V NAŠI MIRNI SOSESKl
Kdo kriči, kdo ktiči?
Najprej naj s ponosom ugo-tovim, da smo mirna, tiha so-seska. Seveda pa slišimo in beremo vse vrste stvari, ki pri-čajo, da drugje ni tako. Ko na primer pade na TV kakšen goi, seveda ga dajo NAšl, se mar-sikje odpre prava ognjena fronta. Streljajo, pokajo. da se tistih nekaj potepuških psov spusti v brezglavi beg proti centru, kjer je zatišje. Da, da -pištole, petarde! Na srečo se to
dogaja bolj poredko - misfim tiste gote na TV. Pri nas pa nismo taki. Uporabljamo samo htadno orožje. Saj menda be-rete čme kronike...
Ampak tako na splošno je MIR. Posebno, če stanujete na vrhu, kjer prihaja do va$ le gru-Ijenje golobov na strehi. In tudi njihovo stopicanje se v kopal-nici razločno sliši. Ob sobotah, nedeljah praznikih - takrat je drugače. Ob nemogoči nočno-jutranji uri, ko so obmirovati še mački ob kantah za smeti, vas lahko prebudi glas, ki ni ne pesem ne krik. PrestraŠeno poslušate v temo in spet zaspi-te. Potem vas spet vrže pokon-ci krik, zdaj čisto razloien, kot bi se kdo drl na balkonu. »SUUZIIt!«. Slišite odpiranje oken in zaspano, nebojevito zmerjanje,
Radovednost vas prisili, da ie sami pogtedate ven. Pred sosednjim blokom stoji fant. Nekoliko se maje in strmi navzgor. očitno v eno od nad-stropij. Spet znani, prstresljivi: -SUZI!-. Iz pritličja stopi mo-žakar v pidžami in se z vpijo-čim spusti v pogovor. Oni ne-kaj maha. potem zaihti. Pidža-mar ga potreplja po rami in mu ponudi vrtni stol. Mtadenič pri-vteče iz Žepa steklenico in oni se /e ne brani. Ko se kobacate
nazaj pod rjuho, je v vas kan-Ček zavisti.
Ob delovnih jutrih pa ves blok drhti. Zadnjič sem šel po stopnicah in videt spodaj na dvorišču soseda Stal je pri av-tu, parkiranim z enim kolesom na zeienici, z drugim na robu peskovnika. Strmel je navzgor, nemočno širil roke in vpil: -FAANIIH«. Skozi okno se je prikazala glava. ženina. »KAJ?« -KUUČI!« Glavajeiz-ginila, skozi okno $o prileteti kijuči. »JE SAŠA TAM?« To je bil ženin glas. »NE« -KJE PA JE?" -TUKAJ JE Nl« -SAA-šlll!« Spustil sem se po stopni-cah in v presledku opazil punčko, ki je iz steklene stene dolbla svež kit in delala krogti-ce Povsem se je zatoplla v svoje opravilo. Za mano je že pridrvela Fani in nadrta otroka. -Zakaj si pa tibo ? A nimaš jezi-ka?- -SAAŠII!« To je bil spet mož tam spodaj.
»Bodi že tiho, kaj pa tako kričiS!- mu je zavpila čez ograjo.
"Kdo kriči? Ah, saj lako vsi kričijo. Dajmo. spot bom za-mudil!«
Drugače pa je v našem nase-Iju MIR, ne pa tako, kot pone-kod drugje. Kaj je zdaj to na hodniku? Kdo kriči?
BINE SOSESKI