Izhaja : 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za v s akokrat. "V" e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvu „Mira“ v Celovcu. Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se! Leto XIV. V Celovcu, 30. mal. travna 1895. Štev. 12. Vabilo k 6. letnemu občnemu zboru r, J^oliško-politienega in gospodarskega društva 'A* ‘“ V za Slovence na Koroškem, >-** \ ki se bode vršil v četrtek dné 9. vel. travna (maja) t. 1. v Celovcu v dvorani gostilne „pri Sandwirtlm“. Začetek ob 2. uri popoludne. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika o denarnem stanju. 3. Poročilo tajnika o delovanju društva v pre- teklem letu. 4. Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih doneskov. 5. Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov. 6. Prenaredba društvenih pravil. 7. Razne razprave, predlogi in nasveti. 8. Gospodarski govor. K temu shodu so uljudno vabljeni vsi udje političnega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti. Odbor. Nabiranje milodarov za Ljubljansko škofijo. Potres v noči od velike nedelje na pondeljek je napravil, kakor poročajo časniki in so potrdili javni ogledi, v našej sosedni Ljubljanski škofiji silno veliko škode. Veliko cerkvfi in zvonikov je pokončanih ali močno poškodovanih, da so se morale zapreti. Služba Božja se mora pod milim nebom obhajati. Mnogo javnih poslopij in drugih hiš se je podrlo ali pa so hudo razpokane, da jih bo treba podreti in z velikimi troški na novo pozidati. Prodajalnice v Ljubljani so večidel zaprte, delavnice praznujejo, toraj ni zaslužka. Na tisoče jih mora prenočevati na polju pod šotori, noči so pa še hladne in deževne ; še bolniki so brez strehe. — Pri tako nenavadni in mnogo ljudstva zadevajoči nesreči je treba od vseh stranij hitre pomoči. To je uzrok, da nastopim to kratko pot ter v časniku velečastite dušne pastirje poživljam in pooblaščujem: naj vsak, ki je ta oklic bral, že prihodnjo nedeljo iz lece svojim vernikom razloži veliko nesrečo, ki je zadela sosedno kranjsko deželo, ljubljansko škofijo, in na drugo nedeljo po tej naj se v cerkvi pobirajo milodari za nesrečnike na Kranjskem. Nabrani denarji naj se pošljejo neposredno na Krški ordinarijat, kteri bo prihajajoče darove hitro odpošiljal Ljubljanskemu škofijstvu. Hitra pomoč je tukaj dvojna pomoč! Mi smo sicer revni, pa pokazati hočemo svojo dobro voljo, kakor so to delali prvi kristjani že za časov sv. aposteljnov (L Kor. 16, 1. in 2.), ko so svojim krščanskim bratom v drugih deželah, če jih je kaka stiska zadela, prihiteli na pomoč. Pri svojih darovih, če so še tako majhni, zahvalimo Boga, da je našo škofijo obvaroval tako grozne nesreče. Kar damo, dajmo zavoljo Kristusa, kajti kar bratu darujemo v imenu Kristusovem, velja tako, kakor bi obdarili Kristusa samega. Na belo nedeljo, dné 21. malega travna 1895. Jožef, knezoškof. Oklic! Vedno jasnejša, vedno večja se kaže podoba razdjanja po strašnem potresa na veliko nedeljo v sosedni kranjski deželi ter obuja v nas grozo in milovanje. Na tisoče jih je, ki so zgubili svoje imetje in svoj dom, v kterem so delali in si svoj kruh služili. Še vedno se ponavlja bobnenje pod zemljo in navdaja nesrečnike z novim strahom in obupom, kajti beda in glad začela sta stiskati tiste, ki so bili itak že dovolj nesrečni, ker so vse zgubili. Ob času velike povodnji so tudi prebivalci koroške dežele hvaležno občutili, kako dobro jim je dela tuja pomoč. Zdaj ko je nesreča zadela soseda, naj pa mu tudi Korošci prihitijo na pomoč. Slovenska Lizbona. In zdaj so se zaklela še nebesa, Slovenec, zoper tebe siromaka; Pod tabo zemlja maje se in stresa; Kam bézi? Groza, strali povsod te čaka; Strop poka, stene rušijo se koči, Kje išči si zavetja v pozni noči? „Vstanite, hitro, hitro, stari oče! Na ramo bolno mater, mož, zadéni; Pod milo nébo iz nesrečne koče! Vratii se, dete, mojega okleni !“ — ,,,,Strah! sodni dan, kaj ne da, mati!““ „0j tiho, nič pri meni ni se bati.“ — V veselem tem, velikonočnem časi, Ko vse mladi, življenja se raduje, Tod po deželi jok in stok se glasi, Brez milosti nesreča gospoduje; Slovenec nima sreče; blagoslova Nehó na dela ne rosi njegova. Ljubljana, prej po svetu malo znana, Imenovana redko med narodi! Zdaj, opustošena in razdejana, Zaslula boš povsod po ti nezgodi, Lizbono bodo té slovensko zvali, Rodovi pozni še te milovali. Pod milim nebom se bero ti maše, Nemilim nebom! vse klečd zdihuje: Nebeški oče, sliši prošnje naše, Ukaži zemlji ti, da naj miruje; Nikar nas ne pogubi v jezi svoji, Moči razsajajoče upokoji! Kar rodoljubje v letih je nabralo, Veselje in ponos slovenski duši; Kar tujca je okó občudovalo, Vse ena noč nevsmiljeno razruši! Od konca treba bo začeti z nova, Brez mere truda, sreča negotova! Od juga lastovka je priletéla, — Otožno obletava mesto znano; Kjer mirno gnezdo svoje je imela, ■ Podrto, pusto vse in razdejano! Od tod, kjer se nesreča naselila, V kraj srečneji nesó jo lahka krila. Glas gré po zemlji: Bratje, pomagajte! Vsi enega očeta smo sinovi; Odprite srca in roké in dajte! Sad dober blagi obdaré darovi; Hitite lajšat vsi nesrečo grozno, Na pomoč, bratje, da ne bó prepozno! Josip Stritar. Nekteri občinski zastopi in krajevni odbori so sicer že sami začeli nabirati jestvine, obleko in denar ter odpošiljati pomožnemu odboru v Ljubljano; c. kr. deželna vlada pa spozna za potrebno in zaukaže, da se naredi splošno nabiranje milodarov po celi deželi na korist tistih prebivalcev Ljubljane in kranjske dežele, ki se vsled potresa v stiski nahajajo. Koroški prebivalci pa, če svojega dani niso že sami odposlali, so povabljeni, naj se tega nabiranja z obilnimi doneski udeležijo. C. k. koroška deželna vlada. V Celovcu, dné 19. Inalega travna 1895. C. k. deželni predsednik: Franc baron Schmidt-Zabiérow. Vsa Slovenija pomagaj Ljubljani! Grozni potres razrušil je velikonočne praznike v par trenutkih malo ne do cela našo belo Ljubljano. Citajočim poročila o opustošenji, ki ga je provzročil v tem našem stolnem mestu potres, ježijo se nam lasjé a na oči nam silijo solze. Tisoč in tisoč ljudij trpi vsled tega. Ob velikih nesrečah padejo često tiste pregraje, ki ločijo sovražno nasproti stoječe si stranke in sosedne ndrode. To se je potrdilo tudi v našem slučaji. Ljubljano pomilujejo vsi nàrodi, ki so zvedeli o njeni nesreči, in ne samo naši vrli bratje Čehi in Hrvati, tudi Dunajski Nemci obljubili so ji že dejansko pomoč. In sedaj, ko naši Ljubljani prihaja na pomoč naš presvitli vladar sam, ko ji prihajajo na pomoč slovanski bratje naši na severu in na jugu, ko ji pomagati hočejo tudi drugi nàrodi naše države — ali bomo mi Slovenci sami roke križem držali? Vsa Slovenija pomagaj Ljubljani! Ljubljana je slovenskemu narodu več, nego kteri si bodi drug kraj na ozemlji njegovem. Kar je Čehom zlata Praga, Hrvatom Zagreb, Srbom Belgrad, Bolgarom Sredec in Rusom Moskva, to je nam Ljubljana. Ni sicer glavno mesto avstrijske kronovine obsegajoče ves slovenski nàrod, a je vender naše nfirodno in kulturno središče! Največje slovensko mesto je in zajedno najbolj slovensko. V tem mestu se čuti Slovenec, naj pride iz ktere pokrajine koli, najbolj mej svojimi. Tu je naše slovensko gledališče, Slovenska Matica, Glasbena Matica, tukaj je največ slovenskih učilišč, tukaj je naš nàrodni muzej, tukaj izhajajo za vso Slovenijo merodajni politični listi; tukaj je središče slovenske književnosti, znanstvene in leposlovne. Ljubljana je kristalizišče slovenstva. In temu našemu kulturnemu in ndrodnemu središču preti poguba. Rojaki! Nesreča, ki je zadela Ljubljano, zadela je ob jednem torej ves nàrod slovenski. Dolžnost krščanska veže ves nàrod, čast njegova to veleva in nujna potreba je, da se po vsej Sloveniji začne nabiranje prostovoljnih darov za Ljubljano. Ukaz, da se bode po vseh farnih cerkvah pobiralo za Ljubljano, pričakuje se od oblastij vsak dan; privatno pomožno akcijo pa ukazuje ljubezen. Naj bi pač tudi ne bilo nikjer na slovenski zemlji slovenske posojilnice ali hranilnice, ki ne bi pomogla po svojih moččh s kakim zneskom Ljubljani! Tudi občinski in okrajni zastopi, ki sami niso nič prizadeti po potresu, naj bi se z dejansko pomočjo spominjali Ljubljane. Pokažimo zjedinjeno Slovenijo našim sosedom sedaj tudi v dejanski ljubezni do našega nàrodnega središča. Vsa Slovenija pomagaj Ljubljani! A. AšJrerc. Dostavek. V Celovcu se je med Slovenci osnoval poseben odbor, ki nabira milodare za po potresu poškodovane kranjske siromake. Darovi naj se blagohotno pošiljajo g. Vek. Legatu (Mohorjeva tiskarna), ki jih bo izkazoval v „Miru“ in pošiljal v Ljubljano. Y ta nameu so v Celovcu že darovali : P. n. prečastni gospodje : stolni prošt dr. Val. Miiller 15 gld., stolna kanonika Lambert Einspieler 10 gld. in dr. Anton Miiller 10 gld., preblag, g. c. in k. nadštabui zdravnik dr. Val. Janežič 20 gld., gg. ravnatelj Sim. Janežič 10 gld., prof. dr. Jak. Šket 10 gld., prof. Iv. Hutter 10 gld., rodbina g. ravnatelja Josip Zupana 15 gld., uradnik Lenart Gradišnik 10 gld, poslovodja Vek. Legat 10 gld., trgovec Fr. Sadnikar 10 gld., župnik Jan. Wieser 10 gld., trgovec B. K. Bossbacher 5 gld., prof. J. Apih 5 gld., železniški uradnik Jos. Nemec 5 gld., prefekt Val. Podgorc 5 gld., stolni kaplan Mat. Bažun 5 gld., mestni kaplan Pelnaf 5 gld., posest. Urban Soklič 5 gld., akad. kipar Alojzij Progar 5 gld., trgovec A. Prosen 5 gld., črkostavec Ivan Kolenc 5 gld., nunski spovednik Jan. Schaubach 4 gld., prof. Ivan Scheinigg 2 gld., prof. Tomaž Schrey 2 gld., prof. dr. Alojzij Cigoj O. S. B. 2 gld., prof. Galus Jager 0. S. B. 1 gld., urednik Filip Haderlap 1 gld., žel. uradnik Pavel Care 1 gld., mešč. učitelj Jak. Treven 1 gld., posestnik Jakob Križaj 2 gld., kamnoseški mojster Janez Prešern 2 gld., Neimenovan uradnik 1 gld., dež. rač. svet. J. Kinski 1 gld., trgovec J. Ivanetič 2 gld., vodja dr. Ernest Kramar 1 gld., žel. uradnik J. Dietze 1 gld., kuharica Marija Repé 1 gld., pekovski mojster Fr. Simončič 1 gld., črkostavec Josip Strgar 1 gld., črkostavec Ivan Teršelič 1 gld., strojni mojster Josip Praznik 1 gld., mizarski mojster Andr. Valentinič 1 gld. 50 kr., hoteljčr G. A. Simon 5 gld., trgovec David Pichler 5 gld., trgovec Franc Appé 5 gld. Skupaj 235 gld. 50 kr. Vsem bodi na tem mestu izrečena presrčna zahvala. Iskreno prosimo tudi mi vse Slovence za milodare v podporo siromašnim našim sorodnim kranjskim bratom! Pomožni odbor. Poročila iz Ljubljane. Zadnjemu poročilu o potresu in njegovim posledicam nam je še dodati: Škoda je večja, kakor se je iz početka mislilo : hiše ki so od zunaj še dobre videti, so znotraj hudo razpokane in deloma porušene. Hiša deželne vlade, deželni dvor in knežji dvor so tako zdelane, da bodo težko še za rabo. Poškodovanih je mnogo grobnih kamnov na pokopališču. Močno so trpeli tudi nekteri kraji na deželi. Ubitih je zunaj Ljubljane sedem oseb. Vodice so skoro čisto porušene; 30 hiš je tam ukončanih. Na Šmarni gori se je podrl zvonik, in cerkev je hudo poškodovana. V Kamniškem okraju so vse cerkve močno trpele. Škoda v Ljubljani se ceni od 4 do 5 milijonov goldinarjev. Kaznilnica na Gradu je v nevarnosti. Jetnike so odpeljali v Gradec in Maribor. Ako se Ljubljanski obrtniki konkurence jetnikov znebé, bodo le veseli. Papirnica v Vevčah je tako razpokana, da se bo morala podreti, in tako zgubi spet mnogo delavcev svoj kruh. V Ljubljani je 15 do 20 tisoč ljudij brez strehe; iz začetka so morali prenočevati pod milim nebom na golih tleh, pozneje so jih nekaj spravili pod vojaške šotore, druge v železniške vagone, in spet druge v lesene barake, kterih je pa še vedno premalo. Bolnike so spravili v začasno bolnišnico za kolero in v barake, ktere je posodila družba „rudečega križa“. Zdaj je prišla še ena stotnija pijonirjev, da bodo razvaline trebili in delali opore. Vlada je poslala nekaj inženirjev iz Dunaja, da določijo in svetujejo, kterega dela se je treba najprej lotiti. Manjka pa zidarjev in tesarjev, in kar jih je, si ne upajo blizo. Nek stari tesar je raz streho padel in se ubil. Gasilci so še najbolj pogumni in lazijo po strehah ter trebijo doli porušene dimnike. Prodajalnice so večidel zaprte, peki praznujejo. Iz začetka toraj še za drag denar ni bilo lahko dobiti kruha in gorkih jedij. Zdaj se je temu nekoliko pomoglo : kranjska hranilnica pusti na svoje stroške na starem strelišču kuhati vsaki dan za 3000 ljudi; iz Dunaja je pa prišla ljudska kuhinja z vso pripravo in ta zamore skuhati vsako drugo uro 3000 porcijonov. Za jed je toraj skrbljeno, če bo le tudi dovolj denarja, da se plača. Tudi v tem oziru imamo upanje, da se bo pomagalo za največo silo, ker prihajajo darovi od vseh stranij. Prvi so bili svitli cesar, ki so poslali najprej 10.000 gld. za Ljubljančane, potem pa spet 5000 gld. za nesrečnike na deželi ali pa tudi za Ljubljano, če bi na deželi ne bila tako nujna potreba. Nadalje so darovali: premogarska družba v Trbovljah 3000 gld., mestni zastop v Pragi 2000 gld. (sklenil je tudi, še posebej po hišah nabirati za Ljubljano), Zagrebški župan 600 gld., ministerstvo je dalo 25.000 gld. podpore iz državne blagajnice, nadvojvoda Karol Ludvik je dal 500 gld., nadvojvoda Rainer 500 gld., nadvoj-vodinja Marija 500 gld., baron Rotšild 5000 gld., mesto Dunaj 5000 gld., deželni odbor kranjski 10.000 gld., mesto Crnovče v Bukovini 300 gld., Celjska posojilnica 250 gld., dolenjeavstrijska hranilnica 5000 gld., Sehvvarz in drugovi v Litiji 500 gld., Graška zavarovalnica 2000 gld., Tržaška borza 500 gld., Dunajski Slovenci 204 gld., deželni odbor tirolski 1000 gld., kranjska hranilnica 5500 gld., kranjsko deželno pomožno društvo 1400 gld., Toman v Kamnigorici 2500, Goriški župan dr. Venutti je nabral 400 gld., graščak Urbančič v Tupalčah 1000 gld., banka „Slavija“ 500 gld., veletržec Šabec v Trstu 200 gld., Goriški rodoljubi 309 gld., koroška hranilnica v Celovcu 1000 gld., mestni zastop Celovški 500 gld. itd. Dopisi prijateljev. (Kronski darovi za Veiikovško šolo.) Janez Majdič v Prevaljah 2 kroni ; Avgust Kunc, trgovec v Črnomlju, 4 krone ; Filip Pluder p. d. Lenart v Olšenici 6 kron; Jurij Lasnik p. d. Jesih v Orličji vesi 6 kron; Jurij Borštar p. d. Drev-nik pri Sv. Neži 4 krone. Skupaj 22 kron. Vsem presrčna hvala! Živeli nasledniki! Iz Radiš. (Potres. — Pri streljanju iz možnarjev skoraj velika nesreča.) Po noči velikonočne nedelje do velikonočnega poudeljka bil je tudi tukaj nenavadno močen potres. Okoli IIV4 po noči seje začela zemlja tresti in to kakih 10—15 sekund dolgo. Bil je prvi potres tako siloviten, da so se stene gibale, apno in druge viseče reči iz sten padale, ljudje se iz spanja prebudili in vsi prestrašeni svoje postelje zapuščali. Kakor več ljudij pripoveduje, je potres večkrat, po nekterih krajih celo 12krat se začel iu spet jenjal, poslednjokrat okoli 3'/a zjutraj. Potres je bil valjnast in od izhoda do zahoda. Od šibe potresa, reši nas o Gospod, tako molimo po vsej pravici v sv. litanijah. — Na velikonočno nedeljo dopoludne se je prav blizo farne cerkve z mož-narji streljalo, kakor je to povsod stara navada, in v tej priložnosti je eden možnar na veliko koscev se raznesel. K sreči se je to zgodilo še le po dokončani božji službi, ko je velika truma vernih božjo hišo že zapustila in na potu proti domu se znašla, ker drugače bi prav lahko silno velika nesreča se prigodila. Fantu, pridnemu cerkvenemu pevcu, kteri je po dokončani božji službi za kratek čas tisti nesrečni možnar požgal, se nič žalega ni zgodilo, akoravno so železni kosci razpočenega možnarja okrog njega ležali, eden velik kos pa celo prav blizo memo njegove glave zašvigal. Je pa ta fant gotovo v cerkvi prav iz srca veselo ,,alleluja“ prepeval, pa tudi pobožno molil, da ga je od smrti ostali Zveličar zares čudovito v veliki smrtni nevarnosti obvaroval. Več možnarjev je že prav močno poškodovanih in tedaj potrebno, da se ti odpravijo in novi kupijo. Ali kdo jih bo kupil ? Kaj bi bilo, ko bi fantje cele fare se združili in jih napravili? Ali bi to ne bilo mogoče? Morebiti pa da tudi bojo, kar bi bil zares prav lep spomin od njih. Vsaj so ja vender tudi dekleta še le pred kratkim prav drag „Velum“ in še marsikaj druzega napravile, kar jim je v čast in hvalo. Iz Djekš. (Zakaj je kmet z miro m od spod? — Pokojnina za posle in delavce. — Nadzorovanje posojilnic.) Zadnjič ste pisali, kako je bilo v deželnem zboru, ko se je posvetovalo o domovinski postavi, kako so bili mestni poslanci brž na vrhu, kmetski pa od spod, in tako se ni sklenilo, kar bi bilo kmetom v korist, ampak to, kar so hoteli mestjani. Da se pa v deželnem zboru koroškem tako godi, da kmetje zmirom od spod padejo, pride od tod, ker so grofi zvezani z mestno gospodo in še v velikem posestvu zmirom nekaj mestnih liberalcev v deželni zbor volijo; nekaj so krivi pa tudi kmetje, ker volijo vedno le najrajši liberalne poslance, kteri radi z mestjani potegnejo. Ko bi grofi volili krščansko misleče grofe, kmetje pa katoliške kmete v deželni zbor, in ko bi potem kmeti in grofi vkup potegnili, potem bi mestni poslanci nič ne opravili. Drugi stanovi volijo poslance iz svoje srede, le kmet si poslanca izvoli iz drugih stanov, če mu le obljubi, da se bo za kmete potegoval. Včasih res govori za kmete, toda na samega sebe tudi ne pozabi. — Veliko se zdaj med ljudstvom govori o pokojnini, ktero bi imeli posli in delavci na svoje stare dni dobivati. Govoriti je lahko, pa toliko denarja vkup spraviti, da bi se mogla za toliko milijonov ljudi pokojnina priskrbeti, to je druga reč. Če bi vlada res kaj tacega upeljala, potrebovala bo veliko uradnikov, da bojo to reč vodili ; ti uradniki bojo imeli lepe plače in pokojnine in bojo skoraj ves uplačani denar sami pojedli, za stare delavce bo pa le nekaj krajcarjev ostalo, s kterimi se ne bojo mogli pre-živiti. Tako bo spet kmet prisiljen, jim jesti dajati; tega soseska vender ne more mirno gledati, da bi kdo od lakote umrl. Tako se bojo tedaj tisti denarji le za uradnike uplačevali, za stare reveže bo moral pa vender spet kmet skrbeti, kakor do zdaj. Meni bi se bolj dopadlo, ko bi se kmetom pravica dala, da bi smeli nekaj od plače svojih poslov vsako leto vložiti v domačo posojilnico , posel bi pa teh denarjev ne smel vzdigniti do svoje starosti, razun v veliki potrebi ali bolezni, ali pa pri važnih spremembah, n. pr. če bi stopil v zakon, če bi hotel hišico kupiti itd. Na ta način bi si posli kaj prihranili in to brez vseh upravnih stroškov. — Da hoče zdaj gospoda nadzorovati naše posojilnice, to se mi nič ne dopade. Če so bili kmetje toliko možati, da so si posojilnice sami ustanovili in jih do zdaj tudi dobro vodili, naj se jim zaupa tudi zanaprej. „Kjer po denarjih diši, tam gospod zraven tišči", pravi pregovor. Mi upamo, da bo Celjska „Zveza“ dobila pravico nadzorovanja, da ne bomo podvrženi nadzorstvu nemških uradnikov Celovške deželne sodnije. Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Stavba slovenske šole.) V seji slavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda, ki je bila v Ljubljani dné 8. t. m., se je sklenilo, da se naše šolsko poslopje letos spravi pod streho, da se čez zimo prav posuši, tekom leta 1896. se pa popolnoma dogotovi. Zidarsko delo se je oddalo daleč okrog slovečemu zidarskemu mojstru g. Valentinu Urbani v Wolfs-bergu, ki je že več stavb v Velikovcu in v okolici v splošno zadovoljnost napravil. Zidarsko delo, to je samo delo brez gradiva, kterega mi sami oskrbimo, stane 3850 gld. Pridobil se je tudi izvrstni inženir, ki bo stavbo nadzoroval, da se bo prav po postavah zidala. Dobili smo iz Št. Lipša že 500 birnov apna, ki je tudi, ker naš studenec daje obilno vode, že večinoma ogašeno. Da bi si Božjega blagoslova zagotovili za preimenitno stavbo, služila se je sv. maša z blagoslovom; dné 25. t. m. se je za stavbo odločeni prostor zmeril in dan potem se je začela zemlja izkopavati za klete in temeljne zidove. Dal Bog vzorno delujoči družbi sv. Cirila in Metoda prav mnogo dobrotnikov, da bo ložeje mogla zmagati velike stroške! Iz Podjunske doline. (Zemljiški davek.) V nekem časniku sem bral, da hoče poljski poslanec Abrahamovič v državnem zboru staviti predlog, naj se gruntni ali zemljiški davek zniža od 46 na 35 milijonov. To je pač pameten predlog in upati je, da ga bojo podpirali vsi pošteni poslanci. Kmetom se tako slabo godi, da bi se moral zemljiški davek za polovico znižati. Ne samo na 35, ampak na 30 milijonov naj grejo nazaj ! Saj kmetje niso sami krivi, da jim tako slabo gre; oni niso krivi, da so žitne cene tako padle, da so davki vedno viši, posli pa zmirom dražji. Ako se kmetom ne pomaga, morajo vsi na nič priti. Kaj bo pa država počela brez kmetov ? Kdo jej bo dajal čvrstih vojakov? Kdo bo branil vero, krščansko šego, duhovnike in cesarja, ako kmetov več ne bo? Ako bodo vso zemljo pokupili bogati ljudje, tedaj bo pri nas, kakor je na Laškem in na Pruskem. Na Laškem je vse polje lastnina bogate, mestne go-spòde, ki jé in pije in politikuje, papežu nasprotuje, škofe in duhovnike preganja in zatira; velika množica ljudstva pa od lakote umira, v nevednosti živi, dela iu strada. Tudi na Pruskem imajo vse graščaki, polje jim pa poljski delavci obdelujejo za revno plačo. Ali bomo čakali, da tudi pri nas tako pride ? Pruska in Laška ste v hudi nevarnosti pred socijalno prekucijo, ker srednjih in malih posestnikov nič ni, da bi bogatine branili, nemaniči pa bodo ob času prekucije vsi potegnili s socijalisti. Nam se pa take prekucije ni bati, ako ohranimo kmetski stan, ki ljubi mir in postavo, dokler mu je mogoče, od zemlje in dela živeti. Zato bi morali ravno premožni ljudje skrbeti, da se kmet ohrani, kajti kmet je njihova hramba. Če bi morda finančni minister ugovarjal, da teh 11 milijonov ne more pogrešati, ki bi se pri zemljiškem davku odbrisali, se mu lahko odgovori, da ima dosti drugih virov, kjer lahko ta primanjkljaj poravnà: on zamore borzni davek povišati ; lahko bi se pri vojaščini kaj prihranilo, ko bi mi imeli modrega ministra zunanjih zadev; tudi bi se dal državni dolg tako konvertirati (na druge upnike, na pr. n a ljudstvo samo prenesti), da bi mi pri obrestih mnogo milijonov prihranili. Le modrih in poštenih ministrov je treba, pa bi se kmetom hitro in lahko pomagati dalo. Iz Metlove. (Priporočilo.) Podpisani si štejem v dolžnost, cerkvenim predstojništvom naznaniti, da kjer želijo cerkvenih svetilnic, naj se obrnejo na g. Antona Belca, kleparskega mojstra v Št. Vidu nad Ljubljano. On ima v zalogi prav lepe svetilnice in za polovico boljši kup, kakor so Dunajske. Vekoslav Becelj. Politični pregled. Dné 23. t. m. se je spet začel državni zbor. Njegovo prvo delo je bilo sklepanje o dovoljenju podpore za porušeno Ljubljano. Hohenwart, Kuenburg in Zaleski so stavili nujen predlog, naj vlada kmalu vso škodo preišče in potem izdatno skrbi za pomoč. Žvegelj nujno predlaga olajšavo davkov pri takih hišah, ki so se zavolj potresa morale na novo zidati. Hohenwart popiše velikost nesreče, pohvali tudi dosedanjo delovanje uradnikov, zlasti deželnega predsednika. Minister Bacquehem je odgovoril, da bo vlada o vsem poizvedela ter potem stavila potrebne predloge. Poslanec Kušar je prosil začasnega zvišanja plač za ljubljanske državne uradnike. Poslanec Klun je rekel, da revnejši posestniki ne morejo sami hiš na novo pozidati, država jih mora podpreti. Poslanec Ferjančič nasvetuje, naj se za stavbeno gradivo zniža voznina na železnicah. Poslanec Tošnjak je opomnil, da bo treba pomagati tudi poškodovanim cerkvam na Štajerskem. Vsi predlogi so se soglasno sprejeli. — Vlada je predložila postavo, s ktero se poplačevanje koroškega dolga od zemljiške odveze v znesku 1,560.000 gld. uravnà po željah koroškega deželnega zbora, da se namreč dolg poplača v 30 letih počenši z letom 1907. — Poslanec Peitler je stavil predlog, naj se kmetom namesto živinske soli daje ravno toliko navadne bele soli po tisti ceni, kakor se zdaj prodaja živinska sol. ■— Občinske volitve v Linču so se za našo krščansko stranko slabo obnesle. Liberalci so sicer precej tal zgubili, pa teh tal niso pridobili kristjani, ampak nemški nàrodnjaki (nacij on alci). V tretjem razredu je prišel en sam konservativec v ožjo volitev ; več nacijonalcev pa je zmagalo pri prvem naskoku. Tega nepovoljnega izida so krivi v prvi vrsti konservativci. Ko so namreč antisemiti ali krščanski socijalisti v Linee prišli, da bi začeli krščansko - socijalno gibanje, so jim stari konservativci menda iz gole zavisti nasprotovali, in namesto da bi obe krščanski stranki skupno delovali zoper liberalce, so konservativni listi liberalce pri miru pustili in antisemite napadali. To je naredilo na ljudstvo slab utis. Sploh pa so konservativci za socijalne reforme le „v principu“ (načelno), v resnici pa ne storijo in ne govorijo veliko v korist revnejšim stanovom. Ljudstvo pa potrebuje pomoči, zato se je obrnilo k nacijonalcem, kteri se zdaj delajo velike prijatelje ljudstva in mu vsake vrste lepe reči obetajo, — dokler so namreč z vlado v 'nasprotju in nič doseči ne morejo, obljube so pa dober kup. (Kedar postanejo pa vladna stranka, bodo nemškonacijonalni doktorji in profesorji najbrž na ljudstvo pozabili in sami za sebe skrbeli.) Kesnično voljo, pa tudi potrebno delavnost in odločnost, poganjati se za korist krščanskega ljudstva, imajo iz vseh strank edino le krščanski socijalisti. Zato bi se morali stari konservativci z njimi združiti in zvezati, kajti le s pomočjo antisemitov je mogoče v mestih premagati tako liberalce, kakor nacijonalce. Ko bi bili v Linču tako storili, pa bi se danes ne veselili nacijonalci svoje zmage, ampak združeni kristjani. Tudi češki katoliški list „Čeh“ pravi, da Čehom ne kaže druzega, kakor zvezati se s krščanskimi socijalisti. Bog daj, da bi Čehi to spoznali! Čisto prazno to upanje ni, kajti na Češkem se število krščansko-socijalnih delavskih društev hitro množi. Sploh imajo delavci več razuma za krščansko-socijalno gibanje, nego mestjani in kmetje. To se vidi na Češkem, pa tudi drugod. V Linču se je ustanovila „Katho.-lische Arbeiterzeitung“ za krščanske delavce. — V Gradcu pa se je ustanovilo katoliško delavsko društvo „Gerechtigkeit“. — Na Dunaju so imeli trgovski pomočniki volitev za svoje društvo. Prišlo jih je k volitvi blizo 6000, in zmagali so krščanski socijalisti zoper socijalne demokrate. Po volitvi je prišlo do pretepa, kterega so od Judov nahujskani demokrati začeli. 12 jih je bilo zaprtih, redarji so napravili mir in red. — Podržavljenje južne železnice ne pojde tako gladko, kakor se je mislilo. Pogodba z Ogersko zarad te železnice še ni sklenjena; še naši ministri v tem niso edini. Poslanec Klun je v proračunskem odseku govoril zoper podržavljenje. Mi smo bili prej za podržavljenje južne železnice ; odkar pa vemo, da jo hoče minister Wurmbrand zato podržaviti, da mu ni treba zidati Ljubeljske železnice, o kterej noče nič slišati, smo pa zoper podržavljenje, vsaj zoper ne-zamudno podržavljenje. Ako država Ljubeljsko železnico do Trsta izgotovi, bo tista južnej veliko prometa vzela, južna železnica bo imela slabejše dohodke in zavolj tega sebo potem boljši kup dobila, ako jo vlada pozneje vender podržaviti želi. — Štajerskim nemcomanom, ki so šli na Nemško Bizmarka častit, je dal tisti nekaj lepih naukov na pot. Rekel je, da naj se proti Slovencem bolj dobrohotno obnašajo ter naj ne bodo preveč boječi za svoj obstanek; saj so Nemci vender zmirom trdnejši in močnejši, kakor Slovani, ki so bolj mehke narave, zato bodo Nemci vedno strahovali Slovane, kterih se tedaj ni treba toliko bati. Tudi je Štajerce opominjal, naj svojega cesarja Franca Jožefa spoštujejo in naj mu bodo zvesti. Nekaj se pa pri teh besedah ne vjema: če so namreč Nemci taki korenjaki in junaki, kakor jih je Bizmark pred Štajerci naslikal, čemu pa jih je potem treba osrčevati in tolažiti, naj se Slovanov preveč ne bojijo ? Junak in korenjak se vender ne boji in ne potrebuje tolažbe ! Bizmark je najbrž sam dobro vedel, da nema nobenih junakov pred seboj, ampak le prenapete mestne prismode, kterim so časniki že vse možgane posušili, zato je prav naredil, da jih je nekoliko potolažil in jim nekaj poguma udihnil ali vsaj udihniti skusil, da se jim vsaj po noči ne bo sanjalo o „groznih prvakih in kozakih4*. V Berolinu so pa bojda pozneje, kakor poroča „Edinost“, tem Štajercem na čast napravili banket ali pojedino, in takrat se je tako grdo govorilo zoper Avstrijo in našega cesarja, da so nekteri Avstrijanci, ki v Berolinu živijo in so bili k banketu povabljeni, takoj vstali in z ne-voljo odšli. Tako je pri nas; Avstrija boža nemške in laške irredentovce, zveste Slovane pa zanemarja, in če jo prosijo za najpotrebnejše reči, jih ne usliši! — Na Dunaju je nastal boj med redarji in štraj-kujočimi opekarji; 15 oseb je bilo ranjenih. — Sv. oče papež Leon XIII. so spisali okrožnico na angleški nàrod. Opominjajo Angleže z lepimi besedami , naj se povrnejo v naročje sv. katoliške cerkve. Vsi angleški listi, tudi protestantovski, so okrožnico ponatisnili. — Razmere med Rusijo in sv. stolico v Rimu se vidno boljšajo. Varšavski nadškof je dobil od carja dovoljenje, da sme potovati v Rim k papežu. Varšavski cesarski namestnik grof Šuvalov je nedavno nadškofa obiskal v njegovi palači. Že 50 let se ni čulo, da bi smel kak rusko-poljski škof v Rim potovati. Car Nikolaj je tudi veči prijatelj znanosti, svobode in lepih umetnostij, kakor je bil njegov oče. Kar on vlada, dalo se je že 40 novim časnikom dovoljenje, da smejo izhajati. O veliki ustanovi za stare pisatelje, učenjake in umetnike smo že enkrat poročali. Tudi se bo še letos ustanovila visoka šola za ženske zdravnice. — O mirovnih pogojih med Kitajci in Japonci se izvé, da dobijo Japonci otok For-mozo in polutok Lialtong blizo Fort Arthura, Kitajci pa plačajo 100 milijonov dolarjev v šestih letih. Vrh tega morajo Kitajci tujim barkam odpreti 5 novih pristanišč, Japoncem pa dovoliti, da smejo po Kitajskem delati tovarne in svoje izdelke prodajati. Ta pogoj pa, da bi se Japonci vsedli na suho Azijsko zemljo, zlasti v Mandžurijo, ktere se drži poluotok Lialtong, se Rusom nič kaj ne do-pade, kajti oni sami škilijo v Mandžurijo in jo bojo prej ali poznej pograbili, tedaj v tem kotu ne marajo gledati Japoncev. Tudi nemški listi, ki so bili prej vedno na strani Japoncev, pišejo zdaj, da se Japoncem ne sme dovoliti, da bi Kitajsko cesarstvo od morske strani čisto zajeli in ga potem lahko vsaki čas odrezali od drugega sveta in od kupčije z Evropo. Francozi so v vseh rečeh na strani Rusije in podpirajo njih težnje in želje. Zdaj bomo videli, kaj porečejo Angleži? Prav lahko se zgodi, da Rusi zasedejo Mandžurijo; če pa to Angležem ne bo po volji, se lahko vname velika vojska. Gospodarske stvari. Premije za najlepše bike se bodo delile meseca velikega travna in sicer naslednje dni : 5. vel. travna popoldne ob dveh v Pliberku ; 6. v. t. ob desetih dopoldne v Grebinju; 7. ob devetih dopoldne v Velikovcu; 8. ob devetih dopoldne v Železni Kapli, ob treh popoldne pa v Doberli vesi; 10. ob devetih dopoldne v Celovcu; 16. ob treh popoldne v Košentavri ; 17. ob treh popoldne v Dolini pri Grabštanju; 31. ob devetih dopoldne v Spod. Dravogradu. Živinski sejmi meseca vel. travna. Dné 1. vel. travna v Železni Kapli in v Libeličah; 3. v Št. Andražu; 4. v Labudu, Wolfs-bergu in Podkloštrom ; 6. v Črni in v Trgu (Feld-kirchen); 20. v Celovcu (za konje), v Šmihelu nad Pliberkom in v Naberjetu; 25. v Kotljah; 27. v Grebinju ; 28. v Svincu ; 30. v Št. Pavlu. N o v i č a r. Na Koroškem. V Šmihelu nad Pliberkom je umrl rodoljubni gostilničar Ignacij Miklavec p. d. Šercer, svak deželnega poslanca Murija. Rajni je bil priljuden in postrežen mož, mnogo zborov in veselic smo napravili v njegovi hiši. Naj mu bo lahka slovenska zemljica! — Notar Hauser v Brežah je odstavljen od službe. — Hišni posestnik Tomaž Tišchler, ki je nedavno v Št. Petru pri Celovcu umrl, je zapustil 2000 gld. v ta namen, naj se obresti od tega denarja vsako leto razdelijo med reveže v Podgorjah v Rožni dolini. — Pogorel je rodoljubni posestnik Franc Lečnik p. d. Lobas v Podkraju pri Prevaljah. Škode je 1800 gld. — Na veliko nedeljo se je v črni pri streljanju z možnarji poškodoval ISletni Lojze čebul. V obrazu je močno ožgan in bo nemara zgubil eno oko. —- Potovalni učitelj dr. Kramar je v zadnjem času govoril o živinoreji v Hodišah, Vetrinjah in Ilovljah pri Žih-poljah. Za te kraje mislijo menda narediti zadrugo za uzgojo plemenske živine. Udomačiti hočejo be- lansko pleme. — P. n. cerkvene predstojnike opozarjamo na današnji inserat Ljubljanskega pasarja g. Henrika Sadnikarja, brata znanega Celovškega rodoljuba g. Franca Sadnikarja, trgovca z železnino. G. Henrik Sadnikar je sam vsled potresa močno prizadet, ker je hiša, v kteri ima svojo delavnico, zelo v nevarnosti, ako se bodo morale sosedne podreti ; vrhu tega pa dolgo časa nema pričakovati zaslužka, kajti na Kranjskem bodo morali zdaj misliti na zidanje in popravljanje poškodovanih in razpokanih cerkva, za olepšave, mon-štrance, kelihe itd. ne bo nič denarja ostalo. Zato je prav in lepo, če zdaj drugi Slovenci zunaj Kranjske podpiramo Ljubljanske obrtnike, posebno stare rodoljubne hiše, kakor je ravno Saduikarjeva. — Ob enem opozarjamo tudi na inserat g. Matije P lan k o, ki je v Celovcu, Burggasse št. 12. otvoril prodajalnico z raznimi šivalnimi stroji, kolesi itd. ter gorko priporočamo to domačo in solidno firmo. Na Kranjskem. Za pogorelce v Toplicah so dali svitli cesar 1000 gld. — Na Bučki se bo zidala šolska hiša za 8000 gld. — Posojilnico snujejo v Črnem Vrhu. Tudi v Metliki, kjer že imajo staro posojilnico, hočejo ustanoviti novo po načrtu Reiffeisen. — V mestni hranilnici Ljubljanski je uloženih 3,387,952 gld. v 8477 knjižicah. Dobička je do zdaj 17.742 gld. — V mestno hranilnico v Kranju je uloženih 151.554 gld. v 635 knjižicah. Na Štajerskem. Zagrizeni nemškomani iščejo po časnikih nemškonacijonalnega odvetnika za Ma-renberg in pravijo, da mu ni treba slovensko znati. Slovenci, podpirajmo pridno naše dijake, da nam enkrat preženejo take strahove! — V Ljutomeru bodo v kratkem občinske volitve. Trg je večinoma slovensk, gospodujejo pa Nemci in še prav slabo gospodarijo, kakor dokazuje „Slovenski Gospodar**. Morda se letos kaj spremeni. Bog daj ! — V Šoštanju je napravil potres mnogo škode, več hiš je močno razpokanih. —• Eno poslopje je zgorelo Ričniku na Arlici. — Zborovalo je katoliško delavsko društvo v Žalcu na belo nedeljo. — Šo-štanjsko sadjarsko društvo je zadnjo nedeljo zborovalo v Velenju. — Sv. misijon je bil v Mariboru od 18. do 28. t. m. Na Primorskem. V Istri se vršijo že prvotne volitve za deželni zbor. V Buzetu so zmagali Slovani. Zmage je pričakovati tudi v Volovskem okraju. Slovenci so zmagali celò v Miljah, kar je vse naše razveselilo. Še v Umagi, ki je hudo polaščena, so naši lepo manjšino nabrali. V Dekanih je bil na belo nedeljo shod volilcev. Borba je huda. Slovenci molimo za svoje brate v Istri, da jih Bog reši iz hudega jarma, ki je skoro sužnosti podoben ! — Pri Materiji so mrtvega našli 631etnega pastirja Ljubiča. — V Trstu so nekega Ogra zaprli, ki je na sv. križ kamenje metal ! Po drugih deželah. Tovarnar Umrath, ki je nedavno v Pragi umrl, je volil 100.000 gld. za svoje delavce. To je posnemanja vredno. — Povodenj je v Pančovi in okoli Bečkereka na Oger-skem. —- Laški grofinji Calieri je bilo ukradenih dragocenostij za 50.000 lir. — Na ukaz sv. očeta je bil v Rimu v 20 cerkvah na enkrat po 10 dni sveti misijon za delavsko ljudstvo. — V Padovi na Laškem se bo letos skozi 4 mesece obhajala 700 letnica v čast sv. Antonu. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Faro Kolbnico je dobil č. g. provizor Janez P a j-dar, faro Michelsdorf pa č. g. Janez Heiser, do zdaj župnik v Lipi pri Sachsenburgu. — Faro Irscheu je dobil č. g. Janez E d er, do zdaj župnik v Reichenfelsu. — V Vetrinjah se je ustanovila kapla-nija. — Za provizorja v Reichenfels gre č. g. Viljem Janku, do zdaj provizor v Šmihelu pri Wolfs-bergu. — Faro Podgrad bo pomagal oskrbovati č. g. Janez Vidovič, župnik na Radišah. — Faro Št. Peter pri Grabštanju bo oskrboval č. g. Štefan Bayer, župnik v Medgorjah. — Na sv. Višarje grejo za poletni čas č. g. Fr. H a v 1 i č e k kot zakristan, č. g. Matej G r m^ in č. g. Jelen. Provizor v Lipalji vesi č. g. Cesky gre za kaplana v Šmihel, Lipaljo ves bo oskrboval č. g. župnik Poutabeljski, Čače pa č. g. provizor Št. Jurski. Fari Št. Danijel in Hohenfeld ste razpisani do 1. rožnika. Za farni izpit se je oglasilo 13 duhovnikov. Tisti se bo dvakrat vršil : od 28. do 30. vel. travna iu od 1. do 3. vinotoka. — Birmovati so mil. g. knezoškof začeli dné 22. mal. travna. — Razpisana je do 28. vel. travna fara Lind pri Sachsenburgu iu do 30. vel. travna proštnija sv. Virgilija pri Brežah. IB sl niča uredništva. Več dopisov smo morali zaradi važnega gradiva, ki ga prinašamo v denašnji številki z ozirom na veliko nesrečo, ki jo je prouzročil potres na Kranjskem, odložiti za prihodnjo številko. C. g. dopisnike in sotrudnike torej lepo prosimo za potrpljenje. Naj nam ne zamerijo! Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Ziljski Bistrici ima 5. vel. travna t. 1. ob 'j2i. uri po-poludne v gostilni gosp. Jan ah a v Ziljski Bistrici svoj letni občni zbor s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav predsednika in poročilo. 2. Volitev novega odbora. 3. Volitev zastopnikov za glavno skupščino. 7. Razni govori in nasveti. Po zborovanju prosta zabava. K obilni udeležbi nljudno vabi_odbor. Ijoterljslte sreclse od 13. mal. travna.^ Dunaj 43 16 47 27 67 Gradec 21 28 1 63 4 Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica rž 4 3 50 60 5 4 60 50 ječmen oves 3 2 50 45 4 3 40 10 hej da 3 50 4 45 turšica (sirk) 4 — 5 — pšeno 7 — 8 70 fižol — — — — repica (krompir) — 80 1 30 deteljno seme — — — grah — Sladko seno je po 2 gld. 60 kr. do 2 gld. 80 kr. kislo 1 gld. 70 kr. do 2 gld. 50 kr., slama po 1 gld. 40 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 60 do 70 kr. kila, maslo in poter po 96 do 100 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent. Razglas. Za delavce: težake, tesarje in zidarje ter voznike z vpreženimi vozmi je v Ljubljani obilo trajnega zaslužka. Zato se pozivljejo, da pridejo semkaj iu se oglase pri podpisanem magistratu. Magistrat dežel, stolnega mesta Ljubljane, 22. dau malega travna. Župan : Grasselli l. r. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarje in šivilje: najboljše in najcenejše šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v Celovcu, Burggasse št. 12. Obrazne slike (portrete) v oljnatih barvah in vsaki velikosti izdeljuje udano podpisani natančno po vsakoršni fotografiji. Take slike se lepo podajo v okvirih kot olepšava izb in so pripravne kot darila za poroke, godove, rojstvene dui in druge prilike. Za rajnimi so najlepši in večen spomin. Slike se naredijo po fotografijah tudi, če so tiste že nekoliko obledele, in celo po takih, kjer je več oseb skupaj fotografo-vanih. Fotografije se nepoškodovane vrnejo. — Za dobro podobnost (sličnost) se jamči. Tudi slikam podobe svetnikov v vsakoršni velikosti. M. Ogerčnik v Celovcu, kolodvorske ulice (Bahnhofstrasse) štev. 35. HpOPll ki se želi izučiti slikarstva (malarstva), UCl/Utl, se sprejme v Celovcu, Pfarrplatz št. 6. Malo posestvo je na prodaj v lepem kraju, posebno pripravno za peuzijoniste, ki ima 4 izbe, veliko sadja iu nekaj polja. Več pove J. Kos tič, poste restante Vrba (Velden) na Koroškem. Tiskarna družbe sr. Mohorja se nljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah. '•«»••••eae&ssoees«»* Tovarna za kmetijske stroje. Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, v Celovcu, Adlergasse štev. 19. nasproti c. kr. kmetijske družbe, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki vodovodi,ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zem-U'šča, kterim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.) Cenili« pošilja zastonj. 1 Henrik Zadnikar, —~ srekrar =— 17 sv. Petra cesta LJUBLJANA sv. Petra cesta 17 ! se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred-stojništvom za izdelovanje vsakovrstne gmp cerkvene posode kot monštranc, ciborijev, lepo cizeliranih kelihov, dalje svečnikov, svetilnic, kadilnic, krasnih lestencev (lustrov) izvršenih po najnovejših oblikah in v vseh slogih, posrebrenih in pozlačenih. Za točno, krasno in pošteno izvršenje naročil jamči ter zagotavlja p. n. naročnike najcenejše postrežbe. Popravila sprejema in točno izvršuje. Ženitna ponudba. Nek samostojni, slovenski rokodelec, 38 let star, potrebuje gospodinjo in bi se ženil, ako najde pripravno žensko, Slovenko, katoliško in verno, ki ne sme biti čez 30 let stara. Želeti je, da bi imela kaj malega dote ter da bi znala kuhati, šivati, brati in pisati. Ponudbe naj se pošiljajo na uredništvo „Mira“. Če mogoče, naj se priloži tudi fotografija. m „pri zlati krogdji*4 m stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino ^ v Celovcu, kosarnske ulice, priporoča svojo veliko zalogo najboljše $ .vf kave, sladkorja, petroleja itd. Prodaja tudi dobra vina, rum in druge žgane pijače, barve, izvrstno moko W in južno sadje. Nadalje prodaja vsako- W TTT'O t H ■ a II -B-t ■ TW f 75 •ooooooooeoooooooo« PETER FESSI Tovarniška zaloga vsakovrstnih ur v Celovcu, stari trg (Alter Platz) štev. 20. vsakovrstnih, Velika zaloga zlatih, srebrnih niklastih ur, izborno blago po tovarniških cenah. Za vsako pri meni kupljeno ali popravljeno uro jamčim dve leti. Za birmance imam tudi ure po nizkih cenah. I >et ei* 20 stari trg — v Celovcu, — stari trg 20. žooooooooeoooooooo • VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO! pod jamstvom fijÉk ■ • MmJ mg in na poskušnjo jitefiij! a# vrstno orodje in posodo iz železa, %4f pleba, bakra, cina itd. Za poštenost ^ M blagà se jamči; cene so nizke. m liOMOli je edini, gotovo pomagajoči pomočeh zoper še tako trdovratno pijančljivost; nema duha, torej se bolniku lahko brez njegove vednosti daje. Zdravilo je neškodljivo in čini najboljši uspeh. Zahvalna pisma ozdravljenih so na razpolaganje. Ena škatljica stane 3 gld., dvojna za zastarane bolezni 5 gld. Ako se denar naprej pošlje, plačamo mi stroške na pošti, ko zdravilo odpošljemo. Pristno zdravilo se dobi le: Salvator• Apo-theke, Gross-Iìecskerek, Ungarn. in pod najvgodnejšimi .. Lilo Selcio, surovo oli prirejeno, sa ttatanrstne stroje. Bogato Uostrovanl 192 strani obsoxol ceniki v slovocskem la nemškem Jeilko na zahtevanje takoj zastonj. IG. HELLER, DUNAJ PP* S)2 PRATERSTRASSE J2 49.-*! Preprodajalci se iščejo. Pijančljivost se labko ozdravi z antibetinom, kakor mnoge skušnje pričajo. — Mnogo zahvalnih pisem lahko vsakemu pokažemo in zastonj pošljemo v pregled. — Zdravilo nema duha, torej se pijancu lahko daje tudi brez njegove vednosti. — Ena doza stane 2 gld. 20 kr.; dvojna za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Poštnino plačamo tukaj, ako se denar naprej na nas pošlje. Prodaja: Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721. — Glavna zaloga v c. k. vojaški lekarni na Dunaju I. trg sv. Štefana. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.