Posamezna štev* 60 vin.
,22,
Poitnlna • *S« - pavSallrana.
v ualHiam, v sredo, dne n. rnaria ra.
telo m
a SLOVENEC* velja
po -akti ua vsa strani Jugoslavijo in v Ljubljani: zu oelo leto upre). ti 100- -ua pol leta « .. „ 55«--za četrt let« „ . « „ 30--sw en mesec „ . . „ 10'—
Za (BOSKiMtve oeloletao KMO-
ss Sobotna izdaja: = ^a oeio letu ..... K 20'— JU iaosftmst^fl. ... „ 8S1-
Insaratl:
U&ostolpna petltvrsta (58 mm široka In 3 mm visoka ali nje
prostor) n enkrat ... po K 2*— uradni razglasi, poslana itd. .... po K 3*—•
Pri naročilu nad 10 objav p opast.
Najmanjši oglas 59/9 mm K6-—
Izhaja vsak dan Isvsemšl po* nodeljek In dan po praznik n, ob 5. nrt zjutraj.
I	Orodnlitvo i« v Kopitarjevi Hlloi itev. 6/111,
* aakopisi s« n« vračajo; nelranklrana pisma m ne sprejemajo. Bred«, tetef. Str. 50, npravn. žtv. 3S8.
i
Političen list za slovenski narod.
Oprava je t Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino In št. 349 sa oglase, avstr. in češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-boro, 7563.
VIin opoiiclfi.
Sedanja doba, ki ic porušila prestole tr ob tla treščila saniodrštvo, ne prenese ta. dalje časa nobenega. absolutizma. Kdor ie Se danes zanj zavzema, dokazuje, da tedanjega časa in ljudstva ne pozna. Absolutizmu je zapel mrtvaški zvonec, iu <d©r sc še absolutističnih navad oklepa, J»o ž njimi vred izginil s površja, ako o •pravem času ne krene na. demokratična pota. Ni pa še demokrat, kdor se imenuje demokrata, ka/kor najhujši verižnik ni re-eicn trgovec, naj to šc tako zatrjuje in na te prisega .
Osrednja vlada je z veliko samozavestjo nastopila opolzno pot absolutizma. '.Njeni predstavitelji so znali regentu svoj pohlep po samovladi prikriti in mit naslikati demokratsko-socialistično vlado kot državotvorno nujnost, .sicer bodo >rc-pabllkaTiski, separatistični, reakcionarni' elementi v opoziciji upropastili državo tn prestol. Danes tudi /.c regent spoznava, koliko jc verjeti državotvornim zatrjevanjem strankarskih absolutistov. Ko se jc vrnil i z Pariza, je kmalu videl razdejanje, 1<i so ga povzročili državni stebri«; videl jc vso neiskreaost, laž in hinavstvo krogov, iki so mit prej slikali Potcmkinove vrasi: >Od vseh strani se polagajo pod mene mine in ne veni več, kdo je moj prijatelj in kdo ne.« Zdi pa se, da vidijo zmernejši •demokrati sami, da jc vlada zavozila, hudo za vozila in bo treba okreniti, dokler je še kaj trdnih tal pod nogami.
Parlamentarna opozicija je svoj čas 'iTjarvila, da ne bo priznala oktrotranega volivnega reda za ustavotvorno skupščino in oktroirane ustave. To bi moralo biti danes vsakemu, tudi nedemokratičnemu »demokratu jasno, l-oda Demokratske zajed-niča — ne vsa — je bila' drugega mnenja. Danes, ko naši zunanji nasprotniki te demokratske državniške grehe na vseh koncih in krajih izkoriščajo v državno in na-a-odovo škodo, ko vlada sama brez parlamenta nima dovolj ugleda ju autoritete na mnaj, prihaja v vladne kroge spoznanje.
Vlada, sc ni. usmelila sestaviti ustavo-tvorni odbor brez povabila na opozicijo. Ministrski predsednik Davidovič je obiskal g. Protiča in mu nato 16. L 111. poslal poziv na opozicijo za vstop v ustavotvorni odbor.
Opozicija »e zavzela to-le ustavno stališče: Priprava., izdelava in izvedba izdelanega ustavnega načrta }x> ustavotvorni skupščini, kakor tudi samo obratovanje in. ustvarjanje ustavotvorne skupščine, tvorijo eno celoto. Za moralno autoriteto nove ustave, ki naj bode osnovni zakon, je potrebno, da se ustvari kolikor mogoče s splošnim sodelovanjem in splošnim soglasjem. Zato je v interesu stvairi same potrebno, da se takoj utrdijo gotova pravila in načela in se sprejmejo tozadevne medsebojne obveze, ako se hoče stvar dogo-v orno, lojalno in. s čim manjšimi pretres-Jjuji izvesti. V to svrho je treba soglasja v sledečih točkah;
1.	Ustavotvorni odbor naj bi bil delo •parlamenta, ne pa da ga sestavlja enostavno sama vladiu Sestaviti ga jc dogovorno in sporazumno s parlamentarnimi tkupiaami. Predpogoj zato pa je sklicanje začasnega narodnega predstavništva. Dejstvo, da je narodno predstavništvo neprostovoljno odgodeno, najprej brez ukaza in poleni tudi z ukazom, ne sme in ne more molili,
2.	Potrebno je, da istočasno z delovanjem ustavotvornega odbora deluje tudi začasno narodno predstavništvo, iz katerega je vlada izšla. Dejstvo, da jc država brez parlamenta žc nekoliko mesecev v tako važnih trenotkih, ko se rešujejo važna notranja in zunanja vprašanja Ln ko sc trosijo milijoni brez odobrenja parlamenta, jc zelo nezgoden uvod v novo ustavno življenje. Narod bo težko mogel razumeti in verjeti, da bo dobil dobro ustavo, ako sc pripravlja brez parlamenta in v nasprotju ž njim, kakor ne bi mogel razumeti nesoglasja, da bi parlamentarne skupine skupaj delale načrt za ustavo in volivni zakon, ne bi pa mogle in ne bi hotele skupaj dclo-
ati v začasnem narodnem predstavništvu. Opozicik ijriavlja, 4« ae bo motila de-
lovanja vlade in njene »večine« v parlamentu, ki ga stalno želi. in zahteva, ne zahteva sodelovanja v vladi, ampak si pridržuje edino-lc pravico do kritike vladnega delovanja, ki jo ima vsaka opozicija povsod po celem svetu. Edino od vlade in njenih parlamentarnih skupin je odvisno delovanje parlamenta,
3.	Ustavotvorni odbor naj izdela- načrt nove ustave in načrt volivnega zakona, ki naj bo enak za volitve zakonodajnega telesa in za volitve ustavotvornega telesa,
4.	Načrt volivnega zakona mora skoz parlament, kar ne bo težko, ako se skupno izdela.
5.	Prve volitve, ki bi se vršile, bi bile volitve za ustavotvorno skupščino in morali bi dati vsem strankam garancijo za pravilno in lojalno uporabo volivnega zakona.
6.	Delovanje v ustavotvoruem odboru naj bi bilo zasnovano na načelu sporazuma vseh skupin,
7.	Vlada in stranke, ki bi sodelovale v ustavotvoruem odboru, bi se naj zavezale, da izdelani predlog ustave in volivnega zakona kot skupno delo tudi složno in lojalno zastopajo iu izvedejo,
8.	Ni treba, da bi bil ustavotvorni odbor omejen samo ua. univerzitetne profesorje razen članov parlamenta. Koristilo bi bilo, da bi bili v njem predstavniki nauka vobče, predstavniki pravosodja in višjih državnih ustanov, predstavniki Cerkve in verskih organizacij, predstavniki poljedelstva; po volitvi v parlamentu bi odbor imel pravico, izbirati in sprejemati eksperte za posamezna vprašanja. .
Vsak objektiven opazovalec bo pritrdil, da je stališče opozicije lojalno in pravilno.
Ministrski predsednik je pa odklonil ustavotvorni odbor, ki bi bil izvoljen parlamentarnim polom, ampak jc za izven parlamenta, po sporazumu vseh strank sestavljeni ustavotvorni odbor. Tudi stoji vlada na stališču, da je treba vprašanje ustavnega načrta in vprašanje volivnega reda povsem ločeno obravnavati.
Za sklicanje parlamenta pa zahteva vlada garancije od opozicije;
1,	Opozicija vstopi v sedanjo vlado, ki bi se rekonstruirala, zajedno sprejela volivni red v parlamentu in izvedla svobodne volitve,
2,	Demokratska zajednica ne sprejme nobene diskusije o kakih osebnih ali stvarnih vprašanjih, ki so se pojavljala povodom prejšnjih pogajanj kot predpogojih za vstop opozicije v vlado. Predhodno bi se določil rok, do kdaj se mora izvršili diskusija o volivnem zakonu, nakar bi sc
1 razpisale volitve za konstituanto. I 3. Pred sklicanjem parlamenta bi sc J inora.l ugotoviti način, kako bi posamezne i skupine izpopolnile svoje izpraznjene j mandate.
Iz vladnega odgovora je razvidno, da vlada sicer želi sporazuma, da pa se boji opravičene kritike v parlamentu, u, pr. glede valutnega vprašanja, in da s svojo parlamentarno »večino« ne more parlamentarno vladati. Opozicija naj bi vse grehe in napake, ki jih je storila vlada, pokrila s plaščem jjozabljivosti v škodo ljudstva in države; opozicija naj bi odobrila absolutistične skoke vlade in naj bi se odrekla vsem parlamentarnim pravicam. Tu se od opozicije veliko zahteva in ne dvomimo, da bo opozicija resno premislila, kaj da jc bolje za narod in državo,
ciie p
Slovenske gospodarske organizacije, zbrane na posvetu pri Trgovsko-obrtni zbornici v Ljubljani dne 27. januarja 1920, ho sklenilo naslednjo resolucijo o rešitvi, valutnega vprašanja. Ta resolucija, ki so krije popolnoma '/. izjavo hrvatskih gospodarskih organi zacij v Zagrebu z dno 20. januarja f .1., se glasi:
V izvcsfju državne vlade od Ki i o auarift 1920 označeno dhiarsko-kronska
novčanica, s katero sc ima odpotegniti kronska novčanica, je natisnjena kot dinar na podlagi dinarske enoto in. sc ima opremiti s kronskim označenjem. na obeli straneli tako, da vsaki eni dinarski številčni enoti odgovarjajo štiri kronske enote kot stalno natisnjeno razmerje, kot stalni odnos vrednosti krone in dinarja.
Dejansko v gospodarskem življenju provedena relacija sc ni upotrebila samo za odkup dinarja kraljevske srbske narodne privilegovane banke, da se s tem da posestnikom te dinarske novčanice ista kurzna vrednost, kakršna jc tista, ki jo oui dado v zameno za novo novčanico, ampak se razteza tudi na vse krone kronskega področja, to je, izrečeno jc za vse- krone kronskega področja, cla je dinar štirikrat več vreden kakor krona, odnosno da je kroua štirikrat manj vredna kakor dinar.
Potema.tkem torej nova dinarsko-kronska novčanica prisilno ustanavlja za vedno z ozirom na krone dejansko najvažnejšo etapo v izvedbi devalvacij-skega principa, t. j. relacijo 1 : 4, jema-joč za podlago močnejšo novčanico, kateri se s tem ustvarja podlaga, za bodoči odkup plačilnega sredstva kronskega področja s štirikrat manj številčnih enot.
Za določitev kurza jugoslovanske krone je bilo odločilno na eni strani dejstvo, da je bil trajno ustavljen izvoz blaga iz kronskega področja, dočim je na drugi strani bilo odločilno, da se je tudi za omejen izvoz blaga sedaj dovoljeval samo proti plačilu protivrednosti v tuji valuti, pa se je ta izvoz iz kronskega področja porabljal potom devizne centrale za. povišanje kurza dinarju. Nadalje je odločilno vplivalo na kurz jugoslovanske krone dejstvo, ker se je pri uvozu za. vsakdanje življenje neobhodno potrebnega blaga skoro za vse kraljestvo SHS kupnina, ki se mora re-dovito plačati v valuti dežele, odkoder sc blago uvozi, dobavljala na ta način, da sc je s kronami nabavljala clotična tuja valuta in to deloma z direktnim kupovanjem tuje valute za krono, a deloma. s tem, da se je za krono nabavljal dinar in se jc potem še le za tega dobavila tuja valuta. Posledica tega je bila, cla se je ekonomska moč in izvozna zmožnost kronskega področja upotreb-ljavala za povišanje kurza dinarju napram jugoslovanski kroni in za rušenje kurza jugoslovanske krone, kateri se jo tem potom povišala ponudba in eliminiralo iskanje.
Kakor jc med tem tudi ta umetno povzročeni kurz jugoslovanske krone ostal brez vpliva na gospodarsko funkcijo plačilnega, sredstva kronskega področja ter je kupoval na moč jugoslovanske krone in dinarja ostala v našem narodnem gospodarstvu povprečno enaka, zato odločba državno vlade ekonomsko brez razloga, ustanavlja relacijo i : 1 t. j., da, so štiri kupovalne moči. kronskega področja enake eni kupo-valni moči plačilnega sredstva dinarskega področja, dasi so kupovalne moči enot plačilnih sredstev enega in drugega področja povsem enake.
S tem, da vsebina in oblika novo novčanice obstoji v fiksiranju stalnega razmerja krone napram dinarjem -i : 1, dasi bo ta novčanica tudi brez metalne podlage, je pogojeno, cla sc mora z močjo kronskega področja povzdigniti najprej dinarska enota nove novčanico n. pr. za, 400 centesimov, ako naj sc kronska enota nove novčanico poviša samo za 100 centesimov.
Pot, po katerem je šla državna vla-] da, je gospodarsko nepripraven; kajti nova dinarska enota obdržana v novi dinarsko-kronski novčanici, ni istovetna. z metalno fundiranim dinarjem kralj, srbske privil. narodno banko, dočim je nova. jugoslovanska kronska enota glede, svoje legalitete in jamstva, našega narodnega gospodarstva za njo bol jša od dosedanje jugoslovanske krone. Ta pot nadalje sploh ni umesten
za določitev višine krožečega kontingenta kronskega področja, ker se kontingent ne more ustanoviti z dedukcijo iz kakršnegakoli devalvacij skega razmerja, torej tudi ne iz ustanovljenega, razmerja 1 : <i.
Če se bode pri provedbi kasnejšega razmerja znižal kontingent novčanic napram konenčnj. dinarski enoti samo na eno četrtino današnjega kontingent ta, potem ni. dvoma, da bo zmanjkala količina bankovcev potrebnih za obvladanje prometa v kronskem, področju, pa bo treba izdajati nove bankovce poleg današnjega kontingenta plačilnih sredstev, kakor je to naravno. .S tem. bo kronsko področje znova oškodovano.
Po odbitku 20 odstotkov, ki so biti potegnjeni iz prometa ob priliki kolko-vanja, preostala količina jugoslovanskih kron ne presega predvojne cirkulacije v večjem razmerju kakor sc današnja dinarska cirkulacija odnaša napram predvojni, V sled tega tud i iz tega; razloga predloženi pot devalvacije ni utemeljen z ekonomsko potrebo, nasprotno bo zamišljeni pot dovedel tudi. do devalvacije dinarja, oziroma bo znižal. njegovo vrednost pod današnjo.
Navedeni pot devalvacije je nepotreben tudi zaradi tega, ker je državna oblast pri določevanju razmerja 1 : 4 izhajala iz običajne, povodom markiranja kot dokazano neobstoječe predpostavke, da kroži v naši državi 10 do 12 milijard kronskih bankovcev.
Promenjen v prakso bo ta pot — poleg krožečega števila in kupovalne moči plačilnih sredstev kronskega področja — povzročeval vsled v njem obsežene proveclbe devalvacijskega principa nadaljno silno podraževanje najpotrebnejših življenskih potrebščin na kronskem področju. Za plačilo potrebščine, za kar je zadostovala doslej ena kupovalna moč, j)o treba ob priliki uve-denja bodočega stalnega dinarja dajati kot protivrednost štiri kupovalne enote, dočim se ne bodo temeljni dohodki kronskega področja istodobno nikakor a najmanj štirikrat povečali, ker predlagani pot ne nahaja svojega razloga v narodni pridobitnosti niti kronskega niti dinarskega področja.
Končni uspeh bo znatno uničevanje samega predvojnega bogastva kronskega področja, ki sc izraža v številu enot plačilnih sredstev in se za to izgubo niti v dinarskem področju no ustvarja nova ekonomska protivrednost. Kredit države bo trpel ob času obnove, ko ga najbolj potrebujemo.
Z vsem tem bo torej nujno, a ne-; potrebno padla gospodarska moč kronskega področja in državi se bo silno oslabil vir davčnih dohodkov. Neopravičena in neosnovana devalvacija plačilnih sredstev velike večino prebivalstva naše države, preziranjc kupovalne moči tega plačilnega sredstva bo imelo usodopolne posledice za državo, ker bo silno oslabilo vir davčnih dohodkov in ho kvarno vplivalo, kadar bo država prisiljena posluževati se kredita doma ali v inozemstvu, da pokrije svoje redne ali izredne potrebščine.
Francoska je odkupila v novih krajih marko po predvojnem kurzu, Italija z fiO centesimi, torej več nego za 1 dinar, a v Belgiji je vojni denar zamenjan polovico z novo denarno enolo, a polovico z zadolžnicami, kakor tudi na Češkem.
No moremo torej sprejeti predloženega sklepa ter smatramo kroženje dveh plačilnih sredstev za manjše zlo nego predloženi sklep, pa zahtevamo, da se jugoslovanska krona zamenja al pari za našo lastno novčanico, brez kake relacije napram dinarju, izključivši tucli službeni kurz, a določitev relacijo naj se prepusti parlamentu, potem ko z izvozom in ekonomsko močjo kronskega področja ojači kurz nove ne-rokicionirune jugoslovanske krone. Pri-, pravni pa smo alejkoprej, da zaradi unifikacijo plačilnih sredstev odkupi
Stran 2,
SLOVENEC, <Jne 28. femmife 1920.
Stev. 22.
mo bankovnl dinar po gospodarsko utemeljenem ključu.
Smatramo, da to gospodarsko vprašanje nc sme zaiti na strankarsko polje, pa smatrajoč to vprašanje za biti ali ne biti skupnega našega življenja, prosimo v interesu naše občne narodne države centralno vlado in vse pokrajinsko vlade ter vse narodne predstavnike brez razlike strank, da odstranijo pogubni pot, po katerem se je doslej hodilo v tem vprašanju, in to prej nego izide to vprašanje na ulico in postane razdiralno sredstvo strankarske borbe pri najširših slojih, ki bodo prvi občutili posledice vsake, pa tudi maskirane devalvacije svojega plačilnega sredstva.
Ameriške strani.
Ameriško politično življenje je zelc različno od našega. Naše stranke imajo sistematične programe, ki določajo njih boj; če mislimo na dve veliki strankarski tvorbi v Ameriki, na republikansko in demokratično, hočemo najprej zvedeti razliko med njihovima programoma. Danes je ta razlika v mnogem zabrisana. Bil je čas, ko •je obstojal globok načelen prepad med njima. Republikanci so bili strogi centra-listi, demokrati so pa zahtevali obširno avtonomijo posameznih držav. To nasprotje je rešila krvava kriza 1. 1861., ko se je wneia meščanska vojna federalističnega £uga proti centralističnemu severu. Pol stoletja je preteklo od tedaj, to nasprotje ie izgubilo na ostrini in jc pozabljeno. Dru-jgi, trajnejši znak loči obe stranki. Republikanska se zavzema za zaščitno carino, demokratična se nagiba k načelu svobodne trgovine. Velefinančni krogi podpirajo jcpu&Jiikancc, demokrati se bore proti iraškim. Vse to nam pa nc more razložiti dejstva, da sc mogočna organizacija teh dveh skoraj brezprogramnih strank razteza v zadnjo gorsko vas. Vzrok je drugi. Ti drve stranki ste postali organa državnega življenja, ki oddajata svojim pristašem upravna mesta, ki imata v svoji oblasti usodo tisočerih ljudi. Stranki imati svoje »odjemalce«, zato obstojati. Odvisno je samo ad vodilnih mož, v katero smer krene stranka v posameznem slučaju. Kaka razlika obstoja med Bryanovo in Wilsono-vo politiko, četudi sta oba demokrata!
Vojna je povsod korenito izpremenila politično grupacijo, zdi se, da tudi v Ameriki. V ameriSkcm senatu je mirovna po-godlba postala jabolko razpora.Strankar-ska disciplina se je ob tej priliki čisto zrušila. Republikanci so glasovali z demokrati in obratno. Taki pojavi kažejo, da stoji Unija pred tvorjcijem novih strank.
Že je vstala močna nativistična stranka, ki vodi boj pod geslom: Amerika Ame-rikancem! Opira se v glavnem na »ameriško legijo«, ki sestoji iz vojnih veteranov m ima močne postojanke v severni Uniji. Ameriška, legija preganja predvsem vse, kar je nemškega, toda. obrača se tudi proti vsemu neameriškemu, t. j. neangleške-mu. Vlada jo krepko podpira. Stranka je voda na mlin vodilnih ameriških krogov v Uniji, kjer je po vojni zavel neugoden veter proti vsem narodnostim in kjer se je začelo z vso silo stremeti za tem, da sc vsi heterogeni elementi zlijejo v enoto: v ameriško nacijo.
Za ameriške razmere, značilna politična skupina je Anti Saloon-Party, ki ima pa zelo omejen program. Njen cilj je, izvesti v vsej Uniji prepoved, točenja alkoholnih pijač. Pri zadnjih volitvah prezidenta fl. 1916) je dobila ta stranka komaj 200 tisoč glasov. Danes je že znatno močnejša.
Delavska stranka (Labour Party) je cleloma nova. Ustanovljena je bila na velikem kongresu v Cincinnatu in bo pri vo-litvi predsednika Unije, ki se vrši 2. novembra 1920, postavila lastnega kandidata. Stranka hoče organizirati vse duševne in ročne delavce. Odločno j e nastopila proti vladni odredbi, ki prepoveduje stavke, zahteva, da se uvede plebiscit v ustavo, da se razveljavijo vsi izjemni vojni zakoni in se sploh bori proti vsakemu tlače-nju pol, svobode proletarijata. Proti njej ostro nastopajo ameriški uradi, strankine pristaše proglašajo za boljševike. Sedaj, ko jc senat sprejel protiboljševiški zakon, moremo pričakovati, da bo vlada a vso silo začela preganjati to gibanje.
Še nekaj mesecev in vsa Unija bo do temeljev vzburkana od mrzličnega volilnega boja. Velika idejna moč, ki jo je predstavljal Wilson, bo izginila s površja. Ali bo mogoče prišel nov mož, ki bo imel voljo in moč, uveljaviti njegova velika načela? Razsulo političnega življenja nam kaže, da stop Amerika na pragu težkih socialnih in morda celo narodnostnih bojev in le majhno je upanje, da bi mogla Amerika izpolniti veliko poslanstvo, ki ga jie oznanjeval Wilson.
Srbsko prebivalstvo proti Italijanom. LDU Belgrad, 27. januarja. V Kragu-levcu se ie vršil siiaino uspeli shod- aa
katerem je meščanstvo protestiralo proti italijanskemu imperializmu.
Zastopnika Anglije in Francije pri min. predsedniku.
LDU BelgradL 27. januarja. Včeraj dopoldne sta posetila ministrskega predsednika Davidoviča zastopnika Anglije in
Francije.
Državni proračun.
LDU Belgrad, 27. januarja. Ministrstvo za finance je zahtevalo od vseh ministrstev podatkov v svrho sestave proračuna za tekoče leto.
Za tjojence vojaških Sol.
LDU Belgrad, 27. januarja. Na internacijo dr. Angjelinoviča, zakaj še niso ili uvrščeni gojenci vojaških šol v Mariboru, Karlovcu in Petrovaradinu, je vojni minister odgovoril, da je bil tozadevni ujtaz izročen prestolonasledniku regentu v podpis.
Mirovna pogodba z Mažarsko. LDU Dunaj, 27. jan. (ČTU) Kakor javlja »Reichspost« iz Budimpešte, podpiše mažarska mirovna delegacija mirovno pogodbo le pod temi tremi pogoji: da sc izvede v ozemljih, ki sc imajo odstopiti, ljudsko glasovanje, da se dovoli prost gospodarski promet med Mažarsko in ozemlji, ki se bodo odstopila, in da se zagotovi varstvo narodnih pravic mažarskim manjšinam, bivajočim v teh krajih.
Volitve na Mažarskem, LDU Dunftj, 26. januarja. (ČTU) Kon-čnovcljavni ir.d volitev v mažarsko zbornico bo razviden šele, ko se bodo izvršile ožje volitve dne 8. februarja. Od 164 kandidatov je 50 v ožjih volitvah. Doslej je izvoljenih 59 poslancev soglasno, od teh 21 krščanskih socialccv in malih kmetovalcev. Grofa Apponyi in Andrassy sta bila izvoljena izven strank.
železniški promet v Italiji. LDU Rim, 27. jan. (Dun. KU — Brezžično.) Železniški promet se je v Italiji znatno izboljšal. Včeraj jc odšel prvi br-zovlak iz Milana.
PoIItlšne novice.
-j- Našim pristašem! Iz raznih krajev prihajajo vesti, da pristaši JDS in samostojne kmečke stranke prihajajo k našim pristašem in jim pod različnimi pretvezami izvabljajo podpise. Pravijo jim, da gre za protest proti mirovni konferenci itd. V resnici pa hočejo imeti podpise za svoje kandidatne liste za občinske volitve! Nihče ne sme biti na dveh volivnih listah zapisan! Drugače se črta na obeh. Nihče tudi ne sme dveh kandidatnih list podpisati. — Nasprotniki hočejo predvsem v malih občinah dobiti vsaj toliko podpisov, da jim bo mogoče sestaviti kandidatno listo. Preprečiti hočejo, da bi oni naši pristaši, ki podpišejo njih volivno listo, ne mogli kandidirati na programu VLS. Načrt naredbe, ki smo jo objavili v izvlečku, še ni izdan in ni še stopil v veljavo. Naj torej vsak naš pristaš, ki je v zmoti podpisal listo nam nasprotne stranke, napravi svojo dolžnost! Napiše naj lastnoročno izjavo, da preklicujc svoj podpis in naj da izjavo potrditi po dveh pričah. Če bomo takoj v začetku odločno nastopili, te liberalne volivne sleparije ne bodo imele uspeha!
+ Nepoboljšljivi škodljivci. »Riječ SHS« poroča iz Belgrada, da hoče emisijska banka baje s 1. februarjem začeti izdajati nove kronskodinarske novčanice. Ministra dr. Kramer in Kristan kljub jasnemu javnemu mnenju cele Slovenije še nista izvajala posledic, ki bi jih morala, Ako ju njuni stranki ne pozovete, 4a odločno nastopita v varstvo našega premoženja ali pa odstopita, boste soodgovorne. Predsednik JDS dr. Kukovec, znani zagovornik relacije 1 : 10, in drugi demokratski zastopniki vladnega stališča v valutnem vprašanju še tudi niso izjavili, da so se poboljšali. Ven z izjavami, sicer Vas ne bomo smatrali za zastopnike ljudstva, ampak za škodljivce ljudstva!
-f Kriza deželne vlade za Slovenijo
še ni rešena. Zeli se, da je kandidatura g. dr. Ravniharja padla v vodo. Dr. Ravnihar sam je izjavil v »Slov. Narodu«, da on ni kandidiral na mesto predsednika deželne vlade. Demokrati in socialisti so si hoteli razdeliti agen-de deželne vlade, da bi imeli v rokah aparat za bodoče volitve, sedaj pa se nc morejo sporazumeti. To njihovo barantanje bi bila prav zabavna komedija, ako ne bi pri tem trpelo ljudstvo in uprava.
+ Vladni popravki. Po vzgledu mariborskega vladnega komisarja je začela vlada braniti slabo gospodarsko politiko in korupcijo m popravki. Koliko so taki vladni domentiji vredni, dokazujejo famorni demenli dr. Žerjava
glede valutne reforme. § 19. tiskovnega zakona se soveda lahko tudi zlorablja in se tako zanika, kar vsi ljudje vidijo. Sedaj nam je po g. dr. Žerjavu poslalo ministrstvo za trgovino in industrijo popravek, ki ga objavimo jutri. Popravek je tako sestavljen, da bi romal lahko v koš; vendar ga objavimo jutri, ker naše trditve deloma potrjuje, deloma pojasnjuje, deloma pa seveda zanikava. Tudi na ta popravek bomo pozneje odgovorili.
-f Denuncljantstvo v jugoslovanski obleki. Iz učiteljskih krogov se poroča: Naši liberalni tovariSi so začeli z denuncijantstvom. Tovariš P. iz Š. je ovadil našega voditelja, da ni dovolj slavnostno praznoval praznik narodnega ujedinjenja, zakar ga je šolska oblast ostro pograjala, dasi je vse storil, kar mu je bilo ukazano. Domovina je seveda sedaj rešena! Kaj bode s tovarišem iz R., ki so ga denuncirali v isti zadevi, bomo prilično poročali. Za sedaj povemo le to, da je eden, ki je spisal za slavnost referat, moral daleč v hribe (lepo plačilo), oni, ki pa tega ni storil, je ostal na svojem mostu. Kakor vse mine, minil bo tudi ta interregums. — (Te vrste denuncijantstvo kaže, da se- nekateri demokrati prevzeli v novi državi od avstrijskih »patriotov« gnusno vlogo denunciranja in nemškega klečeplastva, ki je bilo tako razpaseno v bivši Avstriji in morda samo še v Rusiji in Črnigori. Srb je preponosen in preveč demokratičen, da bi se dal zlorabljati za tako reptilsko početje. Op. ur.)
-f Neverni Tomaži. Nozavisni revolver javnog mišljenja »Beogradski dnevnik« prinaša politične aforizme, ki so v teh žalostnih časih, ko Bugšek vodi prehrano, v veliko tolažbo vsem, ki se hočejo pošteno nasmejati. Tako n. pr. piše: »Šef jugoslov. pučke stranke, dr. Korošec, je izjavil, da njegova stranka ne misli obatruirati v narodnem predstavništvu. Mi no moremo verovati njegovim izjavam. Saj je katoliku dovoljeno, da krivo priseže, če v duhu ne smatra prisege za resno.« — Tako, sedaj veste, kako je v Belgradu: Dr. Korošcu nihče ne verjame, ker je katoličan; in katoličanu je dovoljeno krivo prisegati. Predvsem mu ne verjamejo »nezavisni« listi, ki so plačani od demokratskih bank, zato da smejo demokrati zapisati v njih vsako nesramnost in naj bo ta še tako smešna!
+ Površne naredbe. V dobi absolutizma kar dežuje naredb. Kakšne so te naredbe, o tem naj sodijo priprosti ljudje s petimi čutili. Pred seboj imamo nove predpise o uravnavi prometa z živino, ki pravi: Za trgovinski promet s klavno govedo in klavnimi prašiči se uvajajo odpremne izkaznice. Te se izdajajo le: 1. Osebam, ki so upravičene trgovati s tozadevnimi živalmi.
2.	Obrtnikom, ki rabijo klavno živino.
3.	Organizacijam in zavodom. 4. Zadružnim organizacijam. Železniškim postajam je prepovedano sprejemati klavno živino brez odpremnih izkaznic. Kaj je trgovinski promet? V katerem slučaju smejo železnice sprejemati brez odpremnih izkaznic? Po tej naredbi si ne more noben zasebnik poslati iz doma, ali pri selitvi svojih živali, ker ni trgovec ali obrtnik in tudi železnica, ne sme sprejeti prevoza. Ako pa naredba tega ne mara reči, zakaj ne napravi izjeme. Godile so bodo sitnosti in mesto uravnave bo le zmešnjava in to zgolj zaradi nelogičnega in nejasnega stili-ziranja ,kakor ga opažamo pri vseh sedanjih naredbah in odredbah. Ako pa se naredba po besedilu izvršuje, je ista udarec proti revežem in samopomoči.
-f Republikanska stranka za sedanjo vlado. »Beigrajski Dnevnik« poroča, da bo srbska republikanska stranka podpirala sedanjo vlado v vseh stvareh, ki ne nasprotujejo načelom republikanske demokracije. Nekateri republikanci pa da spre-vidjajo, da bo republikansko gibanje koristilo samo »reakcionarni« opoziciji in zato nočejo sodelovati. Čudni republikanci, ki se vnemajo za Pribičevečev absolutistični policijski režim!
+ Mepa v Medjimurju. »Narodna Politika« opozarja na neprirodnost in nezanesljivost medjimurske meje, ki bi jo tvorila reka Mura. Medjimurci imaijo onstran reke do 6000 oral vinogradov in gozdov in je njih obstoj najtesnejše zvezan g pridelki in dohodki tc zemlje. Ta polja so od madjarskih ostro ločena in bi bila edino pravično, da bi tekla državna meja po tej ločilni črti. To bi bila tudi edina zanesljiva in trajna meja, kajti neregulirana Mura vsak hip menja svojo smer in teče sedaj proti severu, sedaj proti jugu, tako da bodo neprestane zmccle zaradi meje. Razen tega nam m ur sita črta vzame do 30.000 Hrvatov. Ustanovi naj sc posebna komisija, ki naj pri določanju meje pomakne črto 8—1Q Itm proti severu. Tako bi dobili logično zvezo s slovenskim Prck-murjem, AJko bi se pa meja nc dala več
izpremeniti, naj naša mirovna delegacija izposluje garancije, da bo mogel medji-murski kmet svobodno razpolagati m ob-delovati svojo zemljo onstran Mure in brez carine prevažati svoje pridelke preko Mure.
-f Mažarska zarota v Baranji. Preiskovalni sodnik dr. Kolarovič in orož-niški kapetan Karakasovič delata da-lje na odkritju zarote madžarske Bele garde. Sled organizacije je privedel do sela Csatahala, kjer so pri Peri Ja-noSu našli na vrtu zakopano strojnico. Moža so aretirali in izvedeli od njega povodom zasliševanja važne podatke. Pri njegovem sosedu so našli preko 250 vojaških pušk in ogromno množino streliva. Pri pečuških prebivalcih so našli dosedaj preko 600 komadov raznega orožja z naboji. Aretirali so osebe, ki so pomagalo pri prehodu bar ranjskih Madžarov. Vsi obdolženci so pri preiskavi priznali svojo krivdo in povedali mnogo zanimivega o delovanju in namerah organizacije.
+ Madjarsko žalovanje. Iz Budimpešte poročajo, da so Madjari vsled odločbe mirovne konference, ki je meje nekdaj tako razsežne Ogrske ome-i jila na par županij, kakor udarjeni na glavo. V Budimpešti so razobešene črne zastave, ulične svetilke so zavite v, črnino, časopisi so izšli s črnim okvirjem, vse delavnice, trgovine in uradi so zaprti. »Ne, nikdar, ni mogočo!« to gre od ust do ust. Pa se bodo morali vendar udati — vsaj navidezno.
-f- Izgredi proti muslimanom V, Bosni. »Pravdi« brzojavljajo iz Bileča, da se tam pleni in da je življenje ta-mošnjih muslimanov v resni nevarnosti. Muslimani zahtevajo, naj jih vlada ščiti ali pa jim da na razpolago vaj gone, da se morejo izseliti.
-f Po beneškem zgledu. »Novosti« priobčujejo v »Zagr. Novinah« dopis sj Sušaka, ki opozarja na gospodarske škode, ki jih trpi naše Primorje od italijanske soldateske. Kakor je nekdaj pohlepni in kruti Benečan do golega oskubel in oropal naše Primorje, tako gospodari italijanska soldateska po Istri in Krasu tudi danes. Naše Primorje bo ostalo v drugo golo do kosti; Italijani so oplenili bogata trgovska skladišča na Reki, odpeljali dragocen železniški in pristaniški materijal, gozdove in nasade so iztrebili, polja in vinogradi so jim kakor »gmajna«, kjer si smelo jemljejo, česar niso sejali in sadili, po stanovanjih in hlevih si izbirajo, kar jim je všeč in ne vprašajo, če-gavo je. Škoda, ki jo tako trpi naše Primorje, je ogromna. Kdo jo bo povrnil? Nujno potrebno je, da se po vseh zasedenih krajih ustanove posebni odbori, ki naj vso škodo natančno popišejo in podpro z imeni in vsemi podrobnimi podatki, da sc bo mogla svoj čas zahtev vati odškodnina.
+ Za zvišanje eksistenčnega minimuma od 1800 na 3000 K jc v avstrijskem parlamentu vložila predlog kr-ščansko-socialna stranka.
Dnevne novice.
—	Umrl je 26, januarja v Sarajevu slikar Celestin Medovič.
—	Dramatični odsek društva sv. .Jo. žefa v Tržiču priredi v nedeljo 25. t. m. zvečer ob pol osmih v dvorani Našega doma narodno igro »Deseti brat«. Vabimo k obilni udeležbi.
—	Slomškarjem v ravnanje! Zaveza vabi v svoje okrilje tudi naše člane, dasi brije norce v svojem glasilu ž njuni. Dokler ne pokažejo pravili kart, t. j. dokler ne izdelajo tudi takih pravil, ki bi bila vzprejemljiva tudi za člane »Slomškove zveze«, in dokler bode »Učiteljski Tovah-riš« udrihal po nas, dotlej ni za naše zavedne člane tam prostora. Toliko v vednost tovarišem in tovarišicam, ki se obračajo v tej zadevi na odbor. — Odbor.
—	»Slov. Učitelj« je naletel v tiskarni na velike težave vsled česar toliko časa ne izide. Tudi drugi listi imajo enake težave. Prosimo tedaj potrpljenja. Storili bo-demo vse, da čimprejc izide. Uredništvo. Priloga »Slov. Učitelja« v teh razmerah tudi ne more zagledati še belega dne. Stala bi, če bi papir sploh dobili, ena sama številka v 1300 izvodov 1500 K in tudi-nam ne dajo garancije, da bi izhajala redno, Torej tudi v tem vprašanju nosijo odgovornost razmere, ne pa mi sami.
—	Djekše. Visoko na Sinji planini, na. severni meji naše Koroške stoji lepa, idilična vas Djekše. Tudi tukaj so pred enim letom še mogočno gospoda-i-ili Nemci in dali čisto slovenski občini nemški značaj. Odkar se pa v šoli in v uradih sliši lepa materinščina, se ljudje zavedajo svojega rodu in bi radi čitali lepe slovenske knjigo. Zategadelj se snuje ljudska, in šolska knjižnica. Prosimo vsa kulturna in narodna društva in rodoljube za prispevke l< naši knjižnici. Darila sprejema šoluko vodstvo na Djckšah,
—	Najboljše naloži denar, kdor kupi srečke Dobrodelne efektne loterije, ker mu denar lahko že za teden dni povrne s tisočerimi obrestmi v dobitkih, v blagu. Srečka stane samo 2 K. Do žrebanja je samo še teden dni in se vrši 3. februarja t. 1. Kupujejo se srečke v trafikah in v loterijski pisarni, Poljanski nasip 10.
—	V Kranju se je dne 26. L m. vršil velik protestni shod. Govorila sta prof, dr. Pregelj in odvetnik dr. Saboty. Soglasno so bile sprejete tozadevne resolucije,
—	Iz Železnikov. Da bo znano širšemu svetu, da pri nas tik ob sedanji italijanski meji vse ne spi, naj dokažemo s svojim delom, da istemu ni tako »Izobraževalno društvo« deluje letos kai pridno Pri redili smo že tri igre in si<»«m" »Svet«, »Mlinar in njegova hči« t°r -Gospod Jakob«. Prihodnjo soboto zvečer ob pol 8. uri se pa vprizori »Pri belem konjičku«, a ponavlja se v nedeljo popoldne ob štirih. K tej prireditvi vabi odbor vse domačine in okoličane k najobilnejši udeležbi, — Zadnjo nedeljo, dne 25. januarja nam jc g. Anton Komlanec iz Ljubljane v jako lepih besedah orisal življenje in težnje delavskega stanu. Dokazal nam je, da je delavčeva rešitev edinole v organizaciji, kjer se s skupnimi silami pride do blagostanja. Sklenili smo ustanoviti »Strokovno Zvezo« za Železnike, — Osnovala se je tudi misel, da se iznova poživi »Orel«. Ker je v teh časih neobhodno potrebno, da se mladina organizira pod krščanskim praporom, da se s tem privaja k rednemu življenju, želimo, da se jih kar največ priglasi k tej edino pravi mladeniški organizaciji. — Nekaj nečuvenega je pa življenje naših na-prednjakov. Ko se ljudstvo bori za vsakdanji kruh, pa kažejo isti gospodje svoje sočutje v tem, da se na plesnih prireditvah kosajo s stotaki za razne plesne stave, Poznamo jih in vemo, da od njih ni pričakovati kaj dobrega, zato se združimo vsi v »Strokovni Zvezi«, kjer jim bomo s skupnimi silami dokazali, da smo mi tudi ljudje, ki hočemo živeti.
—	Društvo poštarjev in poštnih odpravnikov ima dne 2. februarja t. 1. ob 16. uri v poštnem uradu Ljubljana
4	svoj izredni občni zbor, h kateremu so člani uljudno vabljeni. Na dnevnem redu je razpust društva.
—	Vabilo k občnemu zboru društva »Varstvo in oskrbovanje revnih in zanemarjenih otrok višnjegorskega sodnega okraja«, ki bo 31. prosinca 1920 dopoldne ob desetih v sodnijskih prostorih. Spored: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Pregle-danje računov za leto 1919. Janko Skr-binec, t. C. tajnik.
—	Februar s petimi nedeljami. To leto se bo zgodilo, kar se že ni 32 let, t. j. od leta 1888. Letošnji februar ima
5	nedelj. Mesec se prične z nedeljo in konča z nedeljo. Ker je 2. Svečnica, bo imel februar samo 23 delavnih dni.
—	»Poštne razmere na deieli.« K temu dopisu v št, 18 »Slovenca« objavljamo sledeče pojasnilo: Pri poštnem r
v Sp. Hrušici pri Ljubljani sta nastavljena uradno dva poštna sela, katerih mesce-n e uradne plače znašajo za enega 53 in za drugega 100 K. Prvi je službeno zapo slen po 10, drugi po 12. oziroma v tednu dvakrat po 15 ur na dan. Kakor je iz tega razvidno, je uradno odmerjena plača pri sedanjih razmerah toliko nizka, da se s taisto nikakor ne more izhajati, oziroma zadoščati zahtevam občinstva. Za mesečno plačo 53 in 100 K je v sedanjem času menda nemogoče dobiti navadnega delavca, kateri mimogrede omenjeno dela !e po 8 ur na dan, ne pa po 10, 12, oziroma 15 ur; in od katerega se ne more zahtevati znanje uradnih predpisov in koliuor toliko samostojnega poslovanja med občinstvom, kar more le primerno izobražen človek opravljati. Da je omogo en in zasiguran promet sploh in vsled tega tudi vzdrževanje primernega in zadostnega osobja, daje poštar iz lastnega še povrh te plače obema seloma hrano, stano >an,e, deloma obleko in enemu mesečno še v gotovini 30 K kot poboljšek njegove plače. Pri teh razmerah nastalo difironco naj izvoli javnost sama preračunati in pre-sediti, s kakimi zaprekami more poslovati danes poštar na deželi. Da se poštne razmere v obče zboljšajo, je pač opravičena želja vsakega, in da se ta izpolat, bi bilo umestno, da poštne sele, kateri zahtevajo povprečno danes po 300 K mesečae plače in hranr in za katere poštenost jamči poštar osebno z vsem svojim imcfiem, prevzame in nastavlja viš;a poštna oblast sama,
—	Pri poštnem uradu Zgornja Sv.
Kungota se je otvorila dne 31. decembra 1919 telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet.
—	Ameriški Rdeči kri? za Srbijo. Kakor poročajo iz Marselja, je odposlal ameriški »Rdeči križ« 242 ton življenskih potrebščin za oplenjeno Srbijo.
—	Red Sv. Save IV. razreda je prejel umirovljeni ravnatelj zagrebške? opero Ni-kola pl Faller.
—	Prof. Milan Odrizovič vpokojen.
Temeljem odredbe Narodnega viječa od meseca novembra 1918, je zagrebška pokrajinska vlada začasno vpokojila prof. Milana Ogrizoviča, ki je začasa okupacije deloval v Belgradu kot avstrijski nadpo-ročnik.
—	Centralna dijaška menza v Zagrebu bo nameščana v dosedanjih hlevih na Sajmištu. Prostore že predelavajo in bo stala adaptacija približno 200.000 K. Dela bodo dovršena do konca februarja. V obednicah bo prostora za 1000 dijakov,
—	Učiteljski koledar (Žepni zapisnik) je izšel in ga bomo naročnikom takoj razposlali. Stavka je povzročila ne le dvomesečno zakasnitev, temveč tudi izdatno povišanje tiskarskih in knji-goveških del. Cena 12 K je za današnje razmere skrajno nizka. Zapisnikovo vsebino smo morali skrčiti, ker zavzema 91 strani razvrstitev učiteljstva po činovnih razredih in stopnjah. Razvrščeno je učiteljstvo v abecednem redu, le v obsegu vsake črke se nismo strogo po tem ravnali. V današnjih časih je sestava vsakega šematizma silno težavna in zamudna, zato naj se napake blagohotno naznanijo. Podrobne učne načrte za zgodovinski pouk ne moremo pri najboljši volji sedaj izdati; tudi cena bo povišana od 2 K na 4 do 5 K. Vse pride nekoliko pozneje na vrsto. Odhor Slom. Zveze.
Llublianske novice,
lj Skrb za zanemarjeno mladino.
Meščansko žensko društvo priredi v četrtek 29. januarja ob 5. popoldne v srebrni dvorani Uniona zopet zanimivo predavanje: Skrb za zanemarjeno mladino. Govori dr. Zamjen. Ljubljansko ženstvo krščanskega mišljenja se vljudno vabi, da se udeleži predavanja kaj najobilnejše.
lj S. K. S. Z. Danes v sredo ob 8. zvečer odborova seja S. K. S. Z. v navadnih prostorih. Na sporedu je sprememba pravil in druge točke, ki se bo do obravnavale na občnem zboru dne 5. februarja. Prosim vse odbornike in zastopnike oziroma zastopnice pod-zvez, da se seje gotovo udeleže. — Podpredsednik.
lj Družabni klub vabi vse svoje člane in prijatelje, da se v obilnem številu udeleže jutrišniega družabnega večera na verandi hotela »Union«. Govoril bo gosp. dr. France Štele o svojih vtisih in doživljajih \r R"sijp Pričetek ob 8 uri zvečer.
lj Zveza služkinj ima v četrtek ob 8. uri zvečer sejo v Alojzijevišču. Vse od-bornice naj se seje gotovo udeleže. — Predsednica,
lj Prosvetno društvo za frančiškansko župnijo vabi k zelo zanimivemu predavanju, ki se bo vršilo cianes, dne 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer na verandi hotela »Union«.
lj Knjižnica šentpe'ersifee!]a prosv. druš.va je odprta odslej vsako sredo od 6. do pol 8. ure zvečer (do fantovskega večera) in vsako nedeljo od 10. do pol 12. ure. Zamudniki' se prosite, da vrnite knjige.
lj Ljubljanski odvetniki imajo v Četrtek, dne 29. t. m. točno ob 20. uri pri Slonu važen stanovski sestanek.
lj Organizacija vojnih invalidov priredi dne 29. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma svo o prvo veselico.
lj Pevski zbor »Glasbena Matije« v Ljubljani vabi k plesnemu venčku, ki ga priredi v soboto, 7. svečana 1920 v zgornji veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Svira godba Dravske divizije. Začetek ob 20. uri. Toaleta koncertna. Pristne slovanske narodne naše dobrodošle.
lj Glavni poverjenik ministrstva za agrarno reformo se je vrnil iz Bel-grada in sprejema stranke zopet v torkih in petkih od 10. do 13. ure.
lj V preiskovalnem zaporu ljubljanske deželne sodnije sta Anton Jesenko iz Ljubljane in Franc Ule iz Cirknice. Prvi je ukradel pri Uherju čevlje, klobuk in hlače, drugi je pa »sunil« kovček, v katerem je bilo 8000 kron denarja.
lj Tajnosti Mestnega loga. Med vojsko so se skrivali v Mestnem logu dezer-terji iz Ljubljane in iz njene okolice. Več se jih je skrivalo, kakor si to Ljubljančani predstavljajo. Skrivališča so si prirejali v barianskih prekopih pod mostovi, v katerih so se skrivali podnevi, včasih pa tudi ponoči, če niso šli k svojcem po hrano. Neki dezerter si je napravil doma pod sobo brlog, v katerem se je skrival ponoči, toda podnevi se je tudi na Barju skrival.
lj Če se gre na dopust. Piše se nam: »Moj prijatelj Vilko gre na dopust. Bolan jc. Zdravnik mu je rekel, da mora na jug Drago bo!« — »A, kaj: 2000 zavojev tobaka vzamem seboj, ne skrbi me, da jih ne spravim čez dcmarkacijsko črto; vem, prodal jih bom tobakalačnim Lahom tako drago, da se odpeljem lahko na jug.«
lj Draga čokolada. Lastnica r.ladči-čarne G. Darbo v Wolfovi ul. je kupila kg čokolade za verižniško ceno 150 K, pro-
dajala jo je pa v drobni razprodaji s 160 K kilogram b sicer tablico, ki je tehtala z zavitkom vred 520 g, po 8 K. Darbo je obsojena na 3000 K globe in so jo kot rojeno Goričanko izgnali radi draženja iz Ljubljane,
ULTIMAT IN AMERIKA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 27, januarja. »Beogradski Dnevnik« poroča: Iz Pariza se javlja, da še ni nastopil poslednji trenutek v jadranskem vprašanju, ker smatra ameriški ambasador \Val!ace, da je bila njegova prisotnost povodom izročitve ultimata jugoslovanski delegaciji popolnoma informativnega značaja, to je namreč s ciljem, da o tem informira svojo vlado, ker ameriška vlada še ni podala svojega mnenja glede ultimata in ali je Amerika interesirana pri tem vprašanju. Tako bi veljal ultimatum samo kot želja Francije in Anglije in se ne more smatrati kot popolno veljavna odločba mirovne konference. Naša vlada smatra, da pričetek roka za odgovor na u'timatum ne more veljati dan 22. januarja, ko je bil ultimatum izročen jugoslovanski delegaciji, ampak dan, ko ga je prejela vlada v Belgradu.
ITALIJANSKE SPLETKE.
(Izvirno poročilo »Slovtncu«.)
Bslgrad, 27, jan. »Pravda« poroča, da so Italijani razširili vest v Parizu, da s<> Srbi ne interesirajo za jadransko vprašanje, Poslednji čas pa sc je storilo, da tudi te ogabne spletke niso uspele. Enotnost naziranja glede jadranskega vprašanja se je pokazala na manifestacijah v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in drugod,
ITALIJA DELA JAVNO MNENJE.
LDU Trst, 27. jan. »II Piccolo della Sera« peroča iz Rima z dne 26. t. m.: Ura rešitve jadranskega vprašanja je prišla. Politični krogi prestolnice se skoraj ne brigajo več za stavko železničarjev, ki počasi pojema. Vsa pozornost se obrača v ! Pariz, kjer bo v nekoliko urah jugoslovanska delegacija podala svoj končnoveljavni cdgovor. Davi se je razširila vest, da je odgovor jugoslovanske vlade že dospel v Pa-lazzo Braschi, kamor ga je sporočil Millerand. Kasneje pa se je doznalo, da gre za pomoto. Jako dober vtis napravljojo vesti o samozavestnem zadržanju Reke. Povsod odobravajo upravičeno stališče, ki ga italijanska vlada zavzema in vztraja na njem tudi po intervenciji ameriške vlade. Raz-j položerje je odločno in resno.
POGAJANJA V BELGRADU.
Ilzvirno poročilo »Slovencu«.)
Bel;*red, 27. jan. Dr. Drinkovič in Pro-tič sta bila sprejeta v avdijenci od regenta. Krcna se trrdi, da bi prišlo do sporazuma med vlado in opozicijo. Popoldne je bilo dolgotrajno posvetovanje z belgrajskimi radikalci, m kar so poslanci Narodnega kluba odpotovali v Zagreb, da se dogovore s svojimi tovariši glede d3finitivnega odgovora vladi, ki bi se izročil še ta teden. V političnih krogih se trdi, da bo gotovo prišlo do sporazuma, zlasti z ozirom na usodepohio vprašanje rešitve jadranskega vprašanja.
4 : 1.
(Izvirno poročilo »Slovencu«)
Bslgrad, 27. januarja. Dne 23. t. m. ie finančni minister odredil, da naj g'avna 'ržavna blagajna na zahtevo posameznikov zamenja dinarje za krone v razmerju 4:1.
DEMOBILIZACIJA IN OBČINSKE VOLITVE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 27. januai-ja. Pričakuje se, da bo demobilizacija prvega poziva v kratkem izvedena, nakar bodo razpisane občinske volitve, ki bi se vršile koncem i'e-bruarja.
KRISTANOVIH LOKOMOTIV NE BO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 27. januarja. «Pravda» poroča, da ne bomo dobili lokomotiv, ki jih je naročil minister Kristan v Berlinu. Nadalje piše list, da vlada pri nas veliko pomanjkanje lokomotiv, ki jih je vsak dan manj, tako da preti kriza,
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V SRBIJI KONČANA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 27. januarja. Na progi Zaje-čar—Paradin se je stavka končala ter se je zopet začelo normalno delo. Stavka se jc pričela, ker vsled finančnih težkoč začasno niso mogli izplačati železničarjem plač. Timoško železnico je prevzela v upravo vojaška oblast ter je postaje ob njej nasedlo vojaštvo. Vlada je ukrenila energične odredbe. Povod stavki na tej železnici jc bila v znatni meri kakor je bila stavki v Nišu bolgarska boljševiška propaganda,
PREHR ANA DAT M A CT.TE
LDU Belgrud, 27, januarja. Dnnes ie bila pri ministrskem predsedniku konle- j
renca, na kateri se je razpravljalo o prehrani Dalmacije. Konferenci so prisostvovali ministrski predsednik Davidovič ter ministri Biankini, dr. Veljkovič, Draškovič in Bukšeg, razen njih tudi komisar za prehrano Dalmacije Dubokovič, poslanik dr. Tresič - Pavičič in poslanca dr. Griso-gono in Angjelinovič. Konferenca je sklenila važne sklepe glede vprašanja prehrane. Vlada bo odobrila kredit za nabavo živil in bo stremila po tem, da se izboljša promet z živili za Dalmacijo,
STANJE ERZBERGERJA,
LDU Beriin, 27. jan. (Dim. KU) Kakor poroča »Achtuhr-Abendblatt «, sc jc danes stanje ministra Erzbergerja precej poslabšalo. Mrzlice sicer ni imel, vendar pa je jako slab. Kakor javlja »Abend«, je bila ta slabost vzrok, da je bolnik danes omedlel. Po mislih zdravnikov potrebuje ranjeni miru in trajalo bo še dolgo preden bo okreval.
LDU Berlin, 27. jan. (Dun. KU) Stanje ministra Erzbergerja je še precej povoljno. Danes so ministra roentgenizirali in dognali, da tiči krogla v lopatici in da so deli te kosti zdrobljeni. Sedaj še ni mogoče izvleči krogle, Opasno jc, da ministru zelo hitro utriplje žila,
TROCKIJ V KIJEVU.
LDU Dunaj, 27. jan. (Dun. KU) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Lvovski list »Wopred« javlja iz Kijeva, da je po zavzetju mesta dospel Trockij v Kijev in naznanil delavstvu, da bodo ruske sovjetske čete ostale v mestu le, dokler traja boj z Denjikinom, in je pozval delavce, naj se vojaško organizirajo. Naznanil jim je tudi, da bo določil meje med Ukrajino in sovjetsko Rusijo,
Pr®sveta.
pr Pepelka dvajsetič v sezoni V sredo, dne 28. t. m. se vprizori > Pepclka« dvajsetič v sezoni. To je v drami redek slučaj. Občinstvo, ki je »Pepelko« tako navdušeno sprejelo, ji bo ob redkem jubileju gotovo tudi izkazalo svojo naklonjenost. Pri predstavi sodeluje godba dramske divizije, celokupni na novo študirani balet in vse dramsko osobje. Režijo vodi gospod A, Danilo.
c Sestanek duhovščine ljubljanskega i mesta je danes ob 5, uri v posvetovalnici i Jugoslovanske tiskarne. Ker so na dnevnem redu jako važne zadeve, je želeti najobilnejše udeležbe. Sestanki se sedaj redno vrše vsako sredo ob 5. uri. Prva sreda v mesecu jc določena za zborovanje kate-hetskega društva, ki želi, da k zborovanju pridejo tudi drugi duhovniki, zlasti oni, ki so v dušnem pastirstvu, K sestankom vabimo tudi gospode tovariše z dežele, ki pridejo ob sredah v Ljubljano,
Ha. ,
a »Samopomoč« v Ljubljani, razdeljuje od 1. februarja dokler jo zaloga, v prosti prodaji sledeče: fižol, ječmen, jajca, cikorija, dalmat. fige, čaj, kis in pralno milo. — Razdelitev drugih živil za prihodnji mesec po določenem vrstnem redu, se bo pravočasno objavila. Za februar dobilo se bo tudi kašo, ješprenj, mast, moko, sol, sveče, prvovrstna slivovka in rum ter podplati.
Zacšpfi tejcfen S
društva »Dobrodelnost« v Ljubljani
o horisi s rof, s epceu, inoaiidoo in h.ralczo. 1317 dois taoo u slupoi vred-
nosi 80.000 K.
GSaoni dobitek o oredtiosiS
20,000 kron.
Srsčka 2 kroni. Srečka 2 hrani.
Srečke se naročajo v loterijski pisarni v
Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. •Žrebanje bo 3. febr. 1920 ob 6. uri zvečer.
Zsdnii teden!
Dr. Bocjiai! Berč
ordinira brezplačno
vsaki dan od ' 24. do '/:5. v
ambalatoriju otroške bolnice
S|rn i š n t> rn t 1
nudi ivnn kflitn, Lavrlco pri iliU Ljubljani,
vezanih mi T^r
.Dom in Sveta" se zaradi pomanjkanja prostora proda. Želi so oseben ogled na licu mesia. Fran Ksav, Ažman Ja-vornik, Gorenjsko.
so takoj
..._____u____________ sprejme, sta
fino voli Ko delo Cankar iiv. Petra c 33
Uicaini clpni sc kuPj- Ponudbe rljOllll dllUJ A i. iVlaiclsč, Anončna ekspedacija, Ljubljana, Aoni)tcsni Uy 3.
OlroSKl nm visoKliroii
Cllll	zložliivo in dobro ohran-
JlU:, jeno kupim. Ponudbe pod M. B. 12, na upravo Slovenca.	358
ClflariiCfo veeJe lu 8Uh0 po možno-
uIMOUIjIV« sti v sredini mesta se išče za takoj ali kasneje. Ponudbe, na Al. Matelič, Anončna ekspedicija, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Potovalni uradniki
zavarovalne _________ ________ stroke se sprejmejo takoj proti dobremu zaslužku. Ponudbe pori »Zavarovalnica« na u-pravništvo tega lista.
Dva spretna
nrarska pomočnika
se sprejmeta proti dobri plači, hrani in stanovanju ter 'J5® 0 od popravil pri Ant. Lečmk, urar. Lorovne.
l/iinjm vsako množino hrastovih hlo-
AU iflil dov od Uo cm debeline naprej, kakor tudi hrastove deske do 30 mm debelo oziroma nažagano frise za parketne deščice. Ponudbe h ceno iranko vagon Liubtjnua ali odpošiljalna poštam na Ivan Šiška, tovarna parketov >n parna žaga l>jiibliana, Metelkova ulica ■£.
vhodom. Cena postranska stvar. Ponudbo pod štev. 307 na upravo lista
Kpnm mnct/l ua deželi: provinci: kot iolClIi UlCjlU skladiščnik, obr. tajniu, hišnik ali kaj podobnega. Som let star. oženjen. z 2 -- 4 letno hčerko, zdrav. Krepak, trgovsko izobražen; bivSi trgovski pomočnik in desetn. rač. pomočnik, vešč slovenskega iu nemškega jezika v govoru iu p'savi, ter srbo-brv. za službeno porabo. Nastop po dogovoru. Prijazne ponudbe pod J. A.
X 316 na upravo tega lista.
Kupujem vsako množino kož od divjih zajec v ter ptačirem po najvišji dnevni ceni.
6311	IVANBERNIK
(30)	klobučar v Višnji gori.
Želodčna tinktura
lekaria PiCCOLI-ja v Ljubljani. Dn-najsua ccsla, krepča želodec, pospešuje prebavo ter odprtje telesa. Naročila proti povzetju.
p Ljubljani, Kolodvorsfca ulica, nospr, juž. boloduoru
sprejema vloge na tekoči račun in hranilne knjižice. - Kupuje valute in devize po najvišjih dnevnih cenah. -Ima stalno v zalogi velike množine
tuje valute.
Preminul je po neumornem delu in trpljenja polnem življenju naš predobri oče, oziroma nepozabni brat in blagi zaščitnik, gospod
Josip Goederer
graščinski oskrbnik
po mučni bolezni v 68. letu starosti.
Pokopan bo v četrtek dopoldne na pokopališču na Vel. Poljanah.
Na O r t n e k u , dne 26. januarja ! 920.
Išče se za graščino v bližini Kamnika priletna, zanesljiva
družinska kuharica
ki razume vsa gospodinjska dela in ima veselje do kmetijstva. Naslov pri upravi tega lista pod st. 350.
Kuharica
starejša samostojna z dolgoletnimi spričevali, kakor tudi izurjena
hišna
se išče pod dobrimi pogoji na grojšči-no, Gorenjsko, (•'ismene ponudbe ua upravništo Slovenca pod št. 352.
ne opazi, kdor kupi pralni prašek „Carrara" ali „Wa8chnnidel". Dokler je zaloga, se bo prodajalo v skladišču predilnico št 3 v poliubui množini, najmanj 50 zavitkov >Waschmadel" v kartonih ali pa sCarrara« po velikosti zaboja brutto za netto. Pralni prašek jc glasom izvedeniškega mnenja preizkušeno dobro blago. Poizvedbe v Zadružni centrali Miklošičeva ces>a št. 8 vsak dan od 9 do 10 dopoldne.
ki se razume na sadiereio in zelenjavo in se zamore izkazati s tozadevnimi dobrimi izpričevati so sprejme v trajno službo za posestvo na Delenj-skem. Prosto stanovanje m dobra plača. Natančnejša pojasnila pri Otomar Bamberg. Ljubljana. Kolodvor, ul. 13 I.
Dne 30. 11. 1319 so bile na progi Ljubljana glavni kolodvor
Zidanimost in sicer v bližini Zaloga
ukradene
iz vagona št. 135254 G. Masi vlaka štev. 538
štiri Dole raaililiiriieoa Diogs
v skupni teži 459 kg ter jo bila lastnica te pošiljatve tvrdka Izidor Pesing iz Mitrovice oškodovana za veliko svoto. Doti-čniku. kdo storilce izsledi ali ovadi in pripomore, da dobi tvrdka Izidor Pesing vsaj četrtino ukradenega blaga nazaj, se zavezuje s tem navedena tvrdka izplačati nagrado v znesku 10.000 K (desettisoč). Kdor bi bil v smislu tega razpisa do nagrade upravičen, naj .se javi v odvetniški pisarni g. dr. Josipa Fnrlana v Ljubljani, Sodna ulica št. 1.
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J.Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
zanesljivega, veščega deželnih jezikov in nemščine se išče. Ponudbe z navedbo referenc na Tvormco kož A.ud. Jaki!, Karlovac.	300
Povodom nenadomestljive izgube našega nad vse ljubljenega soproga, skrbnega očeta, dobrega brata in zvestega družabnika, gospoda
Alojzija Uher-ja
prejeli smo obilo dokazov iskrenega sočutja, kar nam je velika tolažba v naši boli. Bodi izrečena vsem naša najprisrčnejša zahvala.
Zahvaljujemo se dalje »Ljubljanskemu zvonu« za v srce segajoče žalostinke, nadalje darovalcem krasnega cvetja in končno vsem, ki so spremili ranjkega na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 27. januarja 1920.
Globoko žalujoči rodbini Uher.
KOLESA s=
rabljena kupuje J. GOREČ, LJdULJAtf A, Gosposvetska jesta st. 14.
343
Podružnica centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Ljubljani išče
z večletno prakso. Zahteva se popolno znanje dvojnega knij-govodslva. Nastop takoj. Prošnjam je priložiti zadnje šolsko izpričevalo in izpričevala o praktični sposobnosti.
Imamo naprodaj cel vagon
katere oddamo v zaboj i ii po 1440 ko lmulov (H) gro«) nn /.menil ceni .Balkan 1r,\r. '[ie,1. in kotn.de!. dr. Ljubljano, Dunajska cesta 33
Izdelujemo in dobavljamo takoj: bencinmctorje, fino izdel. orodje škripce, dvigala
naprave za nakladanje male vzdigalnike. Tovarna strojev in lino mehanična izdelovalnica
J. vem Petravic & Co. Dunaj-Hernals
Zastopstvo: Zagreb- Samostanska ulica 15-1.
prvovrstno angleško blago za žakete, modne hlače, obleke itd. Na zalogi velika izbira doma izgotovljenih oblek za gospodo in dečke, ler vsakovrstnega manufakturnega blaga, srajc, sa-moveznic, športnih čepic, nogavic, itd., itd., itd.
Invalidi in domu se vračajoči vjetniki primeren popust.
Prva kranjska razpošiljalna
dvorni tr$ št. 3 Ljubljana Narodno
Lastni modni atelije*
Pod
kavarne
za nabavo mesa za garnizijo Ljubljana iu okolica.
Vsled odpovedi Mesarske zveze, katera je dajala meso za vojake in zaradi nesporazuma o današnjih cenah mesa in kož, hoče intendantura Dravske divizijske oblasti zaključiti v četrtek 29. t. m. novo pogodbo za nabavo mesa za vojake in sicer v dnevnej količini od 2500 — 3000 kg.
Pogodba se bo vršila dne 29. t m. točno ob 10 uri dop. v pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti.
Pozivajo se vsi interesenti (mesarji in trgovci), kateri bi hoteli prevzeti to dobavo, da se vdeležijo licitacije in prineso kot kavcijo 200.000 kron seboj. Upogled na predpisane uslove in pogoje je dovoljen vsakemu pri intendanturi od 10.—■ 12. dop.
Intendantura Dravske diviziiske oblasti.
za številno čaščeče spremstvo in poklonjene vencc izreka tem potom vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo
Hedvika Pianfan
Ljubljana, 27. januarja 1920,
ki jc 45 let nesebično deloval za našo družino.
V pokojniku bova pogrešala največjo oporo in plemenitega svetovalca.
Blag mu spomin! Na Ortneku, dne 27. januarja 1920.
Ivan in Oskar Kosler.
35t>

Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik	Moskerc v LtubliarM,
Jugoslovanska tiskarna v LiubKant,
t