95. številka.
Ljubljana, vtorek 27. aprila.
XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
od četiristopne petit-vrste 6 kr.. će se oznauilo enkrat tiska, 6 kr., će se dvakrat, in 4 kr., će se trikrat sli većkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraćajo. — Ured niStvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hifti št. 3 gledališka stolba". O pravni š tvo, na katero naj ae blagovolijo poSiljnti naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativno stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Govor ljubljanskega poslanca viteza Schneida
za dr. Vošnjakovo resolucijo o uvedenji slovenskega jezika kot učni jezik v srednje šole v državnem zboru 23. aprila.
(Po stenografskem zapisniku.)
„Najprej moram reči, da na noben način ne bodem posnemal predgovornika v njegovih osobnih napadih. (Dobro! na desnej.) Pri naslovu 14, § 8, sem se oglasil k besedi, da bi bil govoril za ohranjenje Kranjskega gimnazija. Ker je pa vsled dogovarjanj mej državo in mej Kranjskim mestom obstanek tega gimnazija «koraj zagotovljen, zato hočem denes izprego-vonti samo nekoliko opazk ob učnem jeziku gimnazij na Kranjskem. Gospoda! Besede, ki jih tu govorim, nijso pod uplivom narodne skupnosti tudi ne pod uplivom osobne navezanosti. Kar tukaj rečem, to izročam vašej razsodbi z jedinim namenom, da služim pravičnosti in da v vprašanji, katero sega v razburjeno narodno življenje ljudstva, mirno razvijani one uzroke, kateri se bodo cenili in se bodo morali v poštev jemati kljubu prejšnjemu odobravanju na onej (levej) strani te visoke zbornice.
„Na Kranjskem, gospoda, kjer je 90 procentov prebivalstva slovanskega, so trije gimnaziji — ne ozirajoč se na čisto nemški spodnji gimnazij na Kočevskem — v katerih je tudi za nekoliko slovenščina učni jezik. To sta višja gimnazija v Ljubljani in Novem mestu in spodnji gimnazij v Kranji. Ako pa pogledate, gospoda, natančneje v razmero posamnih predmetov in število ur, vidite, da se je sicer formalno oziralo na pouk v materinem jeziku, da
pa bo slovenščina v bitstvu ne goji primerno. Videli boste, da razredoma dosledno pojema slovenščina kot učni jezik in v posamnih učnih predmetih, tako, da se v zgorenjem gimnaziji izgubi. Namesto jednega učnega jezika, ki bi imel to biti, sega se črez mejo po drugem deželnem jeziku, ki pa nij materini jezik učencev. Gospoda! Ako nij na gimnaziji dosti prilike, da si učenec prisvoji slovstveni zaklad jezika, da razume njega duh in se vadi v njegovem slogu, kje drugje naj bi se Slovenec svojega materinega jezika naučil toliko, da bode prekoračil prvotno znanje? Na noben način ne v ljudskej šoli, ki se giblje samo v slovnici in razlaganji slov, v katerej komaj prekorači krog tisoč besedij.
„Še le v srednjej šoli dobi deček novih pojmov. Pojmi, katerih se tu privadi z besedami svojega materinega jezika, naravnost bogate njegov duh, ker nijso vsi pojmi, kateri se zaznamljajo z besedami jednega jezika, isti, kakor se izrazijo z besedami druzega jezika; z učenjem v svojem materinem jeziku se tedaj ne uči samo besedij, nego pridobi si novih pojmov. (Dobro! na desnej.) Tu se gotovo smem sklicati na besede cesarja Karla V.: „ Kolikor jezikov kdo zna, toliko ljudij velja1*. Uže s tem bi bila srednja šola, kakeršni sta oni v Novem mestu in Kranji, višji izobraževalen upliv dosegla, kajti ako bi se naslanjali na nemški, ob jednem pa gojili slovenski pouk, bili bi učencu najboljše sredstvo, da se pripravi za popolno in gibčno izraževauje svojih mislij v materinem jeziku.
„A žalibog je bilo doslej v resnici nasprotno stanje kot žalostna posledica samo formalnega in navideznega izvrševanja onih načel, ki so zagotovljena z državnimi osnovnimi
zakoni. (Klici: Čujte! na desnej.) V uradih in privatnem življenji najdete mej uradniki, odvetniki, učitelji ter mej njihovimi pomočniki veliko tacih, ki so se izobrazili na kranjskih srednjih šolah, ki pa ne znajo dosti tega jezika (Klici na desnej i Čujte !), ki tedaj v njem ali nič ne morejo občevati, ali pa občujejo ne zadostno in teško, in prav ti elementi poglavito nehčejo slovenski uradovati, ni učiti, ni občevati, ravno ti e'ementi prisiljeni po oso'b-nih uzrokib, ostro nasprotujejo željam prebivalstva in vzdržujejo oni narodnostni razpor, ki je žalibog stalen postal v deželi. (Dobro! Dobro! na desnej.)
»Kar pa britkosti neprimerno še vekša, ki od tod izvirajo, to je očitovanje, da jezik nij dosti razvit, da nij sposoben za uradniško občenje z zasmshljivim kazanjem, da domači urrdniki, učitelji in odvetniki sami rajši rabijo nemščino pri občevanji. Ako tedaj na jed-nej strani nij bilo mogoče izobraziti se v svojem jeziku, a se nasledek tega navaja kot uzrok zoper rabo tega jezika, potem se ne smemo čuditi, da se nadaljuje narodna agitacija, in da se razžaljena narodna samosvest protivi in upira.(Klici na dennej: Prav dobro!)
„Narod se zave še le po svojem jeziku. Ako narod nehče več trpeti žalostnega, priznavam tudi, sramotečega stanja, da je ne po svojej krivdi ali vsled administrativnega jerobstva zgubil zvezo s prošlimi rodovi, ali mu morete zabraniti prizadevanja, da govori k svojim potomcem in poznejšim rodom, da si napravi zvezo z njimi V (Dobro! Dobro! na desnej.)
„Izprevidel sem, da narodne resnične in resne želje Slovencev ne presezajo mere, katero bi se jim ne moglo dovoliti.   Čeravno se
Domača pisma.
IV.
Poznal sem vicespectablisa, ki je bil ju-rasor in ekonom; ekonomija je uže sama po eebi dobra reč in jurasorstvo tudi nij bilo preslabo, oboje skupaj je pa bilo, kakor se pravi: „utile dulci". Utile namreč je bila jura-sorska plača, dulce pa ne jurusorska služba, in zato je naš vicespectabilis le rajši cepil mlada drevesca, to mu je bilo dulce, in je pri miru pustil akta v pisarni, katera so čisto mirno ležala in se množila na pisarničuem stolu ter jih nij bilo treba cepiti nigdar ne.
Sicer mi je opaziti, da moj vicespectabilis nij bil pravi ekonom niti sam svoj pomolog, ker nij imel svojega posestva niti lastne drevesnice, ampak tuja polja in celo hoste je prehodil, pa je okuliral ali pa cepil vse pov-|
prek, kar je našel mladega, ter cepil je vinsko trto na kopinje, hruško na hrast, jabelko na bukvo, breskev na smreko itd. brez pravega sistema, ter Če mu je kdo rekel, da mu ne velja posel, je kar kvišku skočil in pretepal bi se bil najrajši v svojej pomologičnej maniji z vsakim, kdur mu je prigovori! kaj.
Ko je tako ravnanje jurasovo prišlo višjej gospodski do znanja, je enkrat neka vizitacija prišla v tisti kraj, kjer je naš vicespectabilis cepil in okuliral mlada drevesca, trnje in kopinje, pa je vizitator vicespectabilisa vprašal, zakaj nič ne dela v svojej pisarni? — „Zaktij bi delal v svojej pisarni, je odgovoril vicespectabilis, jaz dosti več koristim narodnemu blagostanju, ako cepim vočke, nego da reša-vam zaprašena akta v pisarni". Ta le sicer zdrava logika vicespectabilisova nij bila po volji visokim illustrissimusom, pa zato so ga avanzirali v drugi kraj in so mu cele rekli, da ga  bodo posadili — kakor je znal reči
I baron Itaueh — na imanje, če bo še cepil drevesca na tujem polji, mesto da rešava akta v svojej sobi in vsled tega je vicespectabilis popustil pomologijo ter se je poprijel svojega posla.
Pri nas na Slovenskem imamo precej eksemplarov, sličnih omenjenemu jurasoru, kateri pak nijso pomologi in ne cepijo mladih drevesce, ampak ljudstvu našemu cepijo nemško kulturo v glavo ter hočejo delati iz Slo vencev Nemce. Ko bi prišla taka le vizitacija v naše kraje, pa bi vprašal dotični vizitator enega ali druzega naših nemških ceparjev, zakaj se ne drži svojega pravega posla, kateri ga hrani in mu daje kruha, bi brž ko ne tudi ta odgovoril: „utkaj bi se držal svojega posla, saj več koristim nemškej državi, ako iz Slovencev delam Nemce, nego li ako obavljam svoj posel v pisarni", ter ko bi visoki gospodje takega človeka avanzirali mej Nemce kam, bi se tudi popravil in postal bi dober delavec v
Tujr-I.
23. april«:
Pri Slona i Kavčič iz Sevnice.— Bar. Lazarini Ki Gradca. — OlUck i* Dunaja — Peha-.- i« Kihnire
Pri Matildi t Tamller i« Duntja. — Goder iz Bohinja. — Puoh iz Brna —StHdry. Ltiff iz Dunaj«.
Pri bavarabrui dvoru j Villmr iz Gorice.
Pri »\»tri jsu .-m MiMJI i I". r„'iH iz B -ljakra. — Bonač iz K   i, i ^k.• gore.
Zaradi preselitve prodajem od ueiiea poćeuši u«, dne 1. uiatf« ISM» zalogo
izvrstnega vina,
katerega imam 400 veder. Vino prodajem po imj-nltjej «ei»i. in .sicer najmanje po jedno vedro \ kupe.
Laniel Predovič,
(129—22) krčmar,
na Poljanskem trgu št. 5, v Ljubljani.
ii«n<iKWflw«nfawgwawinf
Fran Železni kar,
krojne v 3 ,,j n ! > 1 j; 111 i.
se zahvaljuje svojim p. n. narnćnikom zu do ■daj mu izkazano obilo zaupanje, ter se. priporoma tudi de v prihodnje za izdelovanje oblek po najnovejših pariških jonrnalih.
(i lil—3)
i
!
zre j 61^
v LJubljani,
kongresni trg, na voglu gledališcne ulica,
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih;
o v in kap; ~wm
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletjo v shranjevanje.     (87—10)
•NNM
Javna zalivala.
Dni 20. marca t. 1. pogorelo mi je gospodarsko poslopje, katero sem bil k sreći ho ne leto poprej pri vzajeinnej zavarovalnici „ItOJN-KOHDL1I" zavaroval. — Omenjene zavarovalnice glavni zastopnik v Ljubljani g. lun. Valentin«!«- je škodo precej pregledal in mi «•«*!«» lavaruiaiio Nvoto pripoznal, katera se mi ju po okrajnem zastopniku v Kranji g. Hl. IMIhihi uže izplačala. Za tako velikodušno in vestno ravnanje, posebno pa za tako naglo i/.plačati i e se ravuntel|»(vu ,,I40I>I14.01*I>I.IIi>* in njenemu glavnemu zastopniku v Ljubljani g. lun. > Hleiitiu« i< u presrčno očitno zahvaljujem in ivOUDI.K >•• kot jako solidno zavarovalnico it. laatuc »kiiMnJe
Ivsakemu, kdor se zavarovati žrli, uajtoplejc priporočam. Trata pri Velesovem dne Iti. aprila 1880. (178) ^Valoiitii*. Solun.
oljnate in suhe barve, flrneže in lake,
ter najlepše
za slikarje in zidarje.
Čestitim gospem in gospodičinam!
Ravnokar sem prejela za spomlad veliko zalogo
okinčanih in neokinčaiiih
klobukov za gospe in deklice.
Priporočam so p. n. gospem in gospodičinam za mnoga naročila z zagotovilom, da izdelujem vse okusno in solidno. Ob jednem se uaojam opozoriti na mojo jako lep - zalogo peres za kinč klobukom.
Isto tako se v mojej prodajaluici tudi Hlamnihi i>*»i-«>. Naročila z dežele se toćno in ceno izvršč
Se spoštovanjem
posestnica modne kup ije, Gledališke ulice št. 7, v Favšmovej hiši.
(172—1)
Cenilnik rudninskih voda
v Ljubljani, na dunaj.skv;j cesti.
(108-11) - wm__
Oarlsbader Muhlbrunn, 1 sklenica   ....   — gld. 40 kr.
„      Sprudelsalz, „ „
Friedrlohahaller Bitterwasser, 1 sklenica .  . — »85 Oiesshiibl - Puchsteiner Sauerbrunn, 1 velika
sklenica............ —   „   40 „
Crleiohenberger ConstantinqTielle, 1 sklenica . —   „   25 „
Haller Jodquelle, 1 sklenica...... —   „   35 „
Marienbader Kreutzbrunn, 1 sklenica   ... —   „   35 „ ]£eerwasser-2£utterlauge, za pripravo morskih
kopelj, 1 sklenica......... —   „   40 „
Ofner Bakozyquelle, 1 sklenica..... —   „   20 n
Preblauer Sauerbrunn, 1 sklenica   .... —   „   18 „
Šelters - wasser, l sklenica....... —   „   30 „
Naročila se izvršujejo točno proti poštnem povzetji.
H. Hauptmann,
v semeniškem poslopji, v Ljubljani,
priporoča po nizkej ceni najboljše
'^L'
I      Zaloga klobukov.
i|£ Naznanjam slavnemu občinstvu, da Rem zraven kupčije s Ico-
žuh o vino ustanovil tudi
veliko zalogo klobukov
za jreHpode, tl«^*lto iu otroke.
Itlago si naročam iz prvih fabrik na Dunaji in zagotovim polteno in ceno postrežbo, bodem pa tudi skrbel ža najnovejše in dobro blago.
.Shrani se pri meni črez poletje koiuhovlna, zimska obleka in tepih i.
Zahvaljujoč so slav. obćinstvu za prejšnje zaupanje, prosim, da me i zdaj z mnogimi naročili počasti. — V nanj a naročila se točno in oeno oskrbo. Se spoštovanjem
(1G2-2)
Anton Kaman,
Mestni trg št. 8, v Ljubljani.
^ay^^^ ^ftf     ^A^^^^ ^^^^^t     ^ft^ ^A^^^^ ^e^^rfbf ^ft^ "^^ć ^^^^^^
.^•V, ^^S^^K .^^V
Do 15. maja in od 15. septembra je cena stanovanjem in kopeljim za 25 "/„ znižana.
Ta kopeli jo od Železniško postaje Za prešit', crta Ziriiuiitimst Sisek, oddaljena 3, in od južno-železniške postaje l'ulićane 41/« ure. 30 do 35° R. doaozajočo akn.tlicrmr tega zavoda so nedosegljive v svojej izvrstnej zdravilnej moči zoper trganje po udih. revmatizem in njiju slalm posledice, zoper bolezni v živcih, na koži in zoper rane, zoper kronično bolezen brightis. pri pathoiogićnili pro resili ženskih seksualnih organov itd. Kopelj je od 1. aprila do konca oktobra odprta in zadostujejo velike basinske. pesa mezne in doiihn - kopelji in kopelji v marmornih banah,  potem slano vanja. restavracije, veliki sa Ioni za obed,  kavarne in
biljard,  zdravilska dvo rana, godba, lekarna, scu i na 11   nasadi In druge naprave po polnem vsem modernim za-   S NX
htevam
Poćenši 1. majem vozijo postni omnibusi mej tu in  mej železniško ostajo I'« Ji i rane po do-funajskega poštnega   vlaka   ob  10'/4 uri zjutraj.   Vožnja za osobo 3 goldinarje. — Od 1. junija daljo se dobivajo   v Zaprešiči pri dohodu vsacega vlaka vozovi za v Kra-pino-Toplice.  Za vsak drug vlak stoje pripravni vozovi pripravljeni. — Pojasnila njej o o tej kopelji nje vodstvo in kopeljski zdravnik gosp. dr. I<2<lf»-ui* -vit. A.i4pnoz°.
Broaurice o kopelji se dobivajo pri vseh knjigotržtvih, prospekti pri vodstva. (159—2)
Krapina-Topiloe, meseca aprila 1880.
i i
l
Zoper
gih.t in revmatizem,
da ho z njim namaže, jo mnogostransko Bkušeno zdravilo
ces. kralj, izklj. priv. Wilhelmov rastlinski sedativ
„BASS0EIN"
od
Fran VVilhelma, lekarja v Neunkirchenu,
jedino, katero je visok e. kr. zdravstveni urad preiskal in potem odučilo nj. veličanstvo cesar Fran Josip I. z izkljućivim privilegijem.
To sredstvo je priredek, kateri, ako se z njim namaže, čini pomirovalno, dobro, olajšujoče v slabosti na živcih, bolećinah na živcih, živčnih boleznih, telesnej Blabosti, revmatičnem živčnem trganji po udih, zoper revmatizem, trganje po udih, bolečine v mišicah, zoper bolečine na obrazu in po udih, giht, revmatizem, glavobol, omotico, šumenje po ušesih, bolečine v križi, zoper slabost udov, posebno pri dolgem potovanji (vojakom, gozdarjem) zoper zbadanje ob straneh, nervozne bolezni vsake vrste, tudi zoper zastarel revmatizem.
Jedna bučica z zdravniškim navodom stane 1 gL a. v. Za kolek in zavoj 20 kr. posčbe.
Prodaje tudi: (526—12)
V LJubljani: Peter Lasanik.
Izda te lj in urednik Makao Armič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
30
Ljubljana, ld jo Schneid zastopa, enkrat nemšk, enkrat ne, kakor judom „D. Ztg." ravno pri njih psovanji prav pride ? To je logika. In za bralce „D. Ztg.- je taka kocsekvenca popolnem dobra!
Stara „Presse" si sicer ne upa tako grdo osobno zabavljati, ker dobi zobanja iz vladnih jasli, ali vendar si ne more kaj, da ne bi pohvalila Dtthatschevih buršikoznostij in ne tudi psovala na „slovenske agitatorje". Jud je jud. „Wiener Allgemeine Ztg." piše: „Slovenci triumfirajo denes, borili so se in bitko dobili. Tudi tega slavnega naroda nij pozabil budgetni odsek, ampak mu naklonil resolucijo, ki zahteva od vlade, „naj uvede na srednjih šolah, vzdrževanih od države, v onih krajih, kjer stanujejo Slovenci, slovenski učni jezik za slovenske otroke, kolikor dopuščajo to zdanja učna sredstva." Po velikanskih teh zahtevah te resolucije bi človek mislil, da vsa Slovenija samo Čaka na ustanovljenje slovenskih paralelk." Na dalje pa tudi psuje na g. Schneida tako le: „V resnici žalosten vtis pa je naredilo, ko je poslanec Schneid pl Treuen-fekl, rojen Dunajčan, zagovarjal Slovence nasproti Nemcem. Slovenci, dejal je, bodo uže spoznali zaklad svojega materinega jezika, ako ga bodo učili tudi v gimnazijah. Lepa izpoved to, da bi se moralo slovenščine učiti še le.na gimnazijah. In (emu naj bi se je učili V Zato, da se bode porabila v llosni slovenska mladina. Tako pravi jeden ud bosenske komisije. A to vendar nij bil končni smoter bosenske Okupacije. Samo zato nijsmo mi žrtvovali krvi in denarja!" Nego V Žrtvovali ste jih „zur ttiederhaltung des slavismus" in da »terete „slovanskej ,kaei glavo" V Slišali smo.
Politični razgled.
JU o t mnje cl4*ž«»l«».
V Ljubljani 20. aprila. Molsltl odsek državnega zbora je izdal svoje poročilo o Lienbacherjevem predlogu glede osemletne šolske dolžnosti. Predlog odsekove večine je ta-le: „V onih kraljevinah in deželah, za katere ne velja § 75 zakona od 11. maja 18G9, določujejo deželni zbori, je-li naj se s po* četkom sedmega šolskega leta namesto vsakdanjega pouka prične ponavljavni ali nadaljevalni pouk za dve ali več let in v kolikcj meri da Be izvršuje. Iz šole sme deček izstopiti samo tedaj, ako si je prisvojil z zakonom od 14. maja 1801) določeni učni smoter ter vsaj v veronauku, citanji, pisanji in računjenji. Pri določevanji učnih močij (§ 11 istega zakona) se nij ozirati na one učence, ki pohojevajo samo nadaljevalno
kakor se pravi frotirati nekaj časa nezdravo meso in prati z mrzlo vodo, znabiti se še popravi kaj, dokler nam ne narastejo nove in zdrave mišice, katere ne bodo imele v sebi starega strupa.
Nekaj se bo dalo še zvračiti, kar je pa neizlečivega zavoljo zastarelosti, to bomo uže morali dati operirati, brez operacije ne bo šlo, ker se samim leksirom se ne da izločiti bolezen tako vkoreninjena, kakor je naš nemšku-taiski krč.
Sedaj sem vam pokazal, da tudi medicine nekaj razumem; Če pa mislite, gospa, da nij-sem pravo zadel, ali da je moja hidropatična metoda preslaba za našo bolezen, bom pa na-svetoval kr j druzega, snj Se poznam več metod ter če no bo drugače, bo gotovo pomogel „I3aumsclieidtu, kateri ima dobro lastnost, da Čisti pokvarjeno krv, in verjemite mi, čiste krvi je nam treba — krvavo.
Vaš
Spectabilis.
ali po navija v no 5olo". Lienbacherjev predlog namerava: ali naj država občno Šolsko dolžnost določi na 6 let. deželni zbori pa bi po potrebi jo lehko prodolžili, ali pa država določi 81etno šolsko dobo, deželni zbori pa bi jo smeli skrčiti na G let. Zoper prvo alternativo je vlada, zato je odsek odločil se za za drugo. Fstavoverska manjšina pa predlaga, da se sme šolska doba skrčiti samo za kmetske otroke, natančne določbe pa da daje naučni minister.
V mani«- države.
Iz OtlnJ« se javlja, da je boj mej Črnogorci in Albanci neizogiben. Po dogovoru morala bi Turčija 24 ur pred odhodom turških vojakov iz črnogorske zemlje to naznaniti Črnej ^ gori; Turčija nij tega storila, in ko so hoteli Črnogorci zasesti novo ozenrrije, našli so tam namesto turških vojakov uže Albance v orožji. Na mostu črez Sem je prišlo^ mej njimi do boja, v katerem je bilo baje 7 Črnogorcev ranjenih, 1 pa je bil ubit. Po tej naj-novejšej turškej izdaji se je zoper Črnogorce vzdignilo baje vse stanovništvo severne Albanije
Kakor smo uže poročali, sta se Ilurting-ton in Granvvillo posvetavala z Ciladutonom: po posvetavanji je .šel zvečer Gladstone v \Vind-sor. Nedvomno je, da bode on prvi minister in kancelar.
Dopisi.
■z Kamnik« dno 24. aprila. |Izviren dopis.] Pri tukajšnjih občinskih volitvah dne 22. in 23. t. m. so biji v vseh 3 razredih skoraj enoglasno od narodne meščanske stranki1 postavljeni kandidat je izvoljeni.
Nemfurske stranke še pri volitvi zapaziti nij bilo. — Namesto,nemčurskega kamniškega občinskega zastopa, bode zdaj popolnem naroden, kar uže dolgo let nij bil.
Tako nemškutarji vidijo, da njih umetno narejena glorija nikjer dolgo ne trpi. Ljudstvo je enkrat povsod narodno, zato ima tudi le narodna stranka prihodnjost v deželi in le ona je opravičena.
Telegrama »Slovenskemu Narodu".
If Dunaj 26. aprila. Denes je bila v državnem zboru tudi druga dr. Vošnjakova
resolucija sprejeta, naj se slovenski jezik kot učni jezik uvede na učiteljskih pripravniščih v Ljubljani in Mariboru, s pristavkom (ki gaje dr. Vo-šnjak nasvetoval), da se pripravniki (in pripravnice) morajo tudi popolnem nemškega jezika naučiti.
Ormuž 26. aprila. Občine Sv. Miklavž, Brcbrovnik, Hermanec, llog, Jastro-vec, Vitan, Adrijanci in Salovec so odposlale na državni zbor prošnje za slovenske srednje šole.
Domače stvari.
— (Nemškutarska perfidnost.) Uže nekaj časa sem naši nemškutarji nekaterim narodnjakom očitajo, da svoje sinove v tukajšnjo c. k. vadnico pošiljajo. Človek bi moral pri takem očitanji misliti, da je c. k. vodnica Čisto nemška šola — vsaj zadnji „Tagblatt" jo kar naravnost imenuje „eine deutsche Knabenscbuleu — in da so druge ljudske šole v Ljubljani slovenske učilnice v pravem pomenu besede. Minister Stremayr je v budget-neni odseku kar naravnost trdil, da je c. k. vadnica v Ljubljani slovenska in isto stvar je trdil c. k. sekeijski načelnik v naučnem ministerstvu Hermanu našemu poslancu gosp. dr. Vošnjaku, ko ga je zaradi tega interpe-liral. Ob enem je tudi Stremavr v budgetnem odseku  trdil,  da je mariborska c. k. vadnica
zavoljo tega nemška, ker nij tam slovenskih otrok. Dr. Duchatsch je v svojem zadnjem Slovence sramotilnem in psujočem govoru narobe trdil, da je jezik na vadnici v Mariboru s loven s k. Kje je torej resnica? Resnica je ta, da nijso vse ljubljanske ljudske šole s c. k. vadnico vred niti nemške, niti slovenske, ampak v pravem pomenu besede: nemšku-tarske. Vsled zadnjega znanega sklepa nem-Skutarskega ljubljanskega mestnega zastopa zaradi germaniziranja ljubljanskih ljudskih učilnic so postale taiste v ravno tistej meri in še enkrat poudarjamo — enakomerno — nem> Skutarske, kakor se je c. k. vadnica pod Las-serjevem ministerstvom v nemškutarski plaSČ zavila. Ako bi ljubljanski narodnjaki hoteli svoje otroke v slovenske ljudske šole pošiljati, bi jih mornli dajati k „Mariji devici" v Polje, na Ig, v Šent Vid ali pa na Dobravo. To M pa bilo vendar preveč skupo in neugodno! Ako ima narodnjak v Ljubljani mej Uud^kjntf učilnicami izbirati, velja, kar se nemškutarsttji tiče, zanj latinski verz: „incidit Scjllam, qj|l vult vitare Charibdim". C. k. vadnica ima pre^l ljubljanskimi ljudskimi učilnicami samo to prednost, da je .Število učencev omejeno na .brpj 40 k večemu 50, ko jih morajo ljudske učjf-nice toliko sprejeti, kolikor se jih prijavi. Rok da so učne moči na ljudskih šolah, kakor zadnjič „Tagblatt" poimenice na gospoda Pra-protnika in gospoda Močnika kaže, sem ter t je izvrstne, ali tudi mej učiteljstvom na c. kr. vadnici nij sam tak narodni osat a hit Sima, tudi tam so učitelji, .katerim se sme slovenska mladina s čisto mirno vestjo v od-gojo izročiti. Nemškutarji v tacih zadevah lažejo kar vprek, kakor jim ravno kaže, da bi slovensko stvar sramotili in v nič devali. Ljubljanski „Tagblatt" se laže, da je c. kr. vadnica Čisto ali izključivo nemški zavod, da bi s tem ljubljanske narodne odbornike na ruglo stavi jul, mej tem ko se zopet dr. Duchatsch v državnem zboru laže, da je jezik na Maribor-skej vadnici si oven s k („Uebungssprache slo-veniseh"), Češ, da bi dokazal, da Slovenci uže vse to zdavnaj v obilnej meri imajo, kar zdaj po svojih resolucijah zahtevajo! Taki so naši nemškutariji, taki so bili in taki bodo ostali.
— (Prošnje za slovenske srednje šole) so državnemu zboru poslale občine: Lastnic, Sedlarjevo, 1'ran k olovo, Svetina v celjskem okaji. Poslanec Schneid je izročil tudi dotično peticijo ljubljanskih meščanov. Občine, ki še mislijo poslati prošnje, naj to kmalu store, dokler še zboruje državni zbor, najdalje do srede maja.
— (Poročilo o dijaškej „besedi") v deželnem gledališči prinesemo jutri.
— (Ljubljanski porotniki) za prihodnjo sesijo so: Zeschko Alb. iz Ljubljane; Tavčar Kari iz Ljubljane; Škofic Janez iz Ljubljane; Štrukelj Franc iz Ljubljane; Telban Valentin iz Brezovice; Lončar Jarnej iz Ziganje vasi;Alfons grof Auersperg iz Ljubljane; Gaz-dek Ignacij, cunjar iz Ljubljane; Ločnikar Tomaž iz Vtča; Schitlcr Viktor iz Ljubljane; Ebrl Adolf iz Ljubljane; Purger Matijus iz Postojne; Ledenig Alfred iz Ljubljane; Stoki Ernst iz Ljubljane; Treun Matevž iz Ljubljane; Lenarčič Anton, penzijonist iz Ljubljane ; Povše Anton iz Stcpanje vasi; Iglic Franc z Doba; Šepetavec Jurij iz Stepanje vasi; Gnezda Anton iz Ljubljane; Samassa Albert iz Ljubljane; Križaj Jožef iz Ljubljane; Ditrih Andrej iz Vipave; Novak Anton iz Stcpanje vasi; Kal Franc iz Ljubljane; Trdina Jožef iz Ljub-
v trdovratnem boji upirajo načelu ponemče vanja, vendar ne pozabijo nigdar državnega interesa. Narodje so prelojalni in kljubu svojega narodnega vzburjenja ,prepa>-metni, da ne bi izprevideli potrebe in koristi kakega druzega kulturnega jezika, in da ne bi razumeli državne volje. (Klici na desnej: Prav res!)
„Ne sme tako daleč priti in ne pride" tako daleč, in tudi Slovenci ne želo, da bi dijaki na Kranjskem v bodoče v manjšej meri sposobni bili za javno življenje in za visoke šole, nego-li oni druzih kronovin. Nasprotno pa hočejo, da je njih mladina z doma uže preskrbljena z vsemi poroštvi in da nij siljena po jezikovih uzrokih oddaljevati se od avstrijskih učnih zavodov za znanosti. Ako mi tedaj visoka zbornica pritrdi, da se bode v bodoče v srednjih šolah dežele tudi slovenski jezik gojil kolikor je potrebno, pravično in jednakopravno, storjen je s tem važen korak k odstranjenju narodnega razpora, vsaj na Kranjskem. Agitacija bode obmolknila in mir se bode povrnil.
Še drug nagib me je silil k tem razmiš-rjavanjem dotikajoč se državnega interesa. Mi smo prevzeli na južnej strani Save oskrbovanje obsežne dežele ter moramo postaviti tja nov velik administrativen aparat. Minola bodo še leta in leta, predno da bode sama dežela dala dosti funkcijoharjev, zato bi se moralo uže zdaj pri nameščevanji uradov v teh deželah posebno ozirati na uradnike s Kranjskega in sosednjih slovenskih dežel uže zavoljo jezika in sorodstva in kljubu temu sorodstvu zavolj tega, ker se njih ne dotikajo tam vladajoča versko-politiška nasprotja. Slovenska mladina bi imela tedaj ugodno priliko, svoje sijajne lastnosti marljivosti, vstrajnega prizadevanja in zlate poštenosti, katere ima slovensko ljudstvo v tako obilnej meri, v teh deželah na čast avstrijske uprave izkazovati. (Dobro! na desnej.) A pogoj temu je, daje prve naobrazenje onih, ki se bodo tja doli poslali, v slovenskem materinem jeziku znanstveno. Tak naučni način, ki se naslanja na staro slovenščino in natančno znanje korenin besedij in pojmov sposoblja vsacega izobraženega Slovenca, da premaga precej malo razliko dijalekta in da lehko uraduje v srbsko-hrvatskem jeziku. (Klici na desnej: Prav res!) Pogoji takemu pouku morajo pa dani biti v gimnazijah onih dežel, kjer stanujejo Slovenci. Ne vzemite tedaj deželi onih srednjih šol, kjer se deželni jezik potrebno goji
in dajte državi s tem priliko, da bode v zasedenih deželah imela zveste in v tam vladajoča socijalna nasprotja ne vmešavajoče se uradnike. "Ustvarite, gospoda, z boljšim gojenjem slovenskega jezika na kranjskih gimnazijah take zavode, na katerih se bode mogla tudi mladina novih od nas zasedenih dežel pripravljati za obiskavauje avstrijskih visokih Sol.  (Veselost na levej.)
Paš na to vas moram vendar opozarjati in prepustiti vašej presoji, kolike važnosti in kakih nasledkov bi to imelo, ako bi se mladina iz zasedenih dežel ne izobraževala samo na hrvatskih in srbskih, nego tudi na slovenskih srednjih šolah. (Odobravanje na desnej-— Govorniku čestitajo.)
Nemški časopisi o sprejetji resolucije dr. Vošnjakove.
Nemški časopisi so kar divji od jeze, da je v državnem zboru sprejeta dr. Vošnjakova resolucija, naj vlada na srednjih Šolah v deželah, kjer Slovenci prebivajo, uvede slovenski jezik kot učni jezik. Ko bi Slovenci sami ne vedeli, kaj bomo pridobili s to resolucijo, kadar jo vlada resuresničizdejanskim izvođenjem, te nemške psovke in grdo zasmehovanje, ki iz nemških novin pri tej priliki na naš narod in njega zagovornike lete, nas bi morale podučiti. 'Naše Čitatelje, ki nemajo prilike več novin v roke dobiti, bode zanimalo, če jim nekoliko teh glasov navedemo.
„Neue Freie Presse" piše znsmehljivo: »Zastopniki prihodnostnega kraljestva Slovenije, gospoda vitez Schneid in Kljun sta imela denes veliko besedo. Onadva sta bila sicer toliko velikodušna, da nijsta zagovarjala, naj se zopet uvede slovensko državno pravo, katero (? Ur.) sta bila nekdaj iznašla vodja interesantnega jugoslovanskega naroda, gospoda Toman in Costa, temuč njima (Schneidu in Kljunu) je bilo dovolj, ker je bil budgetni naslov „srednje šole" na redu posvetovanja, v prirojenej skromnosti trkati na ravnopravnost slovenskega narečja z nemškim jezikom in iz tega posnemati svoje terjatve po poslovenjenji nemških srednjih šol. In s kako zmagovalnimi argumenti so prvoborci velike slovenske stvari svoje stališče branili! Dozdaj smo mislili, da le razvit, izobražen jezik, ki ima literaturo, je sposoben biti učnim jezikom na srednjih šolah. (Ko bi to opravičeno bilo, kar ste vi „dozdaj mi sli 1 i", nemška gospoda
pri „N. Fr. Pr.", bile bi tudi vaše nemške gimnazije še dan denes latinske, ker ko se je vaš nemški jezik kot učni jezik uvajal, bil je Be mnogo menj razvit nego je denes naš slovenski, to je nam znano. Ur.) Denes slišimo ravno narobe, in podučujejo nas, da so srednje Bole za to, da se nerazvit, nedovršen jezik izobražuje in se mu k literaturi pomaga. (Nemci, ti so se, to Fe razume, na suhem plavati naučili. Ur.) To je pafi prava, nepokvarjena slovenska logika, vzeta iz one slovenske učne knjige, ki je po trditvi gospoda Kljuna za rabo na gimnazijah uže pod peresom. Najbolj ognjeno pa nij šel v boi za sloveniziranje Rnuberjev beneficijat, temuč gospod pl. Schneid, o katerem se pravi, da nobene besede slovenski ne ume, (kar je pa laž. Ur.) To se ve da razlaga nekoliko njegovo sanjarstvo za slovenščino."
„Deuts.be Ztg." piše: „Denes se je bil vnel boj za srednje šole. Prvi so stopili Slovenci napozorisče. Ta veliki kulturni narod hoče, da se zvrši poslovenjenje gimnazij v nemških mestih spodnjega Štajerja in in Kranjskega." Pohvalno omenivši, dasta Duha t sch in Foregger, (ded njegov se je Se imenoval „Podrekars) oba renegata slovenskega pokoljenja, proti resoluciji govorila, reče nemški list dalje: „ Poslanca Kljun in Schneid pl. Treuenfeld sta zagovarjala slovensko stvar. Ta poslednji gospod spada k žalibog neredkej vrsti onih, ki si prizadevajo in pomagajo z vseihi sredstvi, kadar gre za njihovo kariero. Iz nemške uradniške familije rojen, dela se zdaj Slovenca, ker ne bi bil s svojimi preskromnimi zmožnostmi nikoli časti dosegel i kak nemški okraj zastopati." Potem mu nemtki judovski list očita, da je nemški renegat, ker je Slovence zagovarjal.
G. Schneid je v svojem govoru izrekoma povedal, da ne govori z narodne navezanosti, torej da nij rojen Slovenec, temuč zagovarja našo reč le s stališča pravičnosti. Kako nesramen je torej novinarski jud, ki mu očita, da nse dela Slovenca" ali celo da je „renegat". Zapomniti si pa Slovan je pri tej priliki moramo, da je psevdoliberalnim Nemcem uže vsak Nemec renegat, ki ne glasuje za zatiranje Slovanov. — Nadalje: v jednej sapi nemški jud pišoč v „Deutsche Ztg." pravi, da je Schneid govoril za slovenske šole1 v „n e m-Ških mestih Kranjskega", in —da zastopa slovensko mesto Ljubljano, ker „ne bi bil nikoli časti dosegel kak nemšk okraj zastopati."  Torej kakšen volilen okraj je vendar
svojej stroki, mej tem, ko v naših krajih ne stori dobro, hoteč narediti v svojej maniji iz repe bučo, iz zelja krompir, iz medveda pa osla.
Vi, gospa, mislite morebiti, da so vsi naši nemškutarji hudobni ljudje; o nijso ne, imamo mej njimi prav dobrih božjih volekov, kateri celo mislijo, da koristijo kaj narodu našemu, ako ga nemčijo, kakor je tudi moj vicespectabilis mislil, da dela na basen svojim sosedom, katerim je najlepše hrastiče pokvaril, samo da je mogel na taiste vcepiti hruško.
Vi, gospa, mislite morebiti, da je Fr. Kromer, katerega je včasih trpinčil „furor teuto-nicus" kakor božjast sv. Valentina, hudoben nemškutarV Če tako mislite, ga ne poznate gospoda Kromerja. On vam je dobra duša, saj je leta 1861 pomagal nositi s pokojnim dr. Tomanom našo monstrepeticijo ministru Schmerlingu, ali pozneje se je spreobrnil v Ne/nca iz gole ljubezni do svojega slovenskega naroda, ker se je bal, da bo prišla Rusija po
nas, pa da nas bodo kozaki vse konfiscirali | ter transportirali v Sibirijo kam, in iz golega strahu pred ruskimi kozaki je postal Kromer nemškutar. Sicer je Kromer pozneje zavoljo ravno istega strahu avanziral iz Celja v Ljubljano in iz Ljubljane v Gradec in zdi se mi celo na Dunaj, ker v Gradci in na Dunaji se mu nij bilo treba bati kozakov tako, kakor se jih je bal v Celji in v Ljubljani.
Janez Prolich nij tako daleč bežal pred kozaki, kakor njegov prijatelj Kromer, ampak samo do Gradca je pač bežal iz Ljubljane; on je bil tudi dober Slovenec v starih časih; ko so „Novice" še prinašale imenik svojih naročnikov, je tudi Janez Brolich bil mej taistimi, nosil je ravno tako kakor Kromer našo peticijo Schmerlingu, ali pozneje se ve da je moral tudi enkrat v Gradec pogledati eno malo, pa zato je počel nemškutariti — ne brez uspeha.
Mej mlajšimi nemškutarji bi se tudi moglo
najti takih, kateri nijso zgolj iz hudobije postali to, kar so, ampak iz ljubezni do samega sebe so začeli najpreje kompromise delati z Nemci, potem jih je pa kar tako nekaj potegnilo na drugo stran, kakor krč potegne del človeškega mesa iz pravega, ali kakor bi rekel bolj učeno, iz normalnega položaja. , Dokler krč drži, je se ve da zlo, potem pa, kadar popusti krč, se zopet vse popravi in mišice z mesom vred pridejo nazaj v svoj stari položaj. Tako le bode sedaj, ko bo začel popuščati krč, ki je vlekel dele našega narodnega telesa na krivo stran, marsikateri atom nazaj prišel ua ono mesto, iz katerega ga je bil potegnil nem-škutarski krč.
Veselja sicer ne budemo imeli sveto-pisem-skega s takimi nezdravimi atomi, ali bolelo nas pa vendar ne bo več tako, kakor nas je bolelo doslej, ko nas je krč trpinčil neusmiljeno skozi tolika leta. Odahnili se bodeiuo sedaj eno malo in pa ribati bomo morali ali