Leto lil., štev. 225
V Ljubljani, petek dne 22. septembra 1922	DanaSnfa stev. stane 7§ par
Izhaja ob 4 ihrtgL
Stane mesečno lO— Din za inozemstvo 20— m
Oglasi po tarifa
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlštvo:
Ljubljana, Prešernov«
ul. št 54. Jelet tt. K
Podružnice:
Maribor. Barvarska olies
št 1. Tel. št 22. Celje, Aleksandr.
Račun pri pošta, čeka« zavoda štev. 11.842.
Ljubljana, 21. septembra.
Zadnji dogodki na Bolgarskem nam kažejo, v kako kaotičnem stanju se še nahaja naša soseda. Teror in nasilje sta v Bolgariji trumf. Naši nepoduče-ni javnosti eo opozicijonalni listi natrosili toliko peska v oči. da se je mnogim našim ljudem zdelo stanje v Bolgariji napram razmeram v Jugoslaviji naravnost idealno. Koliko lepih besed je bilo napisanih o »ljudo-vladi* gosp. Stambolijskega, o strogem demokratizmu režima, o sistematičnem delu vlade za ozdravljenje razmer, o modri zunanji politiki bolgarskih državnikov, zlasti o njihovi pripravljenosti živeti z našo državo v bratskih odnošajih! Šele odkar so pričele vedno pogosteje prihajati iz Bolgarije vesti o krvavih atentatih in političnih umorih, ki se dogajajo sredi Sofije, so utihnili slavospevi naše opo-zicije bolgarskemu »vzoru*.
Nedeljska tragedija bolgarskih opo-ricijonalnih voditeljev je končno raztrgala skoraj neprczoren zastor, za katerim se odigrava najnovejša zgodovina bolgarskega naroda. Bolgarija se nahaja pod pestjo najhujšega terorističnega partizanskega režima in ministrski predsednik Stambolijski je diktator, ki brezobzirno uporablja svojo moč, da ohrani državo v rokah svoje «kmečke stranke*. Stranka bolgarskih zemljo-tadnikov je že pred vojno razvijala živahno delavnost. V njej so se vedno jačje uveljavljale radikalne agrar-nosocijalistične teorije in njena antimi-litaristična tendenca ji je po katastrofah svetovne vojne privedla ogromne mase obupanega ljudstva. Pod vodstvom brezobzirnega in zelo sposobnega svojega prvaka Stambolijskega, ki je po zlomu postal najpopularnejši mož Bolgarije, ker se je bil 1. 1915. uprl kralju Ferdinandu ter javno obsodil vstop Bolgarije v vojno, za kar so ,<ra vrgli v iečo, je zemljoradniška stranka v volitvah leta 1920. izvoje-vala 110 od 229 mandatov. To ni bila večina in Stambolijski bi bil moral iskati političnih zaveznikov. Toda to ni odgovarjalo njegovim računom.
Z uničenjem 15 naprednih in komunističnih mandatov v sobranju so si zemljoradniki ustvarili parlamentarno večino, ki je izročila vso oblast v roke gosp. Stambolijskega. S tem je pričela na Bolgarskem doba najhujšega partizanskega režima. Navzlic radikalno socialističnim in v mnogem oziru bolj-ševiškim teorijam strankinega programa. je ostal bolgarski kmet v dnu svoje duše konservativen. Mržojo proti povzročiteljem nesrečne vojne je prenesel na celo svojo inteligenco, na svoje meščanstvo, pa ravnotako na delavstvo, ki je bilo medtem zašlo v komunističen tabor. Pristranost uprave, splošna korupcija, divjal rastna notranja politična borba, intrisre in avanture komitašev tvorijo obiležje vladavine Stambolijskega. Opozicija je bila sprva povsem slaba, ker je bila razpršena na crlo vrsto strank in skupin, ki so se medsebojno ljuto na- i padale. Dolgo je znal Stambc^Vi i spretno izrabljat! ta položni 7. H<~~» vanjam onih po'iti»-ov ki so bi'1' '•■<'•' sokrivci vojno polirikp kral-a ' ": naiula omraž -ni v <'>->«m rs-r..•-.; > r'ri l«o'jr:i-rs!'**m «<•'' '' " - **'.-if v širokih vr-M' in '-.t:•-*•?!. No	,
bDi Radosavljrv (ki žhi kot begnnecj
v BtFiuj). Dnnov in njibori tO'-n*5"? {»stavljeni pred	Proces ni '
mključpn.
Vedno hujši terorizom vladajoč «tranke. ki jo sistematično z nasilnimi i prodstri ubijala vsak pojav odpora ] pro*i diktaturi zomljor? lniškib prva i kov. je združil opozicijo v enotno j fronto. V boj proti režimu so se zapletli številni ruski begunci in zlasti poveljniki na Bolgarskem «e nahajajo-čih ostankov Wran«rlove armade. Na strani opozicije so tudi tisoči bivših bolgarskih oficirjev, ki so po razpustu armade ostali na costi in za katere se vlada ni hotela pobrigati. Kako daleč so šle zveze opozicije z Wrang-lovci. se ne da dognati. Bolgarska vlada je začetkom meseca septembra ^odkrila* veliko zaroto, ki jo je vodil baje sam Wrangel, hoteč so polastiti oblasti ter si v Bolgariji ustvariti oporišče in izhodišče za novo ofenzivo proti Rusiji. Verodostojni poznavalci razmer zatrjujejo, da so »odkritja* uprizorjena le ad usum delphini in da ie Stambolijski hotel dobiti v roke le orožje za odločilni udarec proti opoziciji.
V nedeljo so sklicali opozicijonalni voditelji sestanek zaupnikov iz cele države v Trnovo. Poročali smo, kaj se jim je zgodilo. Ni dvoma, da je bil na-I>ad spretno aranžiran. Imel je popoln
Začasni sporazum v Parizu
SKLICANJE ORIJENTSKE KONFERENCE. — POSVETOVANJA MED NINČIČEM IN POINCAREJEM. — PAŠIC DOSPEL V PARIZ.
Pariz, 21. septembra. (Izv.) Današnji tisti se strinjajo v nazoru, da pomenjajo včerajšnji dogovori med Poincarčjem, lordom Curzonom In grofom Sforzo znatno olajšanje položaja. V glavnem je prodrlo francosko naziranje, ki se mu je brez pridržka pridružil grof Sforza, za njim pa naposled tudi lord Curzon, ki je pokazal večjo spravljivost, kakor se je moglo pričakovati po vesteh, ki 60 prihajale iz Londona o stališču angleške vlade. Smatra se, da je kriza premagana In mirna rešitev orlentskega problema zagotovljena.
Glavno točko sporazuma tvori sklicanje orlentske konference, ki se sestane sicer v Italiji, vendar pa ne v Benetkah, kakor Je to predlagala italijanska vlada. Kraj konference se šele določi, izbrano pa bo bržčas kako mesto na italijanski Rivieri v bližini francoske meje. Grof Sforza je naposled pristal tudi na to, da se na konferenco poziva Mala antante, čemur se je Italija doslej odločno proti-vila.
Po londonskih vesteh Izražajo tudi angleški listi svoje zadovoljstvo, da je ohra njen sporazum med Anglijo ln Francijo. Poudarjajo pa obenem, da bi mogel Kemal paša položaj nenadoma poostriti, ako bi še pred odločitvijo orientske konference vdrl v nevtralno cono in napadel Carigrad.
Beograd, 21. septembra. (Izv.) Sinoči je francoski ministrski predsednik Poin-care dolgo konferiral z našim zunanjim ministrom dr. Ninčidem. Dosežen je bil sporazum v vseh vprašanjih. Poincarž je pri tej priliki naglasa! zlasti velike
težkoče, ki Izhajajo Iz vprašanja skupnega nastopa zaveznikov napram Turčiji Obvestil je tudi dr. Nlnčlča, da je sodelovanje Jugoslavije pri reševanja orlentskega vprašanja zagotovljeno.
Po konferenci se je podal dr. Ninčič h kralju Aleksandru, ki ga je sprejel v daljši avdijencl. Tekom včerajšnjega dne je sprejel kralj tudi pariškega za-stopnika angorske vlade Ahmcd Ferid pašo. Avdijenca se je vršila pred sestankom Ferid paše z dr. Nlnčičem. (O sestanku smo poročali že včeraj. Ured.)
Danes dopoldne je dospel v Pariz tudi ministrski predsednik Pašič, ki je bil kmalu po svojem prihodu sprejet od kralja.
AMERIKA SE NE BO VMEŠAVALA London, 21. septembra. (Izv.) »Daiiv Mail* javlja iz Washingtona, da je bil po končani seji ministrskega sveta v beli hiši objavljen komunike, ki naglaša, da Zedinjene države v nobenem slučaju ne bodo podpirale kake vojaške akcije zaveznikov proti Turčiji.
ANGLEŠKO DELAVSTVO PROTI POLITIKI LLOYD GEORGEA. London, 21. septembra, (Izv.) Včeraj se je vršilo v Londonu veliko zborovat nje delavstva, na katerem je bila sprejeta sledeča resolucija: Turška kriza, ki pravlja Anglijo v novo vojno, je direktna posledica politike Lloyda Georgea, ki predstavlja veliko nevarnost za svetovni mir. Zato naj se čimprej izvrše v Angliji nove parlamentarne volitve, da se nudi narodu priložnost, da napravi konec usodepolni politiki sedanje vlade.
Zbirati!2 turške armade pred Carigradom
ALARMANTNE VESTI ANGELSKIH LISTOV. — DEPORTACIJA KRISTIJANOV. - TURKI VZTRAJAJO NA ZAHTEVI PO TRACIJI.
London, 21. septembra. (Izv.) General Murrick ie poslal vladi iz Carigrada sledečo brzojavko: »Kemalistična konjenica se je pričela zbirati ob meji nevtralne cor.e ob azijski obali. Turške sile vedno bolj naraščajo in je pričakovati, da zasedejo vso azijsko obal. Kemal paša je pozval vse ministre svoje vlade iz Angore v Smirno, kjer se bo odločalo o vprašanju: vojna ali mir. Krščanskega prebivalstva v Carigradu se polašča vedno večja nervoznost.*
Vrhovni angleški poveljnik general Harrington objavlja proglas, v katerem naznanja, da se je Anglija odločila z vsemi silami braniti nevtralno cono proti turškim napadom.
»Daily Mail* javlja iz Carigrada: Zastopnik angorske vlade je sporoči! generalu Harrmgtonu prepričanje KemaJo-
ve vlade, da bodo zavezniki enako to-	. , ,, _ ...
lerantno postopali s Turki, kakor z Grki, Diplomatične prot-.odrcdbe Grčije, ko so bombardirali turška mesta. Tur-1 Atene, 21. septembra. (Izv ) Grška ška armada namerava prekoračiti Dar- v ida je sklenila suspendirati parlament
■ ,. ,.	t I___1 _ J.t.z__l ___
prevrat proti sultanu. Pet kemalističnih divizij koraka proti Ismidu, tri pa so koncentrirane med Pandermo in Halika-sarjem. Angleška oklopnica «Iron Duke* je pristala nasproti Canaka.
Bolgarska predlaga avtonomijo Trakije.
Sofija, 21. septembra. (Izv.) V tukajšnjih vladnih krogih se bavijo sedaj z novim projektom za rešitev orientskega vprašanja: z avtonomiziraniem Tracije. Bolgarska vlada bo v tem smislu izvršila potrebne korake pri veievlastih, ker bi taka izvedba naredila dovolj jamstev za rešitev perečih vprašanj tako v interesu 3olgaiske, kakor tudi vse Evrope in bi bil < na ta način vprašanje morskih ožin kakor tudi balkansko vprašanje rečeno mirnim potom.
Krvava proslava ufedinfenja na Goriškem
FAŠISTOVSKI TABOR V VIDMU. — ATENTAT NA FAŠISTOVSKI VLAK. — FAŠISTOVSKI POŽIGI V MOŠAH PRI GORICI.
Rim, 21. septembra. (Izv.) Proslava 20. septembra, zgodovinskega dne. ko so Italijani zasedli Rim, napravili s tem konec papeževi cerkveni državi in dosegli ujedinjenje cele Italije, se je izvršila včeraj po vsej državi z velikimi svečanostmi in v popolnem redu. Po vseh večjih mestih so se vršili obhodi, ki so se jih udeležile tudi civilne oblasti in vojaštvo.
Do večjega incidenta je prišlo po taboru fašistov v Vidmu (Udirie), ki so mu prisostvovale tudi vs© fašistovske organizacije iz Julijske krajine. Skupno je bilo zbranih okoli 40.000 fašistov. Vodja fašistov, poslanec Benito Mussolino, je imel pri tej priliki političen govor, v katerem je naglašal, da Italija toliko časa ne bo ujedinjena. dokler ne bosta ž njo združeni tudi Reka in Dalmacija. Poživljal je fašiste k železni disciplini in razvijal svojo teorijo, da fašistovsko nasilje ni nemoralno. Svoj govor je zaključil z besedami: »Hočemo vladati Italiji!* Sledila je slovesna zaprisega vseh navzočih fašistov, nakar se je Mussolini vnovič oglasil k besedi in izjavil: »Mi nismo samo stranka. Smo tudi arma-
da, ki koraka proti nekemu cilju. Kateri cilj je to?* (Vzkliki: Rim. Split, Dalmacija!) »Rim,» je odgovoril Mussolini, »Rim, ki razume vse, kar je bilo in vse, kar še bo.* Nato se je vršil velik obhod po mestu, med katerim so fašisti prepevali svoje bojne pesmi.
Ob 19-55 so se vračali iz Vidma z rednim vlakom civilni udeleženci iz Trsta in Gorice. Ko je prispel vlak, ki je bil nabito poln občinstva, do pokopališča v Mošah (Mossa), je nenadoma eksplodiralo več bomb, ki «o razdejale tračnice. Vlakovodja je vlak 6i-cer pravočasno ustavil, vendar pa je lokomotiva s tremi vagoni 6kočila s tira in se je potnikov polastila silna i panika. Nesreče ni bilo nobene. Ob 22-30 je Jato prispel vlak e fašisti, ki so med tem že zvedeli, kaj se je zgodilo s potniškim vlakom. Fašisti so zato v Mošah izstopili in zažgali tamkajšnji »Ljudski dom* in hišo nekega komunista, ki je zgorela do tal. Pri tej priliki se je streljalo z obeh strani in je bilo več oseb ranjenih. Po Izvršeni kazenski ekspediciji so fašisti nadaljevali vožnjo proti Gorici.
Medzaveznlška intervencija
proii bolgarskim komitašem
INTERVENCIJA IMA OBLIKO ULTIMATA IN SE JE IZVRŠILA NAT
ZAHTEVO JUGOSLAVIJE.
Beograd, 21. septembra, (Izv.) «Politi-ka» poroča iz Sofije, da je predsednik medzavezniške komisije poslal bolgarski vladi ultimat, v katerem zahteva imenom zaveznikov takojšen razpust takozvanih «bratstev», ki pod krinko kulturnih dru-
štev predstavljaj* revolucionarne komiteje, ki vodijo vpade komitašev v Mace-donijo. Ultimat je bil stavljen na zahtevo Jugoslavije Med «makedonstvujočl-mi» je vzbudil ultimat veliko nevoljo nad Francijo.
danele, ir u-
t
da naoravi konec masr.1--p-;v v Traciji. l.e vrr
ir'.e!n Drenrečiti pohod
• n;u

l-t^n: i/ c a-si i ari v RŠ3!, 21-rc-ča i?
ida, ta
ca sklicati šele, ko bodo določeni po-premirja in se ftčno mirovna po-■.--T nii. Bivši mir'«* rki predsednik Zai-
v. o" ra- • ':•'•. ' bde odpotoval v I -, da predloži angleški vladi pre-•-	• koncesije, ki jih je Gr-
pr!- --.	dati ang "ski vladi.
Istočasno je odposlala grška vlado v • V*i.<h'^g:on in Pariz posebne od-r -• tla ovr/ejo turške vesti o ma-■ -Kr -ar. j i-uMiroanov v Traciji.
j AFERA KRALJEVIČA GjOPG.TA.' ministrski svet posvetoval o tem vpra-
Eeosrad, 22. septembra. (Izv.) Da-i ' *niu-našnja »Tribuna, piše, da je izdal li-j SPREMEMBA V PRESBIROJU. nančni minister odredbo, naj se apanaža j Beograd, 22. septembra. (Izv.) Danes za princa Ju. ija odslej izplačuje samo . jc odstopil načelnik presbiroja dr. Alek-v Nišu. Naš dopisnik pa je doznal z ve-(sander Bodi. Na njegovo mesto pride rodostojnega vira, da iinančni minister j profesor Ivkovič iz Skoplja. Dr. Bodi se še ni izdal take naredbe, da pa se je' posveti diplomatski službi.
uspeh. Vlada se je vdala ogorčenju dobrega ljudstva in je v trenutku, ko opozicija že predstavlja dejansko večino naroda, vse njene voditelje spravila v varno zavetje sofijskih ječ. vlada pa slovesno obljublja, da bo vse skupaj kot provzročitelje narodne nesreče postavna pred »ljudsko preko sodišče*. In tako bodejo sojeni in obsojeni politiki kakor Malinov, vodja demokratov, ki je sklenil prem ir jo ter izsilil Ferdinandovo abdikacijo, Bob-čev, Madžarov, skupaj z resničnimi po-magači Rsdosavljeva, Daneva in njegovimi tovariši.
S tem pričenja na Bolgarskem nova faza notranjega razvoja. Nesporno je, da se nahaja država na predvečer meščanske vojne, katere izid je nepredvidljiv, Bolgarski narod je politično še ze-
lo primitiven in v sredstvih svoje politike malo Izbirčen.
Dogodki, ki se odigravajo na Bolgarskem, so hladen curek na slavospeve naše opozicije, ki sme nemoteno slaviti prave orgije odpora proti vladi in ki je s puhlo frazo in demagoško gesto spravila velik del našega naroda pod svojo partizansko tiranijo. Pri nas nikdo, niti notorični izdajalec naroda ln države, ne nosi svoje glave v torbi in pest državne moči ne udari niti tam, kjer bi bilo potrebno. NI v našem interesu, da zavlada v Bolgariji kaos. Kot iskreni lugo-slovani želimo, da se vrne v Bolgarijo notranji mir, ki ji 'e dvojno potreben sedaj, ko usodepolni dogodki zunaj njenih mej zahtevajo od nje složnega napora vseh treznih in pametnih patrijo-tov, da se Izogne usodnih pogrešk.
Aretacija toofigarskih
ministrov
Beograd, 21. septembra. (Izv.) Iz Sofije poročajo: Bolgarska vlada je odredila aretacijo vseh bivših članov bolgarskih kabinetov, ki so poslovali v letih od 1913 do 1918. Bivši bolgarski ministri, kateri so bili aretirani v Trnovem, so bili včeraj prepeljani v Sofijo, kjer so ječe ministrov močno zastražene.
Z^rtiSenie nemlkšh socialistov
Berlin, 21. septembra. (Izv.) Socialno-demokratski kongres je danes med veliki navdušenjem sklenil soglasno združenje z neodvisno stranko.
češkega
budista
Ptaga, 21. septembra. (Izv.) Ministrski predsedniK dr. iSeneš se je danes vrnil iz Ženeve v Prago. »Tribuna* poroča, da :e njegov- prihod v prvi vrsti v zvezi z zmanjšal em deficita v proračunu* posebno p;oračni:a vojnega ministrstva. Deficit rn.nša 1 in četrt milijardo, dočim se je dr. Btneš p;ed svojim odhodom v Ženevo zavezal, da primanjkljaj ne bo p. esc ga! pol milijarde. Novi kabine* bo imenovan iele začetkom oktobra.
ZITINE PREMOŽENJSKE RAZMERE.
Dunaj, 21. septembra. (Izv.) Iz Budimpešte se poroča, da se je te dni mudil tamkaj španski ministrski predsednik Romanones, ki je prinesel s seboj pismo bivše kraljice Zite za ministrskega predsednika grofa Bcthlcna s prošnjo, da naj madžarska vlada uredi premoženjske razmere kraljice in njenih otrok.
ODSTOP KVRDINALA GASPARIJA?
Rim, 21. septembra. (Izv.) V vatikanskih krogih računajo, kakor poročajo tukajšnji listi da bo dosedanji državni tajnik, kardinal Gaspari, v kratkem odstopil.
TISKARSKA STAVKA V VARŠAVI.
Varšava, 21. septembra. (Izv.) Tu je izbrunnlla tiskarska stavka. Danes je izšel zato samo tukajšnji francoski dnevnik »La Pologne*. V nadomestilo za meščanske dnevnike bo izhajal skupen dnevnik.
TEŽKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
London, 21. septembra. (Izv.) Reuter-jev urad poroča iz Newyorka, da je 20. t. m. ekspresni vlak na progi Laredo-Mehiko v največjem diru skočil s tira. 50 oseb je bilo pri tem ubitih, 70 pa ranjenih.
Zakonski načrt
o IfucSski prehrani
Beograd, 22. septembra. (Izv.) Danes
dopoldne se je vršila seja komiteja ministrov za sestavo zakona o ljudski prehrani. Sklenilo se je, da se znižajo ta-riie za prevoz živil. Odobren je bil tudi načrt zakona o prehrani in o pobijanju draginje, katerega je izdelal minister za socialno politiko.
Načrt zakona je prišel na razpravo v današnji seji ministrskega sveta. Načrt je bil v načelu sprejet, nerešeno je samo še vprašanje maksimiranja cen, ker se ministri niso mogli zediniti, za katere stroke trgovine naj se predpišejo maksimalne cene.
Zakonski načrt ptedvideva med drugim naslednje odredbe:
1.)	olajšanje prometa z živili in znižanje prevoznih tarif za živila;
2.)	vladni krediti in garancije za apro-vizačne institucije;
3.)	znižane cene za živila siromašnim sinjem;
4.)	dvig poljedelske produkcije po-tajanje luksuza in
5.)	carinske olajšave za aprovizačno
blago.
Ministrski svet
Sporazum z muslimani — Kredit za že-
leznlčarsko aprovlzacijo v Ljubljani
Beograd, 21. septembra. (Izv.) Na dar našnji seji ministrskega sveta se je sklenil sporazum v vprašanja zahtev muslimanskega narodnega kluba, glede navdal jniega izplačevanja odškodnine za be-jgovsko zemljo. Nadalje se je prečitalo poročilo zunanjega ministra o razgovoru is Poincarčjem. Prometni minister je na tej seji odobril 1 milijon Din kredita^ za železničarsko aproviza«ijo v Ljubljani
Iz demokratskega kluba
Beograd, 21. septembra. (Izv.) Na današnji dopoldanski konferenci demokratskih ministrov se je sklenilo, da se skh' če seja glavnega odbora za 10. prihodnjega meseca'. Istega dne se bo vršila tudi seja kluba. Vlada je brzojavria predsedniku zbornice dr. Ribar ju, naj se takoj vrne v Beograd, ker bo sklical sejo skupščine na dan 15. oktobra.
INVALIDSKI ZAKON.
Beograd, 22. septembra. (Izv.) Minister za socialno politiko je predelal in izpopolnil prvotni načrt invalidskega zakona. Predsednik udruženja vojnih invalidov je posebno z veseljem vzel na znanje naredbo, po kater, bo vlada u-dala invalidom namesto penzije odkuo-nino s zemlji in denarju.

Veselje v Izraelu
»Slovenec« in »Jugoslavija« se neizmerno veselita, da je dr. Vladimir Rav-nihar napisal v «Slov. Narodu« uvodnik v katerem je spustil nekaj puščic nazaj na stranko, za katero nosi prav do zadnjega časa popolno soodgovornost kot njen posle vodeči predsednik in poverjenik v bivši narodni, odnosno deželni vladi. Bankarsko in klerikalno glasilo s slastjo ponatiskujeta cele odstavke Ravniharjevega članka ter se spoštljivo klanjata njegovim avtoritativnim sodbam. Kar čutiš, kako vneto si želita daljnih prispevkov te klasične priče. Mi jima lahko postrežemo. N. pr. dr. Ravni-har o narodnonaprednem občinskem svetu:
»Korupcija v našem občinskem svetu je jasna. Znano je, da delajo naši liberalni velikaši s pomočjo teh mest samo svojo osebno politiko in da izrabljajo svoj vpliv kot občinski svetniki pogosto v umazane koristolovske ali pa teroristične namene.« (Nova Doba 1907, št 22)
»Pri magistratu je dobila vse boljše službe in plače liberalna familija. Te bogate sinekure je treba braniti — to je bela Ljubljana, to je naprednost! Mnogo tisoč na leto je izdanih samo v sine-kuristične namene«. (Nova Doba 1907, št. 46.)
Takrat je bil dr. Ravnihar namreč izstopil iz narodno-napredne stranke in je vodil najljutejšo borbo proti «starim«. Danes blagoslavlja, kar je takrat preklinjal in preklinja, kar je takrat blagoslavljal. Takrat je objavil o »Slovenskem Narodu« sledečo ostro obsodbo (Nova Doba, 1907, št. 45):
«Slovenski Narod« piše, o prepričanju in o zvestobi načelom. Človeku se mora gabiti, če se najpodlejši naših listov izdaja za moralista, ker dosedaj niti kot neodvisno glasilo nit kot zagovornik liberalnega koruptnega sistema ni stal na stališču resnice in zvestobe in ker mu je bila od nekdaj laž in zavratnost edino s spretnostjo rabljeno boino kopje proti nasprotnikom.«
Seveda je imel takrat tudi «Slovenski Narod« svojo posebno sodbo o drju Rav-niharju in zlasti stari dr. Tavčar je znal svoje mnenje prav drastično izraziti. V eri medsebojnega citiranja ni nezanimivo poseči po takih starih spominih in «Jugoslavija» ter «Slovenec» imata v vseh številkah Ravniharjeve «Nove Dobe« iz leta 1907/08 gradivo dovoli, da lahko navajata uničujoče sodbe o napredni stranki in naprednih ljudeh.
iaf^saria na
Na Goriškem, 19. septembra.
Prošlo nedeljo se je dogodil eden najžalostnejših dogodkov, Id bo zapisan z umazanimi črkami v zgodovini slovenskega rodu, ld živi na Primorskem in se bori za svoj gospodarski in narodni obstanek. Ustanovilo se je prvo slovensko fašistovsko društvo. To se je zgodilo v Kojskem v Brdih. Pristopilo je že koj s poeetka kakih 40 članov, štirje člani so iz Števerja-na. To je gola resnica in mi jo pišemo le kot la-onisti. Ta hip ne vemo še, kakšne kvalitete so ljudje, ki so se spozabili tako daleč, da so postali po-turice, ne vemo, kaj jih je nagnalo k temu. Informirali se bomo in poročali o vsem. Danes vemo samo to, da so prišli na ta dan -tudi fašisti od drugod, da je prišel tudi sam fašistovski poslanec iz Trsta, Giunta, ki se je nekoč izrazil, da je s požigom Balkana v Trstu začel svoj program. G. Giunta je novim tovarišem povedal v svojem govoru dovolj jasno, da ni dovolj, da r-o fašisti samo po imenu, ampak da morajo brezpogojno priznati rapallsko pogodbo in biti dobri Italijani. Sam Giunta torej očividno ne more verjeti, da bi se Slovenci vpisali med fašiste s tistimi nameni, kot jih hočejo gojiti fašisti. Njemu se to zdi nemoralno. V njih vidi le poturice, dobre kot priga-njače pri potujčevalnem delu. Prezir vseh poštenih Italijanov jim je gotov.
To je prvi slučaj, da se je zgodilo kaj takega pri nas. Imamo pač še Mavhinje na Krasu, kjer so dobili svoj čas »blokaši« precej glasov, a o slo-
venski faSistovaB organizaciji nismo
sanjali. Pač pa so se vpisali tu pa tam
posamezniki.
Kakšen namen imajo ti reveži, nam ni znano. Najlepšega gotovo ne, ker igrajo vlogo efijaltov in Judežev.^ Naše ljudstvo, ki je po svoji ogromni večini narodno silno zavedno, jih prezira in jih bo izpljunilo iz svoje srede. En nauk pa nam daje to: treba je dela po društvih, treba je Časopisja, treba je kulturnega in gospodarskega dela. Le to nas more rešiti!
FolifSCne beležlis
'-f Trezna beseda. V celjski »Novi Dobi« objavlja Ivan Prekoršek članek o uradniškem vprašanju, v katerem pravi med drugim: Uradništvo je danes v tako obupnem položaju, kakor še ni bilo doslej nikdar. Moment je ugoden in silno prikladen za demagogijo, za vse one, ki so se v sveti kranjski deželi naučili kupovati trpeče in izstradane duše. Revež nima jesti, nima obleke, da se mu posmiha že vsak neotesan surovež, to je pravi trenutk, da ga kupiš, naprodaj jo morda njegov" značaj! Tako sodijo katoliški junaki, tako računajo vsi tisti, ki od nesreče drugih politično živijo, in mnogo je teh prerokov, vsak hip se oglašajo, v družbah pri vinu, vmes pa iavno na shodih. Sporedno pesem poje njihovo časopisje, ki postane tedaj kričavo v tej smeri, kadar računa na političen profit. Tako je tolmačiti vse polno razprav in zlobnih, žaljivih notic o uradniški bedi v časopisju onih, ki so vajeni ljudi kupovati, ki vedo, da so zagospodarili nad narodom absolutno šele tedaj, kadar so kupili in plačali ono inteligenco, ki jim doslej ni bila naprodaj, ker se ni prodajala ne Dunaju, ne domačemu župniku za skledo leče ali za domači mir in, lažno spravo in lažno prijateljstvo nemislečega, na-hujskanega ljudstva, ki je naučeno, da na katoliški podlagi krade in ubija bližnjemu imetje in čast. To je trgovina mešanega blaga: »časti in značaja*, to so vedno pripravljeni kupci časti in značaja, ki imajo za to polno denarja — saj kupčija služi Bogu v čast in v božjo čast dajejo ljudje denar. Onih, ki zraven tulijo in iščejo svojo posebno, navidezno manj ostudno «skledico profita*, ne omenjamo^ posebej._ vsak si jo ima pravico poiskati in izbrati sam ter odločiti, katera neznačainost je lepša in katera več nese. Pri teh kupčijah in ponudbah, s kojimi se v najtežji nesreči bega naše pošteno in ponosno oradništvo, ki je prestalo že burje in viharje, ne more konkurirati pošteno časopisje in naša uradniška inteligenca tega ne pričakuje in niti ne želi, ker ve ločiti umazano demagogijo od hotenja in stvarnega dela, ki "uredi tudi to važno socijalno in državno vprašanje v najbližjih tednih.
-j- Polemika ««Slovenskega Naroda» proti drju. Kukovcu. Posl. dr. Kuko-vec je na shodu v Prekmurju govoril tudi o vzrokih nastanka NSS. Trdil je, da je narodno - socijalna stranka nastala kot nekak protest zoper takratno konservativno krilo napredne stranke. »Slov. Narod« piše, da temu ni tako, marveč, da je bil pravi vzrok to, da po odstopu dr. Trillerja v narodnem predstavništvu ni_ prišel na njegovo mesto narodni soeijalec gosp. Ivan Deržič. Resnici na ljubo moramo to poslednjo zmoto popraviti. Kakor znano, so bile liste članov in njihovih namestnikov v narodnem predstavništvu za poedine stranke predložene Narodnem Viječu in po njem ministrstvu za konstituanto še pred sestankom narodnega predstavništva. Nasledniki odstopivšim poslancem so se iz predloženih kandidatskih list avtomatično dopolnjevali. Ker gosp. Ivan Deržič ni bil na demokratski kandidatski listi, je povsem izključeno, da bi se on sploh mogel potegovati za dr. Trillerjevo nasledništvo. »Slov. Narod« ima v ostalem slabo mnenje o ustanoviteljih NSS, ako meni, da je ta stranka nastala samo radi osebnega vprašanja pri razdeljevanju mandatov. Avtor notice v »Slovenskem Narodu*
M moral tudi vedeti da jo JDS nastala leta 1917. in da takozvani narodni
socijalci že na njenem ustanovnem občnem zboru niso več sodelovali. Da
se pozneje NSS proti konservativnemu krilu JDS ni več borila, je le dokaz, da zato ni bilo iz umljivih razlogov nobene potrebe več. — Ako »Slov. Narod* že noče podpirati JDS. pa naj bi bil vsaj toliko lojalen, da na stara leta ne dela še večjega razdora v slovenskem političnem življenju, zlasti ker še vedno poudarja, da hoče biti napreden list. Menimo, da ne more biti v njegovih intencijah, sedaj indirekt-no podpirati klerikalce.
+ Prva prijava. Voditelj klerikalne stranke posl. Korošec se je v Beogradu jako pohvalno izrekel o zagrebškem kongresu ter je poudarjal, da klerikalna stranka že itak deluje povsem v skladu z zagrebško resolucijo. Zato je tudi pripravljena sodelovati v Jugoslovanski zajednici in bi se — če bi že ne šlo drugače — celo žrtvovala ter vstopila v vlado, ki bi temeljila na bazi zagrebške resolucije. Z ozirom na razne možnosti smatra dr. Korošec celo, da je bilo pametno, da kongresi-sti niso izrecno zahtevali revizije ustave. V ostalem pa revizija sploh ni pro-gramatičnega pomena in se tudi revizijska zahteva SLS zelo napačno tolmači. — Klerikalci ne zamudijo nobene prilike. Čim se pojavijo v listih vesti, da bi moglo priti do krize, že se pripelje v Beograd dr. Korošec ter oddaja svoje vizitke. Klerikalci so pripravljeni »sodelovati* na bazi zagrebških resolucij, pripravljeni sodelovati brez baze in proti bazi. Njim je baza postranska stvar, glavno je »sodelovanje*. V krogih ljubljanskega^ klerikalnega štaba že par dni sem živahno razpravljalo o povratku »zlatih časov* ter zatrjujejo, da bodo, če pride do »novega* režima, ipak stavili nekatere pogoje. Tako hočejo predvsem zahtevati, da v znamenju Jugoslavije padejo v Ljubljani »tri glave*, med njimi ona gosp. Hribarja.
-}- Naši komunistični poslanci se vračajo v domovino. V pondeljek se je vrnil iz inozemstva, kamor je pobegnil nekaj dni pred objavo zakona
0	zaščiti države, bivši komunistični poslanec iz Skopija, Dušan Cekič. Prijavil se je sam oddelku za zaščito države pri notranjem ministrstvu, kjer je bil po zaslišanju takoj odpuščen. Poslanec Cekič je pri zaslišavanju izjavil. da se je najprej mudil na Dunaju, kamor so pobegnili pozneje tudi komunistični poslanci dr. Sima Markovič. Pavle Popovič in Zivko Jovanovič. Z Markovičem in Popovičem je kmalu odšel v Rusijo, odkoder se je pred nekaj dnevi zopet vrnil na Dunaj in od-tam naravnost v Beograd. V Mariboru so ga policijske oblasti aretirale, a takoj, ko se je izkazalo, da za njim ni izdana tiralica, zopet izpustile. Zanimivo je. da je Dušan Cekič v notranjem ministrstvu raznim svojim znancem privatno izjavil, da so se tudi bivši komunistični poslanci dr. Sima Markovič, Pavle Pavlovič in Kosta Nova-kovič odločili, da se v kratkem vrnejo v domovino, ker so prišli do prepričanja, da je bilo njihovo delovanje v inozemstvu brezplodno.
-f- Stojan Prctič. Kakor je akcija javnih radnika naperjena proti sedanjemu režimu, je vendarle sigurno, da jo zagrebški kongres hotel pokreniti tudi novo grupacijo hrvatskih 'strank. Toda Hrvatski blok je kongresiste prehitel z apelom na rušenje ustavnega bloka in prvi mož. ki se je zopet znašel v tej koliziji, je Stojan Protic. Njegovi dosedanji poskusi direktnih razgovorov s Hrvatskim blokom so se izjalovili; apel Hrvatskega bloka pa je krenil Protičevo taktiko v novo smer: Protič hoče z energično potezo razdvojiti radikalno stranko, razrušiti tako ustavni blok in po otvorjeni borbi med Beogradom in Zagrebom stopiti
1	na čelo nove koalicije. Navzlic izja-* vam radikalnih prvakov, da v radikalnih vrstah vlada sloga in da je masa volilcev na strani g. Pašiča, pa beograjska »Pravda«, ki o tem poroča, poudarja, da je Protičeva nova igra
Sovo!} opasna, In H odboSna Trvnta ustavnega bloka bo lahko v gotovem momentu vzdržala pozicijo.
+ Provokaclie Bunjevcev. V Som-boru je prišlo dne 18. t- m. med nekaterimi zapeljanimi Bunjevci in srbskimi meščani do krvavega spopada. Somborsko pevsko društvo »Bunievač-ko Kolo* je namreč priredilo zabavo, katere se je udeležilo tudi mnogo Bunjevcev, oblečenih v stare madžarske uniforme. Ta nečuvena provokacija je somborske nacijonaliste silno razburila. Vdrli so v dvorano in zahtevali, naj se uniformirani Bunjevci takoj razidejo. Razvil se je pretep, med katerim je padlo tudi več strelov, nakar so bili Bunjevci izgnani iz dvorane. Ob 3. zjutraj je prišlo vnovič do spopada, nakar je bila zabava končno razbita.
—	Padanje cen na Češkem. V Brnu na Češkem so gostilničarji in restavra-terji dali dober zgled in so znatno znižali cene jedilom. Tako stane sedaj pošteno kosilo (juha, meso, dve prikuhi, desert, kruh, kava) samo 8 Kč. Tudi elektrarne in prodajalne kolonijalnega blaga so že znatno znižale svoje tarife.
—	Največja palača na svetu bo, kakor poročajo »Times«, delovna palača v Moskvi, ki se začne zidati drugo leto. Palačo je projektiral predsednik društva ruskih arhitektov Siislov. Sredi poslopja bo koncertna dvorana za 10.000 poslušalcev, v zvoniku bo zvezdama in meteorološka postaja, v glavnem pa bo palača sedež ruskih delavskih organizacij.
in Jb aodelorai prt satiričnih hi li-terarnih listih. Napisal je mnogo libret, iger, pesmi, romanov. Nekaj knjig izide Se po smrti. Zdravil se je letos v Italiji, a brez uspeha. Bilo mu ie 55 let.
Brinar Josip: Slovenska vadnlca za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja. Cena broširani knjigi 14 Din. Založila Goričar & Leskovšek v Celju 1922. Str. 152.

Trst, 19. septembra.
Po štiridnevnih zborovanjih je italijanski novinarski kongres snoči zaključil svoje delo.
Če se izvzame otvoritveno zborovanje, na katerem se je, kakor sem že poročal, govorilo o nacijonalno in gospodarsko političnih stvareh, ki so zlasti v zvezi s Trstom in njegovim nacijonalnim in gospodarskim življenjem, se je delo kongresa nanašalo na strogo strokovna novinarska vprašanja.
Na petkovem popoldanskem zborovanju je predsednik federacije dr. Meoni podal izčrpno poročilo o delovanju federacije v zadnjih dveh letih, t. j. od zadnjega kongresa sem, ki se je vršil v Firenzi. Glavna vprašanja so bila starostno zavarovanje novinarjev, nedeljski počitek in svoboda tiska. Glede prvega so se vršila dolgotrajna pogajanja z lastniki listov, ki pa še niso dovedla do zaželjenega uspeha. Glede nedeljskega počitka je ugotovil, da se vkljub tozadevnim državnim zakonom le prepo-gostoma ponavljajo kršitve, ki ostajajo nekaznovane, ker zakon pač določa kazni, a je zelo nejasen glede ugotovitve krivca. Kar se tiče svobode tiska, je dr.
Meoni z obžalovanjem navajal, kako so se v zadnjih dveh letih dogajala nasil-stva proti raznim listom in je federacija storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi se zagotovila tisku ona svoboda, ki jo mora uživati v državi, zgrajeni na temelju svobode. Federacija je sklenila dogovor s federacijo tiskarskega delavstva, po katerem bodo listi mogli izhajati tudi v slučajih političnih stavk. Poročilo je bilo odobreno po daljši razpravi, v kateri se je poudarjalo, da mora delovanje federacije biti in ostati gospodarsko in nepolitično.
Na sobotnem dopoldanskem zborovanju se je razpravljalo predvsem o moralnem in gmotnem položaju novinarstva in je bila sprejeta resolucija, ki poživlja federacijo, da naj z ozirom na sedanjo splošno gospodarsko krizo, ki zadeva tudi časopisje, in ker so se začeli vrivati na novinarsko polje življi, tuji in naravnost škodljivi novinarstvu, pa se upr?ve listov s takimi in drugimi po-močki hočejo iznebiti svojih dolžnosti napram novinarstvu, stori vse, da se ne bo še dalje ogrožal moralni in gmotni položaj novinarstva. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki zahteva, da bodi uredniški zbor zastopan v upravnem svetu delniške družbe, če je taka družba lastnica lista, če pa je lastnik lista posa-
mezna oseba, pa v upravi. Če bi lastništvo lista ne hotelo izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti napram novinarjem in bi nobeno drugo sredstvo ne moglo doseči svojega namena, more federacija odrediti stavko in so vsi novinarji pri dotičnem listu dolžni pokoriti se tej odredbi.
Precej burna je bila razprava o kolektivni pogodbi, ki poteče 31. decembra 1923. Pri tem se ie predlagalo, naj se v novo pogodbo ustavi zahteva, da se izključijo iz uredništev nepoklicni novinarji, da se tako zagotovi kruh poklicnim novinarjem. Sprejet je bil predlog, ki nalaga federaciji, da pri pogajanjih za obnovitev kolektivne pogodbe stori vse, kar je potrebno za popolno zavarovanje že priznanih pravic in potreb, ki jih ne upošteva sedanja pogodba. Enako je bil sprejet predlog, ki zagotavlja večjo učinkovitost izrekom federacijskega razsodišča zlasti glede izplačevanja odpravnin.
Na popoldanskem zborovanju se je razpravljalo o bolezenskem in starostnem zavarovanju novinarjev. Izdelani so načrti za federacljsko zavarovalnico, ki naj bi združila vse že doslej obstoječe krajevne zavarovalne institucije. Zavarovalnino naj bi prispevali v enaki izmeri zavarovanci in lastništva listov, a
Glasbena Matica v Mariboru. Orkestralni odsek je imel dne 18. septembra svoj četrti redni občni zbor in si je izvolil sledeči odbor: Načelnik dr. Ciril Kraševec, podnaCelnik Franček Serajnik tajnik Rudolf Rakuša, blagajnik Hugo Mascher, arhivar Albin Horvat in odbornika g. Avgusta Šantlova in Jože Lah. Re:1- ,-aje se vršijo vsaki pondelielc in četrtek od 20. do 21. ure v Glasbeni Matici. Prvi letošnji koncert se vrši dne 4. novembra, na kar opozarjamo vse prireditelje v ogib kolizije. — Vsi člani, ki se niso udeležili občnega zbora, so na-prošeni, da pridejo k prihodnji vaji dne 21. septembra.
Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva v Ljubljani. (Obrtna šola) bo cdprta samo še do 25. septembra. Kdor si je še ni ogledal, naj jo gotovo obišče te zadnje dni, za katere je vstopnina znižana na 2 Din za osebo, da se vsem slojem omogoči obisk razstave. Poleg tega priredi umetnostno zgodovinsko društvo v petek, soboto in nedeljo na razstavi razkazovanje in razlago slik. Danes, v petek ob 3. uri popoldne bo razlagal občinstvu razstavljena dela vse-učiliški profesor dr. Izidor Cankar, v soboto ob 3. uri popoldne konservator dr. Franc Štele, v nedeljo ob 10. uri dopoldne zopet dr Cankar, v nedeljo ob 2. uri popoldne pa bo razlagal slike msgr. Viktoi Steska za delavstvo. Nihče naj si razstave ne pozabi ogledsti, ker pozneje morda sploh ne bo imel več tako lepe prilike, da si ogleda zgodovinska dela slovenskega slikarstva. — Opozarjamo obenem tudi na zbirko ^Slovenska moderna umetr.ost», katero ;e ravnokar izdala Narodna Galerija. Zbirka vsebuje 27 reprodukcij najboljših slovenskih modernih slik v svetlotisku. Dobi se pri blagajni na razstavi in stane 30 Din. za tako res prvovrstno umetniško publikacijo gotovo nad vse zmerna cena.
Karel Mašek t Češka literatura je izgubila zopet enega svojih resnih delavcev. Karel Mašek je spadal k tako zvani generaciji 90tih let. Takrat je kipelo v mladini in Mašek je bil med onimi, ki so znali s satiro in epigrami, v prozi in veizih govoriti resnico proti laži vsakdanjosti. Njegovo delo je bilo zelo vsestransko. Pod imenom Ta Presto je pisal duhovite podlistke, v katerih je filo-ofir?! o življenju in o ljudeh. V tragediji »Kralj« ie povedal resnico, da ljudje nimajo več kraljev, ker jih niso vredni. Bil je urednik »Volnih Smeru«
poleg tega naj bi imel zavod svoje dohodke tudi od vseh objav in oglasov. Vsi tozadevni predlogi so bili sprejeti enoglasno in je federacija dobila nalog, da jih izvede čim preje.
Zelo burno je bilo zborovanje v nedeljo dopoldne. Šlo je za vprašanje časopisne pclcmilic, ki je v zadnjih časih, težkih političnih borb dovajala, kršeč svobodo tiska, do nasilstev nasproti listom in novinarjem. Ker se je zdelo, kakor da se razprava obrača proti fašistom, je prišlo do zelo živahnih izjav zlasti s strani glavnega urednika tržaškega »Popola», Gina d' Angelo, kateremu je enako živahno odgovarjal zastopnik nittijanskega »II Paese«, Giannini. Razprava se je zaključila s soglasno obsodbo nasilstev v škodo novinarstva in časopisja in z željo, da se polemika povrne k tradicijonalni kavalirski obliki. Razprava je trajala cele štiri ure.
V ponedeljek dopoldne se je bavil kongres predvsem z vprašanjem 'žene v novinarstvu», in se je izrekel za to, da se podpira udejstvovanje žene tudi na tem polju javnega delovanja.
Nato se je kongres spominjal umrlih tovarišev, sprejel razne resolucije, nanašajoče se na strokovna vprašanja in končno izvolil iederativni odber, s čimer je bilo njegovo delo končano,
Glavna skupščina jugoslovenskega Sokolskega saveza se vrši dne £9. oktobra 1922 v Zagrebu v saborni dvorani. Dnevni red: 1.) otvoritev skupščine, 2.)
poročilo starešinstva, 8.) poročilo T. O. 4.) poročila odsekov, 5.) poročilo uprave Sokolskega Glasnika, G.) prireditve JSS v letu 1923, 7.) predlogi žup, 8.) slučajnosti. Na skupščino pošlje vsaka župa za 500 članov po enega delegata. Predlogi žup se morajo poslati Savezn 14 dni pred skupščino. Dne 2?. oktobra 1922 se vrši ob 8. uri zvečer zaupni sestanek delegatov vseh žup. Dne 28. oktobra ob 8. uri zjutraj se vrši seja T. O. jugoslovenskega Sokolskega saveza.
Uradne ure ljubljanskega Sokola. Od pondeljka dne 11. septembra dalje posluje statistični odsek ljubli. Sokola vsak delavnik od 18. do 19. ure. Kakor je bilo že ponovno objavljeno, se bodo vsi oni člani društva, ki še niso plačali članarine za prvo polletje 1922, smatrali za iz-stopivše in jih bo stat. odsek črtal iz seznama članstva. Dne 1. oktobra 1922 bo društveni sluga pričel pobirati članarino za drugo polletje. Pri članih, ki so medtem menjali svoje stanovanje seveda ne bo mogel članarine pobrati, zato se vsi prizadeti bratje in sestre nujno prosijo, da naznanijo društvu čimpreje ustno ali pismeno svoje novo bivališče. Zdravo!
Izletni odsek I. Jugoslov. vsesok. zleta v Ljubljani poživlja vse brate, ki so svoje časno sodelovali pri tem odseku, da do pondeljka dne 25. septembra, vrnejo izletne od znake br. tajniku izlet-nega odseka Stanku Leskovicu (rač. asistent v računovodstvu delegacije ministrstva financ, Krekov trg, ur. ure od pol 8. do 14. ure).	.
Sokolski odsek na Bučki priredi dne 94 septembra 1922 svojo prvo javno telovadbo z ljudsko veselico. Bližnja bratska društva vabimo, da se udeleže prireditve v kar največjem številu. — Zdra-
Damske lahkoatletične tekme Športnega tedna se vrše v četrtek 28. t. m na prostoru «Ilirije» in ne, kakor je bile prvotno obiavlieno, na prostoru Pri-morja. Začetek ob 16. Program obsega teke na: 60, 100 in 200 m, skoke v višino in daljave z zaletom, met diska, kroglje in kopja ter štafete 4 X 60 m.
Vstopnina k lakkoatleiičnim tekmam Športnega tedna znaša za vsak dan S Din, za dijake 3 Din.
Službena objava LNP. Mesto včeraj pomotoma objavljene prvenstvene tekme Svoboda Ljubljana - Slavija se vrši v nedeljo v Ljubljani prvenstvena tekma Sparta - Slavija ob 9. na igrišču Pri-morja. Tekmo sodi g. Boltavzar. Tekmo LASK. - Svoboda Moste sodi g. Kie-menčič. — Tajnik II.
Angleški dijaki iz Oxforda in Camb-riagea, ki so gostovali pred kratkim na lahkoatletskem mitingu «Siavije» v Pragi, so se udeležili preteklo nedeljo lahko-atietskega mitinga MAC.-a v Budimpešti. Radi močne madžarske konkurence so dosegli prvo mesto samo v teku na 800 m, (Love 2:03.8).
Avstrija - Madžarska. V nedeljo 24. t. m. se vrši na Dunaju nogometna reprezentančna tekma med Avstrijo in Madžarsko.
Zbirka za nakup nogometnih potrebščin slabše simiranim mladim klubom v Avstriji ie dosegla skoraj 16 milijonov kron.
Cestno kolesarsko prvenstvo Avstrije je dosegel 10. t. m. na 100 km dolgi progi Bruck-Gradcc-Bruck Pavel Kčtt'
i v 3:24:15.
Med strokovno delo je bilo vpletenih več počasiitvenih in zabavnih prireditev. V petek opoldne je bil sprejem v muzeju Revoltella, prirejen od mestne občine, istega dne zvečer sprejem na Lloydo-vem parniku »Hungaria«. V soboto po dopoldanskem zborovanju so si kongre-sisti ogledali ladjedelnice in pristanišče, zvečer pa je bil sprejem na generalnem civilnem komisarijatu. V nedeljo opoldne je bil izlet v Portorose in tamkaj ban-, ket, ki ga je priredil odbor tržaškega | vzorčnega seima, po povralku v Trst pa ogled sejma. V ponedeljek ob 10.30 so se novinarji s posebnim vlakom odpeljali v Postojno. Na postaji v Postojni jih je pozdravil postojenski župan Kutin v slo-venskem jeziku. Njegov pozdrav je pre^ vel na italijanski jezik prof. Urbanaz. Zahvalil se je predsednik federacije dr. Meoni. Pri sprejemu je bil navzoč tudi posl. Lavrenčič. Z godbo na čelu so novinarji potem odkorakali proti jami. V jami jih je pogostil jamski odbor. Krasota podzemskih čudes je mogočno vplivala na vso družbo, ki se je vsa očarana vrnila potem zopet s posebnim vlakom v Trst, kjer je banket, ki ga je pri- ' redilo novinsko društvo za Julijsko Kra-iino, zaključilo kongresne prireditve.
Ekar
Domače vesfl
*	Francoski vicekonralat v Ljubljani. Kakor doznavamo, je francoski vi-cekonrul v Ljubljani, gospod Pavel Josip F 1 a c h, nastopil poverjeno mu mesto za območje Slovenije. Pisarne francoskega vicekonzulata so nahajajo provizomo Krekov trg št. 10 do de-finidvne naselitve v novem poslopju Ljubljanske kreditne banke.
*	Naši oficirji pri francoskih manevrih. Naše vojno ministrstvo je prejelo vabilo francoske vlade, da pošlje svoje zastopnike k velikim francoskim vojaškim manevrom. Naše vojno ministrstvo pošlje na to vabilo osem višjih častnikov.
*	Nova oprava za kraljevski dvorec iia Bledu. Iz Beograda nam pišejo: V jeseni bosta kralj in kraljica priredila v ogromnih revirjih državnega posestva Belje več velikih lovov. V to svrho se na novo opremi lovski gradič bivšega nadvojvode Friderika, in sicer z mobilijarom gradiča Suvobor na Bledu. Blejski grad pa dobi za prihodnje leto novo opremo.
' * SOietnica srbskega zdravniškega društva. Včeraj dopoldne je imelo srbsko zdravniško društvo povodom 50-letnice obstoja društva svečano sejo ha tehniški "fakulteti, katere so se udeležili tudi odposlanci vseh ostalih pokrajinskih društev v državi. Kralja je zastopal glavni adjutant general Hadžie. vlado pa minister za narodno zdravstvo Derviš Omerovič. Najprej je imel patrijarh Dimitrije krasen spominski govor za. padlimi zdravniki-ju-r.aki, nakar sta dr. Giorgjevič in doktor Pijade poročala o težkočah pri osnovanju društva in o njegovem kulturnem delovanju.
*	Z ljubljanske univerze. Za profesorja na juridični fakulteti ljubljanske univerze sta imenovana dosedanja profesorja subotiške pravne fakultete, in sicer dr. Gjorgje Tasič za izrednega profesorja civilnega prava in državnega prava ter dr. Mirko Kostič za izrednega profesorja statistike in ekonomske politike.
*	Imenovanja v državni službi. Zdravnik dr. Vaso Savič je imenovan za asi-sienta-zdravnika v 11. činovnem razredu z določilom, da opravlja službo vrhovnega zdravnika v zdravilišču Topol-ščici izza dne 1. avgusta 1922. — Minister pravde je imenoval sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo za sodnike lajike iz trgovskega stanu pri deželnem sodišču v Ljubljani Rudolfa Bunca. drja. Janka Kersnika. Janka Le-nassija, Josipa Medveda, Josipa Urbanca in Edvarda Voltmana. — Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo pravne praktikante drja. Iga Grudna, Josipa Turka, Franja Juharta in Valentina Bi-dovca za avskultante. — Ciril Kotnik, diumist kr. poslaništva v Rimu. je ime-r.ovrn za arhivarja v činu pisarja dru-gesa razreda pri tem poslaništvu.
*	Nov odvetnik. Gospod dr. Jakob Mohorič je vpisan v imenik odvetnikov v s sedežem v Ljubljani.
*	Nova lekarna v Marenbergu. Mag. pharm. Vladimir Tomič, dispensant v lekarni pri sv. Arhu v Mariboru, je sprožil ustanovitev nove javne lekarne v Marenbergu.
*	Iz zdravniške službe. S posli okrožnega zdravnika v grosupeljskem zdravstvenem okrožju je do nadaljnje odredbe poverjen dr. Andrej Jenko, okrožni zdravnik v Št. Vidu pri Stični.'
*	Oskrbnina v dolenjskih bolnicah. Zdravstveni odsek za Slovenijo je določil za javno žensko bolnico v Novem mestu, javno bolnico usmiljenih bratov v Kandiji in javno občinsko bolnico v Krškem to-le oskrbnino: za tretji razred 16 Bm. za drugi razred 65 Din in za prvi razred 90 Din. Za inozcmce dvojna oskrbnina. V prvem in drugem razredu je plačati poleg dnevne oskrbnine še enkratno pristojbino za uporabo operacijske dvorane in instrumentarija v znesku 100 Din, za zdravila, obvezila, runt-irenske preiskave in slike, električne kopeli, sohičenje pa faktične režijske tro-ške, zvišane za 20 odst.
*	Ustavljeni spalni vagoni. Vsled prošnje društva »Vagons lits* v Beogradu je do preklica na progi Zagreb-Bakar v brzovlakih št. 301 in 302 ustavljen promet spalnih vagonov. Promet spalnih vagonov se na državnih železnicah vrši samo med Zas^rebom in Beogradom v brzovlakih št. 3 in 6.
*	Lepa preskrba siromašna dece. V Vršcu (Vojvodina) se sprejemajo v vojaško glasbeno šolo siromašni dečki od 12.
.do 15. leta. da se izvežbajo za godbenike pri vojaških godbah. V prvi vrsti se upoštevajo popolne sirote, v drugi vrsti pa drugi siromaki. Za sprejem se zahtevajo dokončani 4 razredi ljudske šole. Pred sprejemom se mora učenec predstaviti najbližjemu vojaškemu zdravnika ter vojaškemu kapelniku, ki ugotovita zdravstveno sposobnost ter posluh. Vsak gojenec glasbene šole je popolnoma preskrbljen s stanovanjem, hrano in obleko ter dobi mesečno še nekaj drobiža na roko. Po uspešno končanem šolanju postane gojenec godbenik pri kaki vojaški godbi z začetno mesečno plačo 1000 Din. Tako pride]o že prav mladi dečki s 17 ali 18 leti in še preje do dobre ek-pistence. V Vršcu je sedaj v muzički šoli 36 Slovencev in je z njimi vodstvo šole prav posebno zadovoljno. Naše dečke hvali kot prav marljive in za godbo zelo nadarjene. Ko je zadnje dečke pred kratkim časom spremil v Vršeč po naro-. čilu oddelka za socialno politiko g. učitelj Dimnik iz Maribora, je vodja šole .obžaloval, da ni pripeljal s seboj večje-
ga števila dečkov. Prostora je na šoli e za 50 fantov in kdorkoli vidi za glasbo nadarjenega siromašnega dečka, ki ima vsaj 4 razrede osnovne šole, naj opozori roditelje, ali varuha na omenjeno muzičko šolo. ki je ena najlepših državnih ustanov za preskrbo siromašne mladine. Vsa pojasnila o sprejemu daje oddelek za socialno politiko v Ljubljani.
*	Smrt v tujini Kakor poročajo ameriški slovenski listi, je naš rojak Fran Drašler iz Clevelanda pri kopanju utonil v jezeru Erin. Drašler je bil zastopnik raznih parobrodnih družb. Njegov oče in mati .sta se šele pred kratkim iz Amerike vrnila v Jugoslavijo.
*	Errata corrige! V našem članku «0 uspehih in pomenu mariborske razstave* ie popraviti, da je pri vinski razstavi odlično sodeloval tudi višji kletarski nadzornik g. Josip Zabavnik, ki ga ^ je tiskarski škrat spremenil v Zavodnika.
e Občinska mesnica v Celju. Občinski odbor celjski je sklenil, da otvori občina svojo mesnico, v kateri bi občinstvo dobivalo cenejše meso in bi tako občina prisilila mesarje, da znižajo cene v svo-ih mesnicah. Občinska mesnica se otvori v najkrajšem času.
*	Tihotapstvo z žarnicami. Poročali smo. kako je zagrebška tvrdka Kreme-netzky spravljala električne žarnice z lažnimi deklaracijami čez mejo. Te dni smo imeli priliko govoriti z enim naših narodnogospodarskih strokovnjakov o raznih vprašanjih. Razgovor se je slučajno zasukal tudi na to afero. Naš informator nam je potrdil, da se zlasti na gorenjski in štajerski meji vrši tihotapstvo z žarnicami v velikem obsegu. Razne dunajske tvrdke so se lotile b pomočjo zaveznikov v Jugoslaviji tega posla š posebno doslednostjo. Dobiček za njih je dvojen, dvojna pa tudi škoda, ki jo trpi naša država. Naše državne blagajne namreč niso le ogoljufane za carino, tem več večinoma tudi za trošarino! S tem pa pomen tega tihotapstva šo ni izčrpan. Kakor znano, se je v zadnjem času razvila, pri nas že lepa razsvetljevala industrija, katere proizvodi se ne plašijo nobene inozemske konkurence. Toda pro izvodi te naše domače industrije morajo plačevati vse pristojbine in so napram tihotapskemu blagu seveda v neugodnejšem položaju. Skoraj neverjetno, toda resnično je dejstvo, da obsežno tihotapstvo z žarnicami naravnost ogroža razvoj lepe grane naše domače industrije. Oblasti bi morale posvečati temu nezdravemu pojavu vso pažnjo in naši obmejni organi naj bi še z večjo pozornostjo kontrolirali naš granični promet. Seveda od tihotapstva nima konzument nobenega haska, vse gre v žepe tihotapcev, odnosno njihovih gospodarjev.
*	«A ja sam, a ja sam — si konjička osedlam!* Tako je pela in vriskala v Ljubljani predsinočnjem vesela družba od Narodnega doma mimo *?ošte doli. Bili so samo štirje, od daleč pa si mislil, da jih je petdeset. Ko smo se srečali pred «Slorom», nam je že cd daleč zvenel pozdrav: «Ti-le bodo pa romali zraven držat, poglejmo no, kdo so, pr-mejSršen.. .r> Ker pa le nismo »zraven držali*, jo je družba sama mahnila doli po Prešernovi, za njo pa urnih kiač oko postave. »A ja sam, a ja..<-?toj!» Tu se pa že res vse neha! Prosim -a legitimacije!* In glej, glasna veseiost naenkrat onemi, prikažejo se legitimacije če-tvorice gospodov. Diplomat, sudae itd. Dolga, dolga diplomatska razpravljanja z »mirovnim komisarjem*, -— vmes paše konstatira eden od »obustavljencev*, da sem »firbčen*. Ni vrag, da ne boš »firbčen*, s te strani ljubljanskega uradnega poslovanja v Bakhovi uri še ne poznam, in I-ončno, zakaj si tudi jaz na bi enkrat ogledal nedolžno-sraešnega <javnog rada?*
*	1-termezzo v ljubljanski noči. Na-kresal se je novega vinskega mošta junak, doma nekod izpod kamniških hribov in na ulici dal ventilacije glasnim dcHnorodnim občutjem. Blizu glavnega kolodvora ga prijazno posvari stražnik zaradi takozvanega kaljenja nočnega miru. Kaj, policaj? Če to ni vredno par prmeidušev! Stražnik ga pozove s seboj na kvartir, okajeni junak pa se uporno vleže na tla in v tem svečanem položaju prične z dolgim protestom, pod-črtavanim s sakramentiranjern domačega pridelka. Njega bi zaprli, ki je star sol-dat! Je kaj ukradel? Pijan -e in nikogar na svetu to ne briga nič. Naj tudi policaj dela. pa bo zaslužil in bo pijan. O, pritožil se bo v Srbiji, direktno v Beo-jrrnd pojde do kralja: ljubljanska vlada drži s policijo, Srbi pa imajo Kranjec in Slovence radi... Prišla sta še dva stražnika. in napravila okajenemu junaku do-jstojno asistenco na poti v obetani kvar-jtir. Publike kakor pred kinom. Kajti Lju bljančani obrajtajo tudi svoj ponoeni panoptikum.
*	Avtomobilska nesreča. Andrej Zbov, šofer avto-edelenja Dravske divizijske oblasti, je vozil z avtomobilom proti Kranju. Pri nekem ovinku v Kranju je hotel v največjem diru zaviti avtomobil. Ker pa je bila cesta zaradi neprestanega dežja vlažna in polzka, se je avtomobil prekucnil in pokopal pod seboj šoferja, ki je dobil težke notranje poškodbe. —
*	Nesreče in nezgode. Josip Alič, pekovski pomočnik iz Vira, se je toliko ča--i igral z vojaško patrono, da mu je eksplodirala in ga poškodovala na levi nogi. — Ivanka Jerala, zasebnica iz Ljubljane je v PodreSju na Gorenjskem, kamor je napravila izlet vsled vlažnih tal spodrsnila ra nekem travniku in si pri
paocu zlomila flesno roko. — Pri teea-
nju hlodov se je Andrej Znidar, tesar pri tvrdki Weissbacher v Ljubljani tako močno vsekal v levo nogo, da je moral iskati pomoči v splošni bolnici.
*	Okraden kino. Iz Tržiča nam poročajo: V noči 19. septembra je bilo vlomljeno v kino Janka Nadižarja. Tat je odnesel gramofon brez cevi, 9 plošč, 2 platneni zagrinjali (rjuhi) in eno odejo. Pred nakupom se svari.
*	Dober zaključek. Trije Pavčniki iz Hrastja so delali kupčijo za nekega konja. Približal se jim je posestnikov sin Valentin Zaje. ki je tudi »glihal* in obenem dražil Tineta Pavčnika «aradi neke punce. To pa ostalim Pavčnikom ni bilo povolji. Zgrabili 30 Zajca, ga vrgli na tla in ga oklali z nožem po hrbtu in obrazu. Težko poškodovanega Zajca so pozneje odpeljali v bolnico.
*	Roparski napad. Kmet Josip Kron-vogl iz Jarenine, je hotel v nedeljo obiskati svoje sorodnike v Slov. Goricah. Ko se je peljal mimo nekega gozda, je nenadoma planila proti njemu neznana z mizarskim ličjem maskirana oseba. Kmet je bil prepričan, da je še več roparjev in je zato pognal konje v divji dir, nakar je ropar za njim ustrelil, a ga k sreči samo lahko ranil Roparju še niso prišli na sled.
*	Drobne vesti. V potoku pri Globokem, okraj Radovljica, je utonila štiriletna Olga Lindič. Nesreča *e je zgodila, ko je šla mati za trenutek k sosedu pc kruh. — V župni cerkvi v Gorjah pri Bledu je bilo ukradenih več oltar-skih prtov, ki so bili po štiri metre dolgi in meter široki. — Pri posestniku No-mingerju v Lazah pri Planini je neznan tat ukradel 8000 kron gotovine, ko so bili domači zaposleni pri poljskem delu.
Mariborska porota
Zavraten umor trgovca Rosenfelda.
Tretja smrtna obsodba.
Dne 4. februarja 1922 je bil v svojem skladišču v Podvincih umorjen znani ptujski trgovec z deželnimi pridelki Ri-hard Rosenteld. Imel je 7 vbodljajev v prsa in enega v trebuh z najmanj 25 cm dolgim in ostrim orodjem. Oropan je bil tudi listnice z 10.000 K in dveh zlatih prstanov. Strašnega roparskega umora ni nihče videl. Državno pravdništvo pa je obtožilo umora 33. letnega brezposelnega slikarja Alojzija Polaka, pristojnega v Kapelo, a nestalnega bivališča. Obtožba pravi: Umor se je izvršil brez hrupa in brezdvomno po dveh osebah, ker bi se raniki, ki je bil krepak mož v najboljših letih, proti enemu napadalcu lahko branil. Več prič je v kritičnem času videlo pred Rosenfeldovim skladiščem postopati dva fanta, ki sta kratko pred umorom v gostilni Korenjakove v Podvincih pravila Janezu Filipiču, da se peljeta v Maribor, kar pa ni bilo res. Ko sta šla iz gostilne, je ravno prišel mimo umorjeni Rihard Rosenfeld in večji od teh fantov ga je vprašal po ceni jajc, češ da mu jih bo neki kmet iz Male Nedelje pripeljal celi voz. Priča Neža Go-lobova je v kritičnem času nesla v Ro-senfeldovo trgovino iaica in je videla "nnta šetati pred trgovino. Rosenield ji je povedal, da bo kupil od njih jajca. Ko je odhajala Golobova, je srečala nekaj korakov naprej Franca Ratcka, ki je še! tudi k Rosenfeldu, a ni mogel več v Rosenfcldovo trgovino, ker je bila žc zaprta. Ratek je pogledal skozi steklena vrata m opazil, da so bila v trgovini jajca po tleh razbita. Sel je 1: najbližjemu sosedu Janezu Čehu in mu povedal, kaj je videl. Kmalu nato .ie pripeljal Ro-senfeldov hlapec voz moke ter zaman iskal gospodarja. Šele sedaj so postali ljudje pozorni in sosed Čeh ie s silo odprl steklena vrata v trgovino, kjer je našel v kotu še toplo Rosenfcldovo truplo. Malo poprej sta Franc Ratek in Janez Čeh videla priti omenjena fanta iz trgovine, katerih manjši je zaklenil steklena vrata nakar sta izginila v bližnjem gozdu. Ko so po dolgem iskanju orožniki končno ujeli večjega teh fantov, so priče po konfrontaciji spoznale v njem obdolženca Alojzija Polaka, njegov mlajši tovariš pa je še do danes nepoznan. Tekom preiskave pa se ;e dognalo, da je Alojzij Polak, ki je bil f že ponovno v zaporih, pravil v moški kaznilnici v Mariboru sekaznjencu Gruberju, da ima mnogo ukradenih reči, ki jih bo prodal in se nato poročil. Ako pa nc bo mogel prodati, in mu zaročenkina mati ne izroči premoženja, bo napravil v Ptuju pri vojnem dobičkarju Rosenfeldu »ruker* in potem pobegnil iz Jugoslavije. Poleg tega umora pa je Polak zagrešil tudi več tatvin in goljufi?, ki so se mu posrečile na ta način, da se je ljudem izdajal za uslužbenca okrožnega sodišča in s tem izvabil večie vsote denarja
Pclak ie tudi pri včerajšnji razpravi trdovratno tajil umor. Možakar je pri svojih 33 letih odsedel poleg 14 civilnih zaporcv tudi pri vojakih 4 leta ječe radi tatvine. Prevrat ga je našel v zaporu v Trider.tu. Ko se je vrnil v Jugoslavijo, se je javil v narodno stražo generala Maistra v Mariboru, kjer pa se ie kmalu postavil na čelo tolpe, ki je oplenila domobransko vojašnico. Polak je poleg svoje silno pisane preteklosti napravil jako slab utis na porotnike zlasti s svojim alibi-dc.kazom, ki se mu je popolnoma ponesrečil. Priča, ki naj bi dokazala njegovo nedolžnost, se je namreč že pred 6 leti obesila.
Porotniki so soglasno potrdili vprašanje krivde glede umora, goljufije in tatvine, nakar je bil Alojzij Polak obsojen v smrt na vešalih.
Gospodarstvo
Vinogradnikom
Bliža se vinska trgatev. Pripraviti nam je vso posodo, priprave in orodje, ki pridejo pri trgatvi v poštev za spravljanje grozdja, oziroma mošta. Zlasti vinska posoda, kjer bo mošt kipel in zorel, naj bo dobra, kajti prvi pogoj umnega kletarstva Je snažna posoda — sploh čistost in snaga v kleti. Posoda, ki ima kak zopern duh, naj se temeljito izparl z vrelo vodo, kateri smo dodejali eno pest sode (na 1 škaf), posebno če je sod od cikastega vina ali sploh od za-vrelke. Plesniva posoda naj se pa predvsem na suho ostrga in osnaži, potem šele izpari. Vsako izparjeno posodo moramo pred napolnitvijo o v I n i t i — bodisi da smo Jo z gorkim petijotom ali šibkim vinom izplaknili, bodisi z žganjem (tudi tropine); glavno Je, da dobi posoda svež duh po vinu. Novo posodo moramo tako dolgo z vrelo vodo izpari-vati, dokler ne priteče čista voda iz nje in nato pa oviniti. Z največjo pazljivostjo moramo skrbeti tudi pri vsej drugi posodi, orodju in pripravah, ki pridejo z moštom v dotiko, da je snažna. Zlasti nam je paziti, da ne pride zemlja in rja od železa v mošt. Brente, brentači, mlini, preše ter druge priprave morajo biti temeljito šiste in snažne.
Pa tudi klet naj bo čista, prezračena in po možnosti pobeljena. Odstraniti se morajo stvari iz nje, ki razvijajo pline in duhove (n. pr. kislo zelje, repa, krompir itd.). Vino vleče vse to nase in se pokvari. Prostor, kjer bo mošt kipel, naj bo dovolj topel (15 do 18 stopinj Celslja). Ohraniti moramo torej v nJem toploto. Mošt mora hitro, gladko in popolnoma pokipeti.
Glavno pa, vinogradniki: Netrgajte prezgodaj! Odlašajte s trgatvijo, kolikor bolj mogoče. Tudi pri nas se mora uvesti to, da ne bomo začeli z glavno trgatvijo pred oktobrom, kakoT imajo to uvedeno drugje v naprednih vinorodnih krajih. Renska (nemška) vina imajo večinoma zahvaliti svoj sloves temu, da določijo trgatev izkušeni in od županstva v to nalašč postavljeni možje, ki preudarno in natančno določijo dan pričetka glavne trgatve, ki vedno pade na mesec oktober.
Kdor prezgodaj trga (že meseca septembra), škoduje kakovosti vina, samemu sebi in dotičnemu okraju. Prezgodaj trgano grozdje dd šibko in kislo vino brez okusa, ki ne pride za prodajo v poštev. Dokazano je, da dokler je trta zelena, se tvori (dela) v listju sladkor in v grozdju pa se zmanjšuje kislina. To dela trta, dokler so listi zeleni, od srede avgusta pa notri do srede oktobra. Ako računamo torej na 1 ha (10.000 m2) vinograda. da se na njem pridela 50 hI mošta in če postane ta mošt, na dan računano, samo za eno četrtino odstotka slajši, potem se v omenjenemu vinogradu tvori vsak dan 12-5 kg sladkorja (v denarju izraženo, približno 10 0 0 kron). Pri lepem vremenu in zdravih trtah se tvori še več sladkorja. Ako trgamo torej prezgodaj, imamo vsak dan to izgubo na sladkorju, okusu, kakovosti, ceni in slovesu vina.
Znaki zrelosti pri trti so: 1.) listje začne rumeneti, 2.) pecelj grozda oleseni, istotako pecljiček jagode, 3.) vsak dotok snovi iz listja v grozdje se vsled tega ustavi, 4.) barva grozda postane bolj izrazita, sladek in dišeč (aromatičen) okus prevlada vsako kislost.
Sama trgatev naj se vrši po tem redu: 1.) Prične naj se pri zgodnjih vrstah, ki se poberejo vse skupaj, v večjih. čistih nasadih tudi posebej, n. pr. črna in siva. portugalska posebej, zgodnji črni ! burgundec, zgodnji rdeči vetlinec, španio-| li itd. 2.) V slučaju slabega vremena, posebno ako grozdje gnije, se mora podbirati vse, kar je p r e -zrelega in gnilega skupaj, drugo se pusti dozoieti, n. pr. pri kraljevini, belini, plavcu itd. 3.) Z glavno trgatvijo začnemo rele, ko je vse popolnoma zrelo. Ako hočemo pridelati vina za izvoz na Češko, moramo tudi po možnosti sortirati, n. pr. boljše vrste (ako večje količine) posebej, ali po več boljših vrst skupaj, slabše tudi skupaj posebej. 4.) Za dom si napravimo domačo pijačo. Za letos kaže napraviti tepkovec ali iabolčnik, ki naj se vrže na ne preveč izprešane vinske tropine. S tem, da se večkrat na dan premeša, se čez 2 do 3 dni tropine izprešajo; tako dobimo izborno domačo pijačo.
Vinogradniki, ravnajte se po tem nauku in ne trgajte prezgodaj. Odložite glavno trgatev vsa; na prve dni oktobra. Zlasti če bo lepo vreme, poizkusite vsi pridelati tako vino, da bo zaslovelo po vsem svetu, ker le vam bo to v prid in korist.	f ■ K., ek.
! ■= Gospodarski sestanek v Bakra. Ks»
kor nam poročajo iz Bakra, se je vsled
iniciative »Udruženja privrednika* te dni i vršil tamkaj gospodarski sestanek vseh občin gornjega Primorja. Po vsestranskem pretresanju je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva, da se na železniških postajah v Bakru in na Plasah uvede ugodnostna železniška tarifa, ki naj ostane v veljavi dotlej, dokler se ne zgradi zveza z reško ieleznioo ▼zdol* Primorja.
= Prodaja barak. Svoječa3no objavljeni dražbe ni oklic predaje treh barak invalidskega doma v DoL Toplicah se v toliko spremeni, da se bo rečenega dne, to je dne 30. septembra 1922. prodalo na javni dražbi le dvoje barak. Izklicna cena je 26.000 Din; varščina, katero morajo udeleženci položiti pred začetkom dražbe pa znaša 2600 Din.
= Zaklepanje vozovnih pošiljk na ja-žnl železnicL Zaradi preprečevanja železniških tatvin je sklenila Južna železnica v območju Jugoslavije obligatorno zaklepati z železnimi Rekord-vijaki nastopne vozovne pošiljke v pokritih vozovih: manufakturo in manufakturne izdelke, uSDje in usnjene izdelke ter vse živilske potrebščine (riž. kavo. sladkor, tobak, sol. moko, žito, meso, vino. pivo. žganje, sadje, mast itd.). Druge pošiljke zaklene železnica sama. ako pošiljatelj zaklep predpiše v tovornem listu. Strankam se bo zaračunavala za vročitev vsa kega Rekord-vijaka pristojbina 10 Din in za odžaganje vsakega takega vijaka pristojbina 1 Din 75 par. Navedene pristojbine so stopile v veljavo dne 20. septembra 1922.
= Dobava moke. V pisarni Intendan-ture IV. Armijske oblasti v Zagrebu, Jezuitski trg broj 4, se vrši dne 9. oktobra 1922 ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 5.200.000 kg pše-nične moke (tipa 80 odst.) za garnizije Ljubljana, Maribor, Celje, Zagreb in 0?i-jek. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in-teresentom na vpogled.
= Dobava nogavic in šalov. Pri ode-lenju za mornarico v Zemunu se vrši dne 5. oktobra 1922 ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 12.000 parov bombažastih nogavic, 9000 parov volnenih nogavic in 4000 volnenih šalov
= Letošnja ruska letina. P. I. Popov, predsednik sovjetske statistične komisije, objavlja, da bo letos Ukrajina dala 950 mil. pudov, Rusija pa 1900 mil pu-dov žita. to je za 100 mil. pudov vec, kakor potrebuje komisariat za prehrano. Popov upa da bo preostala letos 571 milijonov pudov za izvoz. Vendar izgleda, da so te navedbe preveč optimistična.
Sorza
Zagreb, devize: Dunaj 0.09325 — 0.09825, Berlin 4.80 — 5.10, Budimpešta 2C5 — 3.05, Bukarešt 46 - 48, Milan 286.50 — 291.50, London 300.50 - 306.50. Newyork 68 — 69, Pariz 504 — 512, Praga 203 - 207, Švica 1267 - 1287, Varšava 1.025 — 1.075, valute: dolar 65.50 _ 68.50, avstr. krone 0.093 — 0103, levi 43, češke krone 193.50 — ?Q150. franki 496, marke 490, leji 45, švic. franki 1267, lire 280 — 290, poljske marke 0.95 — 1.05. Brodska banka 70 — 72. Hrvatska eskomptna banka 150 — 160. Jadranska banka 410 — 420. Jugoslovenska banka 104 — 105. Ljubljanska kreditna banka 210 — 215. Slavenska banka 112.50. Praštediona 1100 — 1105. Srpska banka 151 — 152.50 Goranin 140.
Narodna šumska industrija 97 , Gutman 340 — 350. Slavonija 114 — 116. Union 620.
Ljubljanske strojne tovarne 175. Trboveljska pretneg. družba 310 — 315.
Prag?., devize: Berlin 2.20 — 2.40, Curih 586 — 590. Milan 131.25 — 132./5, Pariz 23S.25 — 239.75, London 141.50 — 143. Newvork 30 "0 — 31.20. Beograd 41.75 _ 42.25, Soiija 18.55 — 18.95, Dunaj 0.0362 — 0.0462. Varšava 0.375 — 0.475, Budimpešta 1.20 — 1.30, valute: marke 2.525 — 2.725, švic. franki 594 — 597. lire 130.25 — 131.75, francoski franki 737.25 — 238.75. dolar 31.05 — 31.45. dinar 41.75 — 42.25, levi 18.55 — 18.95. avstr. krone 0.0412 — 0.0512. poljske marke 0.375 — 0.475, madžarske krone 1.20 — 1.30.
Curih, devize: Beriin 0.38. NewyorK 5.345, London 23.69. Pariz 40.90, Milan 22.55. Praga 16.10, Budimpešta 0.22, Zagreb 1.77, Sofija 3.10, Varšava 0.07, Di> naj 0.0075, žigosane 0.00T/S.
Eerfhi, devize: Milan 5942.55 —' 5957.45. London 62-12.15 — 6257.85, New-york 1393.25 — 1396.75, Pariz 10.761.50 — 10.7S8.50, Švica 26.117.30 — 26.182.70. Dunaj 1.90 — 1.94, Praga 4494.35 — 4505.65, Budimpešta 5.64 — 5.65, Sofija 858.90 — 861.10.
¥pemensko poročilo
Ljubljana, 21. septembra 1922.	Ljubljana 306 m nad morjea
Kraj opazovanja
Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . Praga . lnomost.
ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
7.	769-5	30-1	sev zap.	megla	—
14.	769-4	21-7	sev. vsh.	jasno	—
21.	770-8	16-9		n	—
7.	762-6	13-U	jug. vzh.		1-0
7.	768-6	14 0	brezvetra	oblačno	90
7.	769-1	14-0	sev. zap.	več jasno	
7.	770-0	110		n	40
7.	7721	12 0	brezvetra	oblačno	4-0 j
V Ljubljani barometer višji, temoeratura normalna. Solnee vzhaja ob 5-46, sabaia ob 1800
GABRIJELA ZAPOLSKA:
Ljubezen na počitnicah
Roman.
V tem hipu je prišel pismonoša. Oddal je Tuski Časopise, ki jih je redno dobivala iz Varšave, igralcu pa živo-barveno razglednico.
Velika, pristna radost je oživila obraz Pcrržickega. Začel je citati karto smehljaje, raztreseno.
»Dobra naša!* je vzkliknil in odložil karto na mizo.
Tuska je spoznala pisavo, ki jo je videla že na prejšnji razglednici.
S trudom je preko mize razbrala:
,Moj najdražji!'
Tuski je bilo, kakor da je tuja žena razrušila prijetno sam - na - samem s Poržickim. Urno je vstala.
»Pojdi, Pita,* je rekla hčerki, »vroče je . . . neznosno.*
»V sobi ie še bolj vroče,* je ugovarjal igralec.
»Pri nas ne. Imamo zastore .«. Zbogom, gospod!*
Poržicki je vstal. — »A kako je z našim popoldanskim izletom?* je vprašal. »Ali gremo?*
»Morda . . . morda tudi ne. Boli me glava,*
XVI.
Šli so vendarle.
Ko js prišel igralec popoldne pod okno verande in je začel s sladkimi besedami prav otroško prositi in moledovati, se mu Tuska ni mogla ustavljati.
»Zaradi Pito,* se je izgovarjala sama sebi. »Sedaj, ko nima družbe
WarchlackowskiH deklet, se mora vsaj tako malo raztresti.*
Pred kočo je čakala »kočija*. Tako se je imenoval z velvetom obit zaboj, pred katerim sta bili vpreženi dve kljusi. že nedorasel fant je pokal z bičem in je na zapregi nekaj vezal z vrvico.
Pod prodirajočimi in bodečimi pogledi Warchlackowskih sta stopili Tuska in Pita v voz. Poržicki je stal s kolesom poleg njiju in se je razgovar-jal s kočijažem.
»Pojdimo!* je rekla Tuska fantu. Toda ni je stvari, ki bi spravila srora-la iz njegove ravnodušnosti. Motal, ovijal in vezal je svoje razdejano jermen je. Končno je pognal. Poržicki je med tem časom skočil na kolo, zavihtel svojo čepico in odbrzel . . .
Pot do Kuznic je bila slična korzu. Povsod vse polno načičkanib in nalič-kanih žensk in otrok, ki so sedeli leseno kakor lutke v svojih vozovih. Merili so se s pogledi, se taksirali in poizkušali uganiti, odkod prihajajo, kam gredo, kako obsežna je njihova denarnica. Nikjer nikake svobode, ni-kake srčne zveze s prirodo. Ti meščani si tudi na kmetih niso privoščili ni-kakega oddiha. Le redkokdaj so izdajali kratko športno krilo ali lahna bluza ter trpežen klobuk rahel poizkus, da se hoče ženska osvoboditi konven-cijonalnih modnih okov.
Tudi danes sta Tuska in Pita vzbujali pozornost, kar jima .je bilo prav všeč. V Tuski pa se je zbudil še drug čut. Delalo ji je posebno veselje, da je spadal zali kolesar v njeno družbo, takorekoč kot stražnik. In nehote ga
}e primerjaia 6 svojim možem ter se smehljala melanholsko.
V takem razpoloženju je sedla Tuska e Pito in Poržickim za mizico na verandi v Kuznicah. Povsod kramljanje in šum. Ko je šel Poržicki preko verande, ee je začul šepet: »Poržicki!*
Tuska ee je čudila. — Kako ste znani!
»Domišljam si!* je dejal igralec in se izprsil. »Cemu sem pa igralec? — In ponosno je sedel ter metal samozavestne, a prijazne poglede v ženske oči, ki so visele na njem.
Tudi Tuska je bila ponosna. Ko so sedli, se .je vedla do igralca zaupneje, bližje, kakor bi hotela pokazati, da je Poržicki vdan le njej. A v njem se je zbudila natura komedijanta. Ko je skrbno oblečena deklina postavila prednje šokolade in rogljiče. je tvorila miza Tuske, Pite in	obritega im-
peratorja center vsega zanimanja.
Naglo se je zresnil Poržicki in po-mežiknil ženskama: »Mirujta, moji dami!*
»Čemu?*
»Fotografirajo nas!*
Z oddaljene mize je bil nanje naperjen fotografski aparat.
Pita je bila vzhieena. Tudi Tuski je bila ta epizoda všeč, toda nekoliko vznemirjalo jo je. Čemu, pa si ni znala odgovoriti.
Vedno so prihajale nove kočije, iz njih so stopale nove skupine, šumela so krila, zvonili so breloki in lanci, mi-gotale so lepe bluznice, med katerimi je marsikatera predstavljala vrednost vsemesečne uradniške plače. In ženske so razkazovale te svoje toalete in dra-
gotine z nonšalanso, kakor bi s! jih bile zaslužile z lastnim delom in si jih pridobile z lastnim zaslužkom.
Toda Pitina živordeča obleka in Tu-skini zlati lasje, ki so gledali izpod ukusnega klobučka, so še vedno domi-nirali na tem tržišču ničemernosti. Poržicki se je ozrl ter dejal:
»Mi smo pa le najbolj šik!»
Toda hipoma sta se pripeljali šumno in ropota je dve droški. Iz njih so začeli vse križem skakati ženske in moški s hrupom in smehom. Poržicki se je dvignil s stola in vzkliknil radostno: »Naši!*
Lepo vzrasle ženske v slikovitih oblekah posebne elegance so stopile na verando. Vedele so. kako treba hoditi. kako nositi brezhibno narejene toalete. Barve so mikale poglede, ne da bi bile kričave. Posebno elegantni so bili klobuki in frizure, ki so se videle pod njimi. Vsa družba je šla mimo Tuske in je sedla k sosednji mizi. Mimogrede so prijazno in domače pozdravljali Poržickega . . . Tuska je v družbi spoznala ono bando. ki je nedavno napravila izlet v gore.
»Katero izmed teh žensk je takrat Poržicki tako zaupljivo objel?* je razmišljala nehote. Iskala je s svojimi pogledi ono izvoljeno, a je ni mogla spoznati.
Vsa pozornost občinstva ee je obrnila sedai na igralke. Igralo so — kakor jo igral malo prej Poržicki — za »galerijo*. Fotografi so namerili svoje aparate nanjo. V Tuski je zeglodala zavist, vedla se je kakor odstavljena kraljica.
»Pojdemo,* je dejala skozi zobe.
»Ali zakaj?* je vpražal PorfiokL
»Sedaj postane šele zanimivo.* »Kako to?*
»I no, ker so .naši' tukaj. — Vidite,
milostiva. ona v vijoličastem je gospa Zajaczkowska, a ta v belem je Orserti, a onale . . .»
»Ta v črnem? . . .»
»To je naša ljuba Snapeja.*
»Kako? Kaj?*
»Imenuje se Sznapkiewicz, pa tej pravimo Šnapsja.*
»A zakaj , , , .ljuba'?* »Ker je to najboljše, najljubesnlvej-še bitje pod solncem Tako mila, poštena ... vsi jo imamo nepopisne radi.*
»Vi tudi?*
»To se razume. Le poglejte, gt*>oa. kako se mi prijazno nasmiha . . . Četudi je med nama vse končano, pa vendar ni treba, da bi se zato sovražila. Pri nas igralcih je to vse drugače, kakor pri drugih ljudeh. Ljubimo se. se ločimo, a ostanemo prijatelju Ali ni to lepše?* »Ne vem.*
Tuska je stiskala ustnice, ka* je vedno pomenjalo. da je razburjena. Videla je, da jo Šnapsja pozorno opazuje; toda Tuska je spoznala v Igralkinih pogledih poleg radovednosti tudj sočutje in usmiljenje.
To jej je vzbujalo čim dalje večji nemir. Slišala je ropot odhajajočih kočij, videla, kako se polagoma prazniio mize, na njeno uho so donele besede Poržickega, ki je pripovedoval vrsto zakulisnih anekdot. Vendar se ni mogla odtegniti čudno prodirajočim igralkinim pogledom.
(Dalje prihodnjič.?
Objave
*	Redne pevske vaje pri »Ljubljanskem Zvonu» se vrše odslej v sledečem redu: vaja moškega zbora je vsak ponedeljek in četrtek ob 8. zvečer, vaja ženskega zbora vsako sredo ob sedmih zvečer. Vselej redno in točno! — Odbor.
*	Akademikom, ki nameravajo študirati v tekočem leta na ljubljanski univerzi. Podporno društvo jugoslovanskih akademikov se je po svojih delegatih na pristojnem mestu informiralo o štipendijah in podporah za ljubljansko univerzo. Načelnik v prosvetnem ministrstvu gospod Kneževič se je izjavil v tem smislu, da se v prihodnje način podeljevanja podpor spremeni in sicer bodo podpore zgolj individualne in ne več pavšalne Podpornemu društvu. Pogoje za dosego štipendije bo vsak zvedel ob inskripciji na univerzi. Prošnje se bodo vlagale na dekanatih v oktobru. Jasno je, da men-za v tem smislu kot lani, letos ne more biti, ker si PDJA. ne more nabaviti zalog. Odbor PDJA. je ukrenil vse, kar je mogel, da bi pridobil čimveč ugodnosti za dijaštvo, a žal doslej brez večjih uspehov, in ni verjetno, da bi kaj odločilnega dosegel, predno ne pride celokupna akademska mladina v Ljubljano. Iz navedenega je razvidno, da položaj za akademike ne bo tako ugoden kot doslej, a kljub temu pozivamo vse tovariše, da zaradi tega nihče ne opusti visokošolskega študija v Ljubljani. — Odbor P. D. J. A.
*	Teiepatični večer Svengali. V ljubljanskem »Narodnem domu* priredi znani telepat Svengali v soboto, dne 23., in v nedeljo, dne 24. septembra, vsakokrat ob pol 21. uri, telepatičen večer, danes popoldne ob 17. uri pa brezplačen Javni poskus iz telepatije — fingirane kriminalne afere. Program telepatičnih večerov gospoda Svengalija je velezanimiv: čitanje misli, izvajanje kriminalnih afer brez dotikanja medija, uplivanje na vo-
ljo oseb, eksperimenti v sugestiji in salonska magija. Prodaja vstopnic v soboto ob treh popoldne pri blagajni pred veliko dvorano. Kakor smo posneli iz predloženih recenzij o produkcijah v raznih večjih mestih Jugoslavije, so te-lepatski večeri g. Svengalija prava senzacija.
*	Razpisana mesta pisarniških uradnikov. Višje deželno sodišče v Ljubljani razpisuje 9 mest pisarniških uradnikov v 11., odnosno v 10. činovnem razredu in sicer: pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani 1 mesto, pri deželnem sodišču v Ljubljani 3 mesta, pri okrožnem sodišču v Novem mestu 1 mesto, pri okrajnih sodiščih v Črnomlju, Kamniku, Konjicah in Metliki po 1 mesto. Prošnje je vložiti do 20. oktobra. — Pri okrajnem sodišču v Cerknici se sprejme pisarniški pomočnik. Prošnje je vložiti do 20. oktobra.
*	Prošnje glede draginjskih doklad. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Po pojasnilih generalne direkcije posrednih davkov z dne 5. septembra 1922., št. 21.881 so prošnje, potrdila in rešitve, zadevajoč reguliranje draginjskih doklad državnih nameščencev takse proste, ako se tem prošnjam ugodi. Na potrdilih v zmislu čl. 24 zakona o teh draginjskih dokladah (»Uradni list* št. 70. 1922) pa se mora označiti, da so izdana za reguliranje službenih prejemkov in da so kot taka takse prosta. Ako se pa ugotovi, da pro- i silcu ne pripadajo zahtevane draginjske doklade, se mora plačati taksa tako za prošnjo, kakor tudi za negativno rešitev (glej razglas delegacije ministrstva financ št. B II 1189/1922, ki izide v »Uradnem listu*).
Naprodaj
več vagonov suhega, zdravega
100 kg po 750 K, stisnjenega, postavljenega vagon Novska, dalje več vagonov čistega in zdravega
100 kg po K 13-50, franko vagon. Vprašati je pri Marku Badovinarjn, Novaka (Slavonija).	3274
Proda se okoli 3275
K
Zadružne banke v LJubljani.
Pismene ponudbe pod fifro ,,Delnice" na Anončno in reklamno družbo Aloma Com-pauy, Ljubljana, Kongresni trg 3.
v Ljubljani
prodaja
Proda se hiša
z lepim vrtom tik okrajne ceste v Trbovljah, Loke št. 269, primerna za vsako obrt. Cena 125.000 Din. Več se poizvč pri Ivanu Orešniku, zaloga pive ,Union", Trbovlje.
I00
Uf
\
00
00
00
: 00
00
0f\
\00\
i 00r, 001
0C\
p A 0t>\
\*f\ 001
00\
00\
001 005
001
I
|| Ia čehoslovaški in angleški koks zsl livarne in domačo nporaho, kovaški premog, črni premog m jajčne
iz slovenskih premogovnikov jI velenjski, šentjasaški in
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podetja in razpečava
(IdgovornI urednik Pr. Brozovlč. Lastnik in izdajatel) Konzorcij «Jutra» Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani
Oarujte za Ci^iioMetodovo družbo!
- , - f* -tr ■ !:	.....i......i, 'V, i m i^ro mPt m
ttansjs a* SO bssedl Oln. 3'—, »šokih *aaal|n|lh 6 ossedl > Oln. - Trgov«' oglasi aoDlsovanls. <■« 0r«ml6n)n* d« 80 oesedl 5 Oln. vsakih oadal|n|lh B oesadl 7 Oln - Plafia •• aaprai 'lahka tudi « ■ cnamkah.) Na rDraianja s* odgovaris <•, aks Is vpra&anls orlloisna anamka ca odgovor ——
kot paznik ali v pisarni pri kakem podjetju. Naslov pov6 uprava »Jutra*. 3273
Ženska
3242
12. vsa domača dela in pomoč v računstvu, izšolana, razumna dobi dobro mesto. Hrana in stanovanje prosto, dobra plai-a. Sv. Petra cesta 7d.
Gospodična, 3261
absoiventinja trgovskega tečaja, zmožna knjigovodstva, strojepisja, slovensko-nemške stenografije in korespondence,
išče kot začetnica mesta pri1 kakem večjem podjetju ah trgovini v Ljubljani Cenjene ponudbe pod »Takojšnji nastop* na upravo »Jutra*.
Poštna pomočnica
se takoj sprejme pri poštnem uradu v Jarenini v Slovenskih goricah. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru.
Pisalni stroj, 3203
Remington, model 10, s slovensko abecedo, popolnoma nov, še nerabljen, se proda. Istotam se proda rjava
konjska oprem« (za par boni) z masivnem mkeljnaslitn o-kovjem ter voz zapravljene, (breki vse maio rabljeno v uajbo jsem stanju. Ponudbe na upravo «Jutra» po i »Ugoden nakup*.
Kompanjon
z 250.000 Did se išče za p d-jetje, ki nosi nevno 250 Din Naslov. J. >ušnib, oglasni zavod, Maribor. 3272
Naslovi 3271
dijaških <tanovaaj se dobijo še pri g Likarju, Poljanska cest 11, vila Bergmunn.
V gostilniškem in kavarniškem obrtu dobro izvežbati večletni vodj večje restavracije, obenem kavarne v večjem kopališču v Sloveniji
želi vzeti v najem
hotel lu kavarno.
Prevzame pa tndi boljšo restavracijo, oziroma gostilno, vsaj za tri leta. Nadalje prevzame lahko k omenjenemu obrtu spadajoče zaloge živil ter položi eventualno kavcijo za obrtni inventar. Pri večletni pogodbi je pripravljen prenoviti obrtne prostore.
Pismene ponudbe ped št. 1888 na upravo »Jutra11.
Naslov:
16
Promstni za nrsmog, d. d. n ^ju&Iiani, Mllilošlče^si c. 15/11.

«
m »
n »
u
a
u «
a
«
u u
U rt rt \\
rt
»
rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt
Frank HeHer: «Prigode gospoda CoIIina»
Frank Heller: «31agajna velikega vojvode»
Ciaude Farrere: «Gusarji»
se dobe v «Jatrovi» upravi, Ljubljana. Prešernova uišca 54
Q Borkh^rdt: «iič papiža» szide ie dni v ponatisu!
Gaoneia Zapaiska: «Ljubezen na počitnicah«
sedai izhaja in se povsod čita!
j .Ir
maSS 4 ciSinclfski 23 HP veSikž 6 cšSIndrski 40 HP
PFPIIPF 511
^ i s |f m i I «8 ¥ g » S e i s s il
ayfe ^neumatlka v vseh
Ja ln ie
zalogi
v kavarnah, javnih lokalih, gostiinah in brivnicah
»f