Naročnina mesečno 2r> Hm, ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inseratej Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299J Telefoni ureduištva: dnevna služba 205® — nočna 9996, 2994 in 205« Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Pred 20 leti Je bila Evropa ravno tako vznemirjena, da, na znotraj razjedena in vsa preorana od malih ambicij in velikih imperialističnih apetitov, kakor je danes. Ozračje je bilo takrat prenapolnjeno z nevihto, govorilo se je o možnosti vojne in na tihem so se narodi pripravljali na krvavo borbo, ki je izbruhnila komaj leto pozneje. Med velikimi državami je vladalo nesoglasje, z enim očesom so si šegavo pomežikovale, z drugim pa so druga drugi pošiljale poglede sovraštva in grde zavisti. Med vihrajočo Nemčijo Hohenzol-lernskih cesarjev, pijanih od hitrega napredka in sanjajočih o novih slavah, in med vznemirjeno Francijo, razdvojeno na znotraj po nacionalistih, ki so vojno slutili in po utopi stičnih socialistih, ki so napovedovali dolgo dobo mednarodnega sožitja v miru in ljubezni, je tavala sem ter tja, vsa neodločna, vsa omahljiva, vsa dvomljiva Anglija, je stala Rusija, na katero tudj takrat ravno tako ni smel nihče računati, kot s eovjet. republiko dandanes, se je skrivala Italija, tovarišica trozveze, ki bi jo bila najrajše izdala, a se še ni upala, računajoč na morebitne koristi, Če bi ta ali ona skupina odnesla zmago. Vsajen na to zelektrizirano ozračje medsebojnega nezaupanja pa je začel rasti balkanski problem v nepričakovane dimenzije. Urnobesno so se vrgle na ta balkanska nesoglasja velesile v pričakovanju, da bodo tam s kupčijami in nieše-tarenjem z dobrinami drugih narodov lažje prišle do medsebojnega sporazuma. Balkanski problem je naraščal kot plaz z alpskih gora, kot požar v stisnjenih vaseh, ki ga podžigajo križajoči se vetrovi, in slednjič povzročil katastrofo, ki je zavila v dim in kri ves svet. Danes je položaj sličen. Ne rečemo, da je stvarifo isti, ampak duševno razpoloženje pri velikih kakor pri malih narodih je podobno razpoloženju pred 20 leti. Novo, česar pred d vem i deceniji še nismo imeli, je ta, da je položaj še bolj zamotan vsled velikih kolektivističnih gibanj, ki pretresajo tri velike evropske države, Rusijo pod obliko komunizma, Italijo v obliki fašizma in Nemčijo pod imenom narodnega socializma. Evropski položaj je zato še bolj nevaren. Toda poglejmo malo v podrobnosti. Kakor 1913 teko je tudi po 20 letih na dnu vsega evropskega nemira krvaveča rana francosko-nemških odnoša-jev. Francija je pod Briandom poskušala približati se Nemčiji, toda Briandova politika se je izkazala za utopistično in je danes doživela popoln konkurz. To jc dejstvo, ki ga ni treba prikrivati. Zakaj je tako prišlo? Za to je več vzrokov. Poglavitni med njimi pa je absolutno pomanjkanje dobre volje in iskrenosti od strani Nemčije, ki je podpisala locarnsko mirovno pogodbo, ne da bi vanj verovala, ki je šla zasedat v Zvezo narodov, ne da bi bila prinesla tja vsaj malo tega mednarodnega duha, ki je za organiziranje mirnega sožitja med narodi neoblio Ino potreben. Grešila je tudi Francija, ki se je vse preveč bala za svoje meje. Strah dela velike oči in uničuje zaupanje v samega sebe. Čestokrat povzroča tudi nepremišljena de. janja. kakor je recimo bil nepremišljen francoski pohod v nemško Porurje. Tretji vzrok leži pri Italiji, kjer fašizem vzdržuje neko nerazumljivo sovraštvo do Francije in slednjo spravlja v nezavidljiv položaj, da mora skrbeti za dve meji, mesto da bi se, krita po prijateljstvu z Italijo, vrgla z vso silo na najtežji problem, to je na ureditev svojih odnosov do svoje onstranrenske nemške sosede. Lahko navedemo še četrti vzrok: to je vijugasta, nejasna politika MacDonalda, polna nesoglasij in trenutnih kapric. Mesto, da bi Anglija s svetovnim imperijem in s svojo ogromno moralno in materialno avtoriteto igrala vlogo pomirjevalca, je po MacDonaldu postala sitna histerična starka, ki nosi povsod nejevoljo in povzroča kisle obraze, »jerkoli se pojavi. Kakor pred 20 leti, imamo tudi danes Francijo in Nemčijo, ki se duševno prav za prav že nahajata v vojnem stanju: Nemčija, ki hreščeče zahteva poljsko Primorje, združitev Avstrije, nove kolonije in Francija, ki ničesar noče dati. Ob strani pa neodločeno Anglijo, nedojmljivo Rusijo in spretno intrigirajočo Italijo s fašizmom, ki prekipeva sovraštva do francoskega imena. Italijo, ki kakor pred 20 leti stega roke v oba tabora v dobri veri, da bo, kakor še vedno v zgodovini, postrežena če ne od levice pa od desnice. Vmes pa prihaja to neprestano vrenje na Balkanu in sedaj še v področju Podonavja, kjer obstojajo itak že medsebojni spori od države do države, kjer vladajo ponekod Čisto nezdrave in nemogoče notranje razmere in kamor stegajo sedaj grabežljive roke še velesile, ki so na ta način prenesle tudi na šahovsko mizo Balkana in Podonavja še svoje lastne konflikte in ustvarile iz teh predelov Evrope pravcati pekel, iz katerega mora nekega dne zopet švigniti proti nebu krvavi zubelj sovraštva. Ne samo, da vlada psihološko razpoloženje za vojno, kakor pred 20 leti, ampak tudi priprave se vršijo. Saj vidimo, kako jadikavo se vleče v daljavo razorožitvena konferenca, ko se nikdo ne mara razorožiti. Nemčija se oborožuje in od nikoder ni mrzli in suhi odmev žvenketanja z orožjem tako močan, kakor iz Nemčije. Oborožuje se Italija, oborožujejo se v Podonavju. Ostale države se ne morejo in smejo razorožiti. Kam bo gnala ta divja tekma? Res je sicer, da je danes manj orožja, ker je manj denarja in da je danes težje oborožiti se do liste fantastične moči, kot je bilo mogoče pred svetovno vojno, ko so narodi v dolgih desetletjih velikega nemotenega blagostanja nakopičili velika narodna bogastva. Teh danes ni, hvala Bogu, danes je beračija po vsem svetu in ta berači,ja bo preprečila, da ne bomo še strmoglavili v nove vojne strahote, čeravno ves položaj v Evropi na glas vpije, da smo ravno tam, kjer smo stali 1913, na pragu velikega prelivanja krvi. Toda naš položaj je še mnogo hujši, kot je bil oni pred 20 leti. Socialno ali nacionalno pobarvana kolektivistiSna gibanja derejo po Evropi in kot plazovi vlečejo za seboj mlajši rod. Nove oblike družabnega življenja se uvajajo z revolucionarnimi sredstvi, ki gazijo vse naše dosedanje pojme prava in pravice. Pravica je danes moč. Pravo je danes sila Kam se bodo izlila ta legla ravoluclonarnih instinktov in apetitov, ki jih boljševizmi, fašizmi in hitlerizmi, ki so vsi otroci iste matere, tako strumno cepijo v mlade rodove? Kje se bodo izživeli :i novi pojmi o absolutni državi, ki si samovoljno, brez ozira na kakšen božji ali naravni zakon, de- Deset let fašistične politike Pakt četvorice podpisan Mussolinijev pakt ni nihak triurni ampuli hapitulaciia pred Francijo Mir ali polet v nove avanture Rim. Danes je bil ob zvonenju zvonov vseh rimskih cerkva slovesno podpisan v palači Ve-ne/.in pakt o sporazumu štirih velesil, Italije, Francije, Anglije in Nemčije. Podpisali so ga v imenu interesiranih velesil veleposlaniki akreditirani pri italijanskem dvoru. Od prvotnega namena, da bi pakt prijateljstva, sporazuma in sodelovanja podpisali šefi vlad dotičnih držav, so morali odstopni, ker je francoski predsednik vlade izrazil željo, da se ne hi rad sestal z nemškim kanclerjem Hitlerjem. Kakšen je torej ta sporazum in koliko je vreden? Francoske častitke Rim, 15. julija, tg. O priliki podpisa pakta četvorice jc francoski ministrski predsednik Dala-dier poslal Mussoliniju sledečo brzojavko: »V trenutku, ko vaša ekscelenca in poslaniki Nemčije, Anglije ter Francije stavijo svoje podpise kot važen dokument, za katerega je vaša ekscelenca pre- vzela inicijativo, smatram za svojo dolžnost izraziti vam osebno svoje odkritosrčne čestitke ter svoje zaupanje na posledice, ki jih bo imel pakt za sporazumljenje in sodelovanje naših obeh držav in za dobrobit vseh narodov.« Podpisanje pakta daje rimskemu tisku povod pisati ponovno o njegovem političnem pomenu. Splošno poudarjajo, da pomeni pakt garancijo za mir za prihodnjih 10 let in da prepreči ustvaritev dveh sovražnih blokov v Evropi in na drugi strani, da nima nikake osti proti katerikoli državi. Povsod se poudarja, da tako važni dokument izhaja iz Mussolinijeve inicijative. »Lavoro Fascista« piše: »lz Rima izhajajo danes žice evropske politike. Rim je zopet središče sveta, ne samo glede duhovne orijentacije, temveč tudi glede političnega življenja. »Giornalc d ltalia. pravi, da je pakt štirih velesil nadaljevanje locarnskc pogodbe. Pakt štirih velesil, ki je bil sklenjen 8 let po locarnski pogodbi, označuje kontinuiteto Mussoliijijevc po-i litikc. Vijuge Mussolinijeve politike Naslednji članek smo sprejeli od prijatelja našega lista v Rimu. Ne obravnava sicer problema pakta štirih, ampak na poučen način razlaga dinamiko italijanske zunanje politike, njene zmagoslavne polete kakor tudi kapitulacije pred neizprosnimi dejstvi zgodovine. Posebno zanimiv pn je prispevek k vprašanju jrdranskega pakta, ki naj bi izviral iz sporazuma, ki so ga danes podpisale 4 velesile v Rimu. Zato članek ra-devolje objavljamo. Uredništvo. Rim. 12. julija. V dobi zadnjih 15 letih se je obličie Evrope zelo nrcdrugač.ilo. a se bo v uadaljnih 15 letih še bolj. Gonilo napredka je kriza. Kdor jc globlje proniknil v politični razvoj poedinih držav in njih odnošajev, kakor jih zaukazujejo geopolitični položaj ter gospodarske |>otrcbo, mora priznati zakon odvisnosti notranje politike od zunanje kakor tudj zunanje politike od notranje. Ali se pospešujeta ali |>a ozirala, n« vsak način |>a druga na drugo vplivata. Pod pritiskom krize ... Pod pritiskom in diktaturo gospodarske krize se je politični razvoj Evrope silno pospešil. Politični pakti zadnje čase kar drug drugega pode in človeku žc sapo jemlje, ko dan zn dnem Henko čita o novih že sklenjenih in novih šele napovedanih velepomembnih paktih. Evropa se medsebojno veže, da kmalu nihče ne Iki znal in vedel, če jc še kje kakšna skrita stezica za pre-friennr diplomate in njihove ^prevratne« načrte, kako težko je šlo s pakti vse tja do splošne krize. Zdaj pa laka naglica čim hujša postaja politična in gospodarska zadrega — doma. Ofenziva fašizma in nien polom Če kje, sc kaže ta aktivnost v Rimu, in sicer odkar sta bila lani v juliju presenetila svet MaoDonald in Herriol s svojim tajinfttvenim prijateljskim sporazumom« v dvoje s pristnv-kom, da se k temu sporazumu lahko pridružijo še drugi, če hočejo. Kako je ta sporazum učinkoval na Mussolinija. to je znano. Od tedaj je bila napovedana nova velikopotezna akcija. Razvoj te akcije pa Italiji ni prinesel tega, kar jc prav za prav hotela. Najprej ie Mussoliniju pokvarila koncept ancleška publicistika, ki je odkrila zaveso in ivika/ala strnicčcmu svetu zakulisne načrte Mussolinijeve, nato je nastopila Mala zveza in se na znotraj in zunaj reorganizirala v tako strnjeno enoto, da je Mussoliniju onemogočila lepo zasnovane načrte o reviziji verzajske mirovne pogodbe v korist vseh, ki jim sedanje stanje ni po volji . Protipotezn s paktom četvorice političnih drednotov se je ob odporu Male zveze in Poljske tudi ponesrečilo hkrati pa priklicala na površje Rusijo ter »londonski pakt«, o katerem se jc pisalo, da pomeni temelj popolnoma novi politiki držav, ki se nahajajo na vzhodu od črte. k« veže izliv Soče in Visle. čim se je Rusija odločila 7.0 pozitivno aktivno politiko v Evropi nn strani Francije in slovanskih držav. Hitlerjev »totalni« uspeh v Nemčiji je opozoril Evropo na vse možne nevarnosti ter \nglijo popolnoma odvrnil od Nemčije, glavne opore v Mussolinijevem velikopoteznem načrtu o novi preureditvi Srednje Evrope ter jo |*>-stavil nenadno ob bok francoske politike, ki ima v svojem programu osnovno zahtevo, da sebe direktno ali indirektno, z vojno silo in z diplo-matičnimi sredstvi popolnoma zaščiti pred vsemi revizijonističnimi možnostmi bodisi nepo-| sredno od Berlina eii r>a posebno iz Rima. Odpor Avstrije proti Hitlerjevim načrtom je prerezal ali vsaj zelo oslabil zvezo 7. Berlinom in nod pritiskom razmer v Evropi sploh pritiral Mussolinija tja. kamor ga je francoska diplomacija hotela spraviti vsa leta. odkar jc pričel koketirati /, Nemčijo in ž njo motiti francoske politične kroge. Mussolini je danes prisiljen, da pomaga francoski politiki v srednjeevropskem ozemlju ustvarjati tiste poffoje, ki so : - :i Henko Henkel-Jeva soda za pranje In 414-čenje je za namakanje perila neobhodno potrebna. Henko raztopi umazanino ter Vam prihrani vso ostalo predpranje. Pazit« vedno na naziv in omot z znakom leva. lajo same svoje pravne norme. K temu pa pride še to nedojmljivo, sistematično demontiranje organiziranega krščanstva, ki ga opažamo po vsej Evropi, to demonsko uničevanje krščanske moralne avtoritete, ki so si ga stavili za eilj sodobni bogovi, duceji," Ftihrerji in komisarji. Krščanstvo, če bi bilo organizirano tudi za javno življenje, bi bilo edino v stanu spraviti revolucionarne kolektivi-sbične tendence v prave in zares odrešilne kanale in bi moglo, ono edino, brzdati pri posameznem ' človeku kakor pri narodih nizke instinkte sovraštva in razdejanja. Ilir Rhodus, hic salta, kakor si si postlal, tako boš spal, bi lahko rekli, ko bi ne šlo za živa bitja sedanjega in bodočih rodov, ki bodo morali trpeti za norosti sedanjih bogov, ko bodo njihove kosti že zdavnaj trohnele v tej božji zemlji, ki izravna-,;.. ljubeznijo vsi1 sprejema v svoie krilo. Zato pa bomo morali stisniti zobe in delati, požrtvovalno delati, da za letošnjim letom ne pride to. kar je prišlo za letom 1913. Mussolini, po katerem se bo imenoval pakt štirih za osnovno misel francoske povojne diplomacije edino odločilni, one pogoje namreč, ki Franciji do absolutne mere garantirajo varnost pred re-vanšo Nemčije same ali v zvezi s katero zvezo držav v Evropi. Položa« liatiie po tO letih fašizma Položaj Italije po desetih letih Mussolinijeve vlade nikakor ni tak. da bi jo mogli zavi-dati na dan podpisa četvornega sporazuma, čas za slepomišenje in velike in mule intrige jc minul in s tem tudi visoka konjunktura za Miissoll-nijevo diplomacijo. Nejasnosti in negotovosti je, saj vide/, govori zn to. vedno manj. tem več pa ml dneva do dneva dejstev, dn m- status qilo», ustvarjen z versajsko mirovno pogodbo ne da in ne bo dni z lahkoto odpihniti, kakor si je morda doslej domišljal kdorkoliže v Evropi, pač pa da bo treba iti ravnini potom in z jasno besedo. govorjeno naravnost sosedu, do medseboj-nih gospodarskih in političnih koncesij in celo »revizij«. . . Ta sodbo je zapisana ob uri. ko Mussolini vživa doma velik triumf. ki po ni tolikšen kakor si ga je bil zamislil pred desetimi leti. Rimsh« pakt: Velik triurni za Jugoslavijo Za Jugoslavijo današnji dan ni manjSi triurni: Mussolini je moral po 10 letih priznati, da jc nc more več prežimo omalovaževati, drzno izzivati in brezobzirno jo deliti po svojih načrtih. Dejstvo, da je treba tudi z Jugoslavijo računati kot z nekim stalnim zelo važnim činiteljem, ki je Italiji lahko tudi v veliko korist zlasti v gospodarskem, če ne že tudi v političnem oziru, bo končno zelo vplivalo na potek pogajanj za »jadranski sporazum«, o katerem se govori, da je žc dalje časa v razgovoru med italijanskimi in jugoslovanskimi diplomati ob asistenci francoske diplomacije. Če je bila doba »tiranskega pakta« za Jugoslavijo doba najtežje preskušnje, potem je treba po sedmih letih ugotoviti, da jo je dobro prestala, ko je Mussoliniju dokazala veliko resnico, da apeninski polotok nc bo nikdar več mogel reztegniti svojih imperialističnih kril čez balkanski polotok. Italijanski čevelj ima svoje meje visoko v Alpah in ob morju. Kar je sveta preko teh meja, se da vzeli le s krvavo vojno z negotovim izidom, in z« negotove koristi, da pa sc ž njim da sporazumeti po načelu vzajemnih koristi: dam, da daS. Pakt o Adriji: Naš načrt ie mnogo lepši in boljši O Italija, ko bi vedela ... Ali ima Jugoslavija kaj nuditi Italiji? 0 tem so izpregovorili od Mussolinija nič manj dobri Italijani: Ni Hi, Sforza in Salvemini. Da jih Mussolini ni izpodrinil, jih fašizem postavil v kot politične brezpomembnosli, bi Italija danes imela povsem drug položaj prav v pogledu na sedanje evropsko in balkansko vprašanje. Imela bi sijajen pakt, ki bi bil odprl Italiji ves svet tja do ruskih planjav — preko Velike Jugoslavije. Če bi se bil oživo-tvoril Nitti-Pašičev pakt, bi Jugoslavija in Italija tvorili nele carinsko unijo in gospodarsko se izpo-polnjujočo enoto, nego tudi politični pakt, ki bi bil v zvezi s Francijo zajamčil popolen mir Evropi in onemogočil tako težko gospodarsko krizo, v kakršni se nahaja po desetih letih lašistovskega režima z Italijo vred vsa Evropa. Italiji ne bi bilo treba imeti 10 miljard notranjega dolga in več stradajočih miljonov, najmanj pa v trdnjavske zgradbe od Triglava do Reke brezplodno zabitih miljard, praznih luk v Reki in Trstu ter prekllnja-jočih slovanskih sužnjev v Julijski krajini. Če se danes sklepa nov »jadranski pakt«, je človcku-miroljubu težko pri srcu prav ob dejstvu, Ha še vedno pokajo mine ob naši meji, da še vedno vozi Italija na naše vrhove morilne cevi, grozeče slovenskemu rodu s poginom in smrtjo. Tem težje ob misli, kako napačno pot hodi sosedni na- rod, odkar jc fašizem vzel v roke njegovo državno krmilo, obljubljajoč mu, da prikliče zopet v življenje meje starega, v dobi preseljevanja narodov pokopanega rimskega imperija in dneve stare slave. Morda pa je tudi to bilo potrebno v načrtu Onega, ki vodi razvoj vseh narodov, velikih in malih, k svojemu cilju. Tudi zlodej mora končno priznati, da je Dobrodej — višja ustvarjajoča sila. Verujemo, da pride čas, ko bomo tudi Mussolini-jevo gospodstvo blagoslavljali, seveda iz povsem drugih razlogov, kot si domišljajo fašisti. Verujemo, da končno zmaga pravica, pa najsi sc proti nji zarote vse sile pekla. Zato pričakujemo tudi svobodne dni vseh bratov, ki danes trpe samo zato, ker so slovenski naši bratje. Pri reševanju jadranskega vprašanja jc sveta dolžnost jugoslovanske diplomacije, da popravi storjene napake preteklosti. Zagrebška vrom. napoved: Oblačnost se bo stopn jevala, vendar pn l>o ostalo še vedno z,elo toplo in precej stalno. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo vreme, naraščajoča oblačnost, V dveh dneh se bo vreme spremenilo. Kaj ho z dardanelskim blokom? Mussolini je tozadevni turški predlog odklonil Tevfik Ruzili bej, turški zunanji minister Rim, 13. julija. Pogajanja med Mussolini jem in turškim zunanjim ministrom Tevfik Ru/di Hejem so končana. Turški zunanji minister se je pred tem posvetoval z zastopniki Sovjetske Rusije, Madžarske, Bolgarije in Grčije. Komunike pravi, da sta Mussolini in Tevfik Rudži Bej Kitajsko-japonska vojna traja dal(e Sovjeti so aretirali bivše carske oiicirie, ki so v •aponshi s užbi sklenila i/popolnifi dosedanje prijateljske zveze med Italijo in Turčijo za ohranitev miru v Evropi, zlasti v predelih italijansko-turških odnošajev. Poučeni krogi pravijo, da je Tevfik Ruždi Bej zagovarjal pred Miisšolinliem misel posebne /veze med Turčijo, Grčijo in Bolgarsko. Mussolini pa je ta predlog odklonil. Navzlic temu bo turški zunanji minister i/ Rima odpotoval v Atene, da poroča grški vladi. Bolgari vzhcdni pakt Sofija, 13. julija tg Bivši bolgarski zunanji ministri in voditelji strank so imeli v zunanjem ministrstvu posvetovali je o položaju, ki je nastal za Bolgarijo po v/liodiieni paktu. Ministrski predsednik Mušanov in voditelj bolgarske delegacije v Londonu Malinov sta zanikala, da bi bil vzhodni pakt presenetil Bolgarijo. Vsak čas je bila točno informirana po svojih diplomutič-nih zastopnikih iii po turškem zunanjem ministru. Nikakr ni res, kakor trdi opozicija, da bi radi tega trpela dosedanja bolgarska politika miru in sporazuma z vsemii narodi, ali da bi bil položaj Bolgarije ogrožen radi tega pakta. V septembru pričr.ku jejo prihod turškega minM '-skega predsednika in romunskega zunan.jegn ministra k pogajanjem za balkanski Locarno. Brige in skrbi našega Vudstva Peking, 15. julija, ž. Po vesteh iz Mongolije obstoja nevarnost za nove borbe med japonskimi in kitajskimi četami. Znani krščanski general Feng je napadel s svojim oddelkom mesto Dolonor, severno od kitajskega zidu in prisilil mandžurske posadke na umik. Mandžurski oddelki so se umaknili proti DSeholu, Proti Fengu so poslali japonsko-mandžtirske čete. Japonsko vojaško poveljstvo je vložilo protest proti tej kršitvi japonsko-kitaj-skega premirja. Izjavlja se, da bodo japonske čete prisiljene napraviti protiukrepe in storiti vse, kar smatrajo za potrebno, da absolutno zagotovijo var-lost meja. Širijo se vesti, da bodo Japonci pričeli z novimi operacijami južno od kitajskega velikega zidu in da bodo sedaj zasedli Tiencin in Peking. Protihitlerievsha voina v Avstriji Habarovsk, 15. julija, ž. Sovjetske oblasti so aretirale na sovjetskem področju- blizu Mančulija bivšega carskega častnika, kneza Uhtomskega in devet njegovih pristašev, ki so vsi bivši ruski častniki. Pri aretiranih so našli japonske revolverje. Vsi bodo obtoženi radi šplonaže v korist Japonske. Uhtomski je sorodnik pokojnega carja Nikole. Uhtomskega in njegove spremljevalce, ki so vsi znani belogardisti, so prijele sovjetske oblasti ob rckiMaje v Greifenhergu so našli bombo, ki pa taradj pokvarjenega vžigalnika ni eksplodirala. Angleži polpiiofo mad arske teznie za revizijo Budimpešta, 15. julija, ž. »Magyar Orszag* objavlja v uvodniku Izjavo angleškega narodnega poslanca, polkovnika Moora, v kateri pravi, da je 100 vodilnih narodnih poslancev iz spodnje zbornice brez ozira tia njih strankarsko pripadnost pričelo skupno akiiijo za revizijo Irianonsfetr: pogodbe. Ta akciia s« je pričela z znanjem angleškega zunanjega ministra in je Moor v tej zadevi tudi konferiral s Simonom. Simon je zahteval od Moora, da poda o svoji akciji točne informacije. Prihodnje dni bo o tem vprašanju debata v lord' ski zbornici. Iz MoorOve IzjaVe izhaja tudi, da v Angliji prevladuje prepričanje, da je potrebno ma-djarsko - avstrijsko gospodarsko zbližanje, ker ti odnosi predstavljajo srcc evropske politike in je od uspeha na tem polju odvisna usoda vse Evrope. Brezposelni in zeleznišhi popusti Razpis prometnega ministra Bolgrad, 1.5. jul. 1. Predsedništvo narodne skupščine je objavilo v vseh skupščinskih kuloarjih razpis prometnega ministra Radivojeviča zaradi dopisa predsednika narodne skupščine, da bi se delavcem, ki iščejo v Belgradu zaslužka, a ga ne morejo dobiti, dale brezplačne vozovnice za njihov povratek v domovinsko občino. Prometni minister v svojem dopisu navaja, da obžaluje, ker tej prošnji ne more »goditi. Železniška uprava je doprinesla že dovolj veliko žrtev v korist delavcem, katerim je določila v potniški tarifi kakor tudi v posebnem poslovniku polovično vožnjo. Z odobritvijo brezplačnega prevoza delavcem pri povratku domov bi prišlo do Pokojnine državnik vpoko encev Belgrad, 15. julija, (a) Finančni minister ;e izdal glede izvajanja člena 272 uradniškega zakona z dne 31. marca 1931 tole pojasnilo: Državni upokojenci, ki so imeli 1. aprila 1931 pokojninske prejemke po zakonu o uradnikih in drugih državnih uslužbencih civilnega reda z dne 31. julija 1923, po zakonu o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923, po zakonu o ustrojslvu vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923, po uredbi o izpremembah in dopolnitvah določb orožniškega zakona in zakona o orožniškem pokojninskem fondu z dne 22. marca 1929 in po zakonu o orožnikih z dne 27. septembra 1930 lahko zaradi zaračunanja svoje rodbinske pokojnine lahko naknadno vplačajo prispevke za dobo od prvega dne prihodnjega meseca po mesecu upokojitve do 1. aprila 1931. Državni upokojenci, ki so imeli 1. aprila 1931 pokojninske prejemke po zakonu z obvezno močjo pred 1, septembrom leta 1923, lahko postanejo vlagatelji uradniškega pokojninskega fonda in lahko kot taki naknadno vplačajo prispevke za dobo od prvega dne prihodnjega meseca po mesecu upokojitve do konca meseca, v katerem so vložili orošnjo za sprejem v članstvo fonda. Osnova za jrispevke v ta fond so prejemki, ki so po zakonu upokojitve tvorili podilago za določitev osebne pokojnine. Mesečni prispevek znaša 5% od osnove. Naknadna vplačila se lahko opravijo naenkrat \li v mesečnih obrokih in sicer v gotovini ali z »dbitkom stalne pokojnine. Brezobrestna posojila | TSlirtiiio čase. doživljamo v Sloveniji pa tudi v nekaterih driigili pukrajinah države poplavo raznih posojilnih ponudb. V današnji krizi denarnega trga, ko je nemogoče dobiti posojila tudi za najnujnejše potrebe in čeprav majhna v.smto, pa ponujajo drugod ljudem celo brezobrestna posojil«. Naravno je, da 'posega za temi ponudbami! množica ljudi . kot za zadnjo bilko, da sc potegnejo. iz vode, Vsi pričakujejo v najkrajšem ('asu., posojil. .Kadi hi te ljudi obvaro-vali pred razočaranji, zato smo napisali te vrstice. Ponudbe zadrug se glase tako. da vsak sklepa, da se dobe takoj ali po hitro urejenih formalnostih posojila brez obresti. V resnici pa je stvar drugačna. Ta posojila dajejo zadruge, svojim članom iz tistih sredstev, ki jih člani sami plačajo. Zadruge so zgrajene na sicer dobrem principu samopomoči interesentov, toda obenem izpolnil jejo še druuge namene. Zamisel zadrug je ta: zbere se več članov, ki stalno plačujejo vsote za zadružne namene. Ko se. nabere dovolj vplačil, pa dobi eden izmed članov po gotovem vrstnem redu brezobrestno posojilo, ki ga mora odplačevati. Na tej zamisli so bile zgrajene stavbne hranilnice in posojilnice na v sem svetu. Vsepovsod so se zelo razmahnile. Ko govore .v;,Miti o prednostih teh brezobrestni!! usojil. s vi ua pozabljajo ali pa nočejo povedati, kdaj pride kdo na vrsto. Pravijo sicer, da jc čakalna doba samo par mesecev. Toda In pomeni nekaj čisto drugega, kot si prestavljajo varčevalci in prosilci zaposojiln.nipa še s tem rečeno, da dobi takoj po potekli te dobe tudi posojilo. Posojilo dobi tedaj, kadar njegovi nečlani vplačajo to» liku vsoto, da odgovarja zaprošenemu kapitalu. Ce je kilo pristopil kasneje kot Man, ko je že par sto iskalcev, tedaj je gotovo, da bo prišel na vrsto čez leto dni ali pa več. Kdor pa hi moral čakati leto (lili ali še več. p« ponavadi ne more čakati in preje odneha splnii plačevati. V tem slučaju mu zapade velik del vplačil. Poleg tega se pri računu tudi še i/kaio, če je moral čakati dolgo vrsto let. da bi bilo koristno denar nalagati v hranilnico. ker hi z obrestmi v red prihranil več kot pa 1» dobil od take organizacije. Zraven pa pridejo še upravni stroški, tako da je posojilo brezobrestno samo po imenu. Zato pravimo še enkrat: nc dajte se zapeljati po ponudbah, ki Vam obetajo brezobrestna posojila v par mesecih, ampak dobro premislite, koliko časa lahko eventualno čakate. Kakor smo ie omenili, je podobno gibanje malih ljudi nastalo v raznih državah. V Nemčiji li. pr. je zavzelo zelo velik obseg. Nekatere take zadruge so štele desettlsoče članov. Toda nemška vlada jo morala poseči vmes in staviti pod kontrolo vse te zadruge, od katerih pa je le delno dopustila nadaljnjo poslovanje. Pa še to poslovanje je pod najstrožjo kontrolo in na ta način garantira zanje, da bodo pravično razdeljevale posojila interesentom. V Avstriji pa so take hranilnice sploh prepovedali. Izvzeto so le prav stavbne hranilnice in posojilnice. Pri nas so druge zadruge večinoma včlanjene pri zvezah, ki izvršujejo revizijo nad poslovanjem. Toda od teli zadrug v Sloveniji, ki jih je za zavarovanje in brezobrestna posojila nad 20, ni nobena včlanjena niti v Zadružni zvezi niti v Zveri slovenskih zadrug. Zanje je merndajna le revizija sodišča. Zato prosimo sodišča, da izvršujejo čim najstrožjo kontrolo nad takimi zadrugami, da se preprečijo zlorabe z ljudskim denarjem. Ravnotako je v interesu zavarovancev pri raznih zavarovalnih zadrugah, da baliska uprava odločno izjavi, da so licer te zadruge pod njeno kontrolo, da pa bai&j-vina ne jamči za izplačila zavarovalnin, kot trdijo agenti. Tako izrabljanje banske uprave se mora vsekakor preprečiti. Ob koncu odgovarjamo še na številna vprašanja, kdo ima korist od teh zadrng: ! oni člani, ki so pristopili med prvimi, nadalje pa oni, ki pobirajo pristopnino in vstopnino. Ta se namreč v nobenem slučaju ne povrne. Ce n. pr. pristopi zadrugi 1000 članov, poleni pride v blagajno pristopnine, ozir. vpisnine, če je po 100 Dfn za vsakega, okolilOO.OOO l)iii. Za to se pa ie izplača ustanoviti zadrugo. Po umoru Josipa Predavca Zagreb. 1,"}. julija, ž. Truplo, umorjenega Predavca je bilo danes obducirano. Obdukcijo je izvršil univerzitetni profesor dr. Rudolf Jurakič ob navzočnosti zdravnikov zakladne bolnišnice, ki so Predavca operirali, (ki državnega pravdništva je bil prisoten dr. Marovič. Obdukcija je trajala od 8 do K). Ugotovili so, da ga je Koščec ustrelil s puško v trebuh mi desno stran. Šibre, ki so smrtonosno zadele Predavca, niso bile šibre za streljanje srnjakov, temveč za streljanje zajcev, kakor so pri obdukciji naknadno ugotovili, Predavec je umri, zaa zo- :•(!-<• i .-»t; • . ■ ie ■ f, v pet padel v 'nezavest. Pokojnik jo bil zdrav človek, imel pa je razširjeno srce.. Morilca Koščeca so snoči izročili državnemu tožilstvu. Preiskovalni sodnik dr. Katanič ea bo zasliševal v nedeljo dne Iti. t. m. Enako bodo zaslišane tudi nekatere priče, ki so se tik pred umorom Predavca razgovarjale s pokojnikom. Predavca so prenesli iz bolnišnice v mrtvašnico, kamor so prišli številni njegovi prijatelji in znanci ter sorodniki, ki so na mrtvaški oder položili številne vence in cvetje. Pogreb umorjenega Josipa Predavca bo jutri, v nedeljo, ob 4 popoldne iz zakladne bolnišnice. Pokojnika ^ bodo položili .k počitku na Mirogoju, kjer že ležita pokojna Radič iii Basariček. Grozna smrt starke v plamenih Požarna katastrofa nad Dravogradom anomalij, da bi uživali delavci, ki iščejo delo. polovično vožnjo, a delavec, ki si je že nekaj prisiužil, bi imel pravico do brezplačnega povratka. Na koncu naglaša prometni minister, da se železniška uprava vsled domače in svetovne krize ter njenih posledic in zaradi silnega padanja prometa nahaja v hudih ■ finančnih razmerah, ki so se povečale še s leni. ker • je morala železniška uprava sodelovali v veliki 1 meri pri podpori države za preskrbo pasivnih krajev s brano, za obnovitev krajev, ki so bili opustošenj, zaradi poplav in potresa kakor tudi pri' i mnogih drugih akcijah. < Pojasnilo: f£ uradniškemu zakona Mesečni obrok mora biti enak rednemu me-! sečnemu prispevku, lahko pa obsega tudi več mesečnih prispevkov. Prispevki se vplačajo naknad-• no brez objesti za preteklo dobo, V primeru, da : vlagatelj umre, preden je plačal vse svoje pri-: spevke, se mu pri določitvi rodbinske pokojnine všteje le doba, za katero 'e naknadno splačal prispevke. Državni upokojenci, ki ?ele naknadno vplačati te prispevke, pošlje o finančnemu ministrstvu, splošni oddelek, prošn;o. v kateri mora o izjaviti: za katero dobo in na l akšen način hočejo poravnati te vloge. Prošnji morajo priložiti prepis sklepa, na podlagi katerega se um iiplačuje oseb-na pokojnina. Sklep o naknadnem vplačilu prispevkov in o sprejemu v redno članstvo izda načelnik splošnega oddelka. Po čl. 8 zakona o orga. nizaciji finančne uprave in č!. 10f> do 110 zakona o sploinem upravnem pos'opku. Odlok se naj-prvo izroči glavni kontroli, da ga potrdi, nalo pa ga dobe pristojna finančna ravnateljstva oziroma glavna državna blagajna s prepisom potrditve s strani glavne kontrole v izvršitev. Finančna ra- na--teljstva oziroma državna blagajna bodo pobrale prispevke za uradniški poko nin«ki fond po 'o-ločbah čl. -5 pravilnika o uradili-kem pokojninskem fondu. V primeril, da se vplačilo opravi v gotovini, pošljejo le zncs!šav Bi litrnil. 13-juliju. |- i n ii ii C ti i minister je lin ■»r llugi čl. 'J torka .!J 1 i n,i učnega zakona zn let" 1933-31 predpi al pravilnik o določevanju in izplačilu no!ni'" i pav,-'a'a /a uslužbence davčnih uprav. Po trm pravilniku bo na mesto potnih s' n>ško\ /.n slir/bcmi polov nuja'-po uredbi o polnili in .selitvenih islroškili odslej pripadala usliiž-| bencein davčnih uprav htaliri mesečni pavšal. WIJIHftJ A. ZA LASTNO IZDELOVAN3E ALKALICNE VODE ZA PREBAVO DOMA in se jo starček Jožo prebudil v zadnjem trenutka ter z zadnjimi močmi skočil skozi vrata. Ko ni bilo že lene za njim, jeskušal iti nazaj, da ji pomaga in jo reši. Toda v trenutku, ko je hrtel stopiti v ♦•»lio. se je udri goreč strop ter pokopal nesrečno starko pod gorečimi razvalinami, šele. ko so plameni dokončali svoje uničujočo delo, so ljudje mod razvalinami našli ožgano kosti starke, ki jo našla v ognju grozno smrt. Tudi starček je dobil hudo poškodbe in je bil ves opečen. Grozotna katastrofa jo vzbudila v vsem okraju veliko sočutje z nesrečnima žrtvama. Dr. Radman - novi upravnik državne bolnišnice v Ljubljani Bolgrad. 15. jul. I. Za upravnika državne bob Hišnice v Ljubljani je imenovan dr. Marko Radman, dosedaj upravnik bolnišnice za duševne bolezni v Kovinu. Druga žrtev Drave Maribor, 15. julija. Lepo in solnčno vreme zadnjih dni je privabile staro in mlado na kopanje. Danes popoldne se je šla kopat večja skupina mladih in starih v betnav-ski ribnik. Med njimi je bil tudi 26letni elektro | monter Ivan Jaš, doma iz Št. llja pri Slovenjgradcu, ki je stanoval pri svojem stricu Mihaelu Jašu v Studencih, Cankarjeva ulica 12. Ivan Jaš je pri plavanju utonil. S stricem sta skočila v betnavski ribnik in je prvi plaval stric Mihael, mladi Ivan pa mu je sledil. Ko pa je priplaval do srede, je na-j enkrat izginil s površja in ni ga bilo več. Vse iska-j nje je bilo zaman. Poskusen samomor letna soproga železničarja Terezija M, sta-! nujoča v Novi vasi, jo zaužila večjo količino lizola. Vzrok obupnega dejanja ni znan. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v bolnišnico. Zdravniki ujiajo, da ji bodo ohranili življenje. Družbeni davek Bolgrad. 15. julija. )a) Davčni oddelek fi naučtuga ministrstva je poslal finančnim ravnatelj-stvotli okrožnico, naj do konca avgusta odmerijo j družbeni davek za leto 1!I33. za družbe, ki ob-| vezno polagajo javne račune. Na podlagi te od-| mere bodo morala pobrali ta davek v zakonskem I roku. Belgrajske vesti Belgrad, 15. jul, I. Vpokojena je Neža Mejač, učiteljica v Motniku. Odobreno jc izvrševanje javne prakse na vsem področju kraljevine Jugoslavije ing. Francu Smoliku iz Tržiča v elektrotehnični in strojni stroki, ing. Francu Devu iz Maribora in ing. Josipu Savšcku pa iz arhitekt, stroke. Bolgrad, 15. julija, (a) V seznam postaj, ki zanje veljajo ugodnosti na jadranski obali po členu U potniške tarife je z odlokom prometnega ministra sprejeto tudi postajališče Bakar — mesto. Belgrad, 15. jul. I. Danes dopoldne sta se ustavila v Belgradu dva češkoslovaška škofa, ki potujeta v Rini. V teku dopoldneva sla si ogledala mesto in obiskala tudi nadškofa dr. Rodiča, kate- rocr« Q nnvohil.1 nn .. ---1---- 1 n/v» 1 _ t „ : „ - -JI. p*— cia n,i jMu.-vtnvu ilnA; ielniCr, Oukal" je bila zgrajena na Slovaškem v Mitri prva katoliška cerkev. Papež Pij XI. je na praznik sv. treh kraljev s posebnim pismom naznanil vsemu katoliškemu svetu izredno sv. leto in veliki jubilej. Vzrok in predmet tega izrednega sv. leta je božje-človeško delo Odrešenja, ki ga je Jezus Kristus dovršil pred 1900 leti na Kalvariji. Zato pa jc Jubilej tudi spomin vseh onih Kristusovih dejanj in ustanov, »božjih dobrot«, ki so časovno zvezana s tem dogodkom, dobivajo iz njega skrivnostno-nadnaravno moč milosti ter so bila izročena človeštvu, d^ ga očišču-iejo, prerajajo, vežejo s Kristusom, z Bogom, odrešujejo. Tako je jubilejno leto spomin na ustanovitev sv. evharistije, daritve sv. maše in zakrament mašništva, na vse trpljenje Kristusovo od agonije na Oljski gori do smrti na Kalvariji; na mater Kristusovo, ki je pod križem stala in duhov- JPMMPIP Illlifl ■■'■m^-f.--: ' - '■■■piv:. liiilS „„ na mati vseh ljudi postala; na vstajenje, ki ;e pogoj in poroštvo našega enkratnega vstajenja; na oblast, ki jo je Kristus izročil apostolom, da odpuščajo grehe in tako očiščujejo, umirjajo vest, ter na novo utrjujejo človeško slabost z božjo močjo; na prvenstvo duhovne oblasti, jurisdikcije, ki jo je Kristus izročil sv. Petru in njegovim naslednikom, da ureja duhovno življenje Kristusovega občestva; na Vncbohod, ko se je Kristus odtegnil očem učencev in jih na videz prepustil samim sebi, da Njegovo delo nadaljujejo z Njegovimi ustanovami in sredstvi; na Binkošti, ko je učence Kristusove vžgal ogenj ljubezni in tako do mučeništva neustrašenega poguma; na prvi nastop apostolov, da oznanjajo nauk, dela in ustanove Kristusove in tako začnejo tisto nalogo, ki jo katoliška Cerkev vrši 19 sto let, da namreč poedincem in skupinam in družbam posreduje in izroča dejansko osebno odrešenje. Vsa ta dela Kristusa Boga-človeka, Odrešenika so predmet jubilejnega leta. Vsi ti dogodki in ustanove Kristusa Odrešenika niso bili izvršeni pred 1900 leti tako, da bi nanje ostal samo spomin in bi samo preko spomina kot vzor, opomin, pobuda vplivali na človeka, da ob tem spominu samega sebe iz sebe, iz svoje narave odrešuje in odreši. Veliko dejanje Kristusovo na Kalvariji in iz njega izvirajoča dejanja ter naprave ostane v vseh dobah in plasteh človeštva realno in se iz njega po zakramentalnih studencih razliva v občestvu Cerkve in napeljuje po učeniški, duhovniški in vladarski ..oblasti v duše poedincev in življenje družbe. Vsak jc je vedno znova ali v višji meri deležen, kdor ji ne stavi ovir, kdor se ji ne odtegne sam, ali ga ne odtegnejo drugi, ki z njegovo voljo razpolagajo. Kakor Kristus ni prepustil človeštva samemu sebi, tako so tudi njegove ustanove zato, da ostanejo v človeštvu do konca sveta in mu življenje duše obnavljajo. Veliki jubilej je spomin na nepretrgano najrealnejše bivanje in vplivanje teh del, je spomin na Kristusa Odrešenika v življenju človeštva. Tradicija Odrešenika in odrešenja! Nihče zalo ne bo umel jubileja, komur bo samo spomin na neke dogodke, ki so bili, ki pa zanj, za njegovo celotno življenje in za življenje družbe okrog njega nimajo več prave enake pomembnosti in osnovno bistvene važnosti, kakor so jo imeli za tisti čas, v katerem jih je Kristus začel in zunanje dovršil. Jubilej mora zato zbuditi novo silno notranje duhovno religiozno življenje iz Kristusa in njegovega dela, s Kristusom in njegovim delom, z občestvom, v katerem Kristus živi. Iz te zavesti, iz dejanskega življenja odrešenih pa raste vedno sil-tiejša vrsta iz Kristusa in s Kristusom odrešujočih. Jubilej more buditi tako ne samo pasivna čuvstva, ne samo hvaležnosti, ampak aktivna, ki silijo v dejanja, v akcijo (gl. Čas, št. 9—10 letošnjega letnika, str. 349). Zato hočemo tudi slovenski katoličani s primerno slovesnostjo proslaviti ta veliki jubilej, kateremu so pred vsem namenjene vse velike jubilejne pobožnosti, ki se bodo vršile 30. julija na ljubljanskem Stadionu. Tam se bodo tisočglave množice katoliških Slovencev zahvalile Bogu za veliko milost Odrešenja. Tam bo v srcih vernikov še bolj živo zažarela ljubezen do sv. Cerkve, ustanove Kristusove, tam bomo znova poudarili svojo trdno in živo vero, katero nam ohranja in razlaga sv. Cerkev. Obenem s trpečim Odrešenikom bomo vsi žrtvovali vse gorje in trpljenje za blagor svojega naroda. Ob spominu na ustanovitev sv. Evharistije bomo sklenili, da bomo odslej bolj cenili to veliko skrivnost naše svete vere. Naš praktičen sklep bo: vsako nedeljo in praznik bomo šli k sv, maši in čim bolj pogosto k sv. obhajilu. Postavili si bomo smernice, po katerih bomo uredili svoje misli, besede in dejanja, da bomo lahko vredni imena katoličan in s tem vredni sadov in milosti Odrešenja. Kako lepo se sklada s tem velikim jubilejem ■ drugi jubilej, demantna sv. maša našega nadškofa ir. \. B. Jegliča, očeta slovenskega katoliškega naroda. Prvi in največji sin našega naroda bo obdan od desettisočev daroval Bogu sv. daritev v zahvalo za milosti, ki jih je Vsemogočni podelil njemu in z njim in po njem celemu narodu in bo prosil Boga za časno in večno srečo na« vseh. Zato se bomo v čim večjem številu zgrnili okrog njegovega oltarja vsi, da se zahvalimo Bogu za milost Odrešenja. Škofijsko vodstvo Marijinih družb za ljubljansko škofijo vabi vse Marijine družbe, da čim bolj intenzivno in vneto sodelujejo pri proslavi nadškofa dr. Jegliča, saj so bile skoraj vse Marijine družbe ustanovljene v času, ko je Prevzvišeni vladal ljubljansko škofijo. Iz hvaležnosti naj kongreganisti in kongreganistinje radi pomagajo pri razpečavanju izkaznic in znakov ter se sami v kar največjem številu udeleže proslave v Ljubljani. Če je vabljen k proslavi ves slovenski katoliški narod, velja to vabilo zlasti članom in članicam Marijinih družb. Ve ena družbena zastava ne sme ostati domal Na Brezje poromajo verniki od Brežic do Krškega že v soboto 29. julija z vlakom, ki bo odhajal iz Brežic ob 14.25, z Zidanega mosta ob 15.40 in bo prišel na Otoče ob 18. Na Brezjah bodo imeli zvečer svojo pobožnost, kakor tudi naslednje jutro. Z Otoč bo odpeljal vlak v nedeljo 30. julija ob 8.00 in bo prišel v Ljubljano ob 9.05. V Ljubljani se bodo udeležili vsi romarji cerkvene slovesnosti, tako ( biserne sv. maše nadškofa dr. Jegliča kakor tudi popoldanske prireditve ob spominu na 19001etnieo , našega Odrešenja. Iz Ljubljane bo odpeljal ta pe | sebni vlak ob 19.18 in bo prišel v Brežice ob 21.45. Vožnja od Brežic in Vidma-Krško do Otoč in na zaj stane za osebo 45 Din. Izkaznice za Brezje veljajo iste kot za Ljubljano. Prosimo vse ondotne župne urade, da objavijo vernikom, da je Pripravljalni odbor njihovo željo in prošnjo s tem izvršil. Prijave sprejemajo župni uradi leskovške dekanije, kakor tudi Brežice-Videra. Vse j>-ijave pa naj pošljejo v teku prihodnjega tedna Pripravljalnemu odboru v Ljubljano, Miklošičeva 7. Polovična vožnja za vse ostale proge, kjer nc vozijo posebni vlaki, je bila zaprošena 12, junija in priporočeno ooslana na prometno ministrstvo v Beltfrad Za otroke do 12. leta, ki pridejo v spremstvu staršev na Stadion, ni treba izkaznic. Na ta način je Pripravljalni odbor ugodil raznim prošnjam, naj bi se uvedle družinske izkaznice, kar pa bi bilo za kontrolo nemogoče. Radi tega opozarjamo starše, ki nameravajo vzeti s seboj svojo družino, da so otroci od 6. do 12. leta, če so v njihovem spremstvu in nadzorstvu, izkaznice prosti, otrokom pod 6. letom pa je radi zdravstvenih predpisov in varnostnih odredb dostop na Stadion zabranjen. — Vsi drugi, tudi pevci in godbeniki, morajo imeti izkaznice in znake. Revnejšim, ki ne bi mogli iz svojega kupiti izkaznic in znakov, naj-bi župnijski odbori Katoliške akcije omogočili udeležbo s tem, da pri premožnejših članih Katoliške akcije zberejo prispevke za revne in brezposelne, da jim j omogočijo udeležbo. Udeleženci, ki bodo potovali s posebnimi vlaki iz Maribora 30. julija zjutraj ob 3, kakor vsi ostali udeleženci, ki bodo potovali s posebnimi vlaki bodisi iz Brežic, Metlike, Rakeka in Rateč — Bohinjska Bistrica, Jesenice, morajo vplačati v naprej vozovnice, katere dobijo pri župnih uradih. Pri-glase pa sprejema za vse zgoraj navedene posebne vlake Pripravljalni odbor, Ljubljana, Miklošičeva 7. Posebni vlak na Sv. Viiarje bo vozil 31. julija iz Ljubljane gl. kol. ob 7.40, gor. kol. ob 7.44, Št. Vid-Vižmarje 7.50, Medno 8.02, Medvode 8.08, Gorenja vas-Rcteče 8.17, Škofja loka 8.26, Žabnica 8.32, Kranj 8.43, Sv. Jošt 8.48, Podnart-Kropa 8.58, , Otoče 9.04, Radovljica 9.17, Lesce-Bled 9.24, Žirovnica 9.35, Javornik 9.44. Jesenice 10.03, odhod iz Kranjske gore ob 10,54, prihod v Žabnico ob 12.45. Odhod iz Žabnice okrog 12, prihod na Jesenice ob 14.40, Kranj 15.37, Ljubljana 16.31. — Drugo vilarsko romanje se bo vršilo z istim sporedom 26. in 27. avgusta. Za drugo romanje so še prosta mesta in se sprejemajo prijave do 1. avgusta. Vožnja od Ljubljane do Žabnice in nazaj, vizum, izkaznica stane 65 Din. Priglase sprejema Romarski odsek Katoliške akcije, Ljubljana, Miklošičeva 7. 12.800 izkaznic in znakov za jubilejno slovesnost je bilo doslej naročenih pri Pripravljalnem odboru v Ljubljani, Miklošičeva 7. Vsi župni uradi sc vljudno prosijo, da pošljejo v ponedeljek 17. julija gotovo izpolnjene vprašalne pole na Pripravljalni odbor, po znake in izkaznice pa, če le mo-j goče, naj pošljejo zanesljive osebe, da jih osebno odnesejo. Vsakdo pa mora imeli od župnega urada uradno potrdilo in naročilo. Dopoldne oJb obali Vese/a SD ^ *WCna Ter "ie po \ Wev Jn CP°fe. čista n' i , .Prst°V: -ELIDA - Creme dc chaque heun Predlogi za omiljenje bede v Trbovljah Kai ie ugotovila anketa v Trbovljah »Zlorabljanje Zveze bojevnikov , a Članek, ki je bil pod zgornjim naslovom objavljen v »Jutru« dne 11. julija, smo stvarno pre-motrili in ugotavljamo sledeče: Na naših letošnjih taborih na Žalostni gori pri Preserju, na Kumu, na Suši pri Železnikih, pri Sv. Urhu nad Zagorjem, v Crngrobu pri Škofji loki in v Mokronogu so nastopili govorniki sporazumno z Osrednjim odborom, ki nima in ni imel nikoli namena hujskali svojih množic proti obstoječemu redu, temveč jih jc nasprotno bodril na pozitivno delo v državi, ki ga je treba začeti v bratski slogi vseh, ki hočejo dvigniti narod iz letargije in bede in državo obvarovati pred notranjimi in zunanjimi prelresljaji. Povsod so sc naša zborovanja spremenila v prave narodne manifestacije. Veličastne prireditve so prekosile vsako pričakovanje. Na vseh teh taborih se jc občutil utrip našega slovenskega človeka kakor še nikoli. Povsod smo povedali, kaj nam je sveto, kaj mislimo, kaj hočemo in za kaj se borimo. Prikazali smo narodu poleg svetle tudi temno plat našega narodnega udejstvovanja, oziroma gospodarstva. Rekli smo, da hočemo mir doma in v svetu in da sc bomo za vse te zahteve in pravice borili in sicer vse do tedaj, dokler ne bodo naša načela zmagala. Slednjič ugotavljamo, da ni izpadel tabor v Mokronogu klaverno, temveč prav sijajno. Bilo ni na taboru okrog 1000 oseb, temveč lahko mirno trdimo, da je bilo na taboru navzočih blizu 4000 duš. Radi pozne ure ie opustil svoj govor tov. Florjančič, tov. Marinko pa je razvil v svojih izvajanjih vsaj glavne misli, ki jih je imel v programu. Osrednji odbor Zveze hoicvnikov. O anketi, ki se je vršila v našem največjem rudarskem revirju 11. t. m., smo na kratko že poročali. Anketna komisija, kateri je načeloval rudarski glavar, inž. Strgar, je za svojo dano ji nalogo na licu mesta dobila obsežen in zanesljiv materijah o katerem je dobro, da so poučeni delavci sami in širša javnost. Navajamo glavne predloge naših tukajšnjih navzočih zastopnikov kor-poracij. Stanje delavskih dolgov Zastopnik trgovskega gremija g. Pavlin je po uradni ugotovitvi navedel, da dolgujejo rudarji na živežu in potrebni obleki pri trgovcih in obrtnikih 5,500.000 Din. Pripomnil je, da je trgovcem in obrtnikom nemogoče dajati delavstvu še dalje na kredit, ker je upravičena bojazen, da pri teh zaslužkih ne bodo mogli ti nikoli pokriti dosedanjih, tem manj pa še nadaljnjih dolgov. Predlagal je v imenu gremija komisiji resolucijo, v kateri zahteva njih organizacija, da država uredi finančno politiko tako, da bo omogočen zadostni obtok denarja, ker v sedanjem pomanjkanju denarnega prometa leži v glavnem tudi rudarska kriza. Dalje je navajal, da je potrebno prenehati z dosedanjo politiko in pričeli z delom na pametni gospodarski in finančni politiki, s čemur so se strinjale vse ostale korporacije in zastopstva, vabljena k komisiji. Predlog poslanca g. prof. Pavbča Poslanec je v svojem referatu pojasnil stanje svojega dela za rudarje v narodni skupščini in intervencijah, katere je vršil v pomoč delavstvu, in stavil komisiji nastopni predlog: 1. Država oziroma finančno ministrstvo, naj dovoli dravski banovini najetje posojila za že projektirano zasavsko cesto Radeče—Ljubljana, katera je Jospodarskega pomena za banovino in državo. Pri tej gradnji naj se zaposlijo odvišni industrijski delavci banovine. Cesta bi bila posebno za rudarske revirje TPD v svrho dovoza kmečkih produktov za kmečki kakor za delavski stan velikega pomena, 2. Država naj naroča zadostni kvantum premoga za železnice od TPD; dolg, ki nastaja od strani države družbi, naj se poravna v svrho nadaljnjih nabav, kakor tudi naj država nadaljnje nabavke točno in sproti poravnava. 3. Država naj s svojo državno politiko zasi-gura obstoj privatnih podjetij v dravski banovini s tem, da zniža carine na preostale izvozniške produkte. 4. TPD naj zamenja premog za pšenico in koruzo v Banatu, Sremu in to po ceni, katero je dovolila v zadnjem času Švici. To pšenico in koruzo naj družba po nabavni ceni stavi na razpolago trgovcem in zadrugam v banovini v razprodajo. S tem bi bil omogočen cenejši nakup življenjskih potrebščin siromašnim delavcem in ostalim revežem. 5. Uvede naj se proeenlualni davek na visoke zaslužke uradništva TPD, kakor uradništva ostalih privatnih podjetij v dravski banovini. Donos davka naj se porabi za vzdrževanje kuhinj in drugih potrebščin za preživljanje nezaposlenih. Predlogi delavske delegacije Zastopniki 2. rud, skupine in zastopniki strokovnih rudarskih organizacij, kateri so v dnevnem neposrednem stiku z delavstvom, so se ze-dinili in stavili za odpomoč rudarske bede, gg. od komisije sledeče predloge: 1. Od strani države naj se zasigura TPD odjem premoga v toliki meri, da bo mogla obratovati 5 dni tedensko. S sedanjim odjemom od strani državnih železnic in privatnikov more družba obratovati le 2—3 dni tedensko in še v teh dneh se mora premog deponirati in se tako izkvari nad 50% odkopane normalne količine. 2. Država naj pravočasno obnavlja nabavke pri TPD, da s tem odpade ponavljajoča se negotovost v obratovanju za družbo in zaposlitev delavstva. Pogodbe naj se ne sklepajo šele po potekli prejšnji pogodbi, ker s stem nastanejo vedne redukcije radi nesigurnosti odjema v bodoče. 3. TPD naj v dneh praznovanja zaposluje le revnejše delavce z minimalnimi plačami, pri katerih naj vrši izmeno, da se vsi porazdele in da predvsem revnejši pridejo do zaslužka. 4. Ustanove naj se delavske kuhinje, za katerih prehrano in vzdrževanje naj prispevajo 1 PD, banovina in občina. Te kuhinje naj služijo za prehranjevanje nezaposlenih in otrok številnih družin delno zaposlenih rudarjev. Intervencija žen, brezposelnih in upokojer,.;ev I Vsi potrebni in navedni so z.aprosiii po delav- ski delegaciji, da se smejo predstaviti komisiji in obrazložiti Dotrebe. G. Diedsednik Strgar ie to dovolil in pripustil h komisiji deputacije. Nudila se je pa pri tem pretresljiva slika bede in pomanjkanja v našem revirju. Prve so bile pripu-ščene h komisiji žene delno zaposlenih rudarjev. Pred predsednika je stopila suha mati 8 otrok in mu predložila plačilni listek zadnje plačilne perijode, kateri je izkazoval bruto zaslužk 15 Din dnevno, t. j. 243 Din, nakupovalna knjižica rud. konzuma je izkazovala za 10-člansko družino v 15 dneh 122 Din, na roko je prejela 42 Din. Ostalo pa so odtegljaji za bratovsko skladnico. Ostalih pet žen te deputacije je po izkazilu plačilnih listkov prejelo največ čiste plače od 150—200 Din. Ta prizor jokajočih pred komisijo je orosil marsikateremu oči. Razumljivo, saj so bile bolj podobne mrličem ko ljudem. Prošnja deputacije brezposelnih je bila, da v prvi vrsti dobe delo in zaslužek, če to ni mogoče, pa hrano in potrebno obleko. Vodja deputacije Bastič se je komisiji pritožil, da se sliši gla6, da so brezposelni rudarji delomržni. Navedel je, da )e bilo zadnje delo na banovinski cesti nemogoče sprejeti. Urna plača je bila 3 Din, hrane jim ni bilo mogoče dobiti, v slabem vremenu niso imeli nikake ceste, delo je bilo od doma oddaljeno in niso imeli kje prenočevati. Zato dela iz navedenih vzrokov niso mogli sprejeti. Deputacija upokojencev je zaprosila predsednika komisije za podporo ali iz pokraj. pokoj, sklada za rudarje ali od kod drugod. Upokojencev je veliko v revirju, ki so bili predčasno po letu 1925 upokojeni in imajo mesečnih pokojnin le 80 do 100 C%n in še številne družine. Najžalostneja slika pa se je nudila pri referatu zaščitne sestre protituberkuloznega dispanzerja, gdč. Pliberškove, Vsled slabe preharne se najbolj širi jetika. Navedla jc po podatkih protituberkuloznega dispanzerja, da je v revirju Trbov-, lje 94 ljudi z odprto tuberkulozo, a so v domači oskrbi in tako okužujejo naprej deco in ravno tako odrasle. Šolske dece je okužene že sedaj 8%, veliko pa jih je, ki se dosedaj pregleda v dispanzerju niso udeležili. Za onih 94 je izjavila, da je nujna potreba jih izolirati od drugih, zato je nujno potrebno, da se zgradi vsaj zasilno barako, da se prepreči nadaljnje okuženje. Bolezen se že sedaj rapidno širi in se je bati v teh okolnostih še večjega obolenja na tuberkulozi. G. predsednik je deputacijam po vrsti obljubil posredovanje in pomoč od svoje strani, kolikor bo pač na razpolago sredstev. S tem je komisija dopoldansko delo v torek zaključila, popoldne pa so se sestali k posvetovanju samo člani komisije, da dovnše poročilo o predlogih in željah delavstva in ostalih navzočih Vtis iz cele razprave pa je bil, da se rudarjem ne obetajo rožnati časi. Govorilo se je o potrebah in stiski rudarja, kdo pa naj da sredstva in od kod naj pride pomoč, ni omenil nihče. Člani komisije so izvršili svojo dano jim nalogo, kje naj se vzamejo sredstva, bodo odločevali drugi. Razkrili smo naše rane in bolečine do dna, začnite gospodje z zdravljenjem in pomagajte, dokler je še čas. Naj lepim besedam in obljubam sledijo velikodušna dejanja. Dane? ob 11 uri OlVOHteV (lOVCga letnega Kopališča v Radovljici, ob pol 15. uri istotam tekma plavalnega pod-saveza ljubi lanskega. Kostanjevica Župnikov jubilej. Dne 14. t. m. je obhajal ko-stanjeviški župnik g. Franc Golob, 25-letnico maš-niškega posvečenja. Ta jubilej bomo praznovali 23. t. m. po sledečem sporedu: Na predvečer slovesno zvonjenje v vseh cerkvah župnije, zagoreli bodo kresovi po naših gorah, in grmeli topiči, bajna razsvetljava in rajanje s čolnički na Krki pred župniščem; godba na pihala, petje, tambu-rice. — V nedeljo 23. t. m. se bodo zbrali verniki pred župniščem ob 9,30, nakar bo sprevod z jubilantom v cerkev sv. Jakoba. Ob 10 govor kanonika dr. Klinarja; nato slovesna sv. maša, katero opravi jubilant ob asistenci duhovnikov. Po službi božji se mu poklonijo društva in organizacije ter deputacija vernikov z darilom. Popoldne ob 3 pete litanije v farni cerkvi, nato akademija v društveni dvorani. Po akademiji pro6la zabava. V Ljubljano! Kdor se želi udeležiti slovesnosti 1900-letnice Odrešenja in biserne sv. maše našega ljubljenega nadškofa dr. Jegliča, 30. t. m. v Ljubljani, naj se nemudoma prijavi v župnišču. 1 o pot se pop eljemo v avtobusih direktno v Ljubljano na Stadion. Prijavilo se je že lepo število naših mož apostoistva. Ker so potni siroški z.elo majhni upamo, da bodo še ostali možic, storili svoio dolžnost. Ljubljanske vesli: Ravnatelj inž. na Ljubljana, 15. julija. Mnogoštevilno občinstvo jo danes dopoldne spremilo iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče na Viču pokojnega ing. Jožeta Mihevea, ravnatelja podjetja >šipadc, ki je padel kol žrtev krogle zahrbtnega in eksaltiranega zločinca. Bridko je bilo čustvo vseh, ki so spremljali pokojnika na zadnji poli, saj so vedeli, dn polagajo v grob plemenitega, vedno socialno čutečega moža, človeka, ki je zlasti skrbel za blagostanje delavcev, pa ga je usmrtila ravno krogla nepremišljenega mladega delavca, ki si je domišljal, da je ing. Mihevc kriv njegovega odpusta, čeprav mu je ravno ing. Mihevc še hotel rešiti obstoj iu zaslužek. Pri ing. Miheveu se je ponovila stara, žalostna reenicn, da je dobrota sirota. Svojo dobroto pa je moral ing. Mihevc plačati s svojim življenjem. Ing. Jože Mihevc je bil i/, znane odločne katoliške rodbine iz Logatca. Ginmafijske študije je dovršil v škofijskih zavodih v Št .Vidu, kjer je bil eden najboljših gojencev. Po gimnazijskih študijah se ,je vpisai m a gozdarsko visoko šolo v Zagrebu, diplomiran pa je bil na gozdarski visoki šoli na Dunaju. Prvo njegovo službeno mesto je bilo pri destilacijskem podjetju v Tesliču, nato pa je nastopil službo pri Šipadu v Dobrlinu, nato pa pri Mihevc poti istem podjetju v znanem kraju lesne industrije v Drvarju v Bosni, kjer je bil ravnatelj. Kljub napornemu in odgovornemu delu je pripravljal pokojni ing. Mihevc doktorsko disertacijo, zakaj njegov življeaski cilj je bil, da bi dajal mladim ljudem na kalkšni fakulteti iz svoje bogate izobrazbe iti znanstvene izvežbanosti gozdarsko znanje. Na vseh svojih službenih mestih je užival velijo priljubljenost med delavstvom, za katero je skrbel /.vso socialno vnemo ter mu je vedno v stiskah pomagal. Skoraj neumljivo je, da se je proti njemu obrnil srd enega odpuščenih uslužbencev, 26-let-nega preddelavca Paška Jakovljeviča. Jakovljeviča je zaradi nerednosti, alkoholizma in razburljivosti odpustil od podjetja neki ing. Miheveu podrejeni uradniik. Jakovljevič pa je bil prepričan, da ga je odpustil ing. Mihevc sam. V vroči eksaltiranosti je Jakovljevič ing. Miheveu stalno grozil, da ga ubije, kljub temu pa mu je ing. Mihevc v svoji dobroti obljubil, da mu preskrbi ponovno delo pri istem podjetju, samo kje drugje, v Dobrlinu ali v šibeniku, ie v Drvarju mu ne more dati službe. To pa nasilnemu Jakovljeviču ni bilo povšeči ter je ing. Mihevea v ponedeljek 10. I. m. zavratno ubil v njegovi pisarni s tremi revolverskimi streli. Krsto s truplom blagega pokojnika so pripeljali v Ljubljano v četrtek zvečer z dolenjskim vlakom in ga položili na mrtvaški oder v mrtvašnici pri Sv. Krištofu. Sorodniki in znanci pokojnika so mrtvaški oder takoj okrasili s številnimi venci. Danes ob 11 dopoldne pa je bila zadnja pot pokojnega ing. Mihevea. številno občinstvo, med katerim so bili mnogi odličniki iz ljubljanske družbe, je spremilo pokojnika od mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče na Vič. Nad svežim grobom je govoril glavni ravnatelj »Šipadac ing. Ulntanskv, ki je povdarjal zlasti veliko socialno ljubezen, ki jo jo pokojnik imel do delavstva. Za njim jo govoril tudi zastopnik gozdarskega ravnateljstva. Bridko je bilo slovo od pokojnika. Blagi pokojnik je bil poročen z gospo Rado, hčerko apelacijskega svetnika g. Autloga ter je bil svak ministra n. r. univ. prof. dr. Andreja Gosarja ter znanega katoliškega voditelja v logaškem okraju bivšega oblastnega poslanca g. Ga-briela Oblaka. Zapušča dve mali hčerki. Žalujoči rodbini in svojcem naše iskreno sožalje! Pokojniku naj sveti večna luč! Ogenj v Zupančičevi jami Ljubljana, 15. julija. V Zupančičevo jamo na Ljubljanskem polju so že dalj časa odpravljali ostanke zgorelega premoga iz mestne plinarne. Iz teh ostankov pa so se razvijali še vedno plini in danes popoldne so se ti plini vneli .Na posameznih kupih se je pojavil ogenj, ki je bil sicer majhen in skoraj brez plamenov, vendar pa je povsod močno tlelo. Poklicani so bili ob pol dveh poklicni gasilci, ki so prihiteli z orodnim avtom. Gasilci so napeljali iz hidranta vodo ter po precej napornem delu pogasili do 5 ves ogenj in odstranili vsako nevarnost, Škode ni pri tem požaru nobene. O Betonska dela v Ljubljanici. V petek zvečer so regulacijska in betonska dela na Ljubljanici napredovala do zmajskega mostu, včeraj pa so delavci betonirali dno Ljubljanice pod mostom. Skupno je sedaj tlakovanega približno 270 m dna, Betonska dela pod mostom so bila težavnejša kakor v prosti strugi, ker je težko dobavljati betonsko zmes pod most. 0 Ljubljanski Aeroklub priredi za prijatelje letenja danes v dopoldanskih urah pasažirsko letenje pa vabimo vse, ki si žele prijetnega razvedrila, da prihite na letališče v Šiško. © Župan In mest-rd načelnik g. dr. Dinko Puc je odšel na krajši oddih in do nadaljnega ne sprejema. Selili se bomo na Aleksandrovo cesto 7 zato prodajamo obleke za gospode in blago v poljubnih množinah, dalje razna oblačila po globoko znižanih cenah. Drago Schwab, Ljubljana © Nesreča v črnuškem transiormatorju. Reševalni avto je včeraj pozno popoldne pripeljal v bolnišnico 18 letnega Jožefa Narobeta, vajenca v Kranjskih deželnih elektrarnah in sedaj zaposlenega v črnuškem transformatorju. Narobeta je včeraj popoldne zadel električni tok, močan 20.000 voltov in mu povzročil po telesu precejšnje opekline. Najbolj je Narobe poškodovan na podplatih, ker je imel pač noge vlažne od potu. Vendar pa je upanje, da bo Narobe okreval. 0 Kopališče v hotelu Slon ostane radi snaže-nja do 1. avgusta zaprto. Pedicura se bo vršila kot navadno. terpentinovo milo uporabljati pomeni manj truda Misijonar Kerec se postavlja ->•• Po enoletnem bivanju v domovini se bo sale-zijanski misijonar g. Jožef Kerec zopet vrnil na Kitajsko, kjer ga že težko pričakujejo, odpotoval bo v ponedeljek, 25. t. m. Za slovo bo g. misijonar v nedeljo, dne '28. t. m. ob 9.30 pridigoval in daroval slovesno sv. mašo v cerkvi Marije Pomoenire na Rakovniku. Po pridigi bo darovanje za g. misijonarja. Popoldne ob 4 bo na stadionu Saleiijanskega mladinskega doma na Kodeljevem poslovilni govor, blagoslov z Najsvetejšim, poslovilne besede g. misijonarja in darovanje za misijonarjevo popotnico. Vse prijatelje misijonov in vse salezijanske »otrudnike iji sotrudnice vabimo, naj 6e te misijonske slovesnosti udeležijo. Afrika, moja solnčna domovina Češki, poljski, kator tudi hrvatski in srbski časopisi so zadnji čas pisali cele kolone o črncu Kola Ajavi iz Afrike, ki gostuje po Evropi. Ta zanimivi mož je esperantist in je prispel na povabilo tukajšnjega esp. kluba v četrtek ludi v Ljubljano. Kola Ajavi, po poklicu elektrotehnični in strojni inženjer. bo predaval v torek, dne 18. t. m. ob 20.30 v salonu hotela »Metropol o gornji temi. Govoril bo v esperantskem jeziku, njegov govor pa bo sproti prevajati v slovenski jezik. Predavanje bo spremljano s skioptionimi slikami iz zamorskih krajev in življenja črncev. Ob koncu predavanja bo predavatelj zapel nekaj zamorskih pesmi > spremljevanjem na zamorski instrument bembem. Kakor smo žn večkrat culi, je g. Kola Ajayi zelo simpatičen, o čemer se bo mogel prepričati vsakdo. Vstopnina k predavanju jc za osebo 6 dinarjev. IGNACIJ N/TRO B ETTAPKTNIK, iOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 !PRI LEVU). Se ena okrožnica z magistrata Prinesli ste okrožnico novega magistralnega 2« 4.25 Din, ;4« 4 Din, 6« 3.50 Din, kaša 4 Din, ješprenj 4—4.50 Din, je-šprenček 4—8 Din, otrobi 1.50—1.75 Din, koruzna moka 2—2.50 Din, koruzni zdrob 3—3.50 Din, pše-nični zdrob 5 Din, ajdova moka 5—6 Din, ržena moka 3.50 Din. Žito ima naslednje ccnc: ccnt pšenice 250 do 265 Din, rži 170—180 Din, ječmena 170—185 Din, ovsa 165—185 Din, prosa 160—210 Din, koruze 120 do 135 Din, ajde 215—225 Din, fižol ribničan 225 Din, prepeličar 225—275 Din. Kg'graha velja 5—6 Din, kg leče 6—12 Din. 50 kg premoga stane 25—28 Din, tona premoga 390—435 Din, kub. meter trdih drv 115 Din, mehkih drv 70—80 Din. Ceni sladkega sena velja 55 Din, ccnt polsladkega sena 50 Din, kislega sena 40—45 Din. Ccnt slame 50 Din. Salata jc zelo poceni in velja povprečno kg 2 Din. Zgodnje zelje jc po 7 Din kg, kislo zelje 3—4 Din. Kg paradižnikov 10 Din, kg kumar 5—6 Din. Grah v stročju 2—2.50 Din, luščeni grah po 4 Din kg, fižol v stročju 4—4.50 Din kg, čebula 3—4 Din, česen 5 Din. Krompir 1.50 Din kg, novi 2 Din. Kisla repa 2—3 Din kg, jurčki 10 Din kg. Or. Ivan Drobnlč specialist za notranje bolezni, nc ordinira od 16. do 23. julija. Kaj bo danes? Kino Kodeljevo: Zarja z goro (Leni Riefen-stahl). Ob 5 in pol 9. KAJ no JUTRI. Kino Kodeljevo: Ob po! 9 Zarja z gora . •) Nočno službo imajo lekarne: danes: dr. Pic-coli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9: iutri: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; nir. Ustar, Sv, Petra cesta 78 in mr. Hočevar. Celovška cesta 34 (Ljubljana VII.). in cenejše pranje, ker se dobro peni in je dovršen domač izdelek. Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu, ker ga ima na zalogi. © Na lepem kopališču gospoda štirna na Savi. kjer so krasni prostori za sončenje, balinanje, vrtiljak, strelišče in je poskrbljeno za lepo zabavo, bo danes popoldne koncert. Svira godba Zarja pod vodstvom kapelnika g. Franceta Dolinarja. 0 Častniki in časnikarji za trboveljske otroke. Otroci bednih rudarjev v revirjih trpe najbolj grozno bedo in pravo lakoto. Dobiček nogometne tekme, ki so jo zadnjič napol zares, napol za šalo igrali ljubljanski častniki in časnikarji, je bil namenjen za olajšanje te grozne bede ubogih rudarskih otrok. Zal nogometna tekma ni prinesla tako velikega dobička, kakor smo upali iu smo na igrišču pogrešali marsikoga, ki mu je časopisje napravilo že mnogo uslug. Kljub vsemu pa moramo biti še kolikor toliko zadovoljni z izidom tekme, saj je vrgla 14.877 Din kosmatega dohodka. Vsi izdatki s tekmo, kakor pristojbine, odškodnina Iliriji za igrišče v znesku 1000 Din, razsvetljava, godba in drugo pa so znašali 6366 Din. Čisti dobiček je torej 8511 Din. Vsa čast pa naj velja vrlim našim stražnikom, ki so se odpovedali znesku 720 Din, katerega bi smeli zahtevati za svojo naporno službo pri tekmi, pa so se tenurznesku odpovedali v korist trboveljskih otrok. Čisti dobiček bosta odnesla v ponedeljek v Trbovlje kapetan oficirskega moštva g. Ganovič, in en zastopnik časnikarjev. Vsem, ki so pripomogli k moralnemu in gmotnemu uspehu naše nogometne tekme in s .tem koristili bednim trboveljskim otrokom, izrekamo tu prisrčno zahvalo! FOTO-AM A/1TER11! Razvijanje, kopiranje filmov in plošč kakor tudi povečavanje slik izvršujemo najbolje in po zmernih cenah. Drogcrlja „Adlri?a" Ljubljana, Šelcnburgova ulica 1 0 Na počitniško kolonijo Salczijanskega mladinskega doma na gradu Oločcu pri Novem mestu se odpeljejo dečki v torek, dne 18. t. m. ob 11.58 iz gl. kol. Tisti, ki so sprejeti, naj se zberejo ob 11.45 na kolodvoru ali naj pridejo v Sal, mladinski dom ob 11. © Velikodušen dar za bodoči mestni muzej. Blagopokainn gospa Rozalija Janda-Galle, učiteljica v p, in soproga g. rudarskega svetnika v p. Frana Jande, je volila za bodoči mestni muzej tri slike, in sicer Gasparijevo Ljubimkanje«, Vavpo-tičevo Poletni večer v Idriji« in Gu-stinčičevo -Vasico . Plemeniti čin blagopokojne dame, naj bo vzor domoljubne ljubezni do našega rodnega mesta vsemu našemu meščanstvu. G. soprog blagopokojne je izrerčil elike mestni občini, ki jih bo namestila v bodočem mestnem muzeju z označbo plemenite darovalke ,in mu izteka mestno načelstvo najtoplejšo zahvalo. — G. Rov.šek, lastnik afitikvarijata Tizian« v Ljubljani, je daroval zbirki 7.a bodobi mestni muzej srebrno novčič, kovan v letu 1195 v Brežah na Koroškem. — Mestno na-čestvo se g. darovalcu iskreno zahvaljuje. Zobozdravnik dr. Mo«lo§cliegg nc ordinira do koncu avgustu. m DOUCE FRANCE parfumerije LUBIN-PARIS vsebuje skrivnost mladosti, ker KI DOUCE FRANCE daje dovršeno polt, hrani kožo, odpravl/a črne pikicc, dolgo ostane na obrazu ter ima prijeten, trajen in diskreten votu Iz po prvi uporab! postanete stalen odjemalec PUDRA DOUCE FR9HCE LUBIN-PARIS Oobl se v vseh. apotehah, tirogcrllah in bolJSlti porfumerllah © Preselitev magistratnih oddelkov. Mestni prosvetni oddelek (šolski nadzornik g. Grum), in policijski ter eksekucijski oddelek (referent, mestni višji svetnik dr. Brilej) sta se preselila iz magi-stratnega poslopja v Trgovski dom, III. nždstr., Gregorčičeva ulica. © Dobava stopnic iz umetnega kamna. Ljubljanska mestna uprava razpisuje dobavo stopnic iz umetnega kamna za regulacijo prostora pri cerkvi sv. Jerneja v Spodnji Šiški. Navodila in razpisne podloge se dobe v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje XX. septembra št. 2, II. nadstr., v času uradnih ur od 15, julija naprej. Ponudbe je vložiti do dne 24, julija t. 1. Bogataš gre v Švico praznit si rnošnjiček, jaz pa z mojo Mico k S/amiču na cviček! © Zapeljano dekle. Pod tem naslovom smo preteklo nedeljo poročali o nekem dekletu iz poštene ljubljanske družine med drugim tudi, da je v gotovi družbi iztaknilo gnusno bolezen. To pa ne odgovarja resnici, ker je zdravniška preiskava ugotovila, da je dekle popolnoma zdravo. © Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi decembra zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti dne 7. avgusta, za efekte pa dne 12. avgusta t. 1. od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. © Zanimive kazenske razprave. Za prihodnje tedne 6c obetajo pred ljubljanskim kazenskim sodiščem prav zanimive kazenske razprave. Obnovljen bo proces proti Banfvju in Alojziju Pavlinu, ki ista bilo soudelcžna pri uboju orožnika na Jezerskem. Ta razprava bo preti okrožnim sodiščem. Pred okrajnim sodiščem v sobi št. 28 pa sc bo prihodnji torek vršila daljša razprava zaradi žaljcn.ja časti. Za to razpravo vlada v zdravniških krogih večje zanimanje, ker sta tožena dva odlična ljubljanska zdravniku, fuhkcijonarja' Zdravniške zbornico,. Specialist za zobne in ustne bolezni med. univ. dr. france logar Ljubljana, sv. Petra cesta 14/1 ne ordinira od 17. tulijo do 5. avgusta © Dve izgubljenki. Policijska uprava je državnemu pravdništvu izročila dve mladi, nesrečni izgubljenki. V preiskovalni zapor .je bila včeraj zjutraj oddana v Celovcu rojena Slavka M. Po poklicu jc šivilja, pravoslavne vere. a ima za seboj že dokaj pustolovsko življenje. Goljufa ljudi, kjer le more. pa maguri za malenkostne svote. Sama vse goljufije cinično prizna. rekoč: »Goljufani zato. ker sem žc dolgo brc/, službe in sredstev. Starši me no marajo podpirati.« Druga izgubljenka lNežika M. ie prava hotelska fntica. V hotelu Tivoli je okradla .sobarico iu natakarico, kakor tudi še neko drugo stranko. Pobrala jim je /o 1300 Din raznega blaga. Nato se je odpeljala v Zagreb, kjer je vse prodala. Teh tatvin so bili osumljeni trije Bosanci, ki so po nedolžnem nekaj dni (sedeli v preiskovalnem zaporu. Seda j pa so prijeli pravo tatico. © Dunajsko pranje svetlolikanje, Šimcnc. Kolodvorska 8. Zobozdravnika dr. Loj55 Kraigher In dr. Jože Muster ordinirata na Krekovem trgu IO Zobni zdravnik DR. SREČKO PUHER Gregorčičeva ulica 32 ne ordinira do 15. augusta. Kamnih Pogreb bivšega kamniškega župana lekarnarja dr. Riharda Karbc je bil v četrtek popoldne ob iz-redno veliki udeležbi občinstva iz Kamnika in iz drugih kraiev, V velikem številu so ga prišli spremil na zadnji poti njegovi tovariši iz akj-.dsmsltiK let in prijatelji ter sodelavci. V sprevod)! ."o nosili 32 krasnih vencev in več šopkov. Pred čitalnico se je poslovil od pokojnika podpredsednik dr. Janežič, na Žalah ob odprtem grobu pa prof. Lojze Peterlin, dr. Pipcnbachcr, dr. Potokar in mr. ph. Bakarčič. Pogrebne obrede ic opravil dekan g. Ri-har. Lirac pa jc pela žaloslinkc. Blag mu spomin! Modri vlak bo prišel v kamniški okraj prihodnji teden. V Domžalah sc bo ustavil v soboto, v Kamniku pa v nedeljo. V obeh krajih sc vršije priprave za sprejem prve potujoče kmetijske razstave, s katero ie združenih tudi več predavanj * filmi. Za dom dobite pristna haloška vina po 5 Di« pri vZlati kaplji, na Vrhpoljah. Nov planšarski slan Poljski planini na Gorenjska ima zaznamovati zopet nov korak na poti povzdige umne živinoreje in planšarstvs. V nedeljo dne 23. julija 1933 otvori vas Poljče pri Begunjah pri Lescah, ki šteje nekaj nad 20 hišnih številk, na svoji planini nov planšarski stan za svojo živino, ki jo oddaja čez poletje v planine na pašo. gtjavc poli ustvarja NIVEA Dosedaj je bilo za živino na planini bolj slabo poskrbljeno. Pač je stala na planini priprosta plan-šarska koča in skromna staja za krave molznice. A za vso ostalo živino ni bilo za ponoči in za slučaj deževja nobenega primernega zavetja. Zato ie gospodarski odbor vasi Poljče sprožil že leta 1928 misel, naj bi zgradili na planini nov, moderen in vzoren planšarski stan. Banovina, ki je bila o tej nameri obveščena, je ponudila drage volje svojo pomoč, in tako se je jela misel uresničevati. V letih 1931 in 1932 so zgradili Poljčani krasen planšarski stan, ki jc skoraj docela enak onemu, ki ga je zgradila in lani otvorila banovina na Menini planini. Načrt je isti, le nekaj manjši je stan, Stoji na Poljski planini na pobočju Begunj-ščice, na mali ravnini 1190 m nad morjem in obsega kočo, kjer je v pritličju stanovanje za plan-šarja in shramba za mleko in mlečne izdelke, v prvem nadstropju pa tri sobe, ki so že, oziroma se bodo še opremile za stanovanje letoviščarjev in prenočišče turistov. Zraven štirje veliki hlevi, kjer je prostora za 68 glav živine, po potrebi tudi za več. Poljčanom pa je le častitati, da so se opogumili in doprinesli tako velike osebne in gmotne žrtve za povzdigo svoje živinoreje, kar bo v korist njim samim, pa tudi še poznim rodovom. Novi planšarski stan bo slovesno otvorjen v nedeljo, 23. julija, z božjo službo ob pol 11, ki ji sledi otvoritveni govor predsednika gospodarske- l ga odbora vasi Poljče, g. Ivana Poharja; drugi i govori in nato prosta zabava. Gojitelji in prijatelji umne živinoreje kakor tudi planinci sploh in ljubitelji narave, so k tej slovesnosti najprijazneje povabljeni. K novemu planšarskemu stanu na Poljški planini na pobočju Begunjščice prideš v pičlih dveh | urah iz Begunj, in sicer ali čez pašnik nad Polj- , čami pod Sv. Petrom, ali pa čez Begunje in Drago. Za vsakovrstna okrepčila bo preskrbljeno v polni meri. — Priditel Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice Zavidali Vas bodo za Vašo zdravo rjavo barvo Toda pazite dobro: nikdar se ne solnčite z mokrim telesom, temveč si vedno prej vdrgnite NIVEA! Nivea krema in Nivea olje sta nenadkriljiva in nedosegljiva, ker samo ta obojica vsebuje Eucerit. NIVEA je poceni: Krema Din 3.50, 6"—, 12—, 25—. Lavantm. zlatomašniha Pri Sv. Juriju ob južni železnici bodo obhajali letos izreden jubilej dveh zlatih maš in sicer slavita 50 letni mašniški jubilej tamošnji župnik in častni, kanonik Valentin Mikuš ter vpokojeni vojni kurat I. razr. Jakob Marzidovšek. Oba sta bila posvečena za duhovnika istega dne: 20. julija 1883. Zlatomašnik Valentin Mikuš je nečak nepozabnega blagopokojnega celjskega opata Franca Ogradija. Pri Sv. Juriju župnikuje čez 36 let. Drugi zlatomašnik Jakob Marzidovšek obhaja obenem tekoči mesec 75 letnico rojstva. Velike zasluge si je pridobil kot vojaški duhovnik. Oba slavljenca sta bila vedno hrabra boritelja in branitelja slovenskega naroda in. njegovih svetinj. Bog ju živi še do biserne in železne mašel — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josei« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josei« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstran-sko ohromelih bolnikih. — »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Jakob Jas - 60 letnik Slovenjgradec, julija. Prikrito in neopaženo je šel mimo nas jubilej, katerega ne bi smeli prezreti. Ker se je zmuznil mimo nas čisto prikrito in smo zvedeli zanj šele potem, ko je bil že mimo nas, se je poročilo zakasnilo! Dne 30. junija je obhajal 60 letnico rojstva g. Jakob Jaš, posestnik in industrijalec v Št. •flju pod Turjakom. Rojen v Mislinju je 15 let star stopil v službo pri oskrbništvu veleposestva Pergar v Mislinju. Cez nekaj let je že postal delovodja v tovarniškem obratu na žagi, leta 1908 pa je postal tehnični vodja vsega podjetja, kar je ostal do leta 1918, ko se je preselil v Št. Ilj, kjer je kupil posestvo z žago in mlinom. S svojo spretnostjo je dvignil podjetje v lepo industrijsko podjetje, ki prav lepo uspeva. Tudi v javnem življenju se je g. Juš uspešno udejstvoval. Bil je deset let občinski odbornik in svetovalec v občini Mislinje, leta 1921 je bil izvoljen za občinskega svetovalca v občini št. Ilj, leta 1931 je bil pa imenovan za župana. Načeloval je občini do 13. junija letos. Načelnik krajevnega šolskega sveta je bil od leta 1905 do 24. junija letos, ko je sam odložil to častno mesto. Pod njegovim županovanjem se je v občini mnogo naredilo. Bil je strogo pravičen in nepristranski. Zlasti je skrbel za reveže. Če ni bilo v občinski blagajni denarja, je segel v svoj žep ter da! revežu določeno jiodporo, ne da bi pozneje zahteval od občine povračila. Bog mu je naklonil številno družino 9 otrok, katere je prav lepo vzgojil, en sin je duhovnik. V njegovo hišo zahajajo samo katoliški listi, predvsem »Slovenec«, na katerega je že dolgo let 'naročen. G. Jaš je zelo veren katoličan, mož poštenjak, odličnega značaja in vedno na svojem mestu. Ob 60 letnem jubileju 11111 iskreno čestitamo z željo, da hi mu ljubi Bog naklonil še dolgo vrsto zdravih, srečnih in zadovoljnih let. Zoper zsnojenle nog: S\NOFORM! Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah Zaposlitev naših inženierfev Zastoj v našem gospodarskem življenju je po-: vzročil težave v prav vseh slojih našega prebivalstva, v nekaterih večje, v drugih manjše, prav po-i sebno pa je prizadel one sloje, ki so z gospodarsko delavnostjo v najožjih stikih. Najtežja posle-I dica tega gospodarskega zastoja je, tako za po-edinca kakor za celoto, brezposelnost, ki se je razširila že v vse mogoče kroge, od ročnih delavcev do intelektualnih poklicev. Javnosti malo znano dejstvo je, da je gospodarski zastoj tudi našim inženjerjem, predvsem mlajšim, napravil težke čase. Tudi v njihovih vrstah se je močno razširila brezposelnost in je to veliko zlo v poslednjem času zavzelo že izredno velik obseg. Glasom poslednjega izkaza evidence nezaposlenih inženjerjev, ki jo vodi Ljubljanska i sekcija Združenja jugoslovanskih inženjerjev fti arhitektov, je v dravski banovini trenutno nad 70 inženjerjev, ki nimajo primerne, večinoma pa celo nikake zaposlitve. So to predvsem mlajši inže-i njerji, ki so dovršili svoje študije v teku zadnjih let, so pa med njimi tudi starejši, ki jih je to zlo zateklo že sredi započetega udejstvovanja. Nekateri med njimi iščejo dela že nad dve leti in še danes nimajo upanja na primerno zaposlitev. Dočim je dotok naraščaja iz tehnike ostal nezmanjšan, je odtok v prakso popolnoma zastal, tako da mora pri danih razmerah mlad inženjer biti pripravljen, da bo brezpogojno moral več let čakati na zaposlitev. Zastoj se je razširil v vseh strokah in izkazuje evedinca U. J. L A. nezaposlene inženjerje kemije, rudarje, arhitekte, inženjerje strojne stroke in gradbene, največ pa elektroinženjerjev, ki zavzemajo dobro tretjino vseh nezaposlenih. Izgledi, da bi se položaj v doglednem času pre-okrenil na bolje, so za posamezne stroke minimalni. Edino v kemični stroki je v poslednjem času mogoče čutiti neko, čeprav zelo neznatno ublaženje položaja, edino kemična in sorodne industrije v zadnjem času kažejo neznaten interes za domače inženjerje kemije. V ostalih strokah je položaj brezupen, najtežji pa za elektroinženjerje, kar jasno kaže že evidenca sama. Za elektroinženjerje zaradi posebnih prilik te stroke ni pričakovati absolutno nobenih izgledov na izboljšanje položaja, nasprotno je zelo verjetno, da se bo položaj še nadalje poslabšal. Nezaposlenost domačih inženjerjev pa je končno problem, ki ne, zadeva samo inženjerjev samih, temveč so z njimi v najožji zvezi tudi stvari, ki občutno posegajo v interese celotnega našega gospodarskega življenja ter bo treba prav zaradi tega ta problem vendar le resno pričeti reševati in tudi na zadovoljiv način rešiti, kljub temu, da zadeva na, vsaj navidezno, nepremostljive težkoče. Inženjerske organizacije, med katerimi naša sekcija U. J. I. A. razvija največjo aktivnost v tej smeri, predvsem v korist mlajših inženjerjev, bodo morale tudi zaradi teh višjih interesov svojo aktivnost še poživiti in s problemom — stopiti v javnost. Pri tem bo pripadel velik del te naloge tudi mlajšim inženjerjem samim, ki jih je sekci ja IJ. J. L A. organizirala v svojem okrilju, v »Klubu inženjerjev in arhitektov pripravnikov«. Neobhodno potrebno je, da mladi inženjerji v tem klubu, ki si je že pridobil zagotovilo za podporo in sodelovanje vseh inženjerskih korporacij, razvijejo živahno aktivnost in iniciativnost. STARŠI!!! ki hrepene po sreči in zadovoljstvu v družini, morajo vedeti, čim opazijo na kakem družinskem članu bled obraz, pomanjkanje tekn, nervoznost. pogosti glavobol, pomanjkanje spanja, lahko razdražljivost. utrujenost, da so to posledice slabokrvnosti. Preprečili pa bodo mnoga težka obolenja, ako takoj začno krepiti kri z ieleznatiin preparatom, in to je »ENERGIN« za jačenje krvi, živcev in teka. Zdravniki trdijo, dn je za okrepitev otrok in odraslih dovolj 3 velike steklenice. Je do brega okusa, pijejo ga radi otroci in odrasli. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah pol litra 15 Din Silen požar V noči od petka na soboto jc bila alarmirana vsa gornja savska dolina po požaru, ki je do tal uničil znano opekarno v Dvorski vasi pri Begunjah. V mirni temačni noči je izgledal ogromni ogenj še strašnejši. Pogorela jc opekarna in stanovanjska baraka za delavec. Bilo je vse leseno. Škoda je velika, ker so uničeni tudi vsi stroji za izdelovanje opeke in okoli 25.000 kosov opeke, ki se jc ravno sušila. Podjetje je bilo ftiodernizirano. Stroji na električni pogon so kopali glino in jo mešali, tako da je bilo število delavcev reducirano na minimum. Seda* najdete na mestii takn donosnega nndielia samo kup kadečega sc pepela Marijini otroci na Suhorju Metlika, 14. julija. Snhorski sv. Jožef, ta vam je pa imel včeraj dcce, da bi ji skoraj ne mogel dati strehe. Pa če bi se kaj pogodil z Medardom za vreme, bi bila njegova cerkev vse premajhna za male romarje. Vreme je napravilo nekaj zmede. Seveda, saj je bilo še ob 7 tako, da ni bilo nikomur podobno. Semčarji so rekli: Padalo bo cel dan, nikamor ne moremo, Metličani so menili: Dopoldne ne bo nič. Radovci so bili kar odločeni, da jim vremena ni mar — pa jih je vendar veliko doma ostalo — kdo bo silil v tako vreme. Podzemeljci so pa drugi tiči. Po solncu niso vprašali, saj so videli, da ga nikjer ni. Pogledali so na barometer, ta pa jim je menil: Nič strahu! Tudi solnca vam ne bo manjkalo. Pa so se spravili. Devet voz se jih je naložilo. Vse v mlajčkih in zastavicah, v vrisku in petju. Pa je šlo kot Elija. Pa še Črnomaljci so se opogumili in kar z avtom so prifrčali. Bilo jih ie kot žveplcnk v škatljici. Ko so pa metliški videli to lepo in veselo romanje, kdo bi jih zadržal doma! Po rokah bi šli — če treba. In so šli. V pol ure je bila mobilizirana 120 glava armada, ki jc morala svoje prezgodaj izrabljene popotne zaloge kar z nova in na hitrico napolniti. Pa kaj se je vprašalo po tem, ali je tega kaj ali ne. Glavno jc: Gremo! Tako jo je metliška četa zadnja primahala — z dveurno zamudo in pa seveda vsaj za polovico manjša, kot bi bilo, če bi Medard napravil vreme na uslugo suhorskemu sv. Jožefu. Tako se je ob 11 napolnila suhorska cerkev. Koliko je bilo otrok, kdo bi jih prešteli Saj vam vsak po svoje kriči, vsak se po svoje vrti, pa štej, če moreš. Podzemeljskih je bilo gotovo največ, ka-! kih 230. Domači, suhorski, seveda tudi niso hoteli zaostati. Bilo jih je kot mravelj. Vseh otrok je bilo do 600. Koliko bi jih bilo šele, če nc bi vreme po-nagajalo! Sv. mašo in govor je imel g. dekan. Po tem pa se je razvilo živahno življenje. Razni prizori, pravljice, igre, črešnje, med in medica, lešniki in orehi, petje in vriskanje, pozdravi in nagovori — kdo bi mogel vse to v kakem redu našteti? Kakor bi nobena učena glava ne bila v stanu domisliti vseh tistih pregovorov, kot so jih iztuhtale za tekmo vse te otroške glave. Bila bi jih cela zbirka in prav duhovitih. To vam je bilo razpoloženje, ko sc je deca vračala domov. Danes so kar nekam votli glasovi, kot da so včeraj volka srečali. Lepo je bilo. Da bi bilo kmalu spet takol Ptushe komunalne zadeve Ptuj, 15. julija. Včeraj zvečer se je vršila peta redna javna seja občinskega sveta. V smislu poročila župana Jeršeta je banska uprava odobrila predlagano trošarino na vino z veljavnostjo od t. junija t. 1. Glede krošnjarjenja ostanejo dosedanji predpisi v veljavi. Važna točka na dnevnem redu je bilo poročilo o finančnem stanju občine koncem junija 1933. Dolgovi mestne občine znašajo 419.730 Din; terjatve Din 574.700, dubiosa Din 248.000, ostanek Din 326.700. Po proračunu bi moral znašati polletni donos iz doklad na neposredne davke, vinske trošarine, davek na pivo in cestne naklade skupno 511.200 Din, dejansko pa se je pobralo le 330.650 Din. Pričakovati je, da se pobere še za to dobo Din 82.550, tako da znašajo celokupno predvidene terjatve Din 409.250, končni primanjkljaj 14.480 Din. Ker so torej predvideni dohodki močno zaostali, je občinski svet sklenil, da se opuste za letos v proračunu predvidene večje investicije in da se po možnosti opustijo tudi druga dela, v kolikor niso nujno potrebna. Druga važna stvar je bil sklep o najetju posojila v znesku Din 100.000, da se morejo izvršiti najnujnejša dela. Z ozirom na pomanjkanje vode v hiralnici in bolnišnici je občinski svet sklenil ponovno zaprositi bansko upravo, da se čimpreje dovršijo dela za ureditev vodnjakov. Tudi se sklene, da se dogradi novo stranišče na Tyrševem trgu, kjer se sedaj nahaja živilski trg, in da se dovrši ograja in tudi pločnik ob ograji. Skupni stroški so preračunani na 70.000 dinarjev, ki se bodo krili iz najetega posojila. Kamniška kriminalna kronika Kamnik, 15. julija. Na neki njivi na Drnovcm so našli v žitu shranjeno moško kolo. Prav za prav je bilo to samo ogrodje kolesa, na katerem je manjkalo vse, kar se je dalo odviti ali odtrgati. Čigavo je kolo, niso mogli dognati, brez dvoma pa eno izmed onih, ki so bila zadnje čase ukradena v Kamniku in okolici. To je že tretji primer, da so našli samo ogrodje kolesa, pri katerem je tat pobral vse sestavne dele in jih seveda nato uporabil ali odprodal. Odvil je tudi številko kolesa, da ne morejo najti lastnika. Drzni svedrovci so v pretekli noči obiskali znano gostilno Fajdiga na Zapricah. Splazili so se skozi okno v gostilniško sobo in odnesli avtomatični gramofon. Na lesnem skladišču za železniško postajo so napravili v gramofonu nasilno revizijo in zaplenili ves denar, kolikor ga je bilo v predalu. Pri tem so občutno poškodovali gramofon, katerega so nato pustili med trami in deskami. Sodijo, da je bilo v gramofonu nad 400 Din drobiža, škoda r.a pokvarjenem gramofonu pa tudi presega 200 Din. Gramofon so prihodnji dan našli orožniki, ki so tatovom že na sledi Odkar so v januarju kamniški orožniki odkrili v bližini Kamnika ponarejevalnico kovanih srebrnikov, se ni v našem mestu pojavil noben falzifi-kat več. Sedaj, ko se je ponarejevalska afera že pozabila, pa so se pojavili v Kamniku zopet ponarejeni 20 dinarski srebrniki. Kazpcčavala iih ic neka ženska, kaleri se jc posrečilo, da ie enega od- Jože Pokom: Nedeljske misli 6. nedelja po binkoštih. - Koliko hlebov imatef (Mr 8, 1—10.) Čim večkraI človek bere sveto pismo, boijo knjigo, tem bolj se mora čuditi, koliko modrosti je v njej. Toda ne modrosti le za en stan ali za posameznika. V svetem pismu je vir pravega živ-Ijenja prav za vse. Pravijo, da je sveto pismo stara knjiga, da ni več sodobna. Zdi se mi, da more kaj takega reči le tisti, ki sveto pismo malo ali premalo bere in pozna. Kako bi ne bilo sodobnoP — Danes vse govori o socialnih težavah. Vzemi in beri vsaj enkrat en sum evangelij pod tem pogledom in videl boš, da je skoraj na vsaki strani govor o krivicah, potrpljenju, o pravičnosti in ljubezni, o stvareh, ki so zato, da enim pomagajo živeti, drugim pa dajo vodila, kako naj poskušajo lajšati gorje vsem bednim. In to stran za stranjo. Tako tudi današnji evangelij. »Koliko hlebov imate*? je vprašal Kristus, ko je videl, da bo moral drugič pomnožiti kruh. ■Odgovorili so mu: »Sedem.« Če bi bilo danes tako, da bi imeli tako malo hlebov za vse tiste, ki nič nimajo, res, po pravici bi si belili glave, kako pomoči vsem tem milijonom. Toda danes tega prav tako ni treba, kot ni bilo potrebno takrat, ko je bil Kristus zraven. Vprašaj danes množice, ki so lačne, koliko hlebov imajo. Odgovorili bodo tako čudno, da človek kar verjeli ne more, da bi mogli s temi drobtinami vsi živeti. Nekateri bi dejali, da celega hleba niso videli, da že ne pomnijo, drugi da imajo še skorjico... To so ljudje ene vrste, ki so vedno zadnji, ki trpe, zato kolnejo, ki so že marsikaj preskusili, a tudi nekaj vedo. In vprav ti bi vedeli povedali drugo resnico, ki se ji moramo prav tako čuditi: »Mi nimamo. Imajo pa drugi. Pa koliko! V reke zlivajo mleko, ko mi stradamo in otroci od lakote mrjo. V morje sipljejo čaj, kavo, zlato pšenico (vse od samega Boga!), da mi kupiti nc moremo, ker jt predrago.« Zakaj vse to? Morda zato, da greh ostane na svetu, ko je bil od početka. Morda zato, dn bomo prav mi navrhali čašo grehov, da bo sililo čez rob in se bo Bog razhudil. Morda in najbrž pa zato, ker smo pozabili, da je Bog, da smo vsi ljudje enaki, da je in mora vladati ljubezen, lista ljubezen, kot jo je imel Kristus, ko je rekel: »Množica se mi smili,« s pristavkom, »in nimajo kaj jesti.« Iz te ljubezni je velel Gospod množici sesti, velel učencem deliti med lačne in iz te ljubezni je nasitil 4000 mož. Ker je bil Jezus Bog, je to lahko storil in ker je bil Bog prav zares, je ostalo od sedem hlebov in nekaj ribic še, sedem košar ostankor. Ni treba, dn bi ostajalo; prav tako pa tudi nihče ne sme bili lačen, če bi bil lahko sit. In danes bi bili lahko vsi siti! Zakaj pa ne, če je dovolj? — Bes. zavladati mora ljubezen ali vsaj pravičnost (mislim, da je ljubezen več kot. pravičnost) in nikoli se ne bo zgodilo, da bi bile ceste, polne lačnih, brezposelnih, dela potrebnih, vrednih in lakih, ki. jim je več za prisluženo skorjo kot za podarjen kos pogače. Gospodova beseda »Ljudstvo se mi smili« danes še prav tako velja kot ob Njegovem času. Gospod. ji je dal življenje, danes jo skušajo umorili. Škoda je to in krivica, ki vpije v nebo. Neprijeten duh po potu itd najbolje odstranite z milom „LA TOJA". Zahtevajte to milo pri Vašem trgovcu! Cena Din 12'—. Cerkveni vestnih Dnhovne vaje za žene in matere z dežele bodo v Lichtenturnovein zavodu v Ljubljani od 29. julija do 2. avgusta. Iskreno vas vabimo, da se vas čimveč odzove. Pridite se za nekaj dni od svojega j težkega, utrudljivega dela in družinskih skrbi od-počit. Duhovne vaje vam bodo nudile obilno du-i šne itolažbe, srčnega veselja, notranje sreče in novih moči za nadaljnje življenjsko delo. Vaš poklic je vsakdanje neprestano žrtvovanje, ki zahteva velikega junaštva in vdanosti. V dneh duhovne samote pa rose v preobilni meri milosti na udeleženke. Vir duhovnega bogastva vam je odprt, zato pridite in črpajte iz studencev Gospodovih! Oskrbnina za vse tri dni 100 Din. Prijave sprejema vodstvo Lichtenturnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Duhovne vaje bodo vodili preČ. gg. misijonarji sv. Vincencija Pavelskega. Duhovne vaje se začno ob 6 zvečer prvega dne in končajo zjutraj zadnjega imenovanih dni. IZJAVA Prav rad potrdim tudi jaz, da se pri Hranilni posojilnici »Moj dom« r. 7- z o. z. v Ljubljani, Tyrševn cesta 31-L, res dobijo najugodnejša in najcenejša posojila in da sem ga tudi jaz dobil za odplačilo dolga. Posestniki, ki plačujete visoke obresti, pristopajte v to zanesljivo zadrugo. Močnik Andrej posestnik, Grad št. 8, p. Cerklje pri Kranju dala kamniškemu sladolcdarju. Ta je pozneje fst-zifikat spoznal in naznanil stvar orožnikom. Raz-pečevalka se je oglasila tudi pri trgovki Gerkma-novi, vendar pa je ta spoznala falzifikat in ga zavrnila. Ponarejen srebrnik je samo nerodna imitacija pravega kovanca in ga more vsak na prvi pogled spoznati, ker je vlit iz samega svinca, po polnoma črn, poleg tega pa je še večji in tanjšt. Žensko, ki je ponujala okrog ponarejen denar, sc izsledili, falzifikati pa po dosedanjih ugotovitvah izvirajo najbrž iz ponarejevalnice, ki je bila pred kratkim odkrita v Saviniski peči pod Črnilceni pri Gornjem gradu. \ • ^ ; ■',„ •» . ,» II Mariborske vesti: Preureditve na mariborskem trgu V petek zvečer se je vršila na mestni občini seja tržnega odseka mariborskega občinskega sveta, na kateri so se obravnavala nekatera važna vprašanja, tičoča se ureditve našega trga. S sklepi, ki jih je tržni odsek na omenjeni seji napravil, se bo v marsičem izpreinenilo dosedanje stanje na trgu in pritegnil se bo v tržno življenje še nov prostor — Rotovški trg. Obravnavalo se je predvsem vprašanje zamenjave branjevskih stojnic po načrtu, ki ga je izdelalo tržno nadzorstvo. Na trgu so tri vrste branjevskih stojnic, ki naj bi se po tem predlogu izmenjavale, da bi zdaj eni, zdaj drugi branjevci prišli v prvo — to je najboljšo vrsto. Stojnina so računa v prvi vrsti 2 Din, v ostalih dveh pa 1 Din /.a vsak kvadratni meter ploskve. Predlog je med lastniki stojnic, od katerih so nekateri v prvi vrsti že po 30 let ter so si po zahtevah tržnega nadzorstva omislili lepe higienične stojnice, povzročil luido kri. Do končne odločitve na seji ni prišlo. Vršil se bo na mestnem načelstvu še tozadeven pogovor Vsa j takaj ni krize Vsaj v enem pogledu narašča frekvenca našega tujskega prometa — hotel Hohnjec v Sodniški ulici ne pozna krize ter se mora boriti celo s pomanjkanjem prostorov; določati mora za svoje goste posebne termine, po katerih pridejo lepo vsi drug za drugim na vrsto. V času od 1. januarja pa do 30. junija je bilo izdanih v tem »hotelu; skupno 28.447 porcij hrane. Največji promet je bil meseca junija: 8071 porcij, najinanši pa meseca februarja z 2823 porci jami. Pozimi je : hotel Hohnjec« namreč znatno omejil sprejem novih gostov; celo čez 100 jetnikov so morali poslati na trimesečni dopust, ki je trajal od februarja do konca aprila in preložili so tudi sprejem kandidatov za nastop prisojenc kazni. Le jetniki preiskovalnega zapora in nevarni zli-kovci so ostali takrat za omrežjem. Zato pa je po aprilu narastel zopet promet ter dosegel sedaj v juniju svoj višek. Pisana družba je sedaj zbrana v apartmanih Hohnječevega hotela, od morilcev in ubijalcev pa doli do tihotapcev, ki jih pošilja na odsluženje prisojene kazni finančna in carinska oblast. 4760 rubeznt Polletna statistika tukajšnjega okrajnega sodišča v rubežnih in deložacijah nam podaja žalostno sliko. Neprestano narašča število obojih. Ru-bežni na premičnine, nepremičnine, mezdo in plačo je bilo izvršenih v tem času skupno 1700. Od tega v prvem trimesečju več, namreč 2512, v drugem četrtletju pa 2258. Pri stanovanjskih odpovedih pa je obratno. Skupno jih je bilo 110. Od tega v prvem četrtletju 40, v drugem četrtletju pa 70. Porast stanovanjskih odpovedi v pomladnem in poletnem času je letos nenavaden pojav. Večina deložactj se nanaša na področje mesta, manjše število je v mariborskih predmestnih ulicah, kjer _si ljudje lažje najdejo stanovanje ter jim ni treba čakati, da jih s silo deložirajo. ic □ Mašniski jubilej. Samostanska družina oo. frančiškanov pri tukajšnji baziliki Mrflere Milosti ima letos v svoji sredi jubilanta. Priljubljeni in od vseh spoštovani p. Gratus Kostajnšek praznuje prihodnje dni svoj srebrni mašniski jubilej. Dne 19. julija bo |K>teklo 25. let, odkar dela v vinogradu Gospodovem kol vzoren in neumoren delavec. Jubilant se je rodil dne 10. junija leta leta 1883 v Sromljah. Kot petošolec je stopil v frančiškanski red ter nadaljeval svoje študije v Gorici, kjer je prejel 14. julija 1008 leta sv. mašniško posvečenje. 19. julija istega leta je p. Gratus pel novo sv. mašo v svoji rojstni fari, v Sromljah. V nadaljnem življenju ca je vodila pot iz Gorice v Kamnik, kjer je bil dalje časa lektor v tamošnji redovni bogoslovnici, potem pa je prišel v Maribor, kjer deluje sedaj že dolgo vrsto let kot eden najgorečnejših duhovnikov. V Mariboru je postal definitor frančiškanske province, voditelj izpraše-valnih komisij za župnike, deluje pa že dolgo vrsto let na II. dekliški meščanski šoli kot katehet. P. Gratus je znan po svoji spoved ni št; i gorečnosti, izvrsten pridigar s prodirajočo močilo besedo, v šoli i zboren pedagog, v javnem življenju pa je znana njegova karitativna delavnost. Odlikuje se zlasti pri zbiranju prispevkov za Dejanje sv. De-tinstva. Srebrno sv. mašo bo opravil jubilant zopet pred oltarjem župne cerkve v Sromljah in sicer na dan jubileja 19. julija. Vzor duhovniku in redovniku iskreno Čast i lamo k 25. letnici mašništva in mu želimo, da bi mu naklonil dobrotni Uog še priliko zlatega in nadaljnih jubilejev ter nam ga ohranil v zdravju in duševni čilosti do skrajnih mej človeškega življenja! □ Hudo je obolel g. p. Pavel Potočnik. Zdravt ga specialist dr. Janko Pihlar. Priljubljenemu gospodu želimo skorajšnjega okrevanja! Q 25 letnico mojstrstva obhaja te dni ugledni in obče spoštovani mariborski brivski mojster Boštjan Ulčar. Slavljenec je bil v časih najhujšega nemškega pritiska edini slovensko zavedno brivski mojster v Mariboru in lastnik prve narodne briv-nice na Koroški cesti v sosedstv Cirilove tiskarne v sedanji Prešernovi hiši. Stek i si je mnogo zaslug na jiodročju strokovno stanovskega in organi-zatoričnega delovanja v prospeh in blagobit brivskega stanu kot eden med najdelavnejšimi organizatorji brivskih podjetnikov. Vrlemu slavljencu, ki je znan kot dobričina, vseskozi poštenjak in zaveden ter ugleden meščan, ob srebrnem jubileju iskreno čestitamo! , □ Prestol v stolnici se prenavlja. Skoli]ski prestol v mariborski stolnici je postavil pokojni lavantinski vladika dr. Napotnik. Sedaj je bil potreben obnovitve, ki se bo izvršila za intronizacijo prevzv. nadpastirja dr. Ivana Tomaži č a. Prenovitev izvršuje kipar Ivan Sojč po naročilu stolnega kapitlja. □ Sredstev primanjkuje. Poletje ni odpravilo brezposelnosti. V številnih družinah je beda in pomanjkanje še vedno vsakodnevni gost in ubogi ljudje nimajo drugega zatočišča kakor mestno obilno, ki jih je dosedaj podpirala iz sredstev Pomožne akcije. Zadnja sredstva pa so sedaj izčrpana in ljudje bodo žrtev temne bodočnosti, če se ne najdejo novi viri za pomoč. Občina bo na vsak način prisiljena, da poišče primerna sredstva, iz katerih se bo nadaljevalo podpiranje teh siromakov. □ Mlada življenja ugašajo. V tukajšnji bolnišnici jc umrla v najlepši dobi 27 let gospodična Ma- med branjevci in tržnim odsekom, na katerem še bo vprašanje rešilo. — Istotako se bo sklical se-: stanek tržnega odseka z zastopniki mesarske zadruge v zadevi ureditve tržnine in razporeditve mesarskih stojnic. — Nadalje se bo izvršila na trgu pregrupacija in ločitev vrtnarskih stojnic od kmečkih prodajalcev. Dosedaj so bili oboji pomešani; vrtnarji so dobivali tržne mize zastonj, kmečki prodajalci pa So plačali odškodnino. Sedaj se bo zaračunala tudi vrtnarjem za rabo občinskih stojnic odškodnina, imeli bodo pa svoj poseben oddelek na skrajnem zapadnem koncu trga. V razgovoru j6 bilo nadalje vprašanje izvenmariborskih prodajalcev zelenjave in jajc, ki privažajo na tovornih avtomobilih svoje blago na trg. So to predvsem vri-raždinski bolgarski vrtnarji in veletrgovci z jajci iz Čakovca. Za te prodajalce se je določilo novo stojišče na Rotovžkem trgu, zaračunala se jim bo pa trojna pristojbina za vsak kvadratni meter ploskve, ki jo zavzema njihovo tovorno vozilo. tilda Babic. Pogreb blage rajnke bo danes popoldne ob pol 4 iz mrtvašnice na pobreško pokopališče. — Umrl je sinček delavca Spanringa, mali dve leti stari Marjan. Pogreb bo danes popoldne ob četrt na 4 iz mrtvašnice na Pobrežju. Svetila jim večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje. Q Starodavna gostilna žrtev ognja. Vsem obiskovalcem Kozjaka, ki gredo na P-ankraca in Rem-šnik, je znana starodavna gostilna in mlin v Brez-niški grabi, last veleposestnika Koležnika z Rem-šnika. Poslopje je staro gotovo več stoletij. Nad njim si je nedavno posestnik Koležnik postavil ^e novo zidano hišo, kakor da bi slutil, da so dnevi starodavne gostilne že šteti, Ni se še preselil v. novo poslopje, ko mu je sedanjega uničil požar, V odsotnosti posestnika so se spravile ženske h krušni peki. Iz peči so pa bušnili plameni v lesen dimnik, ki se je vnel, in iz njega je prešel ogenj na streho. V nekaj trenutkih je bilo celo poslopje v ognju in plamen se je oprijel tudi nižje stoječega mlina. Gostilna in mlin sta pogorela do tal. Obe poslopji sta bili zavarovani, tako da je škoda krita, uničen pa je za vedno kos romantike Brezniške grabe, ki je tvoril s svojo starodavno slikovitostjo privlačno točko za vsakega turista. □ Na Livadi je bilo v petek zvečer prisrčno športno slavje Maratoncev. Po uvodnih izvajanjih podpredsednika SSK Maratona in težkoatletske zveze dr. F. Vatovea je predsednik SSK Maratona sanitetni svetnik dr. Alfonz VVankmttller izročil častni kolajni, težkoatletoma Ivanu Pircherju in Joju Vidicu, ki sla si priborila drugo in trelje mesto v svojih kategorijah ob jiriliki državnega prvenstvenega tekmovanja v rokoborbi v Zagrebu. Obenem je predsednik dr. NVankniiiller izročil pri-znalni diplomi Štefanu Rozmanu ob 50. kolesarski zmagi in Fiki ob najnovejšem športnem uspehu ob priliki državnih prvenstvenih lahkoatletskih tekmovanj v Zagrebu. □ Cestna dela v mariborskem okraju. Novo cesto na vrh Pohorja nadaljujejo. Od Kaplje nad Reko dela večje število delavcev in je upati, da bodo letos prišli z novo cesto do tako zvine Leg-vanjske ravne, ki leži nekoliko kilometrov pod. Mariborsko kočo. — Tako zvano Lipovškovo costfi pri Sv. Petru, ki bo Vezala novo cesto'Sv.'1'elfir^ Ložane s kamenitimi zalogami ter krasno razgledno1; točko na llumu, sedaj končujejo. □ Eno letalo že prispeto. Mariborskemu aero-. klubu Naša krila : je obljubilo vojno ministrstvo' dvoje vojaških šolskih letal tipa Brandenburg v" svrlio izobrazbe mladega letalskega naraščaja in. vežbe že izučenih pilotov. Eno teh letal je že pri-, spelo. V petek popoldne je pristalo na tezenskem letališču. □ Laški izvozničarji se zopet pojavljajo. Zadnja dva mnriborska sejma, živinski in svinjski sta vzbudila upanje, da se bodo razmere našega kmeta vendar vsaj malo obrnile na bolje. Na obeh sejmih je bilo zelo veliko kupcev ter so se po daljšem prestatiku pojavili zopet italijanski izvozničarji, ki' so kupili 11 pitan i h volov za izvoz v Italijo. Še večje pa je bilo povpraševanje na petkovem svinjskem sejmu, na katerem je bil naravnost naval kupcev, ki so jirišli na sejem tudi iz oddaljenih krajev ter so se zlasti za mlade prašiče kar trgali. Če bo to [>ovpraševftnje na živinskem trgu še trajalo, si bodo kmetovalci lahko malo oddahnili od stiske. □ Z motiko nad iztirjevalca. V Pekerskih hribih je bil napaden sodni izterjevalec mariborskega okrajnega sodišča g. Vivod. Prišel je po sodnem ' nalogu rubit nekega posestnika, ki velja v okolici za nekoliko slaboumnega ter je bil tudi že v opazovalnici za duševne bolezni. Prihod iztirjevalca in napovedana rubež je posestnika tako razpalila, da je izgubil prisotnost duha ter navalil na ekse-kutorja z motiko. Udaril ga je po glavi ter ga hudo poškodoval. G. Vivod je dobil poleg občutne rane tudi pretres možganov, vendar je • lahko še sam prišel v bolnišnico, kjer so ga obvezali, nato pa poslali v domačo nego. Dogodek je povzročil v tamošnjem okolišu umevno pozornost. □ Na dopustu in na počitnicah čitamo Karla Maja iz Cirilove knjigarne v Mariboru. Iz Vranskega kota Vesten finančni stražnik. Te dni je hotel nek gospod s popolnoma novim dvokolesom nadaljevati jiot z Vranskega proti Gornjemu gradu čez hrib Lipo. Ker je jia finančni stražnik opazil, da potnik še nima tablice na kolesu, ga je na to pri-jazno opozoril. Dotični gospod pa se je izkazal, da je kolo že prijavil pristojnim oblastem, tablice pa še ni dobil, ker jih pristojna občina še ni razdelila. Finančni stražnik se je nato pomiril in spoznal, da stoji pred njim nek višji finančni svetnik, ki je bil na potu v Gornji grad, da izvrši neko kontrolo. Moremo si misliti, kako se ,je finančni stražnik ustrašil. Pomiril se je šele, ko ga je višji finančni svetnik še pohvalil za vestno uradovanje.- Stavbna podjetnost se je na Vranskem kljub težkemu stanju na gosjiodarskem |>olju vendarle razmahnila. Sedaj gradijo tri nove Iviše in sicer prvo prav lično vilo g. Štancer Ivana, pos.. Josip llerič, kolar, hišo z delavnico vred ter Jožef Florjane, Žagar, vsi z Vranskega. Poleg tega pa popravlja Hranilnica in posojilnica na Vranskem v stari šoli prvo nadstropje, ki je bilo dosedaj neuporabno, v lepo stanovanje. Tako imajo delavci vsaj nekaj zaslužka. Celje Eksplozija pri' kuhanju voska in benrina. V petek okrog pol 3 popoldne je mizarski jioihoč-ijik Aubreht Franc, od tvrdke Sod.in, ki izvršuje Sedaj mizarska dela pri popravilu uradne hiše OUZD v Celju, kuhal pri hišnici sosednje stanovanjske hiše vosek z bencinoin za likanje tal. Pri kuhanju se je vnel bencin, Aubreht je potegnil lonec z ognjišča iia tla in koj je bilo v kuhinji vse v plamenu. Aubreht se je močno opekel po obrazu, rokah in nogah, bil pa je še toliko pri zavesti, da je potegnil iz kuhinje gospodinjo Sudar Heleno, kateri se je vnela obleka in je bila velika nevarnost, da bi obleka na njej popolnoma zgorela, če bi ne biti hitro priskočili na pomoč ljudje, ki so bili v bližini. Sudarjeva je dobila pri tem opekline na. rokah. Pri eksploziji je popokalo v. kuhinji 6 $ip. Aubrehta so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. ..... j0- Smrtna nesreča zidarja. 31 letni zidar Ivan Raumkirher iz Lož pri Mariji Gradcu je v petek dopoldne delal na neki hiši v Strmecu pri Sv. Krištofu nad Laškim. Pri delu se je podrlo ogrodje, Baumkirher je padel na tla, si pri padcu zlomil hrbtenico in eno nogo ter dobil težke poškodbe v trebušni votlini. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je pa že v petek opoldan za poškodbami umrl. Naj počiva v miru! , gr Vlom v stanovanje v Zavodni. Dne 12. t. ni. je bilo o popoldanskih urah vlomljeno v stanovanje ge. Erjavec Frančiške v Zavodni št. 22. Zmanjkalo je živeža in perila v vrednosti okrog 300 Din. Policija je kmalu izsledila dve jx>kvarjeni mladoletni deklini in sicer P. 1'. ter S. V., obe stanujoči v Zavodni. Svoje delo sta opravili, kakor čisto poklicni vlomilci: v stanovanje sta prišli z vitrihom. es Oprostilna sodba v sodni razpravi zaradi strelov v Zagrebu. V začetku meseca maja smo jioročali, da je jipseslnik Sorčan Rudolf iz Zagreba streljal iz samokresa na Zeliča Martina in Rozinami Franceta ter obema prizadel lažje in težje poškodbe. Drž. tožilstvo v Celju je obtožilo Sorčana, da je s tem zakrivi) prestopek po §§ 180-2 in 181-2. Pri razpravi, ki sc je vršila pred sodnikom poe-dincem, je bil Sorčan popolnoma oproščen in sicer radi upravičenega silobrana. Obtoženca je zagovarjal celjski odvetnik g. dr; Hodžar. sa Nogometna bitka na Glaziji. V petek zvečer so se udarili na Glaziji kibici SK Olimpa in SK Celja. Zanimanje za to tekmo je bilo med celjskim občinstvom izredno veliko, o čemer je pričala tudi udeležba. Nobeni nogometni tekmi v Celju gotovo ni dosedaj prisostvovalo še toliko gledalcev kakor tej, kar ni nič čudnega, če pomislimo, da so nastopili najboljši celjski nogometaši. Igralci, kakor tudi oba vratarja in sodnik so bili na mestu. Pri tekmi sta sodelovali dve godbi. Rezjultat je bil 5 : 5. Občinstvo je prišlo enkrat na svoj račun. J3r Na Savinji jc vse živo. Končno so vendar tudi kopalci prišli na svoj račun. V Savinji žc nekaj dni, odkar pritiska vročina, kar mrgoli ko-jialcev ifi kopalk. 0' ATi!rfii"slite,■ du eele'Jugoslavije naročajo blago od 'Stermeckija Jrad'i osebe ali imena? Ne, ampak zatg,;ker inm dobro jh. poceni blago, in kdor še v Trgovskem doipu Sterm.eeki — Ceije ne kupuje,' niu prijioročaiuo, da' naj poizkusi. I {fotrfod isto |u>mctcjjou ZOJuls ! Prhljaj izgine!_ < Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo! Središče ob Dravi Nesreča. V torek zvečer je vozil neki posestnik tri sode vina od Sv. Tomaža domov nekam do madjarske meje še onstran Kotoribe. Vsled dolge vožnje utrujen, je na vozu zaspal. Ravno o polnoči se je voz bližal proti središki cerkvi, konji so se hoteli izogniti nasuti cesti, zavozili so preveč na rob in voz se je z vozmikom, sodi in konji vred skotalil v dokaj globok obcestni jarek. Potrgale so se na ograji tri zarjavele bodeče žice, potrl se je jako tudi voz, vse drugo pa je ostalo nepoškodovano. Bližnji posestniki so prišli na pomoč in so potem dali preplašenemu vozniku in konjem prenočišče. Mož je povedal, da je pogo-relec — kar se je tudi opazilo pri vozu — in da je kupil nekaj vina za sebe, nekaj za soseda, drugo jutro so mu dobri ljudje popravili voz, da je lahko inadaljeval vožnjo proti domu, Mlatilne tri so ropotale štiri dni in skoraj ves ječmen je izginil v žitnice, strta slama pa v slamnice. Ker hočejo vsi hitro omlattiti, se ropo-tanje rado zavleče zelo pozno v noč, kar pa moti nočni mir. Iz senovske doline 14. julija. Le redko se od nas oglašamo v javnosti. Čemu tudi? Hvaliti nimamo kaj, grajati se ne izplača. 14. julija je bila tudi na Senovem rudarska komisija, kutera naj bi proučila bedno razmere tukajšnjega delavstva. Prosvetno drnšttvo v Rajhenhurgu je zopet dovoljeno. Kakor čujemo že pripravija prosvetno prireditev. im v • v Trztc '.'•n - >'*>;n oanMTiTO NoKno lekarniško sluiho'do "22. L ni. vrši gornja lekarna »6ri zamorcu« magister . Molltor, . JPtHjski^^gttsihov tedjuisko službo od 10. do 23. t..in, ,VK4" tretja,',;deselina prvega voda in sicer četovodja 'ErhM Daseh,. in desetnik Ivan Mere. Reševalni rtldelek: šofer Herbert Schonlaub in desetnik Zamuda Miha, od .moštva Erlač Rudolf ■ in Kinetec Jožef - ...... Ruše Krajevna protituberkulozna liga je končala s sklepom šolskega leta zopet eno poslovno dobo. O svojem delovanju v letu 1932 je dala račun že na občnem zboru. Zdaj hoče javnost obvestiti še o svojem delovanju v času od 1. jan. do 30. jeinija t. 1. V tem času je razdelila med slabotne in revne otroke dnevno 13—14 litrov mleka in 13—15 štruc kruha, v vsem 1625 litrov mleka in 1730 štruc kruha ali 12,975 porcij. Stroški za to so znašali meseca januarja 1034 Din, februarja 1002 Din, marca 1396 -Din, aprila 904 Din, maia 1647 Din in junija 1002 Din; skupaj 6985 Din. Bilo je res veliko, čeprav tiho in skrito delo! Omogočale so toliko delo redne podpore nekaterih- po-! sebno blagih src, pa tudi varčnost in skrbnost | liginega odbora. Bodi s tem izrečena vsem ljubi-! teljem bolne in revne mladine najiskrenejša, zaslužena zahvala! Ligin odbor upa, da mu bodo vsa dobra in blaga našnje čase! — Deža imamo preveč. »Ko bi se dalo, I bi ga prihranili za suha leta,« pravi Ludvik iz ! Kuršene. Zato skrbi naše kmetovalce letina bodisi na polju ali v vinogradih. — Marijanskega tabora v Ljutomeru se je udeležilo tudi od nas čedno število mladeničev. Bizeljsko Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo slavi 40 letnito svojega delovanja in obstoja. To pomembno obletnico bo proslavijo danes s slovesno blagoslovitvijo novega lepega gasilnega doma. Vsled velike delavnosti načelnika društva g. Smrkolja in požrtvovalnega članstva se je kljub veliki denarni krizi pozidal ta lepi gasilski dom, lu je v qkras Bizeljskemu in v ponos gasilcev. Program j proslave je sledeč: Zjutraj budnica. Ob 9.30 slo-j vesna sv. maša s primernim govorom na prostem pred gas. domom. Pred sv. mašo počastitev umrlih članov-gasilcev na pokopališču. Ob 11 slavnostna seja. Ob 13.30 pozdrav došlih gostov posavske župe. Ob 2 slovesno večernice. Ob 4 blagoslovitev doma. Nato veselica in prosta zabava. Nastop bizeljskega pevskega zbora. Na novo službeno mesto v Kočevje je odšel g. kaplan Skvarča Stanko. S požrtvovalno ljubeznijo je dve leti opravljal razmeroma težko kaplan-sko službo v Tržiču in si zlasti s svojim delom med otroci pridobil veliko ljubezni. S svojo požrtvovalnostjo si je pač zaslužil mnogo božjega blagoslova, ki ga bo gotovo spremljal na novem službenem meslu. Odpuščen jo iz službe šolski sluga na meščan^ ski Soli v Tržiču g. Ciler Vinko, vojni invalid in požrtvovalni delavec v invalidski in drugih orga,-nizacfjah. Vsi, ki poznajo ozadje tega odpusta, se zgražajo in se čudijo, kako je kaj takega v Tržiču sploh mogoče. VSa javnost pričakuje, da bo upravni odbor, v katerem sede zaslužni in uvidevni možje, znal lo socialno krivico pravočasno popraviti. Cerknica Jubilej gospoda dekana. Včeraj, dne 15. julija 1933 je preteklo 20 let, odkar je prevzel dušno pastirstvo kot župnik in dekan gospod Jožef Ju-vanec v Cerknici. Gospod jubilant je bil rojen v romantičnem višavju pri Sv. Vidu nad Cerknico dne 13. februarja 1869. Odkar vrši dušno pastirstvo v Cerknici res iz prave ljubezni in pravičnosti do bližnjega, deluje tudi v največje zadovoljstvo občanov pri vseii javnih humanitarnih institucijah, katerim je s svojim modrim nasvetom pripomogel do krasnih uspehov. Gospod jubilant ima vodilno besedo pri hranilnici, elektrarni, je predsednik krajevne protituberkulozne lige, deluje v šoli, gospodarskem in občinskem odboru in je menda sploh ni javne institucije v Cerknici, kjer ne bi bilo imenovano ime spoštovanega dekana in duhovnega svetnika. Bil je odlikovan z redom sv, Save IV. razr. Bog ga ohrani še mnogo let čilega in zdravega, da bo mogel še prav veliko dobrega storiti za svojo župnijo. Agrarna reforma v Savinjski dolini Ker se zadnji čas toliko govori o razlastitvi gozdov ljubljanske škofije, smo v lastnem interesu prinforani tudi mi delavci, zaposleni pri tem podjetju, reči svojo besedo, ker ako se ta reforma res v celoti izvede, bo imela gornja Sav. dolina cirka 400 brezposelnih več, kar pomeni za tak majhen kraj ogromno število, in to bi bili pretežna večina družinski očetje. Saj samo Nazarje zaposlijo v obeh obratih, vštevši revir, preko 200 delavcev obojega spola. Če pa kdo nima zaslužka pri tuk. podjetju, se mu pa tudi ne godi nikaka krivica, ker tukaj je z malenkostnimi izjemami eno in isto delavstvo že vsa leta, odkar se je začelo v večjem obsegu obratovati. Zadnja leta so se obrati kljub velikim gospodarskim težkočam še celo povečali in izpopolnili, tako da je našlo zopet veliko število delavcev svoj kruli. Vsa čast tukajšnjemu podjetju, ker zaposluje samo domače delavce. Zato bi bil udarec tem večji, ker bi vsa revščina ostala v dolini. Ker obljube, da se bo začelo z javnimi deli za omilitev brezposelnosti so pač obljube, kojih izpolnitev je odvisna od nepreračunljivih faktorjev. Saj se še tisti reveži, ki so jih odslovila zadnja leta razna manjša lesna podjetja v naši dolini, ne dajo nikjer zaposliti. Zato bi se v tem slučaju število brezposelnih samo povečalo, celo podvojilo. Zato apeliramo na g. poslanca, ki jo bil po večini od delavstva izvoljen, in na vso merodajne činitelje, da storijo tozadevne korake, da nc ostanemo brez p&sla. mm O.OOO Din : je jzjcwx^y(HUtiuck > trn ApurnJ AJfihttU Sboenaur -1 □ rlCuU VtCnUC ZJu. BVUAAij /iffi/«*fii S f • Pogajanja v litijski predilnici Pogajanja v predilnici Litija radi znižanja plaž se nadaljujejo ta teden. Vprašanje je, če je podjetje v resnici upravičeno, da poseže po delavskih plačah, ko hoče — kakor trdi — znižati upravne stroške, da bo konkurenčno. Delavstvo ne more sprejeti te teze. Kajti od leta 1929 dalje je izvršilo podjetje temeljito racionalizacijo. Leta 1929 je bilo zaposlenih nad 900 delavcev, sedaj le okoli 500. Produkcija radi skrčenja staleža delavstva ni padla, nasprotno, še dvignila se je. To je bilo mogoče doseči le na ta način, da je prevzela ena oseba več strojev. Ni oddelka, da ne bi morala posamezna delavna moč posluževati vsaj dva stroja, pa tudi po šest strojev. Pred »racionalizacijo« je imela pretežno na oskrbi le en stroj. Pri zunanjih delih je bilo leta 1929 zaposlenih še 27 oseb, sedaj le 11. Kako je s plačami? Prej so zaslužili delavci in delavke' na 14 dni od 480—550 Din. Pri nekaterih strojih še več. Po racionalizaciji znaša- zaslužek od 350—450 Din. Po novih predlogih bi plače padle pretežno od 15 do 20%. So oddelki, v katerih bi bile plače znižane izpod 20%, so pa tudi oddelki, v katerih bi bile plače znižane nad 20%. Podjetje se pri tem sklicuje, da ima delavstvo poleg plače ugodnosti v naturalijah: iProsto stanovanje, dekleta imajo lep dekliški dom, vsaka stranka ima svoj vrtiček za zelenjavo, vrhu tega dobe v najem njive od 500 do 1000 kvadratnih metrov Letno kopališče v Radovljici Radovljica, 15. julija. Jutri bo izročeno naše novo letno kopališče prometu. Ob tej priliki je samo dostojno, če se spomnimo v znamenju hvaležnosti moža, ki ima največjo zaslugo pri tem delu. Ta zasluga obstoji v tem, da je ta mož spoznal, kako velike važnosti bi bil« taka zgradba za Radovljico, da je to svoje spoznanje posredoval drugim, da je na svojem mestu — kot predsednik Mestne hranilnice — skrbel že več let sem zato, da se je zbiral za to zgradbo potreben denar, da si je poiskal za izvršitev tega dela sposobnih sodelavcev, da je nad leto in dan neprestano skrbel, da je delo šlo naprej in da se je za to delo dobilo v vseh velikih stiskah naših težkih dni še vedno toliko denarja skupaj, da je moglo delo iti svojo pot in dozoreti tako daleč, da ga je mogoče izročiti javnosti, la mož je bivši radovljiški župan, g. Vinko Resman. Desetletja in desetletja so pretekla v Radovljici, ko se je v svojem razvoju komaj kaj izpre-menilo. Ako pogledamo vso življenjsko dobo našega mesta skozi vsa stoletja nazaj, zaznamujemo v vsem tem dolgem času laliko samo dve za d a -našnjo Radovljico res odločilni dejanji: prvo je, ko so zidali cerkev, drugo pa, ko so gradili graščino v zvezi z grajskim vrtom. Potem pa stoletja ni bilo nič pomembnejšega. Pred kakimi 45 leti so potegnili kos nove ceste iz mesta naravnost v smeri proti Lescam, ob kateri so polagoma rastle hiše: sodnija, šola, hiše mestne hranilnice, hiša posojilnice in nekaj privatnih vil. Pred vojno smo dobili nov kolodvor in možnost, dn pristajajo v Radovljici tudi vagoni tovornih vlakov. Že pri tem kolodvoru si je pridobil gospod Resman, kot takratni župan, nevenljivih zaslug. Največje njegovo dejanje, ki je istočasno — za cerkvijo in graščino — tudi tretje veliko dejanje v vsej zgodovini radovljiškega mesta, pa se odigrava sedaj, ko smo dobili po njegovi skrbi pod" zeleno Oblo Gorico, na najlepši točki vse naše okolice — veliko, moderno urejeno kopališče in ko je že spravljena pod streho nova velika palača za okrajne urade. Za to dejanje zasluži nesmrtno hvaležnost sedanji in bodoče Radovljice, zasluzi hvaležnost vseh tistih, ki bodo prišli iz tujih krajev uživat lepoto naših krajev in končno tudi hvaležnost tistih, ki jim je bila v teh časih brezposelnosti dana možnost zaposlitve. Mi vsi mu iz srca želimo še mnogo zdravih let, da more izpeljati vse to kar ima še zamišljenega v svojem velepotez-nem programu. Koncem svojega življenja si gosp. Resman gotovo ne bo mogel reči, niti da je živel zastonj, niti da je živel samo zase. Koledar Nedelja, 16. julija: (6. pobinkoštna, škapulirska nedelja). Devica Marija Karmelska. Ponedeljek, 17. julija: Aleš, spoznavalec; Mar-celina, devica. Osebne vesli Poročila sta se 15. julija 1933 v Marijinem svetišču na Rakovniku g. Ivan Suša, trgovec v Ljubljani in gdč. Elka Godec z Jezera pri Preserju. Čestitamo! Ostale vesli — Velikodušen dar kraljice Marije. Nj. Vel. kraljica Marija je poslala pretekli petek g. župniku Oblaku za slikanje cerkve na Bledu 5000 Din. Bog ji povrni in obudi mnogo posnemalcev. — Izobraženci! V splošni idejni zmedi, kakor jo doživljamo, bo pomirjevalna orientacija na večnih resnicah vsakemu dobrodošla. Priliko nudi tečaj duhovne obnovitve, ki bo od 12. avgusta zvečer do 16. avgusta zjutraj. Vzdrževalnina za vse tri dni 150 Din. Priglase na dopisnici sprejema: Vodstvo Doma za duhovne vaje, Zrinjskega cesta 9 v Ljub-ljani. _ Da postanejo lepote Avstrije vsem prijateljem dostopne, dovolijo letos avstrijske zvezne železnice letoviščarjem mnogo olajšav. Najvažnejše so te-le: 15 in 30 dnevni predplačilni listki za sledeče pokrajine v različnih kombinacijah: Gradi-sčansko, Koroško, Nižje Avstrijsko, Gornje Avstr., Solnograško, Štajersko, Tirolsko-Predarlsko in za »Salzkammergut«; znižane karte za okrožno vožnjo: 50%, 66 iv.< pol odst. in 80 % znižano voznino pri povraktu pri najmanj 10 dnevnem bivanju v avstrijskem kraju radi zdravljenja ali oddiha (iz-vzemši Gradec, Inomost, Line, Solnograd, St. Polten, Dunaj in Dunajsko Novo mesto); družinski listki; 15 dnevni letoviščni izletni listki itd. Pojasnila pri vseh potovalnih pisarnah »Putnika« v Ljubljani in Mariboru, kjer tudi poskrbijo sestavo voznih listkov. Informacije daje tudi avstrijski konzulat, Ljubljana, Tyrševa cesta 31. — Občinske zadeve. V Kranju so bili razrešeni občinski odborniki gg.: gimn. prof. Franc Watzl, odvetnik dr. Igo šilar, trgovec Franc Gorjanc in kamnosek Rudolf Jeglič. Na njih mesto so bili imenovani gg.: dr. Stanko Sajovic, odvetnik, France Tavzes, notar, inž, Ožbalt Gros, Jereb Miha in L Krt iz Gorenje Save. Razrešeni občinski odborniki so se proti odloku banske uprave pritožili na upravno sodišče v Celju. — V Železnikih so bili razrešeni svojih dolžnosti naslednji občinski svetovalci in odborniki: mizar in posestnik Pavel t avčar, rez. iuipetan in posestnik Janko Demšar, posestnik Andrej Kosem in čevljar in posestnik Jožef Markelj, vsi iz Železnikov. Na mesto njih so proti letni najemnini po 2 pari od kvadratnega metra. Tudi lastno kopalnico ima delavstvo. To je res. V tem pogledu lahko služi predilnica v Litiji za zgled drugim podjetjem. Resnica je pa tudi, da je delavstvo sprejelo zgoraj opisano racionalizacijo brez odpora, s čemer se je bogato oddolžilo za priboljške v naravi. Dejstvo je tudi, da ni bila racionalizacija izvršena na račun novih, modernejših strojev, — kajti stroji 60 še vsi isti —, ampak edino na račun zvišane osebne storitve delavca in delavke. Tako naporno delo izčrpava telesne in duševne moči. Že sedaj se pojavljajo slučaji obolenja na pljučih. Ako bi se izvedlo nameravano znižanje plač, bi moglo delavstvo izpadek na plačah zagrniti edino s tem, da bi si pritrgovalo pri ustih in pri obleki. In posledice? Tuberkuloza. Podrobnejše smo opisali ves položaj z željo, da bi spoznala javnost, da ni položaj delavstva v posameznih tovarnah in obratih samo zadeva do-tičnega delavstva, ampak splošnosti. Šaj gre za zdravje in za dobrobit celote kot take. Naj motrimo nameravano znižanje plač v predilnici Litija s kateregakoli gledišča, moramo pribiti, da ni znižanje opravičeno, zlasti pa ni opravičeno s socialnega stališča in iz stališča pravičnosti. Delavstvu v predilnici v Ltiji pa želimo v njegovem pravičnem boju popoln uspeh. bili imenovani: strojar Jožef Demšar ml., sin posestnika in gostilničarja Marjan Thaler, posestnik in gostilničar Jožef Košmelj, trgovec in posestnik Andrej Kosem. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 57 od 15. t. m. je objavljena »Dopolnitev v izpreinembah in dopolnitvah pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah« dalje »Izpremembe in dopolnitve pravilnika o bol-ničnih pristojbinah , Dopolnitev v pravilih o opravljanju drž. strok, izpita v resortu ministrstva za trgovino in industrijo?:, Seznameik strojev in strojnih delov, izdelanih v državi«, »Popravek v sodnem poslovniku za sodišča prve in druge stopnje?: in "Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933 . — V Belgradu je odvetnik dr. Dionis Godina preselil svojo pisarno na Prestolonaslednikov trg štev. 35 (Terazije). — Dr. Ukmar Polde, ban. zdravnik v Litiji se ne preseli in ordinira ob delavnikih od 8—6, ob nedeljah in praznikih od 8—11. — Konkurz. Dogodki pri tvrdki Rudolf Moese ustanova d. z o. j. v Berlinu nimajo nikakega vpliva na naše poslovanje. Jugoslovansko Rudolf Mos-se a. d. Zagreb-Beograd. — Nova telefonslta zveza. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progi Celje—Villach in Maribor—Pols. Telefonska pristojbina je 2.70 zl. fr. za triminutnt pogovor. — Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih,, jemljejo zjutraj in zvečrr četrtinko naravne »Franz-Josei« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josei« vodo pred in po operacijah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Nesreča. Dne 10. t. m. je vozil posestnik Klun iz Goriče va6i 10, hlode iz Grčaric skozi Jelendol proti Ribnici. Ko hoče v Jelendolu voz na klančku zavreti, se utrga obcestni podzid, cesta se vdre v globoko obcestno dolino, naloženi voz zdrkne v globino in potegne za seboj tudi par konj. Eden je bil na mestu mrtev, drugi je ostal živ. K sreči je ostal tudi voznik nepoškodovan, ki itak trpi veliko izgubo. Pred kratkim je kupil ubitega konja za 4000 Din, kar je danes pri obubožanem kmetu velikanska izguba. Čujemo, da mu iz dobre volje' dasta kupec, ki mu je nesrečnik vozil trame, in prodajalec vsak po 500 Din, njegovi tovariši vozniki pa na njegov račun napravijo po eno vožnjo. Hvale vredno! — Kaj pa cestna uprava, ki bi morala skrbeti za varnost tako prometne ceste? — Strela in ogenj. V noči med 12. in 13. julijem je bilo v ribniški dolini silno neurje. Po jasnem večeru je jelo okrog pol 11 grmeti in treskati, da je bilo groza. Okrog 11 zažari nebo nad Danami. Udarila je strela, ni sta pogorela skednja Zobcu in Benčinu. K sreči je lilo kakor za stavo in tako preprečilo, da se ogenj ni še bolj razširil. Kljub nalivu so vaščani krepko pritisnili in tako obvarovali svoje domove. — Sadjarska podružnica na Viču priredi v ponedeljek 17. t. m. ob 18 sadjarsko predavanje po nekaterih vrtovih v občini, s praktičnim poukom nekaterih vrtnarskih del. Sestanek ob 18 pred osnovno šolo. Predava g. Humek. — Vodovod na Sladkogoro in v vas Polže je dogotovljen. Proga je dolga nekaj manj ko 2 km. Vode je dosti in obenem tudi dobra. Ljudje so čim dalje bolj zadovoljni s tem božjim darom. V teku štirih do šestih mesecev se bo vršila slovesna otvoritev. — Preteklo nedeljo se je ustanovila tudi požarna bramba. Imamo dva hidranta, onega na Sladki gori in enega v Polžah, in smo tako ozir. bomo tudi pred ognjem zavarovani. — Nesreča pri delu. Iz Kokre so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 29-letnega delavca |a-neza Miklavčiča. Miklavčiča je v petek med delom podrl hlod in mu zlomil desno nogo. — Sto milijonov nepravilno odpisanega davka. Novi Sad ima senzacionalno afero, pri kateri gre za okrog 100 milijonov dinarjev nepravilno odpisanega davka. Mnogim uglednim osebam in ustanovam iz Novega Sada in okolice se je na dosedaj nepojasnjen način posrečilo, da so si preskrbele nepravilen odpis davkov, seveda najbrž s pomočjo koruptnih državnih uradnikov. Afero preiskuiela Glavna kontrola v Belgradu in državno tožilstvo. Zaenkrat še ni mogoče več poročati, ker se je preiskava šele začela. Napovedane so senzacionalne aretacije in poznavalci razmer so mnenja, da bo to največja afera, kar jih je bilo v Vojvodini do danes. — Posnemanja Trcdno. Tobačna tovarna v Nišu je te dni slavila svojo slavo. Proslava je bila čisto skromna. namesto bučnih slavnosti pa je tovarna oblekla od nog do glave vse delavske otroke. — Verne Julcs: Dvajset tisoč milj pod morjem. Ljudska knjižnica, zv. 44, Založila Jugoslovanska knjigarna, v Ljubljani, leta 1933. Str. 292, cena broS. izvodu iS Din, vez. 40 Din. — Kdo ne pozna tega nedosežnega pisatelja fantasličnih zgodb, čigar drzni domišljija vodi bralca po vgeh kontinentih, po globinah vseh morij in celo na luno. loda, kar nam opisuje Verne v svojih mnogoštevilnih delih, nikakor ni golo fabuliranje, temveč nam z res vseobsežnim znanjem nudi v obliki napetih povesti vse dotedanje izsledke znanosti na dotičnih poljih, te izsledke pa dopolni potem še z vprav občudovanja vredno fantazijo, ki pa ostaja povsod v mejah možnosti in so poznejši uspehi na raznih znanstvenih poljih to res potrdili ali pa uresničili. Ne moremo se tedaj čuditi, če ima Verne po vsej zemeljski obli na milijone navdušenih bralcev, saj pa nudi tudi res vsakemu, zlasti pa še doraščajoči mladini, polno mero zabavnega j in poučnega čtiva v najbolj napeti obliki. Pisatelj tnas vodi & podmornico »dvajset tisoč milj pod morjem«, kjer vsi zavzeti strmimo pred čudesi podmorskega rastlinstva in živalstva, kjer se borimo s strašnimi morskimi somi in polipi, nabiramo v Indijskem oceanu bisere, brskamo med zakladi potopljenih ladij in dosežemo pod ledenimi gorami celo južni tečaj. Skratka, knjigo sploh ne odložimo, dokler nismo prispeli do zadnje strani. Prepričani smo, da bo našla knjiga tisoče navdušenih bralcev povsod, med starimi in mladimi, v mestih irn na kmetih. — Eleganten čevelj za dame, do sedaj še ni imel gumi podpetnico. PALMA gumi usnje omogoči. da se na leseno peto pritrdi še en red gumi usnja. Peta od gumi usnja daje ugodno hojo ter je razen tega trajna in poceni. — Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela | povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Lfublf. vreme preteklega tedna od 8. do 15. julija. Vreme tega tedna jc bilo značilno za tople poletne dneve. Noči so bile v splošnem jasne, čez dan pa so sc tvorili oblaki, od katerih so bili nekateri nositelji neviht. Vendar prave nevihte ta teden v Ljubljani ni bilo in radi tega se ludi dež ni pojavljal v obliki močnejših nalivov. V »soboto 8. julija je bila zjutraj megla; po zja-snitvi okoli osmih so se začeli tvorili na nebu oblaki, ki so se do večera še precej zgostili in po nekaj kapljah okoli šestih se je začelo počasi jasniti. V nedeljo jc bilo večinoma jasno, zvečer pa se jc začelo na več krajih v okolici Ljubljane močno bliskati. Tu se ni razvila nobena nevihta in tudi dežja v tej noči ni padlo nič. Pač pa se jc nebo zoblačilo s precej visokimi oblaki, tako da je bilo v ponedeljek'dopoldne po večini oblačno. V koncu dopoldneva so oblaki počasi izginili in nastal je lep dan. Prav tako je bila tudi noč na torek jasna. Po lepem dopoldnevu v torek so se začeli razvijati še pred 12 majhni oblački in to največ v okolici Kamniških planin. Ti oblački pa so sc hitro širili in debelili, njih debelost jc končno dosegla nekaj j tisoč metrov. Edino taki oblaki, ki se jih spozna po temni »podlogi« (to je spodnji del oblaka) in pe snežno belih »glavicah«, kipečih v nebo, so nositelji vsakovrstnih neviht. Važno je zapomniti si, *da se ti oblaki razvijajo pri nas najraje takrat, k« je barometer blizu normale (736 mm) in kadar v oblakih ni dosti vetrov. Torej tudi omenjeni dan, torek, je bil eden takšnih in kmalu popoldne je začelo grmeti, nato pa celo treskati. Ljubljane »ame ni zajela nobena nevihta, temveč je padlo iz obronkov nevihtnih oblakov le malo dežja (0.2 mm). Že zvečer pa se je zopet skoraj popolnoma zjasnilo in v sredo 12. julija zjutraj je ležala nad Ljubljano megla. Po megli je sledil spremenljivo oblačen dan z močnimi južnimi vetrovi v oblakih in pri tleh. Radi močnih vetrov čez dan so se nevihlc začele razvijati šele ponoči, ko se je ozračje preccj umirilo in ker je že ves ta dan sta! barometer blizu normale. To noč zopet ni bilo v Ljubljani prave nevihte, bliske pa smo opazovali skoraj na vseh delih neba. Dež, ki je v tej noči padal, je v četrtek zjutraj ponehal (padlo ga je 9 mm] in se je po oblačnem jutru ter dopoldnevu razvil precej lep dan in po lepi noči je ležala v pelek zjutraj megla. Ta dan je bil večinoma jasen, v oblakih in pri tleh je pa pihal južen veter. Po jasni noči je nastalo ja,&no sobotno jutro. Najvišja temperatura je bila v torek 11. julija: 31.2 stopinji Celzija, najnižja v soboto 8. julija zjutraj: 12.7 stopinj. Novi Vinodofski Priljubljeno družinsko kopališče na gornjem Jadram z lepimi in prostranimi plažami; dolgo obalno sprehajališče s prekrasnim parkom. Prvovrstni hoteli pensioni in moderne vile. Izvrstna voda in električna razsvetljava. Dnevno izleti po kopnem in morju Tenis ter razvit plavalni in ribarski šport. svetovno zdravilišče in le « lovišče zdravi bolezni že- f lodca, črevesja, jeter, srca, j ledvic itd. Vrelci: Tempel, f Styria in Donat. Sezona \ od 1. maja do oktobra. — | Prospekti pri Putniku in \ zdravilišču Moste t>r? Mublfani K. A. in proslava dne 30. julija. Nimamo še lastne župnije, imamo pa že dvoje delujočih katoliških akcij, ki organizirata posebno udeležbo katoliških Most pri proslavi 1900lctnice Odrešenja in biserni maši prevzv. nadškofa dr, Antona Bo-naventure Jegliča. Organizacijo udeležbe je po sklepu obeh K, A. prevzel za občino Moste tisli odbor, ki je vodil evharistični kongres, izpopolnjen še z nekaterimi novimi člani. Moščani! Dne 18. in 25. junija smo in ste izpričali dejanski in sijajno, kako živa ie katoliška zavest v srcih prebivalstva te občine, ki je po ogromni večini verna in udana sv. Cerkvi in njenim duhovnim poglavarjem. Pokažimo to udanost tudi ob proslavi dne 30. julija z udeležbo, ki ne sme zaostajati za udeležbami iz drugih krajev in župnij. Odbor vabi tem potom vse prebivalstvo, posebno pa žene in dekleta, ki so tako odlično- nastopile v narodnih nošah v procesiji, da se udeleže tudi proslave dne 30. julija t. 1. na »Stadionu«, Dunajska cesta, v nezmanjšanem številu. Znake z legitimacijami (po 6 Din za vsako osebo) bodo dostavljali člani po hišah. Dobivali se bodo pa tudi v »Ljudskem domu«, v »Salcz. mladinskem domu« in v prodajalni »Konsunincga društva« v Vodmatu. Radomlje Prostovoljno gasilno društvo v Radomljah, ustanovljeno 1929, si je postavilo gasilski dom in ga bo danes na slovesen način odprlo. Slovesnosti se začnejo ob 2, ko bodo sprejeta vsa gasilna društva kamniške župe, ki se bodo nato korpo rativno udeležila popoldanske službe božje, pri kateri bo govoril župnik g. Doklorič. Po večer-nicah bo gasilski dom svečano blagoslovljen in izročen radomeljskemu gasilnemu društvu. Nato se vrši v zaokroženem krogu domača zabava. Novi gasilni dom v Radomljah je vreden truda in požrtvovalnosti članov tukajšnjega društva in bo ostal kot spomenik ljubezni do bližnjega, ki si jo jc radomeljsko gasilno društvo vzelo za geslo svojega delovanja. Trbovlje Delavski evharistični shod v Trbovljah. Prihodnjo nedeljo, 23. t. m. obeta uspeti kar najlepše. V četrtek, petek in soboto zvečer ob |>olosmih bodo v cerkvi govori o duhovni in socijalni stiski sveta in rešitva iz nje. V nedeljo bo imel slovesno sv. mašo g. kanonik Casl, bivši tuk. župnik, pridigal pa bo zagorski rojak č. g. Hrastelj: Kristus in delavstvo. Priglašenih je do sedaj 7 pevskih zborov, da bo pri sv. maši okoli 300 pevcev, nekatere komade bo spremljala tudi tuk. rudarska godba. Skrb za red in pcwnoČ pri ev. nezgodah so prevzele trik. požarne brambe, ki se udeležijo slovesnosti s svojimi zastavami Velike udeležbe, cerkvenih organizacij in občinstva pa pričakujemo tudi ml drugod. Trbovlje filmajo. V svrho reklame za prodajo premoga v Švico in na domačem trgu v malih lesenih zabojih po 25 kg, |>ri katerih je obod zaboja tako razžagan, da se bo lahko porabil kot drva za podžiganje, je dala TPD filmati kraj, rudniške naprave izdelovanje originalnih zabojev in njih rabo v domačem gospodarstvu s premogom vred. Filmski fotograf je prišel iz Ljubljane in bo napravil 10 različnih snimkov kraja in naprav. Film bo gotovo zanimiv, poučen in koristen, kar bo najboljša reklama za podjetje. Film bo prikazoval pridobivanje premoga po starem neokretnem načinu iu po novem, ko se večinoma vse vrši mesto ljudi in živali s stroji, po rovih in na separaciji. Za reklamo za novi način prodaje premoga v malih 25 kg zabojih »Garbo paketih« se bo snemal dovoz lf*a po Savi, izkrcanje in prevoz po suhem, izdelovanje s stroji in potem polnitev in nakladanje, kar vrše večinoma ženske. Filmanih bo tudi več prizorov iz življenja rudarjev in Trbovelj sploh, ker je pri nas vse več ali manj zvezano s premogom. Največje zanimanje pa bo tedaj, kadar bodo naše slike letele preko belega platna. Vsi pa želimo, da ui film povečal uporabo in oddajo premoga in tako |>o svoje doprinesel k olajšanju rudarske krize. Odstop župana. »Jutro« zanika našo tozadevno ve.st kot neresnično, nato odgovarjamo, da smo jo priobčili na osebno izjavo g. župana samega. Nesreča. V osrednji delavnici jc pri skobel-nem stroju odtrgalo dva prsta na levi roki tehničnemu uradniku Bercetu, ki je po nesreči prišel z roko med nože. Iz Loške doline Občinske zadeve. Odstopil je župan starotrfrti« občine, K. Kovač. Na njegovo mesto je imenoval g. ban dravske banovine Ivana Škrbca iz P»d-cerkve. Ostavko je podal tudi občinski odbornik Ladislav Vilar. Za novega odbornika je določen Ani. Mlakar iz Pudoba. Registracija bicikljev se bo vršila 17. t. m. pred občinskim domom v Ložu. Lastniki, ki še ai«e prijavili svojih koles in plačali takse, lahko te store ta dan. Občini je podaril veleposestnik in lastnik | graščine Snežnika, princ Herman Schonburg Wal-1 denburg barako, tako zvani Delavski dom, ki naj i služi izključno dobrodelnim namenom. To poslopje ! namerava občina preurediti v hiralnico. Tozadevni i načrti so baje že izdelani. Škoda, ki so povzročile narasle vode, se je mogla preceniti šele sedaj, ko se je voda popolnoma odtekla. Cenilna komisija jo ceni nad 120.000 Din. Škoda pa je gotovo še večja, kajti ves pridelek, ki ga je dosegla voda, je popolnoma uničen, tako zlasti krompir, katerega so morali kmetje na novo vsaditi, in koruza, katere pridelek je letos polovico manjši in je za krmljenje neužitna. Šola v Starem trgu postaja premajhna, vsled tega je moralo šolsko vodstvo odkloniti skoraj 50 šoloobveznih otrok za eno leto. Metlika Strela je zažgala. V noči od 12. do 13. julija se je razdivjala huda nevihta. Strela je udarjala na strelo, marsikdo je strahoma poskočil pogledat, kam je udarilo. Ena je pa res zadela. V Kam-nici pri Drašičih je malo pred polnočjo udarila strela v hišo. Kar na hitro je bilo vse v plamenih, | tako da se iz goreče hiše ni dalo rešiti nič. Zgo-] rela je družini vsa obleka. Zavarovano je bilo pri i Vzajemni zavarovalnici. Metlika dobi davkarijo. S 1. avg., lako se 1 pričakuje, bo pričela poslovali v Metliki davka-! rija. Marsikomu bodo prihranjeni potni stroški do I Črnomlja. Kopališče na Kolpi. Znana je Kolpa kot pri-; jetno kopališče. Doslej je bilo pa kaj neugodno i to, da je bilo težko najti mesto, kje oaj bi si človek izbral kopališče. Vse obrežje je namreč bilo I privatna last, in tako se je temu in onemu pri-I merilo, da mu je »voda odnesla« med kopanjem | njegovo obleko. Celo lo se je primerilo, da jih je kdo dobil s korobačem — kot motilec posesti. Sedaj pa stoji nad mostom že ena kopališka stavba z nekaterimi kabinami. Nekatere naprave pa še s časom pridejo. Tako bo tujec vsaj brez skrbi, da bo lahko prišel do vode, če se mu bo zahotelo, da se okoplje. Kranj Ne pozabite ob nedeljah zvečer obiskati za. bave s koncertom na vrtu hotela »Jelen«. Skolia Loka Škofjeloška godba bo priredila drugo nedeljo, 23. t. m., veliko javno tombolo na Balanlovem 1 vrtu (restavracija Guzelj). Kakor se pričakuje, bodo dobitki zelo bogati. Pri jutri&njem nedeljskem ! koncertu se bodo prodajale tablice po 2 Din. Meščani in okoličini, ne pozabite godbe, na katero smo lahko ponosni, in podpirajmo jo s kupovanjem tablic in darovanjem dobitkov, ki jih bodo člani nabirali te dni po hišah! Kopalna sezona je že izredno živahna, kajti i dnevi so vroči in Poljanščica izredno topla. Kei je že začel voziti kopalni vlak iz Ljubljane in je ; zveza z avtom zelo ugodna, ne zamudile ugodne 1 prilikeJ MLADI SLOVENEC Mišja družina na izletu Očka Mišek je dejal: Dan je lep in ves svetal, pojdimo na izprehod! Jaz konjič bom, Ilija liot! Brž privezal za voziček si je repek — hi, konjiček! In je razigrane volje šla družinica čez polje... Ampak to nesrečno vreme letos vsem je v hudo breme: vsak hip solnce, vsak hip dež, moker ves si, kamor greš. Tudi Miševe sred polja je minila dobra volja, ko se ploha je ulila ... Kje l otroci bi vedrila? Brž z vozičkom in vso robo pod široko vrtno gobo! — — — Žaba se reži: Ham, liani, jaz pa dežek rada imam!« Čudodelna cvetlica V siromašni bajti kraj gozda je živela mati s hčerko, ki ji je bilo ime Metka. Uboga žena je morala trdo delali od zore do mraka, da je preživela sebe in hčerko. Pa je prišlo najhujše: bolezen. Mati je zbolela od trpljenja in napora. Legla je in ni več »stala. Kozje mleko je bila njena edina hrana. Metka je skrbno stregla bolni materi in goreče prosila Boga, naj ji vrne zdravje. Najraje bi ves dan presedela ob materini postelji in ji stregla in jo tolažila, toda morala je gnati kozo na pašo. Vedela je, da tega ne more opustiti, ker bi sicer koza ne dajala več mleka. S čim bi potem hranila bolno mater? Nekega dne je Metka spet gnala kozo v gozd na pašo. Veselo in brezskrbno je skakljala koza od grma do grma, deklica pa je stopala za njo tiho in žalostno. Nikjer se koza la dan ni hotela ustaviti. Hitela je vedno globlje v gozd. Metka v svoji zainišljenosti niti zapazila ni, da je postajalo drevje okoli nje vedno gostejše. Ko se je Metka naposled predramila iz otožnih misli, se je ozrla okoli sebe in s strahom zapazila, v kakšen divji in puščoben kraj je zašla. In kar je bilo najhujše: koze ni bilo nikjer... V skrbeh jo je začela deklica iskati med gostim, bodečim grmičevjem in si pri tem raztrgala obleko in se do krvi ranila po obrazu in na rokah. Po dolgem iskanju se je vsa upehana zgrudila na zem-,jo in bridko zaplakala. Tedaj je zaslišala nad seboj tožeč glasek: Ovbe, Metka, pomagaj, reši me!" Deklica je na moč prestrašena pogledala v ono smer — in ni videla nikogar. Kdo pa si in kje?« je zaklicala. ■Tukaj sem, tukaj! Na grmu visim! je odgovoril tožeči glasek. Metka je vstala in pozorno premotrila okolico. In je opazila, da se nekaj giblje na veji bližnjega grma. Stopila je bliže in široko odprla oči: na veji je visel čudovito mjahen možiček. komaj tolikšen, kot je palec na človeški roki. Imel pa je možiček precej dolgo.brado in la se mu je bila zamotala med vejevje. Z rokami in nogami je možic otepal okoli sebe, a ni se mogel osvobodili. Ovbe, ovbe! je cviLil in javkal v svojem obupu. Metka je stopila na prste, pripognila vejo in narahlo snela možička iz neprijetne zanke. Potem ga je postavila na kamen in se mu zvonko nasmejala. Kajne, Metka, takega pritlikavca še nikoli nisi videla?:: ji jo dobrohotno dejal možiček. Veš, spadam med lista bitja, ki jih ljudje pravijo palčki.« Kako pa si obvisel na grmu?« je bila Belka radovedna. Sedel sem pod grmom, je začel pripovedovali možibek, pa je nenadoma priskakljala mimo tvoja koza. Ustrašil sem se je tako, da sem poskočil visoko od tal. No, in se mi je zapletla brada med vejevje - drugo ti je znano. Lepo se ti zahvalim, ua si me rešila Iz mučnega položaja. Veš, poznani ?e dobro že delj časa. Še nikoli nisi bila v tej gošči, danes pa sem vedel, da prideš. Čakal sem te. Tudi 'o vem, da jo tvoja maina bolna na smrt." »Kako si pa to izvedel?, se je začudila Metka. »O. nam palčkom je znano marsikaj, kar ostane vam navadnim ljudem prikrito do konca rini,« je resno odgovoril palček. Pojdi z menoj v kraljevsko palačo, da te obdarim. Dobiš, kar si poželiš. Zapomni si pa, da je samo od tebe odvisno, ali si izbereš dobro ali slabo/ Metka se je nekaj časa obotavljala, potem se je hitro odločila in odšla s palčkom. ★ Dospela sta do ogromne skale, ki je imela vse polno majhnih razpok. Tu se je možiček s spremlje- valko ustavil in zažvižgal. Hazpoka v skali se je mahoma začela širiti in je postala slednjič tako velika, da bi se tudi človek lahko splazil skozi njo. Kar za menoj in nič se no boj! je velel palček. Metka 11111 jo molče sledila. Kmalu sta prišla v veliko dvorano, ki je žarela v soju brezštevilnih lučk. Truma palčkov jima je prihitela nasproti in se začela globoko priklanjati: Pozdravljen, naš kraljL Metka je tedaj videla, da njen spremljevalec ni nihče drugi kakor kralj vseh palčkov in spoštljivo se mu je priklonila tudi ona. Kralj palčkov je odvedel Metko v drugo dvorano, ki je bila še mnogo večja od prve, in jo opozoril: Prosim te, dobro pazi na svoje noge, da ne pohodiš katerega mojih dvorjanov!« Komaj sta vstopila, že je mogočno zaorilo iz tisočerih grl: -Živel naš kralj Hrabroslav!« Palčki so se jeli živahno gnesti okoli svojega vladarja in ga vsevprek izpraševati: Zakaj pa si to deklico privedel s seboj?« In kralj jim je ljubeznivo odgovarjal: Vse boste izvedeli, moji zvesti državljani!« Zavzeta je strmela Metka v bajno krasoto podzemskega kraljestva. Pohištvo je bilo napravljeno iz čistega zlata in srebra, stene so bile zastrte z dragocenimi preprogami, a kraljevski prestol je bil nepopisno lep. Posut je bil s samimi diamanti in rubini in je blestel tako, da je kakor sobice razsvetljeval vso dvorano. Ko se je Metka dovolj načudila in nagledala te krasote, ji je kralj Hrabroslav velel, naj mu sledi dalje. Stopila sta v tretjo dvorano, ki je bila v nasprotju s prvima dvema dvoranama zelo majhna in preprosta. V njej ni bilo ne srebra ne zlata. Tla te dvorane so bile iz brušenega stekla, pod steklom pa so rastle najrazličnejše cvetlice. Kralj je odvedel Metko na sredo dvorane, kjer so pod steklenim pokrovom rastle tri čudodelne cvetlice, povsem ločene od drugih. Pred njimi se je kralj ustavil in svečano dejal: ^Deklica, dobro si oglej te tri cveltice! Čudodelno moč imajo v sebi. Najljubšo so mi, vendar pa podarim eno od njih tebi. Prva cvetlica je rumena. To je cvetlica zlata. Če bi imela to cvetlico, bi postala neizmerno bogata. Druga cvetlica se odlikuje po svoji nežnosti in krasoti. To je cvetlica lepote. Če bi imela njo, bi postal tvoj obraz lepši od jutranje zarje. Vsi ljudje bi te občudovali in obožavali. Tretja cvetlica ni lepa, a ona izdihava ta sladki, omamni vonj, s katerim je napolnjena vsa dvorana. To je cvetlica življenja. Njen čudoviti vonj ozdravi vsakega bolnika in tudi mrtvega obudi k življenju. I11 zdaj — izbiraj! Če hočeš biti bogata, si vzemi cvetlico zlata. Če hočeš biti lepa, si vzemi cvetlico lepote. Čo pa hočeš komu vrniti ljubo zdravje, sezi po tretji cvetlici." Kralj palčkov je končal in obmolknil. Metka je gledala cvetlice in se dolgo ni mogla odločiti, katero bi si izbrala. Sprva je želja po bogastvu prekričala vse druge želje v njenem srcu. Potem se je oglasila želja po lepoti in ji zapeljivo šepetala na uho: Metka, vzemi cvetlico lepote! Lepota ti prinese bogastvo, radost in srečo.:: Že je Metka hotela seči po cvetlici lepote, pa se je nenadoma domislila svoje uboge, bolne mamice. Solze kesanja in sramu so se ji ulile po licih. Ljubezen do matere je v hipu premagala grešno poželjonje v njenem srcu. Dvignila je roke in proseče vzkliknila: f) dobri kralj, podari mi cvetlico življenja, da bo njen vonj ozdravil mojo bolno mamico!« • Blagor ti, deklica, pravo cvetlico si si izbrala!« je mehko dejal kralj palčkov. »Slutil sem boj v tvojem srcu in bal sem se že zate. Če bi si bila izbrala cvetlico lepote, bi res postala lepa in bogata, a srečna ne bi bila nikdar. Vzemi si cvetlico življenja in jo nesi materi.« I11 kralj palčkov je utrgal čudodelno cvctlico in jo izročil Metki. Nato jo je spremljal do konca svojega kraljestva in se prisrčno poslovil od nje. Pred vhodom v kraljestvo palčkov jc že čakala na Metko izgubljena koza in jo pozdravila z radostnim meketanjem. Metka jo jc odgnala proti domu in jo zaprla v hlev. Potem je s cvetlico življenja na vso sapo stekla v hišo. Sladko omamen vonj so je razlil po sobi. Ko ga je bolnica parkrat srknila vase, jo skočila iz postelje zdrava in čila. Metka je planila v njen objem, jo gorko poljubila — in sta bili tako srečni. Mladi Eskimček in radio Mladi Eskimček prvič v življenju vidi in posluša radio, v katerem pravkar poje moški zbor, pa si ves zavzet misli: •lojmene, le kako moro loliko ljudi zlesti v ta majhni zaboj!: Dobra preiskušnja Neki učitelj je hotel preizkusiti svoje učence, kako pazno ga poslušajo pri učenju in kako pozorno sledijo njegovim besedam. Zmešal jc v skodelici petrolej, gorčico, ribje olje in bencin. Nato je opozoril učence, naj dobro pazijo, kaj bo napravil. Vtaknil jc v prečudno pijačo prst in ga obliznil. Potem je podal skodelico učencem in jim velel, naj storijo isto. Učenci so ga ubogali in se strašno kremžili, ko so oblizovali zoprno čobodro. Ko so skodelico vrnili, jim je učitelj rekel: \r: j:». i--1-- -1-1—---*i — -a 1--- . , iuiic, nrti\w aiouu pomt ua tu, i\ai vem razlagam in kažem. Prst, ki sem ga vtaknil v to pijačo, ni bil oni prst, ki sem ga obiznil!« (Učitelj je v pijačo pomolil sredinec, obliznil pa jc mezinec). M. K. Drejček tolaži mamo »Mamica, poslušaj Drejčka in nikar ne plakaj! Saj se očka kmalu vrne — malo še počakaj! Leto dni že res oglasil ni se iz tujine, a gotovo 111 pozabil svoje domovine. Dobro ga poznam in vem, da se nalašč ne javlja; presenečenje veliko, veš, nama pripravlja. Kar naenkrat, hej, v kočiji lepi pridrdral bo imenitno gor po klancu in bogat kot kralj bo ... Bridko skozi solze se je mama nasmehljala, revčku Drejčku vroč poljubček brez besedo dala. Najboljše priporočilo Bogat trgovec jc potreboval učenca za svojo trgovino. Oglasil je v časopisih, da išče marljivega in spretnega dečka. Več kot petdeset mladeničev se jo potegovalo žu to mesto, ker jc bil trgovec daleč naokoli znan kot dober in blag mož. Trgovcc je od vseli izbral seveda samo enega, druge pa je odpustil. Nekega dne ga je vprašal prijatelj: »Kako to, da si ravno tega dečka vzel v službo, ko nima prav nobenega priporočila?« »Motiš sc, dragi moj,« ga jc zavrnil trgovec. »Dečko jc imel zelo dobro priporočilo.« »On? Kakšno neki!« »Poslušaj: Ko jc stopil \ mojo pisarno, si jc na pragu skrbno očistil čevlje in zaprl vrata za seboj. Ko je stopil pred mene in sem 11111 ponudil stol, je mirno sedel, odkril pa se jc vljudno že prej. Medtem je prišel v pisarno star inož — in dečko jc hitro vstal ter mu ponudil svoj prostor. Pod mizo je ležala knjigu. Njegovo bistro oko jo jc opazilo, pobral jo jc in jo položil nazaj na mizo. Nekateri so knjigo, ki sem jo nalašč položil na tla, brcali z nogami, eden od njih pa je celo na njej stal. Dečko je potrpežljivo čakal, kdaj prido vrsta nanj, da govori z menoj, drugi pa eo se prerivali s komolci in silili v ospredje. Na moja vprašanja je odgovarjal kratko, razločno in bistroumno in se ni prav nič hvalil. Med razgovorom sem opazil, da jc njegova obleka stara, a lepo zakrpana in snažna. Ko sem mu velel, naj napiše svoje ime, sem videl, da ima roke čiste in nohte osnaženc. Ka j ni to vredno več kakor vsa pismena priporočila, ki bi mi jili prinesel s seboj? Prav nič se nisem zmotil: dečko je marljiv in poslušen učcncc in bo nekoč gotovo postal vzoren in spoštovan trgovcc.« »Tako vidiš, prijatelj,« jc trgovcc zaključil svoje pripovedovanje, »sem se spet enkrat prepričal, da jc vsak sam svoje sreče kovač. Sfrašen boj s kačo V neki ameriški vasi je kmet Ganis doživel grozno dogodovščino z več ko meter dolgo strupeno kačo. Okoli polnoči se jo nenadoma prebudil v postelji, kjer je spal s svojo ženo. Oba sta zaslišala nad seboj tekanje podgan in čudno sikanje. Trenutek na to je nekaj padlo fia posteljo, in ko jc mož iztegnil roko, je začutil mrzlo telo velike kače. Mož jo je v strahu in obupu zgrabil za vrat, kača pa se jc ovila okoli njegove roke. Začela se jc strašna borba, borba na življenje in smrt. Medtem, ko se jc mož boril s kačo, jc njegova žena začela presunljivo klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje in rešili moža, čigar moči so bile že skoraj povsem izčrpane, iz nevarnega kačjega objema. Kakor so pozneje ugotovili, jo kača na podstrešju lovila podgane in odondod padla na posteljo. Rešitev zmešnjave s STENSKA URA Tika, taka, tika, kakor klepetulja stara miga venomer z jezičkom stenska ura in nas kara: Ura šest je, dr—dr—dr, hej, pokoncu, vi zaspanci! Zajtrk že kadi se v skledi: mleko in koruzni žganci. Ura osem je .., Že glasno šolski zvonec je zapel. Kdor bo šolo zanemarjal — ta nikdar ne bo vesel. Tika, taka, tika, dan za dnem tako priganja nas in zlata mlada leta v črno prošlost nam odganja. Pravilnih rešitev je bilo 87, Za nagrado je bila izžrebana Verica Kovač, učenka I. razr. na Jezici (parna pekarna). Dobi knjigo: -Za židano voljo«. 521. Dragi Kotičkov striček! — Sporočam Ti, da smo imeli v naši šoli v I. in II. razredu od 2. do -,. oktobra 1932 kmetijsko razstavo. Razstavljeni so bili razni poljski in sadjarski pridelki iz krškega okraja. Zelo poučno je bilo razstavljeno tudi čebelarstvo, Ker je na Krškem polju suša naredila mnogo škode, ni bilo videti odondod mnogo poljskih pridelkov. Najbolje jo še obrodil krompir, pa tudi ne-kaj drugih pridelkov je bilo. lina mizn je bila polna - ._«;u ....:.l„ll,,.. i-: — kili t,..i: rvl 1 sari-dcldidelčindarašabuminbom tam v daljni Afriki ve, da sem pa učen, ve širni svet — najbolj pa onadva učenjakarja, ki sem ju zadnjič v kozji rog ugnal. Sta imela tale sila važen in učen prepir: kolikšna je oddaljeaost zemlje od lune? Prvi uče-njakar je dejal toliko in loliko, drugi učenjakar spet toliko in toliko — razlika v obeh številkah pa jc znašala več tisoč kilometrov. Nekaj časa sem skromo in vljudno poslušal učeni prepir, potem mi pa žilica ni dala miru in vtaknil sem se vmes: »Hoja hej, gospoda učenjakarja, jaz vama pa lahko za las natančno povem, kako oddaljen? je zemlja od lune!« »Eja?« sta debelo zazijala učenjakarja, pa 6e kar koj zavedla, se ponosno zravnala in me za-ničljivo premerila od nog do glave: »Ali se ti meša, kali, reva uboga!? Če midva, slavna učenjaka tega ne veva, kako boš vedel ti!?« »Torej poslušajta!« sem mirno odgovoril. Od* daljenost zemlje od lune znaša natančno to-' liko, kolikor znaša oddaljenost lune od ze* m 1 j e — in niti milimeter več ali manjl« Široko in osuplo sta me pogledala slavna učenjakarja, mi burno planila v objem in navdušeno stisnila roke: »Kolosalno! Sijajno! Do pičice točno! Čestitava! To je največje odkritje 20. stoletja! Kotičkov striček, tvoje ime bo na vekov veke z zlatimi črkami blestelo v zgodovini slavnih mož! In midva, svetovno znana učenjakarja, nisvt mogla tega pogruntati? Škandal!« Tako, vidiš, dragi moj, sem učen, da celo učenjakarje v kozji rog spravljam. To je samo en dokaz, lahko pa bi Ti dokazov navedel, kolikor jc listja in trave! Na Menino planino me pa kar nič ne mika, Močno namreč dvomim, da bi mi srce od veselja poskakovalo v prsih, ko Vi prisopihal na vrh, nego sem prepričan, da bi mi poskakovalo od ljutega napora. Od ljutega napora pa mi srce tudi v Ljubljani lahko poskakuje — počemu naj torej hodim tja? Pozdravljen! — Kotičkov striček. 523. Dragi Kotičkov striček! — Vendar si sc spomnil name. Mislila sem že, da jc tudi moje drugo pismo požrl Tvoj koš. Tako sem bila žc jezna, da sem Te mislila priti za ušesa pocukat. Veš, Šiškarice smo zelo korajžne in navihane. Pa še nekaj Ti moram povedati. Pridi kdaj k meni, Te povedem na nebotičnik! Tvojega sladkosnednega prijatelja Tekteka, ki je zadnjič vse torte košu pouzmal, pa pusti doma. Kajti bom vzela torte s seboj. On nama bi jih gotovo vse pohrustal. Te prav lepo pozdravlja Majda Bule. učenka IV, razr. v Spodnji Šiški pri Ljubljani, Draga Majda! — Da ste Šiškarice navihane, že zdavnaj vem, da ste korajžne, danes prvič slišim. Pa tega verjeti ne morem, ker poznam Šiškarice od čisto druge strani. Se je zadnjič ena celo moje brade ustrašila in zbežala pred njo čez drn in strn, lioho! In naj še ono »korajžno« Šiškarico omenim, ki je na velesejmski razstavi lesenega višnjegorskega polža zagledala in se v smrtni grozi oklenila mimoidočega vojščaka z bridko sabljo ob boku in zatulila, kakor da jo ljuti gospod polž že za nogo drži: »Reši me, reši prestrašne zverine, junak!« — Korajža pa takal Na nebotičnik bi me rada povedla? Ne, tja gor me pa ne spravi živ krst. Ni dolgo tega, kar so po Ljubljani skrivnostno šušljali grozotne reči. Da je neki krutobrki Bosanec že dva Slovenca t vrtoglave višine dol vrgel, so šušljali. Pomisli, kako lahko bi se zgodilo, da bi še mene dol vrgel, ki sem tudi Slovenec od glave do nogi Se je pozneje sicer izkazalo, da krutobrki Bosanec ni vrgel živega Slovenca z dvanajstega nadstropja nebotičnika, nego da je vrgel dva takšna »Slovenca«, ki ju v naši tiskarni tiskamo. Ampak bojim se, bojim, da krutobrki Bosanec nekega dne ne bo znal več razlikovati Slovenca od »Slovenca«, ki sta si podobna za las, nego bo v usodni zmoti po-ifrabil mene in me strmoglavil navzdol. Pregrozno bi bilo tol Z nebotičnikom torej ne bo nič. Bog Te živil _ Kotičkov striček Učitelj: Morie, zakaj tc nI bilo včeraj v šolo.'; ,\icr;c: Stara mati mi je umrla.« Učitelj: Ni mogoče, to jc že tretja stara mati v letošnjem letu, o kateri trdiš, dn ti je umrla.« Moric: Ja, gospod učitelj, moj oče je Turek.« DELAVSKI VESTNIK Za strokovno izobrazbo našega delavstva Ako imamo pred očmi stanje in strokovno kvaliteto našega obrtništva in industrije vse države, moramo priznati, da stojimo na zelo nizki stopnji napram našim konkurenčnim sosedom. Prav malo imamo namreč tovarn, o katerih moremo trditi, da so na višku modernega obratovanja, in to tako glede tehničnega procesa kakor tudi glede gospodarskega ustrojstva. Večino tovarn moremo označiti le kot večja obrtna podjetja, ker se v njih ves delovni proces razvija v pristnem obrtniškem in ne v moderno tovarniškem duhu. Obrtniška podjetja so večinoma pravi rokodelski obrati, kojih sistem še temelji na tradicionalni dedščini dobrih starih časov. Le redke so izjeme, kjer najdemo moderne stroje za obdelovanje blaga in le redko se zgodi, da pride električni motor do svojega popolnega uveljavljenja. Resnica pa je, kar moramo priznali, da se obrtništvo iu industrija v Sloveniji visoko dvigata nad to povprečno stopnjo. V teh neniOdeniih in razvojno nezmožnih podjetjih leži ona težka coklja, ki duši vse nuS« obrtništvo in narodno gospodarski razvoj, ki je največja opasnost, da se tudi v bodočnosti ne bomo mogli dvigniti nu nivo obrtništva naših sosedov. V teh podjetjih se bo zastrupil naš delavski naraščaj, ki ne bo našel prilike, da bi si prisvojil prave temelje za stanovsko izobrazbo. Ako hočemo naše potrebe kriti polom našega obrtništvo in industrije in izločiti konkurenco sosednih držav, moremo to le s kvalificiranim delom. Visoko kvalificirano delo pa moremo proizvajali edino z izobraženim in strokovno izkušenim delavstvom, katero si pa moramo sami vzgojiti. Ugotovili namreč moramo, da sc zn najbolj kvalitetno delo uporabljajo tuje delovne sile, a naše domače delav- stvo pa za nižje kvalitetno delo. Ites je, hvaležni moramo bili nemškim, češkim in drugim tujerodni m delavcem, da prinašajo svoje sposobnosti našemu gospodarstvu v korist, a vendar moramo njihovo sodelovanje s časom ustaviti. Visoko izobraženo in strokovno izkušeno delavstvo si moramo torej sami vzgojili, kar je seveda mogoče le s smolrenim delom, katero se mora pričeti z najzgodnejšo dobo naraščaja in končati šele s strokovno spopolnjenostjo in z osamosvojitvijo delavca. Ravno tega smotrenega dela in sistematične vzgoje pa pogrešamo. Nobeden vajenec ali mladoletni delavec so ne bi smel vzeti v delo; edino organizacija za nego in varstvo vajencev in mladoletnih delavcev naj bi izključno preskrbovala obrt in industrijo z naraščajem. Ta organizacija bi skrbela za splošen zdravniški pregled vsakega mladega delavskega začetnika in bi bila odgovoril«, dn se je vajenec namenil oni stroki, kateri najbolj odgovarja. Ko se pa vajenec ali mladoletni delavec določi gotovi stroki in zaposli v obrti ali industriji, prevzame ta organizacija nadaljnjo skrbstvo za strokovno izobrazbo ln v potrebi tudi materijelno pomoč. Ker povzroča navadno beda staršev ali osirotc-lost deteta, da se predčasno posveti mladina industrijskemu delu in na ta način služi denar, da pomaga zboljšati mnterijalni položaj staršev ali svojo lastno eksistenco, je naravno, da bi morala država in javnost bolj skrbeti za te bedne člane človeško družbe. Da sc delavstvo strokovno usposablja, je važno tudi zaradi lega, da ono more šele poleni, čo temeljito pozna svojo stroko, zahtevati in uveljavljati na mcroaajnih mestih svoje pravice in zahtevke. Podpore ob porodu Okrožni urad daje svojim članicam pa tudi članom za njihove žene porodniške podpore, le podporo sicer niso visoke, vendar pa so za revne, delavčevo družino dobrodošla pomoč posebno v današnjih časih. Zakon o zavarovanju delavcev in izpremep.iba tega zakona z dne 6. decembra 19J1 določala pogoje, pod katerimi se te podpore dosežejo. .Ker so ti pogoji dclavcem in delavkam večinoma neznani, jc prav, da si jih čisto na kratko ogledamo. Članice, ki so bile same zavarovane nepretrgoma pred porodom najmanj 90 dni ali v zadnjem letu pred zadnjim vstopom k uradu na|-manj 6 mesecev, dobe: 1. brezplačno bolniško pomoč za devet dni; 2. brezplačna zdravila, obve-zilni materijal in zdravniško pomoč v slučatu obolenja, povzročenega pri porodu za na]vcč M tednov; 3. v nujnih slučajih pa mesto bolniške in zdravniške pomoči bolnico ali porodnišnico za največ 14 dni. Članice z navedenim članstvom imajo pravico samo do naštetih podpor, ne pa tudi do denarnih podpor. Do denarnih podpor imajo pravico samo one članice, ki so bile zavarovane v zadnjem letu pred dnem poroda najmanj deset mesecev ali v zadnph dveh letih pred dnem poroda najmanj 18 mesecev. In sicer dobe te članice poleg brezplačne bolniške pomoči za 9 dni in brezplačnih zdravil, obvezil-nega materijah in zdravniške pomoči za 26 tednov, šc 1) porodnino za čas 6 tednov pred in 6 tednov po porodu v višini tričetrtine mezde, vendar samo toliko časa, dokler ne delajo za zaslužek, 2. prispevek za opremo vsakega živega novorojenčka v enkratnem znesku 150 Din za vse mezdne razrede enako, 3. dojnino po 4 Din na dan za 12 tednov po prenehanju porodniških podpor, ako nastopijo službo in otroka doje, 4. bolnico najdalje za 26 tednov, če je bolnica nujno potrebna. Pa tudi žene zavarovanih članov imajo pravico do porodniških podpor, če so bili njihovi možje zavarovani v zadnjem letu, predno je žena rodila, najmanj 10 meseccv ali v zadnjih dveh letih, predno je žena rodila, najmanj 18 mesecev. In sicer dobe: 1. brezplačno bolniško pomoč za 9 dni; 2. brezplačna zdravila, obvezilni materijal in zdravniško pomoč v slučaju obolenja, ki je posledica poroda, za največ 26 tednov; 3. enkratni prispevek za opremo deteta v znesku 150 Din, brez razlike na mezdni razred. Če pa zavarovani člani nimajo omenjenega članstva, ne dobe za porod pri svojih ženah nobenih podpor. Da se dobe. podpore, mora biti na dan poroda podano članstvo pri Okrožnem uradu. To se pravi: le tisti člani imajo za svoje žene pravico do podpor, ki so na dan poroda ali v službi, ali v užitku bolezenskih podpor in pa tisti člani, pri katerih še ni minilo 3 oziroma 6 tednov od izstopa iz službe — pa imajo seveda dovolj mesecev članstva. Tudi pri članicah pa je odločilno to, da imajo na dan poroda dovolj članstva. Pri članicah pa se v članstvo vštejc tudi zaščitna doba 2 mesecev pred porodom. Važno je za članice tudi to, da se jim izplačajo podpore od tretjega dne dalje, ko prijavijo pri uradovem ».dravniku svojo nosečnost. Fond za podpiranje brezposelnih kovmarjev in rudarjev Ob koncu 1. 1031, ko je gospodarska kriza zadela tudi našo rudarsko industrijo, je bil ustanovljen, v sklopu socialnih zavarovalnih ustanov rudarskih dclavcev, Glavnih bratovskih skladnic v Belgradu, Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Splitu, poseben fond za podpiranje brezposelnih rudarjev in kovinarjev. V ta fond vplačujejo enake prispevke delavci in delodajalci in sicer v višini 1.5°/«o od bruto dohodkov delavca. V začetku 1932 je ministrstvo za gozdove in rudnike izdalo pravilnik o organizaciji, sredstvih in poslovanju lega foda. V teku lanskega lela je bilo iz sredstev fonda izplačanih brezposelnim rudarjem za 558.263.40 Din denarnih dnevnih |K>dpor. 97.240.46 Din denarnih potnih podpor in za 23.711.50 Din izrednih podpor, skupno torej 679.221.36 Din. Te podpore je uživalo 3174 brezposelnih delavcev s 3396 svojci. Poleg teh podpor so Bratovsko skladnice v izrednih slučajih velike bede in večjih potreb izplačale na račun drž. proračuna znesek 3-1.700 Din. Pri potovanju na novo delo so 6e brezposelni rudarji okoristili poleg denarnih podpor tudi ■/. "700 objavami za znižanje vožnje na železnici v skupni vrednosti 152^)89.45 Din. ZEIVA JJV DOM Poguma za vzgojo nam treba Posebno akcijo za podpiranje brezposelnih kovinarjev je v začetku 1932 začela Krajevna bra-tovsku -kladuica na Jesenicah (Kranjska industrijska družba), ki je poleg podpor iz fonda izplačala ludi vsoto 906.530 Din. in sicer iz posebnega piv sojila, ki (ta je dobila pri Centrali borze dela. — \ zvezi s Centralo borze dela je bila izplačana za podpiranje rudarskih in kovinarskih delavcev vsota 1.832.547.71 Din. Ta vsola se je s podporami raznih delavskih ustanov povečala v letu 1932 na 2 milijona dinarjev. Proti izrabljanju otrok v VSA Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike je imel nedavno v radiju govor o zaposlitvi mladoletnih dclavcev in otrok. Priporočal je, da naj se iz vseh delavnic in tvornic zaposluje čim-manj mladoletnih moči, da se bo tudi na ta način nekaj pripomoglo za zmanjšanje brezposelnosti, t oudarjal je predvsem, da bi take omejitve bile v korist naraščaju, ki se sedaj mudi v tvornicali privedle bi pa tudi do boljše zaposlitve odraslih delavcev. Da bi se pa taka deca, ki bi bila doma brez nadzorstva in prepuščena sama sebi, ne pokvarila, bi se posvetila največja pažnja šolani, v katerih bi se obvezen pouk podaljšal še za gotovo dobo. Danes res vodstva tovaren in raznih podjetij ne sprejemajo več v delo mladoletnih in otrok, oda veliko pa je šc število takih delodajalcev, ki še zaposlujejo deco in jo poleg tega še na brezobziren način izkoriščajo z dolgim delovnim časom, s skraino nizkimi plačami itd. — Kako jc pa o tem pogledu pri nan? Moderni vaiptS Življenje in zdravje jc dragocen dar božji, hdim delavčev kapital so zdravi udje, če zbolimo imamo vendar šc močno upanje, da bomo v kratkem okrevali in zopet preskrbeli sebi in svoji družin, kruha. Uničeno je pa lo upanje in srce se nam trga, če pnncso domov iz tovarne, iz rova s stavbe mrtvega družinskega očela, mrtvega sina, ki jc bit morda edina opora svojim staršem, pohabljeno hčer, ki je svoji onemogli materi skrbela za vsakdan,! kruh. Strahoto lake nesreče in globino lake bolečine more občutiti le lisli ki jc bil sam prizadel. Saj družba se za take' nesrečne žrtve malo zmeni. Majhna renta, če sploh je, malenkostni morda prav beraški milodari in stvar |e opravljena. Toda spričo takih strahotnih nezgod, se moramo vsi zganiti, saj vidimo, da iz dneva v dan rastejo. Stroj in človeški pohlep po bogastvu sta brez srca in ne poznata meje. Naj padajo žrtve, naj sc množi revščina, da sc lc dobiček veča Naj delavci umirajo v najlepših letih, naj se množc trume mladih, pohabljenih beračev, samo da si labrikant v čimkrajšem času pridobi čimvečje bogastvo. In z ogorčenjem moramo povdarili, da sla ravno lo silno priganjanje k delu in ta brezumno naglica, s kalero se hoče delo vršiti, vzrok večine obratnih nezgod. Da si podjetnik zavaruje svoj dobiček, skrči število dclavcev in delovni čas. Zato pa morajo ostali s tem večjo naglico in s podvojenimi silami delati. Zato že poskrbi moderni valpet, ki ga podjetnik dobro plača in nosi lo ali ono ime. Metode pa, s katerimi priganja delavcc k delu, spadajo v posebno poglavje kazenskega zakona. Res je, da naša zakonodaja pozna zakon o zavarovanju dclavcev, ki ima važno poglavje o varnostnih napravah v obratih, da pozna zakon o zaščili delavcev in kazenski zakon. A vse lo sc obide. Sami moramo gledati na lo, da sc bo zakon tudi izvajal. Delavec sc boji za zaslužek in molči. Toda imamo inšpekcijo dela, katero moramo obvestiti o vseli malomarnostih, ki vladajo v podjetjih in ogrožajo življenje delavcev. Delavsko zbornico moramo opozoriti na ravnanje z dclavci. Prclepanjc, brcanje in podobne metode modernih valptov, so nc samo nedopustne, temveč za delavca sramotne. Ti dve ustanovi pokličimo na pomoč. Vsak korak, ki ga delavec stori v svojo in v zaščito svojih tovarišev, je izvrševanje one božje zapovedi, ki veli: Ne ubijaj! Bili mi časi, ko so pedagogi menili, du je vsaka vzgoja odveč, češ, da jc vse, kar pride iz Stvar-nikovih rok. dobro. Izkušnja pa jc |ioka/ula, da je trelm človeka pravtako zavestno iu smotrno vzgajati za plemenitega, vsestransko sposobnega in koristnega uda človeško družbe, kakor trto ali sadno drevo. Vsekakor so roka z nožem včasih ustavlja — vzgajati še pravi posegali v otrokovo dušo in tega je danes večino vzgojiteljev strah. Povsod vidimo, kako vzgoja popušča in se umiku v ozadje, kako izginja pogum za vzgajanje. Wroki, da jc do toga prišlo, ložo na dlani. Prvič jo prineslo stoletje otrokac toliko duše-slovnih odkritij o otroku in človeku vobče, toliko prstov se je dvignilo in se še dvigajo jiroti kršenju otroško samobitnosti, proti poseganju v njegovo osebnost, proti okrnjevanju njegovo samozavesti, polnu zmeda, iz katere je začelu kot prva iskati rešilne [Kiti mladina sama, ki v popolni nevezanosti iu samosvojosti ni našla uteho svojemu hrepenenju in so vrača pod jarem zakonitosti in reda, kar priča njen naval v napol vojaške organizacijo po vseh deželah, kjer so v teku velika politična in driiAibno-gaspodursku gibanju. Pa šo nekaj jc. kar vežo starejšemu rodu roke nasproti mladini in ga nagiba k popustljivosti. Mi vsi, ki smo preživeli svojo mladost v lepših in srečnejših časih, sc čutimo v skritem kotičku .svoje duše krivo nasproti sedanji mladini. /tli so nam, du nuni v stiski sedanjih dni molče očita: Zakaj ste nas rodili v ta prekleti Modne novosti Tvomica Hutter in drug gradi v Mariboru novo predilnico, ki bo dala 800 novim dclavroni delo in zaslužek. Podjetje namerava zgradili tudi novo tkalnico, pri kateri bo zaposlenih so nadaljuih S00 dclavcev. Število brezposelnih delavcev s,- ie , mesecu juniju znižalo na Češkoslovaškem /a 53.000 osclv Bela platnena obleka /, modrim ali rdečim vstavkovm iu tri četrtine dolgimi, gladkimi rokavi; zraven čepica skladno barve. Bela obleka i/, šantiingu; rokavi v obliki kimona, ki segajo do sredo zgornje lakti in so na koncu zavihani. Svileni pas in torbica sta i/ enakega blagu. Ko vhuhavamo sadje nas vedno skrbi, da se nam nc bi kaj spukc-dralo. Zaradi predragega sladkorju si žc itak , veliko gospodinj pomišlja. ali naj vkuhavnnjo tvegajo ali no. Na v.sak način so držimo pri vkuhavunju glavnih pogojev, da liani delo uspe in sicer: Prvi in glavni pogoj jo največja snaga. Steklenice in kozarce očistimo že prejšnji dan s sodo, dobro i/.plakuimo iu položimo tako, da sc na soncu in zraku tudi znotraj popolnoma po-sitšo. Zamaški /u steklenice morajo biti popolnoma novi in prekuhani odnosno poparjeni. Kozarce in lonce pokrijmo in /ave/imo s higi-cničniin ccllophanom. Sladkor jo najboljše sredstvo za konzerviranje sadja in obenem poveč,i njegovo redil- I čas, kaj sto. napravili z dediščino, ki sto jo pro-j jeli, kuj nam izročate?. Saj dejansko mladina j tega nc pravi, kajti / vsakim otrokom so vedli« i nanovo rodi — hvala Bogu vera v življenje. ! vera v dobro, vera v srečo. \ /uvest našo krivdo nas vendar skrivno muči in skušamo ji odolcti na ta način, du si prizadevamo otrokom kolikor mogoče olajšati življenje, jim odvzeti kur največji del bremena, od njih čim manj zahtevati, jim dati čim več časa iu prilike /a mladostno izživljanje po njihovih lastnih željah in nagno-njili. Ta težnja so ne uveljavlja samo v družinah. marveč prav posebno tudi po šolah. Zahteve glede reda in /nanju postajajo čim dalje olilnpnejšo, kar bi bilo /u mladino dolgočasno mora i/, šol. Ase to dobro mišljeno olajšavanjo pa mora mladina, ko stopi v resnično življenje, zelo drugo plačati. Po vseli slu/lmh in poklicih zahtevajo rosno delo, temeljito /nanje in stro^ red — brez česar bi moralo pač vse projiasti. l udi na visokih šolah so no morejo ozirati na želje in posebnosti posameznikov no vpraševati po tem, kaj so dijaku /ili dolgočasno in ka j no. Tu kakor po raznih |>oklicih »o bridko maščuje pomanjkljiva priprava, s katero sedanja mladina povečini zapušča šole. Najhuje pa jo /a liste mlade ljudi, ki jxi dovršenih naukih ne najdejo takoj namestitve. Tedaj jo najbolj treba vere v svoje /možnosti in /nanjo, trdnega značaja, urejenega notranjega življenja, da v dušo no pado slana nmlo-dušju in obupa in no /umori njeno rasti. A odkod ta vera vase. odkod notranja disciplina in moč, če jo bil študij površen in vzgoja nikaku ali ohlapna? Lc trdo v /gojen človek jo kos vsem naključjem iu neprilikam življenja, lo tak človek moro vso svoje silo osredotočiti v dobro, kakor prav negovano in obrezano sadno drevo no trosi sokov bco/.sinotrno /a divje poganjke in listje, marveč jih porablja /a -udonosno vejf in vejice. 0|K>gumiimi so torej /opel /a pravo, rosno v/.gojo; s tem so bomo mladini mnogo bolj oddolžili kakor če jo prepuščamo samo sebi iu njenim iiagnenjom. Seveda pa se moramo zavedati. du je v/goju človeka največja umetno«! in no morda samo vojaški rod, in »In jc v/poja cclcga človeka mogoča lo. čo ji damo zmisel in cilj v večno veljavnih verskih in tiravnih vrednotah. nost, ker vsebuje veliko kalorij. Uporabi ju jtno pa lo najboljši sladkor in vselej v /adostni množini. Za sladkor mor« veljati: raje več nogo manj! Z« pobiranje sladkor jev ili pen so poslu-/ujmo Ir porcelanasto ali srebrno /lice. za |ire-cejunjo porcelanastega sita. Mod kuhanjem me-šajmo sadje / leseno žlico, ki j<> imamo samo v ta namen. Vsaktcro sudje /a vkuliavanje mora biti sveže nabrano iu iiopoluoma zdravo; le /a jabolčno /olico porabimo lahko tudi odpadlo sadje, ki pa moramo pa sove skrbno ohre/nti vseli črvivili ali nagnitih mest. • Med kuhanjem nc pokrivnjmo posode, v kateri kuhamo sadje. Posodo, v kateri snlo /e kuhali mastno jedi. no smemo uporabiti za vkuliavanje sadju. Ko jc -adje kuhano, no smemo pustili, dn bi so v posodi ohladilo, marveč šo vročega napolnimo v kozarce ali knmeninastc lonce. Sadne sokove nalijmo raje v majhne steklenico. ker so načete steklenico no ohranijo dolgo. \so v kuhane izdelke pustimo, da so v ko-zareili. loncih ali steklenicah popolnoma ohlnde in jih šolo nato zamašimo odnosno /av.vimo. Dolloj pokrijmo odprtino kozarcev ild. s snažnim prtom, du no bi prišel vanje kak mrčes. \ kuhano sadje jc draga stvar, tem cenejše pa .suho. Seda j so na vrsti črešnjo hrnstavke«. Čo jih skrbno izberemo, splnkneiiio v mrzli votli, nato pa poparimo in donomo sušit najbolje v rešotn — na sonce, si zagotovimo za zimo iz-v rsten sočen kom pol. Vrtni divan na kolesih ki si ga / lahkoto nupruviiuo sumi. čc znaiuo lo malo sukati žago in kladivo. Kolesa vzamemo s kakega starega vožička. vse drugo je igrača. Divan« pregrnonio s kako staro prešiio odejo,' ki jo preoblečemo s pisanim blagom pristne barve (indanthren); zraven par učinkovitih in praktičnih blazin pa imamo razkošen vrtni divan na kolesih, ki nam ne bo služil slabšo od dragega obrtnega izdelka. WM Kdor želi zidali lastno hišo, poravnali svojo dolgove, prevzeti posestvo, izplačati doto svojim dedičem, dajo posojilo pod ugodnimi pogoji, na dolgoletno amortizaciji „KREDIT« gospodarska zadruga r. z, z o. z., CELJE, Aškerčeva ulica 3 (poleg hotela »Pošla;.) ff SLOVENČEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik M. R. Lj. — Ponovna operacija? l'o operaciji zavoljo vnetja slepiča Vam je začel nagajati mehur, in sicer čedalje huje, da je Vaše stanje neznosno. Pojdite tja, kjer so Vas prvič operirali, tam bodo najbolje presodili, kaj kaže napraviti, da pridete do potrebnega miru Na daljavo se take zamotane stvari ne dajo presoditi, še manj odločiti. M. it. H. Mozoljrast oz. ineliurčast spuščaj na rokah vas muči že četrto poletje? Ne vem prav nič o Vašem življenju in njegovih škodljivostih. Svetujem Vair za zdaj vsak večer obkladke s presnim mlekom la bolno kožo, vsako jutro si bolna mesta namažite z razredčenim salicilovini ali formolovim cvetom, nato posujte roke s snuikcein. Pri vodnem delu si natikajte gospodinjske rokavice, a ne za predolgo. Poročajte čez šest tednov (sklicujoč se na ta odgovor)! 1. H. S. — Tiščanje na seč Vas nadleguje zlasti ponoči? Nadlega se da omiliti, če ne odpraviti, vsekakor je potrebna preiskava seča in Vas samega. Če bi se ugotovilo nepopravno stanje mehurja, kar ni prav verjetno, potem pridejo v poštev priprave, ki jih omenjate in se dobe v trgovinah za potrebščine bolniške nege. Ali ni navzlic Vašim sedmim križem še prezgodaj, da se sprijaznite z usodo neozdravnega hiralca? F. J. Lj. — Pljučnica in gnojna larehmiea lanskega leta naj Vas ne vznemirjata več! Tista občut-nost na operiranem mestu se Vam porazgubi tem preje, čim hitreje se začnete utrjevati. Vodila so bila že letos večkrat opisana. Kopanje na prostem in letovanje ob morju Vam pa kar priporočam, tam Vam najhitreje zbledi spomin na prestale groze, ki Vam še zastirajo življenjsko veselje. U. P. B. — Srbeč lišaj na rokah in nogah, ki se Vam ponavlja vsako poletje že 39 let(!), je vendar toliko vreden, da se zopet zglasite pri kakšnem kožnem zdravniku, saj je tudi ta medicinska stroka znatno napredovala v zadnjih 40 letih. Morda Vas pošlje zdravnik poleti v katero kopel (prav za kožne bolezni jih je v naši državi mnogo), v zimskih mesecih se morda zmenita za kakšno obsevanje. V. T. Z. — Vnetje hedrnih žil privodnic in otekanje bedra je, žal, nepreredka posledica kakšnega vnetja v medenici aH trebušni votlini. Tudi jaz sem že videl po operaciji slepiča, ki je na desni strani trebuha in ni bil še niti ognojen, vnetje levega bedra. Polagoma preminejo bolečine in druge motnje, pospešiti se da ozdravljenje na razne načine, zdaj v poletni dobi vsekakor kopališko zdravljenje v kakšnih toplicah. Vašemu bivališču najbližje se mi zde najbolj primerne za Vaše potrebe. F. L. K. — Prezeble noge že od predzadnje zime še do zdaj, po poldrugem letu, niso oživele Ijenju? Bolnica naj hvali Boga, da ji niso noge odmrle kakor tolikim, ki so zagrešili manjšo neprevidnost! Za zdaj ji svetujem, da si napravi vsak večer ovitke okoli lesenih nog s presnim, tisti večer pomolženini mlekom, in sicer šest tednov po vrsti. Način, kako naj se napravljajo mlečni ob-kladki, je bil nedavno opisan. Bolnica naj se pripravi. da pojde še letošnjo jesen v toplice vsaj za tri tedne. Poročajte mi o uspehu mlečnih obklad-kov (sklicujoč se na la odgovor)! F. O. M. — Kožne luknjice v ustničnih kotih, podobne kozavim brazgotinam. Vam grene življenje? Težko si predstavljani tiste tvorbe, zakaj odprtine kožnih žlez, ločnic in znojnic, v obče niso niti opasne na tistem mestu. Če že želite mojega nasveta v tej nenevarni zadevi, oskrbite si dober in vsaj 3—4 krat povečani fotografski posnetek prizadete kože, da bom imel vsaj pojm o Vaši lepotni okvari, potem boni razmišljal o odpravljanju oz. preprečevanju nakaze. A. B. C. — Živčna izčrpanost pri mladem človeku, ki kaže tudi znake telesne zaostalosti, daje misliti na motnje razvoja oz. neurejenega delovanja notranjih žlez. Dejansko stanje' bo lažje ugotovil zdravnik, ki utegne nebogljenca opazovati, kakor najimenitnejši strokovnjak ob enkratnem pregledu. Najboljše ravnanje se mi zdi kiko, da sporoči domači zdravnik svoja opazovanja in pošlje bolnika strokovnjaku, ki potem zanesljiveje presodi primer in določi zdravljenje. Izvlečki žlez z notranjim izločanjem utegnejo mnogo koristiti prav v takih primerih očitno razdrapanosti. Nebogljencu, ki se sam ne zna ravnati, treba resnega, a dobrohotnega vodstva: vsakršna potulia ali neumestna obzirnost je kvarna. Ta zunanja opora je nebogljencu kakor berglja človeku z okvarjeno nogo. Ker se sam ne zaveda dolžnosti, da naj vsakdo vzdržuje vsaj samega sebe iz lastnih moči, ga treba navaditi na delo, zaposliti ga, če se brani duševnega, s kakršnimkoli telesnim opravilom. Brezdelje končuje tudi na jkrepkejšega človeka, delo je najboljše zdravilo za duševno kolebave ljudi. — Priloženih dveh kovačev ne uporabim zase, saj na moja vrata trka več ljudi, ki iščejo gmotne podpore, kakor onih, ki žele j preorjite, da se vam zemlja dobro udela. ^Tudi za vas, da Se pred prvim narokom ali vsaj na tem tožbeni zahtevek priznate. Zakon o zaščiti kmela, ščiti kmeta le preel prisilno prodajo njegove imovine (in tudi to z gotovimi izjemami). K vojakom bi šel rad. A. M. B. Abiturijent, ki je star 19 let, bi takoj rad vstopi! v vojaško službo in to k avijatiki; kam naj vloži prošnjo in kakšne priloge naj priloži? — Prošnjo naj vloži na komamdo vojnega okrožja in naj priloži rojstni list in event. maturitetno spričevalo (prepis). Upokojenec bivše južne železnice, A. M. Upokojenec ste bivše južne železnice. Pokojnino vam izplačuje direkcija drž. železnic v Ljubljani. Zanima vas, ali vas je smatrati za privatnega ali državnega upokojenca. — Ne vemo, čemu 6e zanimate za to vprašanje. Ako bi se ozirali samo na to, da ste služili pri južni železnici, ki je bilo privatno podjetje, vas je po našem nazirp^ju gotovo smatrati za privatnega upokojenca. S tem pa seveda ni nemogoče nasprotno naziranje, v kolikor bi bilo to v skladu z ozirom na zakonita I določila, ki se nanašajo na upokojnece južne železnice. Elektrika. J. J. Ko je občina zgradila električno napravo, je morala za isto preskrbeti kritje odnosno način kritja. Ta sklep je dala gotovo odobriti po banski upravi oziroma po predniku iste. Ako tedaj občina od novih hišnih posestnikov, od katerih prejema vsled davčnih olajšav na nove hiše manjšo doklado, zahteva posebni prispevek za električno omrežje, ni po našem mnenju to nič nezakonitega, ker bi bili drugače novi hiiVji posestniki na boljšem in to v breme starim. Princip vsake davščine pa je tudi enakomernoit in pravičnost. Sicer pa se novi hišni posestniki, ki napelje elektriko, kakor pišete, zaveže s posebno »izjavo«, torej z dvostransko pogodbo, da bo plačeval prispevek. Od te pogodbe pa ne morete samovoljno odstopiti. Mnenja smo, da vam obč .ia lahko prepove priključek na omrežje, ako ne podpišete »izjave« in se torej ne zavežete prispevati k napravi. Tudi pri občinskem električnem podjetju se. gospodari po pravilih privatnega gospodarstva. Kar se tiče knjiženja teh prispevkov, jih je pač treba knjižiti tako, da so iz knjig razvidni. Ako se dela drugače, se ub razgrnitvi letnega računskega zaključka pritožite na ransko upravo. Isto morete storiti, ako mislite, da je pobiranjf gori navedenih prispevkov nezakonito. Vrcčunanje let v penzijo. Zetska finančna direkcija vam je odbila prošnjo za vračunanje v penzijo prejšnja službena leta, ki ste jih odslužili pri bivši južni železnici in nato v državni železnici kot progovni delavec. Po tej službi ste vstopili k finančni kontroli. Vprašate, kaj bi sedaj ! storili? Na tako vprašanje je točen odgovor težak, i Predv.seni bili mora" navesti, na katere zakonite določbe ste oprli svojo prošnjo za uračunanje let v penzijo. (Bili ste v službi le kot delavec!) in iz katerih razlogov je bila prošnja odbita. Le na podlagi teh podatkov bi vam mogli povedati, če je rešitev prošnje pravilna in čc vam kaže dalje postopali. Če ste preieli odločbo finančne eirekcije.. s katero niste zadovoljni, se pritožite n» finančno ministrstvo. (Nadaljevanje na 12. strani) i ski nasveti aavzlir skrbnemu domačemu in topliškemu zdrav- I nadlega. Kmetovalčeva opravi a v prihodnjih t4 dneh Poljedelstvo. Zakasnela žetev je šele sedaj v polnem razmahu in vreme obeta nekoliko boljše nego ob košnji, tako da se bo žito v redu spravilo pod streho. Slame bo sicer obilno, dobro pomešane s plevelom, le zrnja bo malo in slabo, ker je ob cvetju manjkalo solnca. Po žetvi ne pustite strnišča nepreoranega, ker sc od dežja steptana zemlja prehitro osuši in postane trda. Čc le mogoče, jo jc takoj preorati in zasejati z repo ali ajdo, da izkoristijo dosedanjo vlago. K ajdi jc gnojiti s superfosfatom in kalijevo soljo. Čc pa potrebujete krme, posejte koruzo, toda nc pregosto. Strnišče, ki ga nameravate zasejati šele jeseni, sedaj plitko preorjite, da se vam zemlja dobro udela. Tudi korenje jc čim prej oplcti in strn poruvati, da se zemlja ne posuši. Ker je pipanje strni in pletcv korenja draga stvar, priporočamo tistim, ki imajo večje njive tega sadeža, da ga temeljito prevlečejo z brano in potem pograbijo. Delo jc hitro napravljeno in korenje dobro zredčeno, okopano in ople-to. Okopavati in osipavati jc krompir, peso, zelje in podzemne kolerabe. Paziti je na peronosporo na odgnal tatove tam daleč nekje na Bavarskem. Po- j krompirju in po potrebi škropiti z modro galico slal je zavoljo tatvin prizadeti občini čarodelni pa- ' ~~ pir, ki so ga namočili v vodi, s tisto vodo so oblili zvonove in, kakor daleč je segal glas tako začaranih zvonov, je iz tistega okoliša izginila tatinska zdravljenja. C. K. Lj. — Zdravljenje - Primskovskega gospoda«" naj pojasnim? Počakajte vendar, da bo poročanje v Slovenčevih podlistkih zaključeno! Kdo ve, -»kakšna odkritja pridejo še na dan? Mene silno zabava prebiranje tistih pisem; doslej najlepša se mi zdi zgodba, kako je dobri >Primskovski gospod« Pravni nasveti boTska tatvina? G. K. Vjeli ste mlado srno in dočim je peti služil poln rok, a vi, ki ste šesti, vprašale, te bi jo smeli zrediti. — Le hitro jo vrnite zakupniku lova, da vas ne bodo kaznovali radi tatvine. Vojaške olajšaie. L. F. T. Starši so stari nad 65 let. Prvi sin je že 5 let duhovnik in je odslužil 6 mesečni rok: drugi sin je potrjen za 18 mesecev. Ali ima pravico do kakšnih olajšav? Doma sta še dve sestri v starosti od 22 do 24 let. — Dijaki, ki odslužijo svoj kadrovski rok, vplivajo na odrejanje roka naslednjim rodbinskim članom (bratom). Ker je torej v gornjem slučaju prvi sin služil skrajšan rok, bo moral drugi služiti polnega. Za oprostitev pa očividno nima pogojev, ker ni verjetno, da bi bili obedve sestri za delo nesposobni. Poleg lega pogoja se pa tudi zahteva, da rodbina plačuje 120 dinarjev ali manj neposrednih davkov. Nezakonski oče. F. D. Iz vašega pisma izhaja, da morate plačevati po sodišču določeno preživnino. To morate plačevati ne glede na to, koliko plačuje mati mojstru, pri katerem se otrok uči. Ako je mojster kaj neupravičeno zahteval in dobil, bi mogel le otrok, odnosno varuh zahtevati povrnitev. Vi pa morate plačevati, dokler sodišče ne odredi drugače in se plačanja zaostalih obrokov ne boste mogli znebiti z izgovorom, da mojster li upravičen od otroka zahtevati. Vi ste zavezan ia prani otroku in ne napram mojstru. Skrajšan rok. A. J. G. Po vašem menju imate pravico do skrajšanega roka, ki ga vam pa naborna komisija ni priznala, ker ni služil skrajšanega roka po starosti tretji sin. ampak četrti. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE fiOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. S UDI PO IZREDNO UGODNIH OEN AB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PRSJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 tL NADSTROPJE ste zopet potrjeni za polni rok. Vprašate, če bi bilo uspešno vložiti prošnjo in kam? — Po našem mnenju in poznanju prakse, boste z vašim naziranjem težko prodrli. Vendar vam nič ne škodi, če vložite proti odloku .naborne komisije pritožbo. Pritožbo je vložiti v treh mesecih 'od dne, ko se je izvršil nabor na komando divizijske oblasti. Prispevki za nahavljano ..adrugo. H. A. Ni nam znano, da bi se prispevki, ki so se odtrgovali državnim uslužbencem za Nabavljalno zadrugo, vračali. Pač pa vemo, da se onim, ki niso tri lela prispevali, še vedno odtegujejo. Vstop v vojaško službo. J. M. G. V vojaško službo bi radi vstopili ali k žandarmeriji ali k graničarski trupi. — Vložite prošnjo. Nihče vam ne more v naprej povedati, če boste sprejeti. Obrnite se na dotično komando, kainor bi bili radi sprejeti. Z ostalim vprašanjem pa se obrnite na Aeroklub v Ljubljani. Fotografija. K. 1. Fotografija spada med rokodelske obrti, razen fotografov, ki delajo za znanstvene, zdravniške, časopisne namene ali za filmska podjelja. Če boste brez obrtnega dovoljenja fotografske izdelke prodajali, vas obrtno ob-lastvo lahko kaznuje. Procenti od dediščine. Dedne pristojbine se plačujejo po posebni lestvici, ki se ozira na bližino sorodstva z zapustnikom in višino dediščine. Vsled preobširnosti je ne moremo tu objavljati. Sorodniki v navzdolnji ravni liniji so pri dediščini do 100.000 Din prosti procentov. Nepopravljiva škoda radi brezbrižnosti. F. L. C. — Leta 1931 sle naročili pri potniku > ke dunajske tvrdke srajce. Drugi dan ste tvrdki na Dunaj takoj pismeno preklicali naročilo. Čez nekaj časa ste prejeli od sodišča na Dunaju tožbo in določen dan za razpravo, ki se je niste udeležili. Kasneje ste dobili od dunajskega sodišča zamudno sodijo. Srajc niste nikdar prejeli in tudi po pravomočni sodbi Vas nihče ni terjal. Sedaj sle pa dobili od nekega odvetnika v Subotici opomin, da plačate vtoževani znesek. Vprašate, če sle dolžni plačati kljub temu, da srajc niste prejeli. — Ker je zamudna sodba postala pra votli očna, bosle morali plačati vse, kakor je v sodbi zapisano Za srajce morate sedaj posebej tožiti. Vaša napaka je bfla da se niste po zastopniku udeležili razprave pri sodišču na Dunaju. Tam bi lahko ugovarjali, da srajc sploh še niste prejeli in bi sodišče tožb"'ii zahie-vek moralo odbiti. Če sle naročili srajce na obročno plačilo, bi lahko na sodišču uspešno ugovarjali radi nepristojnosti dunajskega sodišča. Pogrešili ste. ker niste takoj po prejemu tožbe vprašali za svet na sodišču ali pa advokata. Sedaj po toči ne pomaga zvoniti. Vojaška ol vet-,-ost. K. F. Z. Po 12-letnem bivanju v naši državi ste dobili naše državljanstvo. Sedaj vas kljub 45 letom starosti pozivajo pred naborno konrsijo. Vprašale, če bosie mcali aktivno služiti v vojski. — Ako vas bodo spoznali za sposobnega, vas bodo uvrstili v rezervno vojsko. Aktivno vam pa ne bo treba služili. Prevzeti dolg. J. P. P. Od sestre ste prevzeli posestvo in ste se v notarski pogodbi zatezali, da bosle plačali neki dolg, ki ga ie sestra pred tremi leti napravila. Sedaj vas upnik toži in vprj-šate. kako bn končala Inžba. I. e ste kmet, in torc: po zakonu zaščiten. — Tožba bo morala končati z vašo obsodbo, ko vendar sami priznate da sfe dolg prevzeli nase. Zato bo najbolje in najcenejše na zelju sc pojavljajo gosenice; jih Ircba obirati; fižol napada rja; bolne liste jc odstraniti. Sedaj, ko sc obeta suho, tolpo vreme, moramo zemljo povsod po vrhu zrahljati, da nc izgubi vlage iz spodnjih plasti. Plevel sedaj še bolj škoduje nego ! spomladi, ker krade hrano in vlago. Travniitvo. Glavna košnja jc končana, le v višjih legah stoji še trava. Marsikje je že prezrcla, bo torej seno manj vredno. Pokošene travnike moramo sedaj pognojiti z razredčeno gnojnico, najrajši ob deževnem vremenu. To bo dalo tudi drugo bogato košnjo. Tudi kompost lahko sedaj raztrosimo, čc ga imamo pripravljenega. Ob poletnem solncu in dežju hitro razpade in dobro zagnoji. Močvirne travnike je takoj, ko so sc osušili, pokosili; bo vsaj dobra stelja, če ne slaba klaja. Tudi plevel na travnikih sc da sedaj uničevati. Čas bo tudi za napravo komposta, ko bo nehalo glavno poljsko delo in sc bodo jarki in mlake posušile. Iz njih bo treba izpeljati blato na kup in ga zmešati z gnojem in drugimi odpadki. Živinoreja. Vpoštevaj vse, kar je bilo navedeno v ncd. »Slovencu« z dne 2. t. m. za prvo polovico julija, tudi v drugi polovici julija. Varuj vso živino pred hudo vročino. Ob vročini pasi živino le zjutraj in zvečer, ko je bolj hladno. Skrbi, da bo tudi v hlevu čim bolj hladno in čim manj nadležnih muh. Okna zamreži. Ko je živina na paši, hlev dobro zrači in napravi v njem prepih. Okenske šipe poplcskaj z apnenim beležem, v katerega si primeša! nekaj perilnega plavila. Plava barva odganja muhe. Najboljše sredstvo proti muham je vsestranska snaga v hlevu in dobra oskrba gnoia na gnojniku. Krmi živino le z zdravo zeleno hrano, da jo obvaruješ pred boleznimi, zlasti pred napenjanjem. — Kdor namerava nabirati razno drevesno listje (napraviti vejnik) za zimsko krmljenje, je v to najbolj pripraven čas od zdaj dalje pa do konca prve polovice avgusta. Med tem časom je listje najbolj redilno. Čim več je listov, čim lanjše so mladike, tem višja je krmska vrednost listja. — Če prašičev ne paseš, krmi jih z domačo mlado deteljo, ki je najboljša zelena krma za prašiče. Skrbi za največjo snago pri prašičih. Pusti prašiče cepiti proti rdečici, ako tega še nisi storil, da se ubraniš nesreče. — Perutnino pusti po od-žetem žitu na strnišče, da pobere izpadlo žitno zrnje in pride tako do dobre in cene hrane. Če imaš polže ali druge škodljivce v zelenjadnem vrtu ali na polju, porabi race za njih zatiranje. Raca pobira samo škodljivce, zelenjave pa se ne dotakne. Pri čebelah. V drugi polovici julija v naših krajih paša skoro popolnoma preneha. V času do ajde — to je do 20. avgusta ali en dober mesec — čebele črpajo spomladi nabrano zalogo. Če je ni, izmečeio najprej zalego iz panja, nalo pa tudi same pacojo. Kajti narava jim ne nudi niti za borno življenje potrebne hrane. Paziti jc zlasti letos, da ne. bi komu sredi leta žival od lakote poginila. Morda bo kaj s hojo!? Kdor ima slabe družine, naj pred ajdo združuje. Že sedaj je odbrali plemcnjake, ki bodo ostali čez zimo Kar jc prešibkega, naj se pridruži močnejšemu, ker lc močne družine bodo v ajdi nabrale zimsko zalogo in morda — Bog daj — še kaj, čez Družine je šc enkrat pregledati glede matic, da ne bo trotovcev. Stare matice jc izmenjali Opozarjamo čebelarje na žlahtne matice, ki sc dobijo iz plemenilne postaje Čebel, društva. Ž njimi naj vsaj vnetejši čebelarii prično čistiti in boljšati čc-bclni rod naše slavne >>sivke« Sadjarstvo. V drevesnici. Zemljišče drevesnice nai bo čisto plevela. Zato naj drevesni-čarji okopavajo drevesnico tolikokrat, kolikorkrat sc plevel pojavi. Stranske poganjke je vršičkali in močnejše odrezali. V s a d o n o s r. i k u ; Zatirajte škodljivcc in bolezni kakor jc bilo žc večkrat opisano. Da sc veje pod težo sadja ne polomijo, jih je o pravem času podpreti, Vinogradništvo. V t rs niči: Mlade trte > trsnici škropi z 1 — 1 HS> raztopino modre galice vsak teden vsaj enkrat. Rosne korenine poreži in trte ponovno pokrij z zemljo do cepljencga mesta. V vinogradu: Vinograd okoplji ob lepem in toplem vremenu, mladje pa preveži, da ga veter nc polomi. Vrtnarstvo. Največ dela na vrtu nam šc vedno da okopavanje in plctev, kajti iz vlažne zemlje toplo solnce kar vleče plevel iz zemlje. Zalivamo lahko šc z gnojnico, toda močno razredčeno, ker drugače osmodi rastline. Čas bo sejati endivijo, zimsko solato, zeleno, pozni olirovt ter saditi fižol in grah. Zalivanje bo dalo tudi dovolj dela; posebno kapusnicc rabijo mnogo vode. Sadili bo tudi listnati in rožni kapus ter jesenske kolerabe. Kumare in buče jc okopavati in osipavati, neplodne poganjke pa odstranjevati. Majaron, timijan in drugo jc porezali v cvclju, povezati v snopke in posušiti v scnci. Kar je ocvele solate, radiča in drugih križnic, ki so žc dozorele, jih povežemo ir damo sušiti. Pozneje omcncamo seme. G. K. v T. — Setev drobnega ali dr belega semena ajde. — Sosedje vam pravijo, da je vseeno, ce sejete lepo, težko, debelo ajdovo seme ali lahko in drobno, lakozvani lopremk . Glavno le da ajda ozeleni, potem se že sama krepko razvija. — To pač ne bo vseeno, če sejete težko ali lahko seme, dasi se v posameznih slučajih tudi zgodi, da slabo seme da zadovoljiv pridelek. To je le izjema, kajti navadno doživi tak posestnik s slabim semenom razočaranje. Čim debelejše, težje je zrnje, tem krepkeje se razvije ajda že v mladosti in tudi potem bolje uspeva. Kaleča rastlina po-Irebuje namreč hrano iz zrna in čim več jo v njem dobi. tem krepkeje se razvije do tedaj, ko ozeleni m začne črpati redilne snovi iz zemlje. Za vsa žila, ravno tako tudi za ajdo, velja načelo, da je za setev najboljše zrnje komaj dovolj dobro. Torej nikar se ne pusti begati od malomarnih posestnikov, ki premalo pazijo, kaj sejejo. |„ I. M. v K. — Gnojenje ajde z apnenim dušikom ni priporočljivo, mešanje superfosfata z apnenim dušikom tudi ne. — Ker je njiva slaba, hočete k ajdi pognojiti z apnenim dušikom in tega zmešati s superlosfalom. Želile vedeti, če je to pravilno. — Ne prvega ne drugega vam ne moremo priporočati. Gnojenje ajdo z apnenim dušikom ima dve slabi strani. Prvič bi ga morali trositi neposredno pred setvijo iako, da bi prišlo v do-tiko z zrnjem. Apneni dušik se pa v zemlji razkraja in razvija strupene pline, ki uničijo kalečo ajdo. Ze v tem bi bila škoda velika. Drugič ima ajda kratko vegetacijsko dobo in v našem podnebju. ko nastopi jeseni nevarnost slane, moramo na vsaik način pospešili zoritev, kar stori super-fosfat s svojo fosforno kislino. Nasprotno pa apneni dušik kakor vsako dušično gnojilo podaljša rast in zavlačuje zoritev. Če je zemlja slaba, tedaj jo pognojile pred oranjem z razredčeno gnojnico, ki bo samo v začetku rasti pomagala ajdi k razvoju, ne da bi jo pozneje gnala v rast. — Mešanje apne-nega dušika s superfosfatom pri trošenju je pa naravnost škodljivo, ker se prosto apno v apne-nem dušiku spoji s topljivo fosforno kislino superfosfata in jo izpremeni v težko topljivi dvojno-apneni fosfat. Pri tej spojitvi se mešanica močno segreje in izgleda, kakor da se je vnela. Torej je tresenje obeh gnojil skupaj zavržen denar. L. I. E. K. v Lj. — Zatiranje žilnega molja. — V mhnu se vam je naselil žitni molj, ki vam kvari žito. Radi bi se ga iznebili, pa ne vesle kako. — Če se v mlinu zaredi ta škodljivec povzroča obilo škode, ne da se pa Iako zlahka odpravili. Iu vam ne preostane drugega, kakor zmleli vse žito, ki ga imate na zalogi' prenehati nekaj dni z mletvijo in med tem mliu temeljilo očistili m razkuziti. V popolnoma izpraznjenem mlinu pometi te vse smeli in močnati prah ter jih sezgite ali vrzite v vodo, kajti v njih je polno za- , -{ai" v njih je polno ža- ege žitnega molja. Nadalje ostrgajte vse špranje, ker v teh je največ n.oljevega zarodka, špranje zamazite ali polijle z apnenim mlekom. Nato dobro zadelajte vse odprline in razkužite prostore z zveplcnim dimom, ki nai v dobro zanrten, mit. z zvepicmm dimom, ki naj v dobro zaprtem mil-nu deluje vsaj 24 ur. žveplo v prahu ali kosih za- na pO zaile v kaki pločevinasti posodi, ki jo obesile žico v sredini mlina. Dim je težak, se vleče tleh in prodre v najmanjše špranje ler uniči tam vso golazen z njeno zalego vred. Le na la načir boste v mlinu kos temu škodljivcu. L. (Nadaljevanje na 12. strani) Specijelni entel oblek ažuriran|e. predtisk naihitreiša postrežba - tiaifineiše delo pri Matek & Miheš, Uubl$ana poleg hotela Strukeli Vezenie raznovrstnih monogramov, perila, zavet. ^ pregrinjal, entlaaje. izdelovanje gumbnic. Velika Izbira predtiskanib žen ročnih del Vsled naimoderneiše ureditve podjetia — oajnižie cene ČITATELJEM ZA NEDELJO Jontes Gclč: Knap Peter Noč je temna. Nizko se kopičijo oblaki. Nad Hrastnikom visijo grmeče gore. Kakbr da hodi Bog med njimi in z bobnečim glasom poje, v ognjenih očeh se mu bliskajo strele. Odmeva. Skale molčijo. Temne so in kakor pošasti visijo nad kna-povskim mestom. Nizko pod njimi so bajte. Boječe sc stiskajo. Kajti če grmi med temi gorami, nc Irepečc samo človek. Noč. Lc tu pa tam gori še slabotna luč. Ljudje so trudni v teh skalah in gredo zgodaj k počitku. Pri Jcločniku je tudi tema. Ampak v kuhinji pri ognjišču čepi žena in čaka moža. Sklenjene roke se krčevito stiskajo. Moli. Zakaj sleherni dan se čisto lahko zgodi, da mož ne bo več prišel domov. Kajti knap umrje največkrat v jami. Žena Jcrica trepeče. Prisluškuje. Toda... Nič ni. Nikdo nc gre. Samo otroci, ki jih je pet, od enega do šestega leta, le samo ti dišejo na svojem ležišču. Dolge so ure čakanja. Ko smrt. Zakaj čudno dolgo že ni moža domov. Pred urami bi bil žc moral priti. A ura bo polnoč. Žena Jerica stiska hrapave roke: »Gospod, usmili se nas!« prosi, in njene velike, jetične oči so že vse preplašene. »Gospod, usmili se nas!« Sama sebe sliši, zakaj zelo tiho jc v izbi. Kdaj-kdaj pa dolg, votel grom strese hišo. Jcrica sc pobožno križa. Sredi noči je potrkal človek in vstopil. Držal je klobuk v rokah, nerodno je stal in se je obotavljal. Žena je zavpila: »Jezus, Marija!« sc opotekla in obstala naslonjena na steno. Potem pa je sklenila roke in skrila vanje obraz. Tako jc stala tam, nato pa so sc ji začele tresti rame in priglušen dolg iht je privrel skozi presledke prstov. Dokler se ni glasna tožba razlila po vsem prostoru. Mož pa je stal tam s povešeno glavo in medlimi rokami, kakor da jc sam zakrivil to gorje. Otroci so sc prebudili. Pa so začeli jokati še oni. In tako jc bila vsa hiša polna plača, sredi noči. Mož jc nekaj zinil. Menda je hotel tolažiti. Umolknil je, zakaj zaslutil je, da je tolažiti težka reč. Mati se je zganila: »Ali jc že umrl?« »Morda?« je rekel mož. Pa se je zopet zganila. Vzela je ruto in sc oblačila. Ozrla sc je na štedilnik, skrila žigice in povedala otrokom: »Grem k očetu. Pridni boditel Pridem kmalu!« Otroci so silno zajokali. Obstala jc in zdelo sc je, da premišlja in nc more oditi. Toda zopet se je zganila, nenadoma, sunkoma je zajokala in odhitela. »Mama, mama!« so kričali otroci in jokali ko blazni. Mož sc. je zganil: »Pa bi poklicali katero od sosed za tačas.« Žena pa žc ni niiwi slišala, videla jc samo svojega ubitega moža in žc tekla. Mož jc debelo gledal. Ali naj pusti otroke kar lako, da znorijo? Pri vratih je obstal. Premišljal je. Pa je vzel stol in sedel. Molčal je. Tudi otroci so obmolčali. S široko odprtimi očmi so gledali in žc niso več kričali. Stiskali so se v kot k štedilniku in debelo gledali tujega črnega moža, ki jc sedel z njimi sam v kuhinji. Kaj sedi tukaj? Kaj jim hoče? Kaj je storil materi, da je tako jokala in zdaj zbežala? Pa jc zajokal najstarejši, ki mu je bilo štiri leta. Pa so zajokali zopet vsi. »Mama, mama!« so kričali in se stiskali vsi plašni. Boječe so gledali moža, ki jc sedel tam, na čisto drugem koncu, kakor da bi sc jih sam bal in zalo povešal glavo. Roke je imel sklenjene med koleni. Nazadnje pa so zadremali. Mož in otroci. Tiho je bilo. Nekje je bilo v ccrkvenem zvoniku. Tačas pa je nekaj zaropotalo. Zunaj, tik pred vrati. Mož s<> je zganil. Ni sc prav domislil, kje je, in hladno mu je šlo po životu. Zdaj je gotovo izdihnil — je pomislil. Otroci so se zbudili. Nekaj jih je predramilo in drli so sc v svojem kotu, da ga je postalo strah otrok. »Mama, mama!« so kričali. Mož je vstal. Več sc ni upal premakniti. Prižgal bi svetiljko. Toda olroci bi skoprneli, če bi j zaslutili zdaj, ko so se prebudili, da je notri tuj mož in ne mati. Obstal je. Srce mu je bilo. Zona mu je šla po životu od kričanja, zakaj otroci so zaslutili, da v sobi nekaj ni čisto v redu. Nem, s pridržanim dihom je stal tam nepremično, dolg in suh. Zdaj se ni upal več sesti in stal je, zgaran, zelo truden in nepremičen ko stražar pri božjem grobu. Slednjič! Prišla jc. Vzela jc skupaj otroke in jih zavila v cunje. Prijela jih je za roke, si jih dela na ramo in jih vlekla s seboj ko mačka mladiče. Ni zaklenila vrat. Zakaj v tem ubožnem kraju nc zapirajo vrat. »Dajte, jih bom pomagal nesti!« Toda saj niso hoteli. Kakor da so zrastli z njenim telesom, so bili. Ona pa je komaj dihala. O ti otroci, kako nečloveški so v svoji ljubezni! — jc pomislil in smilila sc mu je. V bolnišnici jih je postavila na tla, tik pre-denj. On pa ni več videl. Otroci so spraševali; »Zakaj ima očka tako obvezano glavo?« Mati ni odgovorila. Jokala jc tiho, nevzdržno v svoje dlani. Pa so jokali šc otroci, ker je mati jokala in ker je oče ležal lako nepremično. Oče, oče!« je zaklical najstarejši. Zdaj so klicali vsi: »Oče, oče!« J oda oče se ni zganil, da bi jih pogledal in vprašal; »Kaj bi radi?« » »Peter!« jc vzdihnila ona in padla čezenj. Zdaj se je zdelo, da ga je vzbudila žena. Zakaj čisto rahel pisk i'e prišel izmed ustnic, ki so bile zlepljene s krvjo. »Peter!« jc prosila dolgo in tožeče. Jutro je vstajalo, šli so domov. Bedni kakor cigani, Na rokah jc držala mati najmlajšega, drugi pa so sc držali krčevito za njeno krilo in capljali za njo, trudni, da so jim lezle skupaj oči in so gledali priprlo, belo. Pusta, mrzla jc bila uboina hiša, kakor da je mrlič notri. Otroci so polegli po tleh in pospali na mestu. Ona jc sedla k mrzlemu štedilniku. Videla jc pred seboj samo še njega, ki ga je ubilo v jami, v skalnem Hrastniku. Z dvignjeno glavo se je ozirala proti nebu, ki je bil kakor črn, sajast strop, zdaj pa zdaj zaklicala zatemnjeno in tožeče: »Peter!« Ona, ki je bila zdaj mati in oče šestim. Mali so vsi kričali: »Kruha, kruhal« Tudi njeno kri, živo in rdečo bi pili, če bi jim jo mogla dati namesto mleka. Slednjič, slednjič! Začeli so odraščati, ln vseh pet drug za drugim je zlezlo v jamo, med črne skale, ki so sc ko sama smrt zlovešče, temno, bobneče in grozeče sklanjale nad njimi. Mali je ždela zgarana, maihna, trudna do smrti ob dolgih večerih pri štedilniku in čakala: morda pride človek in pove: Ubilo ga ie! Saj jih ne bi bila nikdar dala v jamo. Toda življenje je tako silno zahtevajoče in brezbrižno do bolesti in bojazni starih. Zakaj nihče od mladiji nč vpraša, ali bo umrl v postelji ali v jami. Samo stara mati z rdečimi očmi in priprtimi ustnicami šepeče neutrudno: »Zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.« ★ Večer je. Dežuje, počasi, enakomerno, žc ves dolgi dan. V strmih, grozotno visečih gorah hrumi. Mati ždi ob štedilniku. Čaka, da pride človek in pove: Ubilo ga je! Zakaj tako zelo dolgo ni njenega najstarejšega ianta Petra domov? Mlajša dva, ki sta prišla že opoldne iz jame, sta šc vedno spala ko ubita. Srednja dva sta šla pred uro v jamo. A Peter! Mati ždi ob štedilniku. V izsušenih črnih prstih ji drsijo molkove debele črne jagode, stare žc sto let. Na sebi nosijo mrtvaški duh knapa Janeza, njenega očeta, ki ga je ubilo v jami, in knapa Petra, njenega moža, ki ga je ubilo v jami. Nekdo odpre vrata v veži. Materi se izbulijo oči, srce obstane. Še besede: »ki je za nas križan bil«, ne domoli. Čaka. Toda kakor Kristusov križ težak kamen ji pade s srca, zakaj trdi koraki so to ... In doneč, lep, a surov bas poje: »Vse, kar na cesti srečamo, vse v graben zmečemo!« »Dober večer, mati!« »Peter!« zajoka od veselja mati. »Kaj je, mati?« pravi. Težak je njegov korak. »Mislila sem, da te je ubilo,« stoče starka. Klop zaškriplje, ko sede mladi knap. Srečna prinese mati veliko skledo pašte in postavi predenj. »Kolikokrat sem ti že rekel, mati, da ne skrbi! A če umrem, umreni! — Na knapovskem se- stanku sem bil. V odboru so me izvolili za predsednika. Zakaj, mati, časi bodo prišli, ko knap nc bo več, kar je knap bil!« . »Kh, moj sin, to že od nekdaj govorite, vi in drugi! Ampak ubili so mojega očeta, tvojega očeta, ubijejo tebe in tvoje brate in tvoje otroke!« »Molči, mili, ti nc razumeš mladih. Mi nismo to, kar jc bil tvoj oče in kar je bil moj oče. Mi smo nov rod, za nas delajo tudi časi. Zakaj, mati, U čas jc naš. Zakaj, mali, mi nc molimo samo ponižno k Bogu s sklenjenimi rokami: Daj nam danes naš vsakdanji kruh! Zakaj Bog pravi: »Pomagaj si sam in pomagal ti bom!« Mati, mi smo možje časa, v nas tiči moč vstajenja knapov — Zakaj, mati, če mi stisnemo pesti in zapojemo tisto našo divjo jamsko: »Mi smo knapje, krščen duš!« se stresejo gore, ki vise nad nami!« Mali ie gledala prestrašeno, z otroškimi, širo-koodprtimi očmi. Kakor da je njen sin, ta veliki, zamazani človek, svet duhovnik in silen vojščak. Pripravljen vsako minuto, da udari silno, surovo, brez prizanašanja, in pripravljen vsako minuto, da umirajoč, ubit v jami, blagoslavlja mlade in najmlajše, ki bodo šc prišli za njim, s čakajočimi očmi ne boječi se, da bi jih ubila jama in čas. »Truden sem. Spat grem, mati!« pravi Pclcr in že leže na svoje trdo ležišče. ★ V večer stopi človek. Odpre in pove: »Mati, vaš sin Stane .. .« »Jezusi Ubilo ga jc?« Ubilo ga jc . . . Mali gleda zgubljeno Pogleda na svojega sina. vojščaka Petra. Pol pomilovalen, pol zgubljen je njen smehljaj to minuto. Sin pa molči. Sram ga je. Sedi na postelji in stiska pesti. Stisnjena so njegova usta. In mati si nc upa več reči besede. Samo silno zaplače. Ona more samo še jokati. Peter pa nc joče. Zgrbančeno jc njegovo viso ko čelo. Nekam daleč gleda, ln gube na čelu se velikemu knapu Petru zopet ublažijo, ko misli: »Ne, danes še ne, ampak jutri... Jutri...« In knap Peter ne bo več, kar je bil knap Peter... Axcl Munthc: Velikan Najlepše roke Poznaš li roke svoje matere? So ogledalo velike ljubezni in dela. Da pa boš razumel njih govorico, moraš imeti zato oko in srce. Nikoli brez dela in tako materine roke ne najdejo časa, da bi mislile nase. Ne vedo ničesar o manikiranju. Kjer je delo, tam popri-niejo, pa bilo še tako težko. Nosijo razpoke iu žulje — kot znak ljubezni. So hrapave in trde, a vendar zilajo božati tako mehko. Materine roke — vele in zgubonc — so na jlepše in najdražje na svetu. So častitljive, četudi -o uvele in zgrbančene. Bog sam jih je ustvaril. Pijanec se opoteče. Mnogi se liudujcjo nad njim. nekateri se smejejo, suroveži se rogajo Pa pridrobi drobnih korakov dekletce, katere glasek začivku: »Očka!« ter se zaupno oprime moževe desnice. Revež se vzdranii i/, omotice. S repo zre na roko svojega otroka, ki je tako majhna, tako nežna in nedolžna. Otrok, ki gre neobota vi jajc se r. njim z roko v roki. je premlad, da bi vedel, v kakšnem stanju se nahaja oče. Kmalu pa pride grenko spoznanje. ★ Večkrat sem opazoval roke zdravnika, od niuogokrntncga umivanja in razkuževanja trdo in razpoka no kožo. In vendar se mi zde zdravnikove roke najlepše moške roke. Podobne so duhovniškim. Blagoslov lije iz njih. Podnevi iu ponoči so v službi trpečega človeštva. Cesto zagrabijo boleče, morajo rezati in /proti, pripravljene pa so vedno, da pomagajo in zdrave, rc-šavajo in podaljšujejo življenje. So služabniki vseh, ne ozirajo sc na družabno stopnjo pomoči potrebnega. So umetno božje delo. Vi let Dolge, ozke in blede leže na odeji, že ne opravljajo dela. Glodajoča bolezen jih je naredila trudne, nemočne, nje ki so delale tako, rade. V svetlih pomladanskih dneh ko se /nova obuja živl jen je, se /drzne jo in zatrepečejo.- a morajo ostati mirne in brezdelne. V dolgih nočeh brez spanja, se krčijo iu čutijo borenp duše. ki se v/penju proti neo/.driiv Ijivosti«, Dotaknil se jih je mir. Možni venec se v i jc okoli prozornih prstov, ko se sklepajo v molitvi zu druge. Tudi to je delo. najpleliicnite jše. na j1 viš je, na j nesebične jše. Postale so božja umetnina. Tudi tebi je daroval Stvarnik dvoje rok Čemu služijo? Nečiinernosti. brezdelju? Ali pa bo v službi Ijtlbezni in dolžnosti? Po božji Volji naj bodo nosilke blagoslova. Kazen dobrih tisoč skandinavskih dclavccv na Pantinu in La Villetli, ic bila v Parizu na Mont-marlru in Montparnasu tudi švedska kolonija umetnikov Živelo je lam na stotine slikariev, kiparjev in pisateljev ncizdanih mojstrovin v verzih in prozi, vsi preživeli izredneži iz Hcnry Murgejeve Boheme, ki jiin ;e stalno primanjkovalo denarja. Nekateri izmed njih, na pr. Edelfeld, Karel Larson, Zorn in Strindberg, so ic stali na pragu uspeha, toda večina se je preživljala z upom. Največji obseu in najmanjšo mošnjo je imel u oj prijatelj kipar Nosil je valovilo plavo brado in bil otroško dobrih modrih oči. Lc redko se ic prikazal v kavarni »LTIermitagc«, kjer sc je sleherni večer zbirala večina njegovih tovarišev. Vsem je bilo nerazumljivo, s čim in kako je krmil svoje dva metra dolgo telo. Stanoval je na Montparnasu v ogromnem, ledenomrzlem skednju, ki ga jc pre-vrcdil v kiparsko delavnico. Tam je ustvarjal svoje umotvore, kuhal, pral svojo srajco in sanjal sanic bodoče slave. Prostora je rabil zase in za svoje kipe, ki so bili vsi nadčloveške višine in ki jih ob pomanjkanju gline ni nikoli dovršil. Lepega dne sc jc pojavil v mojem stanovanju v ulici de Villiors in mc naprosil, naj mu bom za druga pri poroki. Vršila se bo v švedski ccrkvi, nakar bo sprejel svoje goste v prenovljenem stanovanju. Seveda sem prošnji z veseljem ugodil. Pokazalo se je, da je izvoljenka njegovega srca nežna švedska minijaturna slikarica, za polovico manjša od njega. Po obredu jc župnik z ljubeznivim nagovorom pozdravil novoporočenca, sedeča pred oltarjem. Spominjala sta mc na ogromen kip Ramzcsa II., ki sedi s svojo ženo, segajočo mu komaj do ledij, v luksorskcm svetišču. Uro pozneje smo polni pričakovanja potrkali j na vrata dclavnice. Sprejel nas jc velikan in ,nas skrajno previdno vodil skozi liliputansko vežo iz lepenke v sprejcmnico, kjer sta nas z ženo prijazno povabila, naj prigriznemo in izmenoma sedimo na c nncm stolu. Ženinov prijatelj Skornberg — bil jc najmanjši grbavec, kar sem jih kdaj poznal — jc napil na zdravje gostiteljev. Ko jc z zanosom dvignil kupico, je prebil v steni iz lepenke luknjo in skozi njo so naše strmeče oči zagledale poročno posteljo, ki so jo spretne roke priredile iz obitka velikega glasovirja. Mcdtcmko je Skornberg brez nadaljnih nezgod dovršil svojo napitnico, je velikan umor zaKrpal steno z nckaf številkami »Figara«. Nato je dvignil zaveso in s hudomušnim pogledom na nevesto pokazal šc majhno sobico, zgrajeno iz samih izvodov »Malega Parižana« — otroško sobico! Domenili smo se še, da se snidemo k večerji v pivnici na Montmartru in zapustili papirnato hišico. Moral sem obiskati še nekaj bolnikov, tako da je bilo skoraj polnoči, ko sem se jim pridružil. Sredi prostorne dvorane so sedeli moji prijatelji, vsi rdečih obrazov, in na vse grlo peli švedsko narodno himno, včasih prekinjeno z grmečim solospevom iz prsi velikana, včasih s cvilečimi glasovi Skorn-bergovimi. Ravno sem rinil skozi prenapolnjeno dvorano, ko je nekdo zavpil: »Ven s Prusi! Ven s Prusi!« Vrček za pivo je sfrčal nad mojo glavo in zadel velikana na sredo obraza. Ta jc hudo krvaveč skočil kvišku, popadcl nasilnega Francoza in ga kakor žogo zagnal čez mize gostilničarju v naročje, ki je vpil na vso moč: »Policija! Policija!« Drugi vrček je priletel v moj nos in mi razbil naočnike, tretji je pomel Skornberga pod mizo. »Po-mečite jih ven! Pomečitc jih ven!« so kričali vsi v pivnici in nas obkolili. Velikan je pograbil z vsako roko stolico in z njima kosil nasprotnike kakor zrelo žito. Mali Skornberg je šinil izpod mize, se drl in grizel kot pobesnela morska mačka, dokler ga ni nov vrček nezavestnega položil na tla. Velikan ga je dvignil in ga ljubeznivo potapljal po hrbtu. Trdno držeč prijatelja z eno roko, nam je z drugo, kakor je mogel, utiral pot k izhodu. Tam nas je pograbila desetka stražnikov in nas odvedla v ulico Donai — na stražnico. Navesti smo morali imena in naslove, potem so nas zaprli v zamreženo sobo — bili smo v zaporu. Po dveurnem premišljevanju so nas peljali k nadstražniku, ki me jc osorno vprašal, ali sem doktor Munthe iz ulice de Villiers. Pritrdil sem. Pogledal je moj otekli nos, ki je bil dvakrat večji nego sicer, na mojo raztrgano in okrvavljeno obleko in menil, da to ni verižno. Vprašal me jc, morem li kaj izpovedati, ker sem v tej druhali nemških divjakov navidez najmanj pijan in menda edini govorim francoski. Povedal sem mu, da smo mirna švedska ženitovanjska družba, ki so jo v pivnici sirovo napadli, bržkone zato, ker so nas šleli za Nemce. Pri nadaljnem zasliševanju je bil njegpv glas manj strog in skoraj z občudovanjem jc gledal na velikana, ki je držal nezavestnega malega Skornberga kakor dele v naročju. Nazadnje je s pristno francoskim viteštvom dejal, da bi bilo res škoda, ko bi morala nevesta vso noč čakati na tako čudovitega ženina, zato nas bo sedaj izpustil in preiskavo odložil. Veseli smo se zahvalili in vstali, da bi odšli Na mojo grozo sc ic obrnil k meni: »Ostanite, prosim, moram govoriti z vami.« Pogledal jc spet v svoje listine, iskal v seznamih ki so ležali na mizi, in strogo rekel: »Navedli ste napačno ime. Opozarjam vas, da jc to zelo resen prestopek. Da vam pokažem svojo dobro voljo, vam še enkrat nudim priliko umaknili vaše navedbe. Kdo ste?« »Doktor Munthe,« sem odgovoril. »Lahko dokažem, da niste,« jc ostro rekel. »Oglejte si to,« je menil, kažoč na seznam. »Doktor Munthe iz ulice dc Villiers je vitez francoske častne legije. Na vaši obleki vidim uccr različne rdeče madeže, rdečega traku pa nc.« »Ne nosim ga ieslo,« suni odvrnil. S pogledom na svojo prazno gumbnico je dejal sme|e: »To mi jc pač novo, da bi se našel v Franciji mož, ki ima rdeči trak, pa ga nc nosi.« Predlagal sem, naj pozove hišnika, ki bo z-pričal mojo istovetnost. »To jc nepotrebno,« je dejal, »ta slučaj mora jutri obravnavali sam gospod komisar.« Pozvonil ie. »Preiščita ga!« jc velel došlima stražnikoma. Ogorčen sem ugovarjal in izjavil, da nima pravice preiskovati mc. »Nimam samo pravice, ampak po predpisih celo dolžnost in sicer v vašo korist. Zatvor je poln lopovov vseh vrst, nc inorem vain jamčiti za to, 'la vam ne odnesejo dragocenosti, ki jih morda :ma*VJ pri sebi.« Dejal sem, da nimam s seboj nikakih dragocenosti, razen male vsote denarja, ki mu jo bcin izročil. »Preiščita gal« je ponovil. Takrat sem imel še medvedjo moč. Dva stražnika sta me držala, tretji mi jc pregledoval žepe. V njih so našli dve zlati repetirki, dve starinski Breguet-uri in angleško lovsko uro. Nihče ni spregovoril besedice. Takoj so me zaprli v smrdljivo celico. Vrgel sem sc na slam-njačo in premišljal, kaj sc bo zgodilo. Najbolie bi seveda bilo, da bi se obrnil na švedsko posl&niM";, vendar sem sklenil počakati jutra. Vrata so sc odprla in vstopil je sumljiv človek, pol apaš, pol zvodnik, ki mi jc na prvi mah pojasnil modrost policijskega predpisa glede preiskave. »Lc pogum, Karel!« je rekel prišlec. »So te ujeli, kaj! Nikar nc bodi tako poteltan, žvižgaj na to! Čez dvanajst mesecev boš vrnjen človeški družbi, čc imaš kaj v sebi, o čemer nc dvomim, «ic.-r nc bi izmaknil en dan pet ur. Pel ur! Tristo mačkov! Klobuk doli! Čez Angleža ga pa ni!« »Nisem Anglež,« sem se odrezal, »nego ljubitelj ur in jih zbiram.« Odgovoril mi je, da jih on tudi zbira. Legel je na slamnjačo, mi želel lahko noč in sladke sanje ter takoj zasmrčal. Na drugi strani stene je s hripavim glasom zapela pijana ženska. Besno je zarenčal: »Drži gobec, Fifina, sicer ti eno pripeljem!« Pevka je mahoma utihnila in zašepetala: »Alfonz, nekaj važnega ti imam povedati. Si sam?« »Nisem sam, z menoj jc dražesten mlad prijatelj, ki bi silno rad vedel, koliko jc ura, ker jc pozabil navili petero ur, ki jih stalno nosi s seboj.« Kmalu je spet spal, hrupni glasovi »dam« so polagoma umolknili, vse je bilo tiho. Čuli so sc samo koraki čuvaja, ki nas jc skozi premično rešetko vsako uro opazoval. Ko je pri sv. Avguštinu udarilo sedem, so me odpeljali pred komisarja, Pazno je poslušal poročilo o moji dogodivščini in bistro vpiral vame svoje umne oči. Ko sem mu pravil o svojem ljubiteljstvu do ur in da sem bil ves dan namenjen k urarju, ki naj bi jih pregledal, da sem pa pri preiskavi nanje čisto pozabil, sc jc glasno zasmejal in dejal, da je to najboljša zgodba, kar jih je kdaj slišal, pravcati Balzac. Odprl je miznico in mi izročil mojih pet ur. »Nisem zaman presedel dvajset let ob tej mizi, znam precenili svoje obiskovalce. Vi ste allright!« Pozvonil jc nadstražniku, ki mc je bil čez noč zaprl. »Odtrgal vam boni osem dni plače, ker se niste ravnali po predpisih. Morali bi takoj povprašati pri švedskem konzulu. Vi ste tepec!« Naiiiovejši modeli dvokoles, otroških n igrat'lili voz čkuv | revi znili Iricik-ijev motor,ev in šivalnih strojev Velika izbera. - Najnižu cene — Cenik' Iran Ko I riouna' F.B.L., tovarna dvokoles m otroških VOfclčkov liubljana. Karlovih« cesta št. 4. 191 FOTOAPARATE snetoonih tvrdk 7.eiss-lkon, Rodcn-stock, Voiglliindcr, Wrltn, Certo i. t. d. 1.1, d. unn oedno v znlogi !OTO T RG O VINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE o Ljubljani, Miklošičeva cesta S Joža Herfort: Strah v bičju Ob košnji je bilo. Močvirni travniki so se komaj za silo osušili, zakaj ono poletje solnce dolgo, dolgo ni hotelo greti. Sive megle so se vlačile preko neba. Mrki, neprijazni dnevi so se vrstili eden za drugim, skoraj v neskončnost. Vendar je o kresu zaplapolal velik ogenj. To je bilo v času, ko so sušili seno. Nešteto belih rož je usahnilo, posušil se je njih življenjski sok. Komaj so imele čas zveneti, že so se posušile. Ono leto, tako so pravili, je pričelo v bičju za velikimi košenicami strašiti. Če so šli ponoči domov, so slišali v bičju strašne, rjoveče glasove, podobne bikovemu rjovenju. Daleč, preko vse ravni so se razlegali strašni glasovi iz bičja. Ježili so se lasie onim, kateri so morali v poznih nočnih urah sami preko barske ravni domov Njihove ustne so ■>e pregibale same, neprostovoljno v molitvi. Dolgo, dolgo vrsto noči se je razlegala v bičju grozna, vendar svatovska pesem. Bučanje, rjovenje, ta silen glas je trepetal nad sicer mirno ravnico. Kmetje ga niso bili navajeni, bali so se ga. Nad barjem je ležalo kot nekaj tajnega, neznanega, groznega. Ko so ono leto zakurili kres, so oljčne vejice kurili na kresnem ognju, da bi pregnali ono moro i bičja. Že je ponehaval tisti grozni glas, le redko s je še oglasil. To noč pa, kot vsem prošnjam in blagoslovljenim vejicam vkljub, pa je prišel bliže ognja in polnil duše vseh z grozo. Vse pravljice o povodnih pošastih, o krimskem možu so oživele. Pa je prišel k pojemajočemu ognju priTodar, še puške ni imel, zagledal preplašene in prepadle obraze, pa vzkliknil: »Glej neuke, kako se boje grozotne pesmi pri-rode!« Začudeno so ga pogledali: »Povejte nam, razložite, kaj je to!« »To je ptica, to je ona dolgokljuna, rjavoru-mena, črnoprogasta, rjavopegasta, rumenooka, dol-gokraka bobnarica. Še manjša je kot naša siva čaplja, drobnega života je, pa nasršenega perja, zato zgleda precej velika. Naša močvirja so p stala morda mirnejša, zato se je naselila vanje. Ne verjamete mi? E, malokdaj jo vidite. Še ostremu lovčevemu očesu ali pa vestnemu opazovalcu prirode se skrije. Ne, nič se ne skrije, samo glavo s svojim šilastim kljunom postavi navpično, vrat stegne in zgleda, sedeč na eni nogi, v enako bar- vanem bičju kot suh, trhel prot ali panj; pa nikdar ne zleti, tudi če se ji prav močno približate. Morda vam bo naenkrat izginila izpred oči v suho trstje. Ko pa leže na zemljo noč, tedaj poleti iz svojega skrivališča, tiho kakor sova s svojimi velikimi, širokimi krili, pa sede kraj vodne gladine in prične svoio pesem, svojo ljubavno pesem, ki vas tako bega in razburja. Prav pripravno je tole vaše močvirje. Gotovo si je zgradila v najgostejšem bičju gnezdo in sedajle okoli kresa bodo najbrž že mladički. V to vaše bičje se je naselila bobnarica. Veliko rib, žab in mrčesa je v teh napol stoječih, napol tekočih vodah. Zato si ga je odbrala za bivališče. Ko bo pa pričela vleči proti Krimu mrz-lejša sapa, ko boste vi že pustili vaša polja prazna, tedaj bo šla ona na pot. V toplo Dalmacijo bo šla. Morda bo, morda, če bo zima dovolj topla, ostala tudi pri nas.« Kres je dogoreval, vsi so molčali in strmeli v ogenj. Onkraj travnika pa se je še vedno glasila rjoveča, grozna svatovska pesem nedolžne bob-narice. Gustl ma beseda A mislte, de sm jest zadnč Zanete verjeu, ke m je reku. de je on vidu že tak nebu-tičnk, de ga je šest štuku še na un stran nebes vn gledal? Še mal ne. Žane zna že ud nekdej strašn auf-šnajdat in voda delat Je»t ga že pu-znam. Sevede, u-guvarju mu nism. Za kua nek, Jest usakmu pestim soj vesele. Jest sm sam reku: »Veš kaj, Žane, za Iblana je še ta prevesok. Sej nima nubenga ksihta. Puglej kuku se Figučuva palača zdej slab vn uzame. Kar zgebi se. Tu ni nubenga prupurejona več. Kene, učaseh je Figučuva hiša sluvela pu celmu svete. Še Amerikama sa ja hudil sm gledat. Zdej se pa nubedn več zajna na zmen. Unkat, ke je biu glih žvinsk sejem u Iblan, ja je en žvinsk mešetar u tistmu drejnu clu puhodu. Jest mislem, de b blu še ta nar bi pameten, če b ene par ta zgurneh štuku nebutičn-ka pudri. IPol b se ta reč saj mal zglihala.< »Kua t use u glava ne pade. Tu ja na gre. Kar je narjen, je narjen,< se je Žane uines utek-nou. »Za kua nek ne? Sej uja mogl tud pr ta nou trgousk akademi ene par štuku škartirat, de u pol banuvinska palača pršla bi du velave. Tu ja ni nč pusebnega za Iblana. Sej sma že use drgačne rči pugruntal. Za kua b mogl pol glih Figučuva palača tku u nč devat, ke ma že tku častitluva starast, de b se ji žiher usak Iblančan udkrou, kedr gre mem. Starast sc more ja spuštvat, a ne?« »Ja, ja. Tu je že res. Ampak glih Iblančani nimate du starast nubenga epuštvajna.« »Kuku je tu, de ne? Kdu je pa spet tu reku? Kua uš pa reku h cukrfabrk, al pa h šenpetersk kusarn. A jh na ubrajtama še zmeri? Pa sa gvišn stale že preh, predn je Buh svet ustvaru. A tu ni spuštvajne? Rimsk zid mama tud še na Miri. Še enga nouga sma naredi pa na Križanskem plač, de nam ja na more nubedn naprej metat, de starast nč na ubrajtama. A morš ud enga Iblančana še kej več pugervat?« »Pejd, pejd, čenča! Star vin že ubrajtate, tist vem, druzga pa nč. Kua vam je pa Radecki na-redu, de ste ga vrgel s tistga kumfina gor pud Tibuli? A je tu spuštvajne in hvaležnast du tega muža, ke je Lahe zapodu, de nas Sluvencu niša puhrustal že tekat? Pa tist negou grad pud Tibuli iz parkam ured je tud šenku Iblančanem. No, in iz 6amga spuštvajna in pa hvaležnast ste ga škar-tiral in vrgl med stara šara. In iz tem, ke je stavu u Zvejzd, ste glih tku naredi. Jest sm zmeri čaku, de vas u pamet srečala, pa ga bote pustaul nazaj na tist kumlin, kamer je slišu. Zadnč pa grem skus Zvejzda, pa videm, de tud tistga kumfina ni več. Kua pa h tem prauš? Za kua ste mu še kum-fin pudri?« »Žane, tu je pa spet druga reč. Radeckita sma Iblančani še zmeri ubrajtal. Učaseh, kedr ga mama mal u glau še dondons tista zažingama: »Radecki je biu en fajn gespud,« no in tku naprej. Ampak, veš, časi sa hudi. Nker ni nubenga gnarja za dubit Prou kokr de b ga slana uzela al pa toča pubila. Zdej je pa edn puvedu enmu gespude z rotuža, de sa tekat, ke sa Radeckita u Zvejzda pustaul, ena pouhna železna skrina sameh zlateh cekinu u tist kumfin Radeckit u hvaležn spumiin zazidal. Pa prou ta praveh zlateh cekinu. Ne takeh, kokr sa zdej pr nas u prumete, ke jh delaja dol nek na Hruvaškem iz čukulade. Viš, na rotuž morja pa tud gledat, de prideja na kašna viža du gnarja, ke ga krvau nucaja za brezposelne. No, pa drugeh putreb je tud zmeri zadost. Pa sa pusti tist lta-deckitu kumfin hitr pudrt.. .< »No, pa su dubl tista železna skrina cekinu notr?« »Figa sa dubl. Še tulk nisa dubl, kulker je za nuhtam črnga. Tist, ke je ud cekinu guvuru, jh je sam putegnu. Sej puznaš Iblančane. Zdej se jm pa lepu u pest smeja, ke sa n,u šli na lim.« »Kua uja pa zdej naredi?« »Sam Buh ve. Zdej sa začel še na Grade raz-kupavat, če uja gor kej najdi. Če še gor na u nč, uja mogl pa spet kašne nove takse ai pa duklade nam nalužit. Druge pumoč ni.« F. G. immmaa OPOZORILO INDUSTRIJALCEM, IZVOZNIKOM IN TRGOVCEM ! Redka prilika za turiste ! 6. — 21. septembra 1933 se bo vršil IV. vzhodni vzorčni velesejem »FIERA DEL LEVANTE« v BARI (ITALIJA) Razstava vseh vrst industrije Poljedelstvo / življenskc potrebščine / mehanika / elektrotehnika / kemija / elektro-kemija / oprema / gradbena industrija / konfekcija / dekorativna industrija / prevozna industrija / speeijnlne razstave / trgovska razstava t-OPUST NA JUG SLOVANSKIH ŽELEZNICAH 30% NA ITALIJANSKIH 70% PRI POvRATKU ZA OBISKOVALCE PROTI VELESEJMSKI LEGITIMACIJI - A 50% ZA BLAGO PRI DOHODU IN ODHODU Turisti, izkoristite to edinstveno priliko, da vidite napredno mesto Bari, ki nudi s svojo lepoto zadovoljstvo ter privabi s svojim komforlom in morskim kopanjem ogromno število obiskovalce«. Ne pozabite, da je morsko kopališče v Bari še v septembru v polnem razmahu. Organizirala se bodo tudi družabna potovanja proti popustu za obisk drugih mest Italije. Rim — sveto teto Izvozniki, industrijalci m trgovci. V Vašem interesu je. da obiščete vzhodni seiem, ker ta obisk velja toliko kot poslovno potovanje na vzhod ali zahod z velikim prihrankom na času in denarju. Od zaključenih kupih dobite 1% popusta kot povračilo potnih stroškov Vse informacije dobite brezplačno pri : JUOOSLOVENSKO RUDOLF MOSSK a d. Beograd Prestolonaslednikov trg 21 in Zagreb, Jelačičev trg 5. ter PRI VSEH BILJETARNAH DRUŠTVA PUTN1K a d ter pri ČASTNEM DELEGATU GOSP LUJ1 .1 MOIIRU. Beograd, poštni predal 23 - Telefon 25 -447 ZAHTL V A / 7 L PROSPEKTE .' Pravni nasveti Jamstvo komisijonarja za vajenca. S. F. D. Razno blago ste dali neki osebi v komisijsko razprodajo. Tej osebi je pa njegov vajenec precej blaga pokradel. Gospodar se sedai bTani plačati blago, češ da za tatvine, ki jih ie izvršil vajenec, ne odgovarja. Ali ima prav? — Oseba, ki ste ji izročili blago v razprodajo, je komisijonar. Ta po zakonu jamči za izgubljeno in poškodovano blago, razen če dokaže, da je došlo do izgube blago pod takimi okolnostmi, v katerih ni mogel s skrbnostjo rednega trgovca i ,'ube preprečiti. Če torej komisijonar dokaže n. pr., da ni vedel in ni mogel vedeti, da je vajenec udan tatvini, če dokaže, da ga je skrbno nadziral in da je imel blago spravljeno na primernem mestu ter ga primerno čuval, kakor to delajo redni trgovci, le tedaj on ne bi odgovarjal za tatvine, ki jih je izvršil vajenec. V tem slučaju bo važno vedeti, ali so se tatvine dalje časa ponavljale, ali so bile pokradene večje količine blaga naenkrat, kar se je moralo lahko opaziti, ali le male, ki so se mogle težko opaziti, kakšno je bilo življenje vajenca pred vstopom v službo (jamstvo pri culpa in eli-genda = malomarnost pri izbiri) i. t. d. Ako ne pride do poravnave, se bodo morale vse take in podobne okolnosti razčistiti v pravdi. Službovanje v zanašanju na dediščino. J. K. Š. Dalje časa ste delali veliki posestnici brez otrok na polju in doma. Za plačilo vam je vedno obljubljala, da vam bo volila v testamentu primerno volilo. Besede pa ni držala in je vse zapustila svoji sestri, ta je pa zopet dala posestvo nekemu daljnemu sorodniku. Ali bo mogoče kaj dobiti od novega lastnika? — Če bi bili tožili dedinjo vaše bivše službodajalke, bi bili gotovo iztožili primerno plačilo. Po sodni praksi se mora delo, ki se opravlja brezplačno in le v upanju na bodočo dediščino, primerno plačati, ako ne pride do dediščine. Sedanji lastnik pa vam ni odgovoren. Pripominjamo tudi, da terjatve služiteljev radi mezde zastarajo v treh letih. Vsekakor bi vaš slučaj, ako že ni zastaran, kazalo izročiti juristu, ki bo na podlagi podatkov, ki so še potrebni za presojo in ki jih v vprašanju niste navedli, mogel svetovati, ali kaže nastopiti sodno pot. Branjarija. Z. D. Najbolje bo, da vprašate pri Trgovskem gremiju. koliko znašajo stroški za pridobitev obrti. Tam ali pa pri obrtnem referentu na okrajnem načelstvu boste dobili tudi vse ostale informacije. P. Z. M. K. Ker dopisov ne hranimo, ne moremo odgovoriti, kedaj smo vam odgovorili na dopis, ki ste ga nam baje poslali. Ponovite vprašanje. Odvajanje vode na javno cesto. V. P. Cestar vam zabranjuje, da bi tekla voda z vašega dvorišča preko ceste na sosedovo zemljišče, čeprav je že več let tako tekla. Kaj storiti? — Uklonite se. Po občnem cestnem redu je celo zabramjeno vodo s streh ali privatnih zemljišč odvajati v cestne jarke brez privoljenja cestne uprave. Razume se, da je še manj dovoljeno odvajati jo na cesto. Kmetijski nasveti Preluknjane pokrovce in v teh celicah mrtvo zalego ste opazili. Bojite se, da je morda čebelna kuga v Vašem čebelnjaku. F. P. iz R. Če je zalega v tistih celicah mehka, lepljiva in smrdi, ter je snov rjave barve, bo nemara kaj nevarnega. Če je pa mrtva zalega lepo bela in je obdržala svoje oblike in se nič ne vleče, Če jo z vži-gal ico zabodete, imate v satju molja. Pokrovce so pa naglodale čebele same, da bodo mrliče iz-metale. To ni nič nevarnega. Vsekakor pa pokličite takoj izurjenega, praktično in teoretično podkovanega čebelarja in mu pokažite bolni panj. Hitro bo lahko ugotovil, ali imate opraviti res s kugo, ali je kaj drugega manj nevarnega ali celo nič nevarnega. Svetoval Vam bo tudi, kaj Vam je ukreniti. Mi tega ne moremo storiti, ker stvari ne vidimo, iz površnega opisa pa ni mogoče ugotoviti značaja bolezni. Priporočamo Vam pa, da se zlasti v slučaju kake nalezljive bolezni točno ravnate po njegovih navodilih. Prihranili boste sebi in sosedom veliko škodo. Preskrbeti si želite žlahtno matico iz pleme-nilne postaje, bojite se pa, da bi je družina, kateri jo hočete pridati, morda ne hotela sprejeti. Kako bi jo dodali, da bi jo čebele gotovo sprejele? F. S. D. Matice se dodajajo na več načinov, kar Vam je gotovo znano. Pri neki družini se vsak način obnese, pri drugi celo najgotovejši težko. 0 tem ste brez-dvomno prepričani, če ste imeli kdaj posla z doda- janjem. Da boste gotovi glede sprejema žlahtne matice, storite takole: Iz panja, ki mu hočete matico dodati, ometite z nekaj satov čebele v prazen panj, ki ste mu dodali en ali dva sata brez čebel s popolnoma godno zalego in pa seveda sat z zadostno količino hrane in vode. Pazite, da ne boste s čebelami ometli tudi matice. To je treba prej poiskati in sat ž njo postaviti na osamljeno mesto. Ako ste to delali v času, ko so starice na paši, bo le malokatera čebela zletela, gotovo se bodo pa v kratkem času vse stare čebele vrnile v prvotni panj. Ostale bodo samo mladice, ki matico prav rade sprejmejo, zlasti, ko so se enkrat zavedle brezma-tičnosti. Tej družinici pridenete žlahtno matico, čebele spremljevalke prej izpustite, matico zaprite v matičnico, ki ji odprtino zadelajte s kepico zgnetenega medu in sladkorja. Ker starih čebel, ki so matici nevarne, ni, bo pridejana matica prav kmalu osvobojena ječe in bo takoj pričela z zalega-njem. V plemenjaku po nekaj dnevih staro matico odstranite, pustite, da se družina zave brezmatično-sti, potem pa novo družinico pridružite Vsaj pet dni po dodaji ne brskajte po panju za matico. Morda se da uporabiti s pridom tudi kateri drugi način. Zavedati se je le, da je dodajanje matic gotovo uspešno le, če starih ni v panju. Pravilno ravnanje z maticami je višek umnega čebelarenja in ga z uspehom more vršiti le izkušen čebelar, ki pozna čebelne »muhe«. Začetnikom te opravke odločno odsvetujemo. SAH ŠAH MAT Na olimpijadi v Folkstone-u se je poleg meddržavnih tekem odigral tudi turnir za damsko svetovno prvenstvo. Turnir ni vzbudil posebnega zanimanja, ker ni nihče pričakoval presenečenj. Vsi so vedeli, da bo zopet zmagala mi6s Menšik, ki je res premagala igraje vse nasprotnice in dokazala ponovno, da še nima niti ene resne kon-kurentinje. To pa je velika škoda za damski šah, zakaj če ni konkurence, ki bi omogočila res pravo borbo, kako naj se potem dvigne damski šah na višji nivo. Ko je pred par leti začela miss Menšik s svojo kariero, so se mnogi nadejali, da bo dalo to damskemu šahu močen impulz, in da se bo kmalu pojavilo več igralk, ki bi mogle biti partnerice svetovne prvakinje. Toda njih up je šel po vodi, damski šah se je samo razširil, ni se pa poglobil. Nivo je ostal isti, če se ni celo znižal. Kje tiči vzrok, ne bomo podrobno razpravljali, gotovo pa je, da bi se s primerno organizacijo in z večjim interesom od strani dam dalo precej napraviti. Tudi pri nas smo v tem pogledu precej zamudili. Če so si slovenski šahisti priborili že precejšen sloves, zakaj si ga ne bi tudi slovenske šahistinje? Gotovo bi se dalo s smotrenim delom tudi to doseči. V naslednjih dveh partijah bomo videli, kako je miss Menšik pometala s svojimi nasprotnicami. Indijska obramba. Schwarzmamn (Pariz) : Menšik (London) 1. d2—d4, Sg8—f6; 2. e2—e3, g7—g6; 3. f2—f4, Lf8—g7; 4. Lfl—d3, 0—0; 5. Sbl—d2, d7—d6; 6. Ddl—e2, Sb8—c6; 7. c2—c3, e7—e5 (Menši-kova se je razvila zelo smotreno in Schvvarzman-nova, ki je igrala po svoje, ne oziraje se na poteze svoje nasprotince, ima že slabšo pozicijo. Črna preti eXf4 in Te8): 8. f4Xe5, d6Xe5; 9. d4 Xe5, Sc6Xe5; 10,. Ld3—c2, Tf8—e8; 11. h2—h3 (Šele sedaj je bela začela paziti, kaj preti nasprotnica, Pretilo je Se5—g4. Bela igra je pa že izgubljena). 11..... Sf6—d5 (preti Se3 in Dh4 + . Schvvarzmannova se brani, kolikor se more). 12. Sd2—f 1, Lc8—f5 (Menšikova si hoče osvojiti polje d3); 13. Lc2Xf5 (od e4 ne bi imela bela nič); 13 ..., g6Xf5; 14. Lcl—d2, Sd5—f4 (Menšikova zelo spretno napada s svojimi konjički belega kralja. Na eXf4 sledi Sd3+); 15. De2—b5 (na Ddl bi sledil lep mat s Sd3+); 15..... c7—c6; 16. Db3 —c4, Se5—d3+ in bela se vdala, ker zgubi damo, Aljehinova obramba. Menšik : Michell (Anglija) 1. e2—e4, Sg8—f6; 2. Sbl—c3, d7—<45; 3. e4—e5, Sf6—d7; 4. e5—e6! (Ta poteza povzroči črnemu velike težave); 4.....f7Xe6; 5. d2—-d4, c7—c5; 6. Sgl—f3, c5Xd4; 7. Sf3Xd4, Sd7-f6; 8. Lcl— f4, e6—c5 (sicer bi bila pozicija nevdržna); 9. Lf4 Xe5, a7—a6? (Težka napaka); 10. Le5Xf6, e7X f6; 11. Ddl— h5+, g7—g6; 12. Dh5Xd5, Dd8— e7+; 13. Lfl— e2, Lf8—g7; 14. 0—0—0, f6—f5; 15. Thl—el, Lg7Xd4; 16. Le2—c4 in črna se je vdala, ker zgubi damo. Problem št. 25. B. Sommer Črni: Kh5, Sh8, P : g2 (3 fig.) a b c d e f g n Beli: Kf6, Lg5, Lh7, P : h3 (4 fig.) Beli matira v treh potezah. Rešitev problema št. 24. 1. Ldl—h5! h7-2. Lh5—f7, h6—h5; 3. Tc2—a2 mat. -h«; Z balzamovtfn delovanjem Kisikove kopeli se Vam bosta povrnila v 4 dneh zdravje In lepo oblika nooe. SI Bolečine mišic in slabosti v členkih prenehajo. Otečeni členki kakor tudi lež«a in nesiguma hoja popolnoma spači izraz obraz,a in lepe postave. Slabo neaovane noge odvračajo moške — in to s popolno pravico — ker smatrajo, da se žena, ki zanemarja svoie noge zapušča tudi drugače v vsakem pogledu. Vsaka žena lahko dobi znova lepe členke in noge ter lahko obuje za številko maniši čivelj, v«knterem bo ravnotako udobno hodila Zadošča. da vrže v vročo vodo neka dekagramov soli sv. Roka in drži noge V, ure v tei s kisikom nasičeni mlečni kopeli. Voda. ki je nasičena s kisikom, prodre v vse znojnice, omehča trdo kožo in kurja očesa v toliki meri, da se dajo s prsti odstraniti. Sol sv. Roka izvanredno krepi funkcije nog in celega organizma. Utrujenost, bolečine v nogah, žarenje in otekline takoj zginejo. Po kopeli v soli sv. Roka boste ka motivih i lunka g. T. A. Motiv članka je bil jrfteen: pokazati jedro problemu: toda |>o pisanju Trg. lista sodeč se mu to ni posrečilo, ker sir T. 1. i/ njega ni ničesar naučil. Razumeli bi, čc hi T. 1. podprl zahtevo g. I. A., po odpravi kontingenliranju. Če sc uvede drug sistem v kreditni ]>oliliki Narodne banke, bi to najbolj koristilo ravno trgovini: trgovina bj' lahko svoje predpisom odgovarjajoče blagovne menice c&kontirala naravnost pri Narodni banki in ji ne bi bilo treba dajati menic onim, ki ima jo kredit pri Narodni banki. To bi pomenilo zanjo najizdatiiejše znižanje obrestne mere. ker bi odpadli '»si posredniki, ki podražil je. jo danes obrestno mero. Če je Trg. lisi zastopnik trgovskih interesov, potem bi moral podpisati izvajanja g. I. A. v interesu nižje obrestne mere zu trgovske blagovne menice /. obema rokama. Koga pa danes zagovarja t rgovski list? Razdolžitev kmeta na Poljskem Pred nedavnim je bila ustanovljena na Poljskem posebna akceptacijska banka. Namen te banke je dajati denarnim zavodom kredite na podlagi takih terjatev, ki se dajo težko realizirati. Ali pa bo nova banka nelikvidnim denarnim zavodom (lajala garancije za kredite pri emisijski banki. Na ta način bo omogočen moratorij za kmetske dolgove za dobo do 7 let po obrestni meri 0.5 odstotkov, ker bodo denarni zavodi za odložene terjatve dobili nova sredstva od novoustanovljene banke. Na ta način denarni zavodi ne bodo gnali kmeta na boben, sami pa-bodo z novimi sredstvi izdržali svojo likvidnost in popolnoma izterjali brez izgub kmetske dolgove. Važne so tudi velike olajšave za Akceptacijsko banko (po naše bi rekli lahko Prevzemna banka), katere menice so proste kolkov. Švica prenehala z elektrifikacijo železnic. Najbolj elektrificirane železnice ima Švica: 56 odstotkov vsega omrežja. Slede: Švedska 14% in Avstrija š 13.5%. Čeprav je obrestna mera posojila švicarskih zveznih železnic padla od 5.5 na 4.75%, so vendar sklenili, da drugega dela elektrifikacij-ekega programa( gre za 500 km železnic do 1. 1937) ne bodo zaenkrat izvršili, ker se nočejo prenagliti. Vzrok za to je iskati v velikem deficitu zveznih železnic za 1932, ki znaša nad 50 milijonov Sv. fr. (1931 samo okoli 10 milijonov). Nov kliring s Švico. Kot znano je bil z naše strani odpovedan kliring med Švico in našo državo, ki bi moral prenehati 10: t. 111., vendar je bil podaljšan do konca julija 1983. Po podatkih iz »Information econonriques v Lozani« se je stanje od 21. junija do 5. julija zelo izpremenilo v korist švicarskih upnikov. Vplačila pri. naši Narodni banki, jia še neizvršena v Švici, so padla od 1.608,277 ua 1,288.746 šv. fr., k temu je prišteti še nove terjatve, lako da znaša saldo švicarskih terjatev samo še 4,677.669 sv. fr. (5.010.900). Zadnja nakaznica 5975 (5272). Zaklopne znamke jesen, velesejnia Ljubljana v jeseni« ki se vrši od 2. do 11. septembra, so že izšle. Dobo se brezplačno od urada velesejnia. Poštna uprava je dovolila, da se sme,jo te znamke lepiti na vse poštne pošiljke. Jorma-Gabernik. Belgrad, (premogovniki) spada v koncem znane Eskontne ' banke v Belgradu. Bilanca zn 1932 izkazuje pri glavnici 10, upnikih 56.7 milij. izgube 1.5 milij. Din. Občni zbori. Kreditna banka, d. d. v Murski Soboli, 25. julija ob 16: Prekmurska banka v Mur. Soboli 28. julija ob 14; Tvornica za dušik Ruše 28. julija ob 16 v Zadr. gosji, banki, Maribor; Aga Ruše, zdr. jsl. tvOrnice acetilcna in oksigena v Mariboru — Zadr. gosp. banka 28. julija ob 17. — Korotan, lesna industrijska d. d. na Prevaljah 29. julija ob 16. Na dnevnem redu je med drugim sklepanje <■ eventualni likvidaciji družbe. Borzo Dne 15. julija 1933. Denar Promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi radi počitnic saino 1.4' milij. Din v primeri s 2.4, 2.7, 3.15 in 1.8 milij. Din. Največ prometa je bilo v šilingih, potem v prostih dinarjih in Curihu. Curih. Pariz 20.24, London 17.24. Nevvvork 360.50. Bruselj 72.05, Milan 27.37, Madrid 43.15, Amsterdam 208.70. Berlin 123.30, Dunaj 72.83 (58.30). Stockholm 89, Oslo 86.60. Kopenhagen 77.05, Praga 15.335, Varšava 57.65. Atene 2.07. Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. London. Ob otvoritvi je notiral dolar 4.77 (včeraj ob zaključku 4.78), fr. frank pa 853/». V teku dopoldneva je dolar narastel na 1.775, franc. franlc pa na 85.25. Žitni trg Novi Sad. Vse neizjnemenjejio. Tendenca mirna. Promet: 12 vagonov. Chicago. Pšenica marec 119.25, sept. 114, dec. 114.50, koruza sept. 80.375, dec. 83, oves sept. 48. dec. 51.625, rž marec 93, sept. 87.625. dec. 90. Živina Mariborski svinjski sejem 14. julija: Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 172 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—0 tednov stari, komad 150—180 Din, 7—9 tednov 200—250 Din; 3—4 mesece stari, komad 280—350 D.in< 5—7 mesecev 460—550 Din, 8—10 mesecev 650—680 Din; 1 leto stari, komad 690—750 Din; 1 kg žive teže 7—8.50 Din; 1 kg mrtve teže 10—10.75 Din. Razne nesreče in poškodbe Ljubljana, 14. julija. V Rašici pri Gameljnali so včeraj popoldne lomili skalovje v tamkajšnjem kamnolomu. Skale so raastreljevali z eksplozlvami. Pripravili so proti večeru tri strele, od katerih sla dva v redu eksplodirala, tretji strel pa ni hotel eksplodirati. 24 letni jiosestnikov sin Jane/. Dečnian iz Rašice jo nameraval pogledati, kaj je s strelom. Drugi delavci so mu šo klicali, naj nikar nc hodi gledat, ker jo nevarno, vendar pa je Dečnian le šel pogledu! Tedaj pa se je tretji strel naenkrat sprožil in pri eksploziji je udarilo Dečmanu v obrr- Raz. mesarilo mu je ves obraz in mu ga deloma tudi odtrgalo. V zelo nevarnem stanju je bil Dečnian prepeljan z ljubljanskim reševalnim avtom v bolnišnico. Reševalni avtu je dalje prepeljat v bolnišnico še več drugih ponesrečencev. V Vošnjakovi ulici so včeraj popravljali neko streho. Po Vošnjakovi ulici pa je šla včeraj, že proti večeru, 39 letna delavka tobačne tovarne Angela Sušnikova i/. Kamniške ulice t. Sušnikovi je padla na glavo precej težka opeka, k sreči pa je bila le lažje ranjena. Snoči je v Pražakovi ulici 17. kjer stanuje, praln 31 letna žena železniškega uradnika Tinca Knstelic. Ko je nesla škaf vode, ,ji je spodrsnilo, da je padla in si zvila desno nogo. V IPodgori pri Dobrem polju jo spravljal 50 letni kmet seno v kozolec. Pri tem pa je padej na tla. rn ei zlomil levo nogo v kolku. Danes okoli dveh je padel 7. lestve pri frančiškanski cerkvi brezposelni šofer Ferdinand Kušar ter obležal nezavesten, čeprav ni bilo na njem nobenih vidnih znakov poškodbo. V bolnišnici so ugotovili težke notranje poškodbe. Ko je bila danes on obisku pri svoji hčeri na cesti blizu smodnišnice, je padla po stopnicah in si zlomila desno nogo v členku (K) letna Frančiška Luznarjeva, mali kljUčavničaskega mojstra na Po-ljanski cesti 69. Radio Programi Radio-Lfublfana» Nedelja, 16. julija: 3.15 Poročila. — 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek). — 9 Versko predavanje (dr. Rant). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10 Nesreče pri kmetijskih strojih (R. Smersu). — 10.30 Šege in navade bosanskih muslimanov (H. Marjanovič). — 11 Radio-orke-ster. — 12 Čas, plošče. — 15 Kmetijska ura (gosp. Jamnik). — 15.30 Zabavna ura Pavla Rasbergerja iz Maribora. — 16.30 Ljudska igra: Ljubosumnost (Novak), Št. Jakob. gled. oder. — 20 Operne arije poje gbspa Štagljar-Kogejeva, — 20.45 Radio-orekester. —■ 21.30 Čas, poročila. — 22 Plošče. Ponedeljek, 17. julija: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 18.30 Magistrov šra-mel-trio, vmes plošče 19.30 Kamniške alpc (dr, Sirk) 20.00 Jugoslovanska socialno-politična zakonodaja (dr. Bohinec) 20.30 Prenos iz Zagreba, vmes čas in-poročila 22.30 Plošče. Torek, 18. julija: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 18.30 Tamburaški sekstet 19.30 Glavna vprašanja sodobne vede o verah (Fr. Terseglav) 20.00 Pevski koncert gc. Thierry-Kavč-nikovc 20.45 Harmonika šolo, g. Stan ko 21.30 Čas, poročila 21.45 Plošče, Drugi programi 1 Nedelja, 16. julija. Belgrad: 20.45 Vokalni koncert, — 21.25 Ksi lofon. 20 Poslednji valček, opereta, StrauB. — Berlin: 20.10 Glasba in ljubezen, opereta, Miller. r— Budimpešta: 20.15 Kabaretni večer. — Leipzig: 20.30 Koncert vojaške godbe. — Langenberg: 20 Orkester in solisti. — London: 21.05 Komorna glasba. — Milan: 20.30 Don Pasquale, opera, Donizetti. — Praga: 20.05 Zakon na poskušnjo, opereta'Wiplcr. — Varšave: 20 Vokalni koncert. — 20.25 Klavirski koncert. — (Iz »Radio« — Beograd«.) Ponedeljek, 17. julija: Belgrad, 20.30 Prenos iz Zagreba — Zagreb: 20.30 Konccrt grafičnega pevskega društva -Sloga« 21.30 Radi oorkester — Dunaj: 19.00 Konccrt simfoničnega orkestra 20.45 Radio orkester — Berlin: 20.30 Konccrt orkestra na pihala — Budimčešta: 20.35 Godalni kvartet — Leipzig: 21.25 Orkester s solisti — London: 21.00 Vojaška godba — Milan: 21.15 Komorna glasba — Miinchen: 20.35 Orkester na pihala — Rim: 20.45 Varietejski večer - Suis-se-Romande: 19.50 Opera »Otmica iz Scraja < (Mozart) — Varšava: 20.00 Opereta »Poljska kri od Nedbala. Torek, 18. julija: Belgrad: 20.00 Koncert na dveh klavirjih 21.00 Koncert orkestra kraljeve garde — Zagreb: 20.30 Orkester s tenor-solom — Dunaj: 20.30 Komorni orkester — Bcromiinstcr: 21.10 Orgelska glasba — Budimpešta: 20.10 Operni večer — Langenberg: 20.05 Avstrijska glasba — London: 21.00 BBC orkester — Miinchen; 21.00 Zabavna glasba — Rim: 20.45 Opera -Don Pasquale« (Donizetti) — Varšava: Komarji, Ljubljanica, smrad in dr. Selo-Moste pri Ljublj., 14. julija. Prav za prav se začenja žc v mestu oh stari cukrarni in bivši deželni bolnišnici. Toda vse dobrote« (pustimo, da so res samo začasne) regulacije Ljubljanice uživamo najbolj mi prebivalci gosto naseljenih krajev Kodeljevega. novega Vodma-ta in Sela do Most. — Ako greš čez most pri Hribarjevi tovarni nogavic, moraš krepko zamašiti obe nosnici in zatisniti usta, da se nc začne revolucija v želodcu. Kako je šele nižje doli, preden sc izliva v glavno strugo, sedaj mrtvo strugo Ljubljanice voda Gruberjevega prekopa. Kloaka — saj to ni več voda je od Mcige.ithalcrjeve tovarne usnja do tam gosta, da bi jo skoro lahko rezal kot skuto. Smrad pa ob lem času, ko se pričenja huda poletna vročina, neznosfen, Že pred par leti, ko se je prvič zaprla voda v glavni strugi, je bil govo," o tem. Naj nam bo . lorej dovoljena ugotovitev dejstva neznosnosti tudi sedaj. In pa prošnja z« odpomiič.'Morda pojde vendar le. Ob dobri V čl j i,'"Na i nam ne prihaja «JBo. 'kakor pred , dvema letoma, ki bi trdil, M tisti smrad iii škodljiv za pljuča. Pa tudi tista modrost, da bi se morda zaprla šola, dokler traja smrad, naj se položi k doslej še nepatentiranim izumom. S takimi modrovanji ni nič. Toda storiti se bo pa le moralo nekaj. Vemo sicer, da so sc delali poizkusi prav zadnje dni, kako odpomoči čisto^ gotovo velikemu zdravstvenemu nedostatku. Zato prosimo: naj nc ostane samo pri poizkusih! Saj jc danes tehnika za čudo iznajdljiva. Ni zlomek, da bi nc bilo mogoče ob vseli izumih moderne tehnike dobiti način, kako odplavili tisto gosto svinjarijo (oprostite izrazu ali pa si zatisnite poleg nosa in ust še oči in ušesa) — vsaj enkrat na leden. Odtok ovira sedaj višja voda Gruberjevega prekopa, tako da vsa kloaka, kolikor jc nc izhlapeva ob razkrajanju pod pripekajočimi solnčnimi žarki, stoji in okužuje vse hiše ob Zaloški cesti. Ta gnojna jama pa jc hkrati tudi kolišče in leglo na tiso-če — komarjev, ki udirajo V stanovanja prebivalcev ter neusmiljeno mučijo v nočeh brez spanja ljudi s pikanjem. Mislimo, da liste injckcije komarjev- tudi niso zdravju prizadetega prebivalstva prav nič korislne; prebivalstva — izmučenega po dnevi, prikrajšanega po tej egiptovski nadlogi in oropa-nega nočnega počitka. Ob polelni vročini moramo imeti zaprta okna stanovanj, celo kuhinj, ker nam smrad ne da dihati, in da nas nc obsujejo celi roji komarjev. Tisoči prebivalstva Irpe in hočejo, prosijo, zahtevajo odpomoči. Kako — o tem naj razmišljajo medicinci in tehniki. Ml vemo, da sc da vse doseči (ne samo s pomočjo neba, ki nam jc bilo v tem pogledu naklonjeno in v pomoč z nalivi), tudi s kemikalijami in uničevanjem" bakterij s kemičnimi procesi, s kloriranem. Pomisleke in ugovore sicer že čujemo: Nemogoče, preveč velja, ni denarja. Mi pa pravimo: če jc denar za nepotrebne stvari, naj se išče in najde šc za potrebne. To Zagreb: 20.30 Radio-orkester. — Dunaj: 20.00 Orkestralna glasba. (Iz »Radio-Bcograd«) I pravi: tisoč in več prizadetih. Življenje zrelega in skritega Negovorjen govor somaturantom iz leta 1898, Dragi tovariši! Ljudska prislovica pravi: »Čez sedem let vse prav pride. Čez sedemkrat pet let nam bi utegnil posebno prav priti spomin zrelega in skritega življenja, Tisto leto, ko smo prejeli mi zrelostna spričevala, je duhovno dozorel: Rainer Maria Rilkc. Kdo je ta mož? Ne bom ga vam predstavljal, ker ga tako že vsi bolj ali manj poznate. Dvigni! bom pred nami samo njegov veličasten zgled, ki nam bodi kremenit dragulj, ob katerem more vsak preizkusiti zrelost svojega življenja. Sedmo leto že počiva Rilkejevo truplo na pokopališču v Raronu v kantonu Waltis. Njegovo dušo pa je razgrnil pred svetom nemški književni Inselverlag.< z izdajo njegovih del. Pesmi in pisma, proza in poezija, vse umetnina! Tri leta po maturi 1898 (Rilkc jc maturiral 1895) jc dozorel v njem velik sklep: »Upodobiti, uklesati hočem v sebi idealnega človeka, kakor je bil Kristus. Le ta more rešiti nas in naše ljudstvo. Z veliko vztrajnostjo in genijalnostjo je šel Rilkc na to delo. Tovariši, ne mislite, da so ga ugodne življenjske razmere usmerile do tega visokega cilja! Nasproti*«-! Rilke jc bil ogrožen in obkrožen od okoliščin, ki niso naklonjene idealom. r* , T-- t-i_ !----ŽC---1 -. D--..: --- ^voja cieuiiMvd. itm |t * 1 ragi, njteguv oče, sprva oficirski aspirant, pozneje železniški uradnik, jc bil zavoljo svoje ponesrečene karijerc sam v sebi zagrenjen mož. Njegova mati, lahkomiselna in lahkoživa, je segala v svojih častihlepnih načrtih višje, nego je dopuščal njen družinski in socialni položaj. Vzgoja, ki jo je imel nadarjeni Rilke, je lako rekoč na glavo postavljala, kar bi moral i.n kar bi hotel biti genijaini mladenič. Preden je vide! gimnazijo in dosegel maturo, se je šolal v trgovski akademiji; in pred to se je mučil v vojaški šoli. Vse lo bi ga moralo dovesti popolnoma drugam, kakor pa je velelo plemenito njegovo srce, Da je bilo ozračje še soparnejše, , ie stopila na njegovo življenjsko pot nič dobrega obetajoča hči nekega častnik.a iz oficirske šole. Dokler jc bil Rilke zajet v teh sponah in zmedah, | se ni mogel dvigniti nikamor. Tri leta po svoji gimnazijski maturi pa je Rilke ! dozorel v osebnost, ki bi jo vsak plemenit človek ! iskal in se ii pridružil, ko bi jo bil spoznal. Vendar | jc bil Rilke kot človek skoraj popolnoma nepo-! znan in skrit. Pravo nasprotje svoje matere, ki bi hotela biti povsod čislana in znana. Ko bi bila kneginja ali grofica ali vsaj kakršnakoli pleinkinja, tedaj bi bil njen mladostni sen vsaj deloma izpolnjen. Sin Rainer jc bil tudi v tem podoben materi, da je z vso voljo svoje duše hrepenel po visokem, lepem in dobrem, samo v drugi obliki. Kakor so se križali nazori kneza z Jasne Poljane z njegovo življenjsko družico, tako so se Rilkejevi idealni načrti borili z njegovo materjo. Ukledati hočem v sebi idealnega človeka, kakor je bi! Kristus.« Podobno je moral misliti in stremeli tudi grof 1U1SII. JMlAt j*, u, "'.'Ul » »VUI|U1 - išče, pozdravi in po svojih močeh in razmerah posname izrednega moaa, kmeta in kneza v eni osebi, na Jasni Poljani. To potovanje in spoznanje je bilo za Rilkeja odločilno za vse njegovo delo in življenje. »Izklesati hočem v sebi idealnega človeka, kakor je bil Kristus... Ob tej obljubi in podobi je vztrajal z vso je-klcnostjo in duhovitostjo svoje duše. Slikar in kipar hoče, mora biti. Ne slikar s kistom na platno, ampak slikar z lepim zgledom za krog svojih prijateljev in somišljenikov. Nc kipar z dletom v les in kamen, marveč kipar s samopremagovanjem, da bo on obvladal lepo snov, ne lepa snov njega. Tako je prišlo, da so slikarji in kiparji postali njegov prijateljski krog. Bogonadarjena deklica, mlada kiparica Klara WestIloff, učenka slavnega Rodina, je postala celo njegova žena. Zdaj je Rilke še lažje mislil na svoje duhovno kiparstvo, Dragi tovariši! Idealizem brez realizma more postali sčasoma za vsakega usodepoln. Poldrugo leto jc Rilkc užival prijetnosti družinskega življenja. Potem pa je šla Rilkejeva tročlanska družina narazen. Enoletno hčerko Ruto so sprejeli starši njegove žene, ki je dobila večje naročilo in delo v Berlinu. Rilkeja te žalostne gmotne izkušnje niso potrle. »Izklesati hočem v sebi idealnega človeka, kakor je bil Kristus.« Prilike za to so postajale zanj vedno primernejše. Nova doba sc je pričela za Rilkeja, ko je 28. avgusta 1902 prišel v Pariz. Pariško mesto je bilo zanj grozno plodonosno doživetje. O, ti strahotni soparni polelni večeri! piše svoji zvesti in nesebični ženi Klari v Berlinu. Včasih se sklonim in pritisnem na okensko omrežje, da bi zajel in občuti! nekaj daljine, tišine in mesečine. Nir za to! Vsa ta stiska in sopara ga je le še bolj odvzela svelu in posvetila njegovemu visokemu smotru: »Izklesati hočem . . . Zdaj ali nikolil« Zdaj je bil gost in kmalu celo tajnik slavnega j kiparskega mojstra Rodina. »Rodin je velik, miren in mogočen ugovor proti času, ki beži mimo njega; ko tako dela, se zdi, da je vse dni svojega dolgega življenja nedotaknjen, svet in skoraj brezimen,« piše Rilkc o mojstru prijateljem na vse strani. Svoji /.eni Klari pa takoj v svojih prvih pariških pismih stavlja in odgovarja važno vprašanje: Zakaj je Rodin kljub vsemu prodrl? Trayailler! Tra-vailler toujours! Rodin ni zmagal, ker je našel priznanje. Njegovih prijateljev je le malo . . . Ali njegovo delo jc bilo tu. To je grandiozna resničnost. Po tem delu si jc pridobi! proslor in pravico pod soncem . . . Kakor da bi Rilke pisal o sebi! Rainer Maria Rilke je dosegel svoj vzvišeni cilj, Delo, ki je ostalo po njeni, priča o tem. Buch der Bilder«., »Neue Gedichte , zlasti pa tri obširne knjige "Briefe und Tagebiicher . V teh nesmrtnih delih je upodobljena lepa duša, je izklesar idealen človek. Dragi tovariši! Nisem se drznil pred vam nastopiti s tem nagovorom in spominom, da ne b napravljat vtisa, da hočem tovariš tovarišem delil lepe nauke. Ali takole v umerjenih kolonah resnega dmevnika in podlistka, postaje pozdrav manj oseben :;n bolj stvaren in nam bo lažje pogledali v svoje življenje in na svojo -maturo« s posebnim pogledom in vprašanjem: V koliko smo že upodobili v sebi idealnega človeka, kakor je bil Kri«lu«. Naposled je to važno vprašanje za vse, ki so že ali še bodo kdaj napravili maturo. Kdo si ne bi želel zrelosti p« Rilkeievem vzoru? Morebiti bi mogla k temu nekoliko služiti njegova visoko umetniška dela. —n—o. Mati oglati V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Zo pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko- D amsKe latihe oDlchc Velika ln krasna izbira v vseh velikostih od 75'— Din naprej, kakor tudi otroške in dekliške za vsako velikost največja izbira pri r. I. GoriCar. Ljubljana Sv. Petro cesto 29. Oglejte si izložbe 1 I v g • v v • \luzbeucejo Absolvent vin. šole z dobrimi večletnimi izpričevali, poučen v vseh panogah modernega kmetijstva, vojaščine prost — išče primernega mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod štev. 7817. (a) Strojni ključavničar vojaščine prost, išče kakršnekoli zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7910. (a) Izučena šivilja in absolventka gospodinjske šole išče službo natakarice v bližini Maribora. Ponudbe na: Fermevc Minka, Marenberg. (a) Trgovski pomočnik izvežban v vseh branžah, e dobrimi spričevali, želi službe. Naslov pove upr. »Slov.« Maribor. (a) Službo kuharice v kakem župniiču želim dobiti. Stara sem 45 let in zmožna vsakega dela. Naslov: Marija Covnik, Braslovče, Vbramlje. (a) Kmečko dekle 20 let staro, vajeno vsega dela, išče službe. Naslov: Vida Križman, Gredice p. Tržišče. (a) Starejši moški zanesljiv, soliden, zmožen nemščine, želi ka-koršnokoli nameščenje. -Položi tudi kavcijo. Naslov v upr. »Slov.« pod ftev. 7979. (a) Vlužbodobe v teh težkih časih sc more št najlažje dobili z ustanovitvijo domače pletarne. Mi damo vsakomur lekoče delo, ker smo odjemalci za pletenine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnic. V slučaju, da hočete delati in zasluziti, se obrnite po gratis-prospekte na Ivrdko Domači Ptetarska Industrija Josip Tomažič, Maribor, Krekova ul. 16/11. 100 Din dnevno zasluži zgovorni poverjenik z obiskovanjem privatnih strank za posojila! »Kreditna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Znamke za odgovori (b) Čevljarski pomočnik prvovrsten — dobi stalno delo. Josip Pogačar — Kamnik. (b) Mesarski pomočnik (poslovodja, mesarija na račun), kavcije zmožen, pošten, samski, dobi takoj dobro službo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (b) Dekle idravo, pošteno, dobro računarico, sprejme trgovina in gostilna na deželi. Prednost imajo na deželi izučene in z dežele. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »1. september 1933« št. 7918. (b) Kmečko dekle dobro vzgojeno, se išče k otrokom na deželo. — Prednost imajo revna in •jridna dekleta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod • Poštena« št. 7972. (b) K boljši družini 7 oseb, se sprejme zdava, dostojna kuharica, katera snažno in okusno kuha meščansko hrano, pospravlja fine parketirane sobe in je prijateljica družinskega življenja. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7920. (b) Izurjeno pletiljo takoj sprejmem. Ob Ljubljanici 27, Kodeljevo. (b) Trgov, pomočnike mešane stroke, zdrave in agilne, dobre računarje, spretne prodajalce ter z znanjem nemščine, sprejmem za železninski, galanterijski in špecerijski oddelek. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevki in sliko na upr. »SI.« pod Resen in zanesljiv« št. 7988. (b) Vzgojiteljico popolnoma zdravo, s per-fektnim znanjem francoščine, z lepo izgovorjavo, samo resno moč, sprejmem k 6-letni deklici 15. sept. ali 1. okt. t. 1. Ves komfort v hiši. Ponudbe z životopisom, prepisi spričeval, navedbo zahtevkov in sliko na upr. »Slov.« pod »Podeželsko mesto« št. 7989. (b) Skladiščnega delavca zdravega, resnega, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Prepisi spričeval, životopis in zahtevki na upr. »Slov.« pod »Trgovina v mestu na deželi« št. 7990. (b) Mlekarska zadruga v Naklem išče poslovodjo za konzumni oddelek. Prednost imajo oni. ki so že bili iisluž-beni v kan z umu in ki bi bili zmožni položiti potrebno kavcijo. Nastop s 1. avgustom, (b) Kmečki fant priden, zanesljiv se sprej-a. Škerjanec, valjčni mlin, p. Radomlje. (b) Dekle skromno, pripravno za hišna dela, sprejmem. — Ponudbe na upravo »SI.« pod »Vestna« št. 8074. b I Vajenci Vajenca II za mizarstvo - sprejmem. Ivan Merhar, Stanežičep. Št. Vid nad Ljubljano, (v Mizarskega vajenca poštenih staršev, sprejme Jurij Pollak, strojno mizarstvo, Kranj. (v) Vajenca in pomočnika sprejmem. Josip Goljar. mizarstvo, Gos posvet-ska 13. (v) Učenko sprejme takoj fotografski atelje J. Pogačnik, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. (v) Kuharica vajena navadne in boljše kuhe. dobi lakoj za-itoclilev \n«lnv v upravi Slovenca« pod štev. 8021. (b) Kavarniškega vajenca ki je dopolnil 14. leto, zdravega in ki je dovršil vsaj 2 razreda srednje šole — sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pripraven Piccolo« štev. 8068. »v) Stanovanja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s kopalnico in ev. plinom išče za oktober ali november mlad par. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 7847. (c) Tričlanska družina mirna, išče eno- ali dvosobno stanovanje v mestu. Ponudhe na nnravn »Slovenca« pod »Avgust« št. 7933. te) ODDAJO: Dvosobno stanovanje se odda za avgust na Tržaški cesti št. 19. (č) Dvosobno stanovanje bližina stare cerkve, Sp. Šiška, cena 500 Din. Na-alov v upr. »Slov « pid štev. 8043. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico se odda. — Zeljarska ul. 11. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami se takoj odda. Poizve se v Gospojni ulici 7-III., Maribor, telefon 29-01. č Stanovanje parketirano, soba in kuhinja, oddam za 1. avg. v Zg. Šiški, Kosovo polje. Vprašati pri gosp. Burič 223. Elektrika, vodovod, istotam. (č) Trisobno stanovanje v novi zgradbi, z najmodernejšim komfortom, v sredini mesta — se s 1. avgustom odda. Rav-notam se takoj oddasta dva trgovska lokala. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7888. (č) Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami - se odda mirni stranki za avgust. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6195. (č) Dve stanovanji družinski, s 3 sobami, kabinetom, kopalnico in ostalimi pritiklinami — se oddasta za avgust. Modem komfort, centrum. -Poj asnila: Konzorcij, Ga-jeva ul. 9, pisarna. (č) Stanovanje 2 parketirani sobi, kuhinja, elektrika, vodovod, 1. nadstropje — oddam 3 osebam. Rožna dolina cesta 11-14. (č) Dvosobno stanovanje se odda. Poizve se pri: Sitar Franc, čevljar, Sto-žice 136. (č) Štirisobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami se takoj odda. Poizve se v Gospojni ul. 7-IIII., Maribor, telefon 29-01. č Kletno stanovanje takoj oddam mali odrasli družini. - Podmilščakova št. 37 a., Bežigrad. (č) Enosobno stanovanje v suterenu, se odda za 1. avgust. Poizve se: Vodovodna cesta 26. (č) Dvoje stanovanj enosobnih s pritiklinami, se odda v najem na Kožarjih, Tržaška cesta 88. Naslov pove upra. »SI.« pod št. 7974. (č) Mansard. stanovanje obstoječe iz 2 sob z separatnim vhodom in kuhinjo, parket, elektrika, se odda 2 osebama ali za-koncen;y s 1. avgustom v Šiški Lepodvorska ul 23. ____________' (č) Stanovanje 2—3 sobe, lepa lega 3 min. od cest. žel., poceni oddam za 1. avgust. Poizve se Glince c. XIII. 4. Veliko stanovanje so odda v Rudniku 04. č Sobo in kuhinjo oddam. - Kosovo polje št. 139. Zg. Šiška. (č) Dvoje stanovanj sc takoj oddasta v Dcv. Mar. v Polju 86 (jiri kolodvoru). (č) Dvosobno stanovanje solnčno, komfortno, kopalnica, balkon, krasen rnzndeH oddam s i avgustom. — Informacije: Tržaška 8. (č) Enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami. in z obširnim vrtom, odda Jiože Jerko, Zg. šiška, Večna pot. (č) Dvosobno stanovanje oddam takoj z vsemi pritiklinami in popolnoma nanovo re.novira-no, ix> nizki ceni. Naslov v upravi »Sloven-ca< pod št. 8031. (č) Trisobno stanovanje elegantno, s kopalnico -se odda za 600 Din mes. Vprašati od 2—4: Zg. Šiška 235. (č) Trisobno stanovanje oddam avgusta ali pozneje; dvosobno novembra. -Bleiweisova 9-II., levo. č Stanovanje soba in kuhinja s pritiklinami se odda za 1. avgust. Mala čolnarska 4. Enosobno stanovanje oddam na Kodeljevem, Slomškova 6. Ogleda sc od 2—3 pop (od ponedeljka naprej). (č) Elegantno sobo nanovo opremljeno, jutranje solnce, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice — oddam takoj ali pozneje boljšemu gospodu. — Naslov: Palača Vzajemne zavarovalnice, Kocjančič. (s) Opremljeno sobo eno ali dve postelji — odda čez počitnice: Vo-deb, Rimska c. 2-1., od 3—5 popoldne. (s) Gospodična išče prazno ali opremljeno sobo s posebnim vhodom, za avgust ali september. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Stalna« št. 7978. (s) Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom se takoj odda. Flo-rijanska ul. 31-1. (s) Podstrešno sobo solnčno, s posebnim vhodom, oddam dvema gospodoma. Poizve se popoldne Slomškova ulica 23-1, levo. (s) Gostilno na najprometnejši ulici v Ljubljani oddam takoj v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7883. (n) Lokal pripraven tudi za pisarno — se odda. Tyrševa (Dunajska) 36. (n) Kavarna v letoviškem kraju se odda v najem. - Naslov v upr »Slov.« pod št. 8005. _(n) Trgovina z mešanim blagom, obstoječa več let, se odda na prometni cesti. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 8010. (n) Na račun Mlin pri Mariboru, stalna voda, bogata okolica, sijajno vpeljano podjetje, zaradi starosti naprodaj. -Potrebno 200.000 Din gotovine. Ponudbe pod zn. »300.000« 7679 na upravo »Slovenca«. (p) Hiša dvonadstropna, tristano-vanjska, elektrika, par-keti, vodovod, 2 trgovska lokala, pri sv. Jakobu, se poceni proda proti gotovini. Ponudbe na upravo »SI.« pod »350.000« 7678. Hišico z zemljiščem kupim v okolici Ljubljane ali Maribora. Plačam v gotovini. Ponudbe pod »30.000« na upravo »Slovenca«, p Enodružinsko hišo zidano, z vrtom in vsemi pritiklinami, tik Kranja, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7733, Parcele poleg kolodvora Dev. M. v Polju — prodam. Tudi na knjižice. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7905. (p) Gostilne, posestva trgovine, mline, žage, hiše, vile, graščine — prodaja Posredovalnica, Maribor, Frančiškanska 21. Parcele v skupni izmeri 16.000 m'2 proda konkurzna masa »Vrt«, Džamonija, Maribor. Parcele, ki ležijo v najlepšem delu Maribora, se prodajo le skupno. — Pojasnila daje konkurzni upravitelj dr. Miloš Vauh-nik, odvetnik, Maribor, Aleksandrova cesta, 3. (p Majhno posestvo obstoječe iz hiše, vinograda, njive ln vrta, v Vojniku prodam. Elizabeta Pukmeister, Vojnik pri Celju, (p) Trgovino dobro vpeljano — lakoj prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Plačnik v hranilnih knjižicah« št. 7948. (p) Dve lepi parceli po 35 Din m- — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7949. (p) Za 100.000 Din prodam v izgubo lepo trgovsko hišo. Potrebni kapital 50.000 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Druga hipoteka« št. 7950. (p) Nova • J 1 • v I »v pritlična hisa v bližini 1000 m- vrta s prvovrstnim sadjem, električna razsvetljava i. t. d. naprodaj. — Spesovo se-lo 6 pri Mariboru. Dvostanovanjska hiša naprodaj na Kožarjih ob Tržaški ccsti. Vsako stanovanje obstoji iz ene sobe in kuhinje. Poleg hiše je tudi nekaj vrta. Kupnina se lahko poravna s hranilnimi knjižicami priznanih zavodov. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 7973. (p) vzame agilna natakarica gostilno ali vinotoč. Dopise na upravo »Slov.« pod »Ljubljana« št. 802 Prostov. javna dražba pod »Ljubljana« št. 8022 1 Gostilno ali delikateso s točilnico vzamem v najem. — Ponudbe v upravo SI.« pod j Takoj« 8039. (m) Hiša nova, z lepim sadovnjakom, vrtom za zelenjavo, veliko njivo, elektrika, blizu žel. postaje, v najlepši legi Savinjske doline — se proti gotovini proda. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »75.000« št. 7626. (p) Nova hišica dvostanovanjska, 20 let davka prosta, z vrtom, blizu dolenjskega tramvaja, naprodaj. Potrebno 40 nnn Din gotovine. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »90.000« 7671. »p) 2 hiš, nove in stare, hleva, šupe, poda, velikega sadnega vrta, na katerem se prehrani 2 živini, bo 30, jul. ob 2 popoldne v Kožarjih 39 pri Viču. (p) Nudi se prilika! Visoko pritlična hiša za več stanovanj naprodaj. -Jarše 64, Sv. Križ. (p) Nova hiša ali vila enonadstropna, takoj naprodaj. Podrožnik c. 9-28. Novo zidana hiša obstoječa iz 7 sob 5 kuhinj in vseh pritiklin, vodovod, elektrika, kanalizacija — naprodaj za Din 165.000. Deloma sc sprejmejo knjižice ljubljanskih denarnih zavodov. Kralj, Predovičeva 23, Moste, p Parcelo V Dravljnh, ob tramvaju prodam. Marija Pcčnik štev. 16. (p) Malo hišico v okolici Št. Vida ali Medvod, ob kaki vodi — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plačilo« št. 7904. (p) Mestna gostilna dobro idoča, na najprometnejši točki zagrebškega središča, popolnoma urejena z velikim prometom, komfortnimi prostori, modernim stanovanjem, veliko pivnico v polnem obratu, solidno najemnino, sigurno eksistenco — proda:: Poslov-nica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144, pritličje, (p) Hišo s posestvom pri kolodvoru — proda Franc Bauman, Pragersko St. 71._(p) Nova vila (dva trisobna stanovanja s kopalnico) se proda za gotovino. — Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Gotovina« št. 260/8003. (p) Dvostanovanjska hiša z obsežnim vrtom je v Dev. Mar. v Polju po nizki ceni naprodaj. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« št. 8028. (p) Stavbne parcele oddaljene 5 minut od viške cestne železnice -po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8026. (p) Kmečka hiša 2 sobi, kuhinja, klet, podstrešje, sadni vrt, hlev, svin jak, gospodarsko poslopje in nekaj polja dam v najem. — Vprašati: Izidor Flor-jančič, Poljane 4, Št. Vid nad Ljubljano, (p) Mlekarna dobro idoča, se radi selitve ugodno proda, deloma proti hran. knjižici. Naslov v upravi ^Slovenca« št. 8053. (p) Enodružinsko hišo s 3000 m2 vrta in travnika ob Ižanski cesti oddam v najem, odnosno tudi prodam. Janko Pre-dovič, Ljubljana, Poljanska c. 73. (p) Hiša enodružinska, naprodaj v Jaršah 33. Sv. Križ pri Ljubljani. - Cena 40.000 Din. (P) Enonadstropna hiša lepa, z velikim vrtom, 5 minut od Glavnega kolodvora v Mariboru, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca.' Maribor. (p) Malo posestvo na Vrhniki — kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »20.000«, št, 8073. p Kupimo Cunje tekstilne odpadke kroja ške odrezke. ovčio volno kupuj« AR! clITER Maribor, D.avsVe c. št. li> Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Kupim dva dobro ohranjena štedilnika, železna ali za vzidati, z vsem priborom. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8046. (k) Železen štedilnik rabljen, kupim. Ponudbe na Varšek, Slomškova 18. Suhe bukove cepanice, večjo množino, kupi: Pogačnik, Bohoričeva ul. 5 — proti gotovini. Telefon 2059. (k) Hrastove doge 62 do 67 cm dolge, sedanje in bodoče produkcije, proti gotovini kupuje vsako količino — Al. Neudauer, Gornja Radgona. (k) Vsakovrstno zlato Ropnie po naivisfib cenab ČERNE. luvelir. Ljubljana, Wolfova ulica iL 3 Oplojene matice mlade, čiste pasme »Kra-njice« — kupujem. Valentin Noč — eksportna trgovina živih čebel, Fužinsko predmestje št. 4, Šk. Loka. (k) Lovsko puško trocevko, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Puška« št. 7936. (k) V*" < fcTJfBr 'Sij'4 l!J7fltHii{j] Avtomobile in motocikle svetovnih znamk, najnovejše modele, nove, pa tudi rabljene, kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avtotvrdki — Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. Perje 8 Din kg, gosje, puh, ter volno in žimo za modroce. prodaja najceneje Šega, Wolfova 12 (dvorišče). Otroške vozičke šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrd. S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4. (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Vrtne stole zložljive proda - Tribuč. Glince, Tržaška 6. telefon št. 2605. (1) Zlato, sr#o, platin po najvišjih dnevnih cenab Marihorska Afinerija zlata, Orožn ova ul. 8 Otroški vozički in gajbicc. zložljivi stolčki, igralni vozički najcenejši pri tv. M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1) 1 m bukovih drv sekanih 105 Din. Sekana bukova drva zvezana v kolobarje a 6 Din, sekana mehka drva zvezana v kolobarje a 5 iDn, nudi v skladišču tv. Št. Krže-Siard, Trnovski pristan 12. Trgovci popust! Dostavi se tudi na dom. (1) Mizarji - stavbeniki! Vse okovje in orodje izberete zelo ugodno pri »Jeklo«, Stari trg. - Tudi na hranilne knjižice. (1) Dve avbi in dva pasa naprodaj. Izve se pri Mariji Kurnik, Pražako-va 3-II, Ljubljana. (I) Avto 6 sedežen — zamenjam za parcelo ali gozd v bližini Ljubljane. Premru, Dunajska c. 41. (f) Zago kompletno, malo rabljeno, polstabilno, lokomobilo Lanz, Wolf ali Estercr 90 P. S. in dva polnojarme-nika, premer 65 in 90, sc kunt Ponudbe na Josip Tavčar, Han Pijesak, Bosna. (k) Malo rabljen motor »Sachs« poceni naprodaj, kakor tudi več dvokoles raznih modelov po zelo nizki ceni. F Batjel, Ljubljana, Karlovška c. 4. Rast Gasser stroje na 24 mesečnih obrokov da Alojzij Ussar, Maribor, Trubarjeva 9-1. (1) Enovprežni voz do 2000 kg nosilnosti, skoraj nov, z 2 zavorama in lojtercami — naprodaj 7n 1?00 Din. _ Krhne, Cegnarjeva ul. 12. (D Grosslei Stambilmotor 8—-12 HP in transmisija s pripadajočimi bonzola-mi, ceno naprodaj. Golob, Ljubljana VII., Jer-nejeva 47. (1) Stari stropniki v dobrem stanju naprodaj. Poizve se Trnovski pristan 14, v Ljubljani. 1 Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Malinovec pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. P1CC0L1 Ljubljana. Dunajska c. 6 VINA /.a vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Krušno moko in rženo moko vedno svežo, kupite zelo ugodno pri A. VOLK, LJUBLJANA Resi j c v,, cesta 24. Moške srajce in spodnje hlače, kravate, še vedno najceneje pri 1. Tomšič, Sv. Petra c. 38. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Vkuhavajte sadje in sočivje v Weckovih kozarcih in kupite jih pri Jos. Jagodič, Celje 14 Na javni dražbi ugodno naprodaj: Motorno kolo, dne 18. 7. ob 16, Ljubljana VII, Kamniška 25. Dva šivalna stroja, dne 17. 7. 1933, ob 14, Maribor, Glavni trg 23. Pisalni stroj, tri šivalni stroji, 18 m doubl blaga, dne 22. 7. 1933, ob 13, Trbovlje 86. Kolo, trije prašiči, dne 21. julija 1933, ob 11, Go- rišnica 50 pri Ptuju. Koleselj, sodi in pohištvo, dne 22. 7. 1933, ob 17.30, Otiški vrh 78 pri Slo- venjgradcu. Šivalni stroj, dne 17. 7. 1933, ob 12 v Gradu 19, Bled. Špecerijsko opravo kompletno, dobro ohranjeno — po ugodni ceni proda ali da proti malenkostni odškodnini v najem. Naslov v upravi -Slov.« pod št. 7986. (1) Manlicher Schonauer puško Cal. 6.7, z daljnogledom, se po ugodni ceni proda. Na ogled pri pu-škarju Šifrer, Ljubljana, Gosposvetska 12. (1) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sveži f zo! rumeni in zeleni kg Din 3.25, sveže hruške Din 3.75, zgodnje slive, rdeče in rumene (ringlo) Din 3.—; košare po 35 kg — razpošilja f r a n k o brzo-vozno — G. Drechsler, Tuzla. IIIIHIIIIIIIIIlilllllHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllll' Mirkove plošče (šmirglovc), za brušenje žag, premer 300 x 10 ■ "*i mm, nudi komad pt. •> n;„ «rn»i novetiu '---- ko vsaka postaja. — L Noušak, Bos. Dubica. (1) Ne pozabite, kako ste trpeli in hirali pozimi! Pazite na bodočnost! SrSS Dolenjske toplice Vam sigurno ozdravi revmatizem, išijas, ženske boleini, arteriosklerozo, starostno oslabelost i. t. d. — Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih in se polnijo z lastnim pritiskom brez vodovodnih-cevi in črpalk; radi tega neokrnjeno bogastvo emanacije in ogljikove kisline. — V kopališkem domu so kopelji in sobe pod eno streho; radi tega stalna zdravilna inhalacija emanacije v vseh sobah in izvanredna ugodnost pri kuri zlasti pri slabem vremenu. Pošta, brzojav, telefon. Postaja Straža-Toplice Zahtevajte brezplačno prospekte! Sezona od 1. maja do 11. oktobra Prostovoljno prodam: stalno vodno moč 150 k. s., velik mlin, večjo žago itd., v večjem kraju pod izredno ugodnimi pogoji. Oddaljenost od postaje približno po I krn. Cenilna vrednost n u< I 1,500.000 Din. Posredovalci izključeni! -Resni interesenti naj pošljejo naslove v upravo »Slovenca« pod značko »Rentabilnost« S029. (D Kuhinjska kredenca bela, iu moderen otroški voziček na peresih, poceni prodani. Sodar-ska 6.-I. (I) Prodam: odličen mizarski univerzalni stroj z vdelanim motorjem, rabljen, kombinacija, poravnalni, skobelni, krožna žuga, vrtalni ter brusilni aparat z vsem orodjem za 14.000 Din. Pojasnila Žitnik, Ljubljana, Zg. Šiška, Večna pot 82. (1) Trgovci po sir! Garantirano repno seme razpošilja vsako množino ŠKET, Ptuj 2. (1) Pozor! Trgovci sadja in zelenjave — ako rabite marelice, obrnite se na naslov Stevan A. Ognjenovič, Vinkovci. (1) Ročna brizgalna četverokolna, se radi nabave motorke proda. Prostovoljno gasilno društvo v Sori pri Medvodah_(1) Moško kolo dobro ohranjeno, prodam ža 500 Din danes do 3 ure, druge dneve po 6 uri na ogled: Kodeljevo 19, podpritličje. (1) i Dobre čevlje dobite pri Jerneju Jeraj, Zapoge 10, Smlednik, (t) I Pohištvo i Christof jv učni zavod privatna trgovska šola, Ljubljana, Domobranska cesta, vpisuje dnevno. -Zahtevajte prospekt, (u) Pohištvo Lesna industrija »Javor«, Logatec, ima skladišče v palači Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod z vogala. Prodajamo tudi na vložne knjižice. (š) Zastonj Vam pošljem cenik pohištva. Spalnica 1650 Din. Zupan, — Ribno 54, p. Bled I. (š) Elegantno jedilnico orehova korenina, kombinirana s pisarno - prodam. Andlovic, Škofljica. Več spalnic elegantnih, in jedilnico proda Velesejmska uprava, Ljubljana. (š) Novo spalnico 9 komadov za 1700 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8000. (š) Spalnice IS00 Din. kuhinje S50 Din dalje, izdeluje mizarstvo Josip Goljar Gosposvetska 15. (s) Nakup in prodaja vreč Ljubljana. Dunajska 36, Aloizij Grebene. (t) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, oloma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za orevleke pohištva Vpisovanje v Legatov trgovski tečaj dnevno, Maribor, Slovenska ul. 7. Šolski programi brezplačno. (u) Šoferska šola 1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Pozor! Harmonije in pianine dobite najceneje pri Iv. Kacin, Domžale. Ravno tam dobite strune za klavirje, glasove za harmonije ter piščalke za orgle. Popravlja, uglašuje. Cene nizke, tudi na obroke. -.Zahtevajte cenik! (g) »"Ms: J.'°ior/li .. »ami J1 poitn d to i , kf"ra ia.l'"*'1 Polt, ■ I Z Z4tID,^0 Poleti Vam naredi največjo radost, ker ne Miru iu nos. — Vsaka iipunka ima na podplatu utisnjeno dolnjo varstveno znamko. Mchanifaia delavnica opank in obutve 1'elar M. Dumitrov, Panfevo. 0 p A N K \ Širile »Slovenca«! Ženitna ponudb a Iščem dekle od 20 do 30 let, da ima nad 20 tisoč Din gotovine. — Prednost imajo samo šivilje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro 8024. »Amerikanec« št. (ž) Preklic! Podpisani preklicujem ne« resnične klevete, katere sem govoril proti g. Ju-sihu Antonu, vojnemu invalidu v Ljubljani, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Poje Ivan, Ljubljana. (o) Klavirje, pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke, uglašuje in popravlja Mu-zika. Ljubljana. Sv. Petra cesta 40. (g) Kdo mi pomaga za pol leta iz trenotne stiske ter mi posodi na posestvo v ljublj. okolici proti dobrim obrestim 8 do 10.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7934. _(d)' Natančna pojasnila za brezobrestno posojilo proti 30 letnemu odplačevanju daje glavni zastopnik »EDINOSTI«, vzajemno gospodarsko društvo r, z. z o. z.: Kajetan Ju-vančič, Ljubljana, Miklošičeva c. 28-1. (d) Krasen klavir z zelo lepim glasom prodam za 5300 Din. Ljubljana, Cerkvena ul. 21-L, vrata 13. (g) Samostojna dama 30 let stara, z enim otrokom, inteligentna, simpa tična, z mesečnimi dohodki 2000 Dih — želi v svrho ženitve resnega znanja z značajnim go spodom. Pošteno mišljene ponudbe pod »Idealna« št. 7955 na podružnico ssssEassssssssEEasi Otomane žimnice (modroce) peresnice, spalne fotelje, divane. Couch zofe ter vsa tapetniška dela izvršuje po konkurenčnih cenah, ter se priporoča r. Satoiic. UubBiana, stori frg 6 Letovišča Naravno letovišče in kopališče Sorli, Gorenja vas, Poljanska dolina, se priporoča. Penzi-ia 32 Din. (L) Letoviščarji! V Srednji vasi Poljanska dolina — se Vam nudi udobno bivanje. Lastno kopališče ob Sori. Lepi izprehodi. Izborna kuhinja. Celodnevna penzija 30 Din. S? priporoča Matija Inglič, gostilničar — Srednja vas, p. Poljane. _(L) Krasne počitnice nudi gostilna »Betanija«, Gorje pri Bledu. Penzion 25—45 Din. ' . (l.f I »Slovenca« v Mariboru, ž pod št. 7938. (r) Društvo »Poroka«, Maribor, Stolna ul. 5 sprejema člane, pod zelo ugodnimi pogoji v zavarovanje za pohištvo kot doto ob poroki - ženitvi. Nagrade so izdelki domačih strokovno organiziranih obrtnikov. — Zahtevajte prospekte ali poset potnika. Za motocikelj dam novo spalnico. Naslov v upravi »Slovenca« U preobieno zo? loteliev i. t. d nailažie kupite blago iz krasne salofie oo konkurenčnih cenah pri: R. SEVER Marijin trg št. 2. Zavese, odele, perie. puh Cerkveni nabiralniki železni, vloma varni — ključavničarstvo - Weibl Jos., Čopova 10, Kolodvorska 18, Ljubljana, (t) Specialna delavnica ja brzoparilne kotle od 500 Din naprej (triletna garancija). Peči za gretje vode v bolerjih. Bolerje vseh velikosti za toplo vodo, štedilnike vseh vrst, poniklane in navadne, avtogeno varenje ter vsa ključavničarska dela izvršuje A. Krhne, Ceg nerjeva 12, Ljubljana, (t) Avstrijske terjatve v šilingih poravnam najugodneje proti dinarskemu plačilu. - Dopise na upr. »Slov.« pod »Šiling« št. 8056. (d) Vlogo — dobroimetje pri Češki industrijalni banki v Ljubljani odkupim s primernim popustom. —-Ponudbe s ceno v upravo »Slovenca« pod Plačam takoj« št. 8071. (d) Kdor posodi takoj 30.000 Din — dobi do vrnitve tega zneska prosto stanovanje event. s hrano v lepem letoviškem kraju v bližini železnice in cerkve. Naslov v. upravi »Slovenca«, Maribor. (d) 25.000 Din posojila proti vknjižbi na I. mesto na večje posestvo z gostilno, nujno rabim za pol leta. Posojilo je absolutno varno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 8061. senzecifo fJladi v^ča&i if%cvencw zaiamčiionajpopolneiii uspeh » I Šoferska šola E. Čeh bivša Camri ? i< vtt šulerska Solat Liubliana. ,.unaiska c. ,11 Šola za poklicne Šoferje Iti amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj in franko. so vzbudile na novo izumljene patentirane štedilne plošče z imenom »Ekonom«, katere je izumil Ivan Kogovšek, tovarnar, Dravlje 109, Št. Vid nad Ljubljano. — Štedilne plošče vseh velikosti Vam prihranijo na kurivu sigurno 60 %, na Vaši posodi 40 %, ker se vaša posoda ni obriba, ne otolče in ne postane sajasta, ker se kuhanje vrši na celi štedilni ploskvi. Zatorej: predno kupite štedilne plošče, ki bodo dale Vašim štedilnikom res pravo ime štedilnik — se obrnite na izumitelja Ivana Kogovška tovarnarja ali njegove pooblaščene zastopnike. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba. in »Bogohuba«, naročale inserate in dobite razne intormacue — Poslovne ure od pol 8 ziu-traj do pol 1 popoldne in od 1 do 6 jjopoldne telefonska štev 3030 Zahvala. V tej težki denarni krizi nam je bila podpora, katero nam je izplačala »LJUDSKA SAMOPOMOČ« V MARIBORU po pokojnem očetu g. Filipu Tement, v veliko uteho. Radi tega izrekam tej prepotreb-ni instituciji za vse ljudstvo Dravske banovine najlepšo zahvalo in jo priporočam vsakomur v takojšnji pristop. Maribor, dne 13, julija 1933. Jožef Tement. FOTO AMATERJI! Neobhodno Vam je potrebna pravkar izšla Fotoknjiga (Din 40--) Dobi se pri večjih knjigarnah ali pri FOTO-RIiVIJE, Zagreb, Dalmatinska 0 Ltudska Samopomoč v Mariboru mi je izplačala po smrti mojega očeta g. Antona Vidergar pripadajočo podporo točno, za kar sc ji tukaj javno zahvaljujem. Tudi vsakemu priporočam to važno ustanovo. Z a d v o r , H r u š i c a , 13. julija 1933. Viktor Vidergar. Iščem upravitelja ali pa zakupnika za večje vinsko posestvo v Sloveniji. Ponudbe, pri zakupnikih z naznanilom kavcije, na Dr. Pavel Suyer, advokat, Zagreb, Kraljice Marije ulica 19. DANKA BARUCH 15. RUE LAFAYETTE PARIŠ Telef.: Trinile 81-74 — Telef.: Trinite 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji. Franciji, Holaudiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles. FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLAND1JA: No 1458-05 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. ljudski Samopomoči v Mariboru izrekam tem potom javno zahvalo za točno izplačilo po smrti gospe Marije Adamič pripadajoče mi podpore. Priporočam vsakomur to res ljudsko pomoč. Dvorska vas, 14. julija 1933. Alojzij Prijatelj- Zahvala. Podpora, katero sem prejel po smrti g. Mihaela Ramšak od »LJUDSKE SAMOPOMOČI« V MARIBORU točno izplačano, mi nalaga prijetno dolžnost, da sc tej instituciji prisrčno zahvaljujem in jo iskreno priporočam. Štore, dne 15. julija 1933. Emerik Stropnik. Dr. Mihael Opekovi Cerkveni govori katere je imel ob nedeljah in praznikih v ljubljanski stolnici od leta 1921 do 1932, so sedaj s 24. zvezkom zaključeni. (Govori so jedrnati in temeljiti, primerni za vsako |irižnico. Jezik izglajen. slog prožen, tvarina aktualna, uražanje preprosto, dokazi nazorni, zaključki praktični in iskreni.) Podroben seznam vseh govorov in cene za posamezne zvezke je — brezplačno — na razpolago pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mEevike izdelke, teno, ilamo, koioniialno in soecerijsko blago, kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka Desider Forgacs Račka Topola zopet stalno na zalogi. Zahvala Vsem. ki ste ob tako nenadni in zato za nas tem grenkejši smrti naše preskrbne, tako dobre, preljubljene žene, matere, sestre, svakinje in tete Katarine Papler roj. Finžgar dali toliko izrazov najtoplejšega sočutja in iskrenega sožaljn, tisočkrat Bog plačaj! Prisrčna zahvala bodi vsem, ki ste prišli o > > « o »o a 5 -£ § "UM « * *?■ po. v u «f I E v -5 I « I O « S N "J ftj > ca a .2 o.9 QgQ as m ™ rsj O a o o n •> a, « « »3 * ■S „ O a in s rt . «a N ™ O Vi . »J •i > ~ O • • S S J § s" ° f® J a ° I al a«? 2.3 a i cl o -O d -O «0 « cm > T O a n rf? S-S 'o o s; .s Samuel Lover: RORY O'MORE 67 Irski ljudski roman. XXII. poglavje. Rori in Pegnn se spopada' De Tvaoy je stopil v hišo, Rory je pa ostal zunaj in zrl za zlobnim starim loncevezcem. Stiskal je pesti in škripal z zobmi. Ako bi tisti hip srečal Regana, bi ga tako udaril, da bi se nikoli več ne pobral, zakaj zdaj je vedel, da mu je vse to 011 naredil. Pa jeza ni trajala dolgo; polegla se mu je. Pomislil je, da je tisti, ki ga je žalil in blatil, brat njegovega dekleta, katero tako zelo ljubi. Bil je v zadregi, kaj naj napravi. Ali naj mirno gleda, kako njegovo dobro ime vlečejo skozi zobe? Tega ne more. Pa tudi lega zaradi Kathleene ne mara, da bi se povečal prepad med njim in Reganom. Da bi mirno preudaril, kaj bi bilo najpamet-neje. je stopil k reki in se ob njenem bregu nemoteno sprehajal. Med tem se je pa De I>acy, ki so mu čudne lonce-vezove besede še vedno zvenele v ušesih, pomenkoval z De Welskeinom. Ko se je spomnil, kako je bil Rory, ko ga je Salomon prijemal, videti zmeden, bi bil že skoraj začel verjeti, česar so ga dolžili; vsaj se je vse zdelo, da je tako. Ko je pa vse od začetka do konca natanko premislil. Rorija vendar ii mogel sumničiti. Zato ga je začel braniti in je rekel De Welskeinu, da je kaj takega nemogoče, da Rorija dobro pozna, da je viteški značaj in vzvišen nad tako izdajalsko podlostjo. Svoje življenje stavim za njegovo zvestolx),< je dejal. >To «te že storili,« se je nasmehnil De VVelskein. »In bi še enkrat.« ie odvrnil De Ijic.v. »Vi ne poznate teh Ircev,« je pripomnil tihotapec. ^-Bolje kakor vi,« je toplo dejal De Lacy. »Sami izdajalci so,« je z roko zamahnil Francoz. ^K temu jih silijo veki zatiranja in trinoštva,« jih je zagovarjal De Lacy. -To je njihova edina obramba pred preganjanjem, ki so mu izpostavljeni od vseh strani. Če močni ženejo slabotne v zagato, so oni krivi slabili lastnosti, ki se v teh porajajo. Tisti, ki jili zatirajo, so kruti; pa tudi slepi so, ker vidijo na njih samo to, da so pre-kaijeni, ne vidijo pa plemenitih potez, ki so še ostale temu nesrečnemu, zatiranemu narodu — velikodušnost, pogum, vdanost do tistih, ki jim smejo zaupati. Imajo globok smisel za čast, ki jim ga niso vzeli, dasi so storili vse, da bi jim ga zatrli.« Tako je govoril De Lacy, ki se ni mogel premagovati, če se je tak človek, kakor De Welskein, drznil podcenjevati narod, čigar srce in duša sta mu bili tuji. 'Verjemite mi, da so zviti kakor lisice,« je dejal De Welskein. O, vem, da sof« je mirno odgovoril De Lacy, >a njihova zvitost jim je tudi krvavo potrebna kakor lisici pred lovci. Sedaj pa nehajte 111 ne govorite več proti Ircem; vi pozabljate, da sem tudi jaz sam Irec.« »Toda monsieur je imel prednost, da je bil na Francoskem vzgojen.« se je opravičil tihotapec in nasmehnil. >Tem slal še zame,4 je že hotel reči De Lacy, a je še pravočasno požrl besedo, ko se je spomnil, kakšne vrste lopov je človek, s katerim govori. Zato je samo odgovoril: >Vaše besede so bob ob steno, če vam gre za to, da bi počrnili irski narod, zlasti pa Roryja 0'Morea. Prej bi se zanesel na njegovo zvestobo kakor na zvestobo marsikaterega kralja.« >Kralja!« je ponovil De VVelskein s prezirom. >To vam verujem.« »Ali nn frnnen«kp