izidu Presekov že za nami. V soboto, 31.3.197 9 nas čaka sodelovanje na prvenstvu SOZD "GLG" v veleslalomu in tekih, za kar smo tudi organizatorji. Program predvldenlh tekmovanj V zimskem obdobju nas čaka precej srečanj na belih poljanah, seveda, le, če nam bo vreme naklonjeno in če bodo ugodne snežne razmere. Po programu občinskih sindikalnih tekem pa je že v marcu na vrsti kegljanje - borbene partije, v aprilu pa bo tekmovanje v streljanju. Program nadaljnjega tekmovanja bo objavljen v naslednji številki Presekov. Organizirati moramo prvenstvo GG Bled v veleslalomu, ki je bilo zaradi pomanjkanja snega že preloženo. Ob ugodnih snežnih razmerah bo tekmovanje na Kohli, sicer pa verjetno na Soriški planini ali na Viševniku. Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu je predvideno za nedeljo, 4.3.1979 na Zatrniku, v smučarskih tekih pa se bomo pomerili 11 3. 197 9 v Gorjah, ob neugodnih snežnih razmerah pa na Pokljuki. Na teh tekmovanjih je zaželena čim bolj številna u-deležba. Udeležili se bomo zimske le-sariade 23. in 24. 2. 1 979 na Kob- BREZ BESED Gorjuška kavboja - I. V. Glasilo "PRESEKI" ureja uredniški odbor organizacije združenega dela GG Bled, Ljubljanska cesta 19. Odgovorni urednik Ivan Veber, tiska Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 5oo izvodih.