IVs&uIaa plačam t gotovinL Leto XmM štev. 106 Ljubljana* sobota 7- maja 1932 Cena 1 Din L. pravoištvo: L .bljaauu Kn*fUert ulic« 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inserarrri oddelek: LJubljana, Selem-burgova oL 3. — TeL 3492 Va 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon 5t 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 78.180, 5f 241 Naročnina auUa mesečno ZD— Din. M tnorrm ct-ro 40— DlL Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ilica 5. Telefon 3122. 3123. 3124 3125 te 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. T®. lefon St 2440 (ponoči 2382). Celje Kocenova »rt H Telet Jt 1°0 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po Pomcare za veliki kabinet Zanimiva Izjava Poincareja na predvečer odločilne volilne bitke v Franciji Pariz, 6. maja. <1. V vseh pariških poM-i,,<"nih kresih je vzbudila vč«raj veliko po--'■»rnnst nepričakovana izjava Poincareja, se morda povrne v politično življenje. Zastopniku >Intraneigeanta<, M ga je včeraj posetil pri njegovem alzaškem prijatelju v Stra.sboureu, je Poincare v razgovoru o volitvah izrabil mnenje, da Herriot bržkone ne bo zagrešil istih napak kakor prej, 6e bo prišel do oblasti. Osebno pa želi, da bi ostala na krmilu sedanja vlada, kajti Tardiieu in tudi Laval sta storila vse, kar sta mogla. Treba bo poskusiti sestaviti čim šiiršo unijo, kakršno sem sestavil leta 1925. Na vpra.SantVi, aM se bo morda -rrnil -r politično življenje, 6e bi ne bilo mogoče najti primerne oseb« m. to delo, Je odvrnil Poincare: »Se ne, ne rečem pa, da sem se za, vedno umaknil. Vse je pač odvisno od mojega zdravnika in mojih prijateljev. Nato se je Poincare še enkrat povr.niil na svojo priljubljeno misel o >sveti uniji< ter je pripomnil: Mnenja sem, da vojna še rrt čisto li&vddirana. Seveda se ne smemo preveč vznemirjati'., biti pa moramo zelo previdni in čuječi. Kdor biva tu na deželi, opaža, da onstran Rena živahno delajo. Kratkomalo, trenutek za notranje obračunavanje še ni prišel. Zbornica ne sme biti levičarsko-radilikalna, pa tudi ne. desničar-Rko-radnkalna. Ponavljam, da je potrebna veliika unija vseh % vsemi. šanghajska vojna končana gUtajsko-faponska mirovna pogodba podpisana — Japonci so se že pričeli umikati iz Šanghaj Šanghaj, 6. maja, d. Včeraj dopoldne je bi! kifajsko-japotiski mirovni dogovor v navzočnosti poslanikov Anglije, Francije in Amerike parafiran. Za kitajsko sta ga podpisala generala Vankiang in Taiči, za Japonoko pa general Taširo in admiral S rnada. Nato so odšli delegati v bolnico, da so dobili podpise japonskega poslanika M;cmica, generala Ujede ter kitajskega stra Kvotaieija, ki so bili ranjeni pri *adnjem atentatu v Sanghaju. Dogovor vsebuje naslednjih pet točk: L Sovražnosti <=e ustavijo 5. maja; 2. kitajske čete ostnejo na dosedanjih postojankah; 3. japonske čete se umaknejo na postojanke, ki so jih imele zasedene pred 28. januarjem; 4. za nadzorstvo nad premikanjem čet in ta izvedbo zamenjave japonskih čet s kitajsko policijo se osnuje komisija 12 članov, v kateri so po dva zastopnika Japonske, Kitajske, Amerike, \nglije, Francije in Italije; 5. dogovor sto-p v veljavo z dnevom podpisa, V dodatku je določba, da morajo japon-sk: čete pričeti evakuacijo najkasneje te-dni po podpisu. Evakuacija mora biti končana najkasneje v štirih tednih. Japonsko vojaštvo je pričelo že danes z evakuacijo. Glavni štab japonske vojske je že >r al mešani komisiji noto. v kater: napoveduje pričetek evakuacije. Šanghaj, 6. maja, d. Pni podpisu nrrrw-tie pogodbe po japonskem poslaniku Sige-micu, h kateremu so došli delegati ▼ bolnico, je prišlo do prizora, ki ;e vse prisotne globoko ganil. Bolnika so hoteli zdravniki ravno v trenutku operirata, ko so mu predložili delegati pogodbo v podpis. Prenesti bi ga morali že v operacijsko sobo. da bi mu amputirali nogo, ki je bila hudo poškodovana pri nedavnem bombnem atentatu. Šigemicu je pred operacijo še podpisal pootegnil revolver in iz neposredne bližine oddal tri strele. Predsednik Doumer se je zgrudil. Pri tem je baje vzkliknil? »Ali je mogoče?« Minister za narodno obrambo Pietri, ki je bil v predsednikovem spremstvu, se je vrgel na atentatorja, ki ga je s pomočjo direktorja pariške policije Guicharda po daljšem odporu razorožil. Kdo je atentator Ko je atentator uvidel, da zanj ni več nobenega izhoda, se je dal mirno odvesti. Na policiji je izjavil, da je rodom Rus in da se zove Dimitrije Gorgulov. Pri njem so res našli dokumente, iz katerih je razvidno, da je ronen 1895 v Laibinski na Kavkazu. Gorgulov je študiral na praški univerzi in ima diplomo doktorja medicine. Priznal je. da bilo proti njemu izdano povelje za izgon, po katerem bi bil moral 30. aprila zapustiti Francijo. Gorgulov je živel • dve lati v Franciji in je prispel predka ter upanje, da bo kmalu okreval. Predsednik vlade dr. Voja Marihkovi< je poslal sožalno brzojavko predsedniku francoske vlade Tardieuju. v kateri izraža francoski vladi in francoskemu narodu v teh težkih trenutkih simpatije jugoslovenske vlade in jugoslovenskega naroda. Paul Doumer Predsednik franoosške republike Paul Doumer je klasičen primer sodobnega francoskega državnika. Kakor večina mož. ki zavzemajo v sedanji Franciji vodilna mesta, je tudi on zraslel iz najskromnejših. razmer. Njegov oče je bil delavec na orleanski železnici, ko je Paul zagledal v Aunllacu 22. marca 1857 luč sveta. Posvetil se je profe9onpkemu poklicu in se lotil tudi pisateljevanja, da je kmalu zaslovel kot publicist. Kmalu so pozaiali njegovo ime odločilni politični krogi in Pariz, to žarišče vsega francoskega javnega in gospodarskega življenja, kjer lahko napravi priden in ambiciozen politik najlaže kariero, je pritegnil tudi Doumerja nase. Ni trajalo dolgo, ko je bil Doumer, komaj 30-letni'k, izvoljen v poslansko zbornico, kjer je zastopal departement Aisne. Odsiej gre njegova pot nevzdržno kvišku. Že leta 1895. je postal v Bourgeoiso-vi vladi finančni minister. Zaradi izrednih upravnih sposobnosti ga je vlada kmalu nato poslala za guvernerja v Indokino. Doumer je povzdignil močvirnato in zapuščeno kolonijo v Zapadni Indiji v eno najbolj cvetočih posesti, kar jih imajo kolonialne države v prekomorskih krajih. Levičarsko časopisje mu je tedaj sicer očitalo, da se je pri svojem delovanju posluževal preveč krepke roke in da je deOo domačinov čisto militariziral, vendar so bili ti očitki večinoma neosnovani. Niti petdeset let ni bil še star, ko je. prvič segel po časti predsednika republike. Nastopil je proti tedanjemu predsednik it senata Fallieresu. čeprav je predsedni-štvo senata drugo najvišje mesto francoske republike in se običajno smatra kot zadnja stopnica pred predsedstvom, je Drvu. mer podlegei samo za nekaj glasov. Poslej ni nikdar več iz;pustil z vidika svojega smotra, ki si ga je bil zastavil v življenju. Znane so njegove besede: »Hočem postati predsednik.« Po tej kandidaturi je Doumer upravljal še več najvišjih mest. ki jih lahko odda francoska republika. Bil je večkrat minister, posebne pa je važno njegovo delovanje kot finančni minister v Briandovi vladi 1. 1922., ko so v Parizu reševali vprašanje nemških reparacij. Nemci dolže njega in bivšega ministra Klotza, da sta v prvi vrsti odgovorna z\ višino reparacijskih zneskov, ki jim jih naložil zavezniški svet. Lam je nastopil Doumer ponovno kot kandidat za predsednika republike. Zavzemal je tedaj mesto predsednika v senatu in njegova izvolitev' bi bila že v naprej gotovo dejstvo, da ni imel v Briandu protikandidata svetovnega slovesa ter za svojo domovino in celokupno človeštvo vele-zaslužnega moža. Vendar je imel Doumet* v očeh Francozov eno veliko prednost ored Briandom. Med vojno so mu na bojišču padli štirje sinovi in to žrtev je narod na/i vse cenil. V spomin svojih sinov je Doumer napisal tudi delo pod naslovom v>Knliga moj«h sinov«, ki je redek primer državljanske kreposti ir evangelij odkritosrčne in goreče demokracije. ^JUTRO< 8£ 106 SoEota, 7. V. 1932 Demlsija Burescheve vlade Stremljenja za sestavo desničarske vlade krščanskih socialcev, Landbunda in Heimwehra Dunaj, «. maja. č. Danes bi imel ustav ni odbor parlamenta odločiti o zahtevi večine strank po razpustu parlamenta ln razpisu novih volitev, še preden pa se je sestal, je vlada že podala ostavko. Ob 10. dopoldne se je vršila kratka seja ministrskega sve- elaba, ker bi imela samo en »K dva glasova večine. Socialni demokrati napovedujejo vsaki vladi, ki bi "imela desničarsko obeležje, najostrejšo borbo. Ob 4 popoldne so se začele konzultacije pri predsedniku republike. Po vrsti so bili ta na kateri je bilo sklenjeno, naj odstopi j sprejeti voditelj,i posameznih"strank." Splo-ceiotna vlada. Zvezni kancelar dr. Buresch • Sno nT^aVnioi/, k______________ _____v,i jo nato opoldne odšel k jvredsedniku republike M ik lasu, k i je ost avko sprejel in poveril do nadaljnjega vodstvo vladnih poslov dosedanji vladu. S tem je stopila krraa t Avstriji! r odločilen Stadij. Kriza je mnogo resnejša, kakor se zdi na prvi pogled. Za rešitev krize obstojata dve možnosti. Dr. Bureseh je začel j>ogajanja s veleneunci, kil jim ponuja zunanje ministrstvo pod pogojem, da prevzame ta resor bivši podkancelar dr. Schobe.r. Mno?o več upanja na uspeh pa imajo pogajanja, ki gredo za sestavo izrazito desničarske vlade. To vlado bi sestavili desno krilo krščanskih socialcev, Landbund ln Heimwehr, niso si pa še na jasnem, al! naj bo to zmerna desničarska vlada, ki hi ji načeloval dosedanji kmetijski! minister Dollfuss, ali j>a ekstremno desničarska vlada s štajerskim deželnim glavarjem dr. Rintelnom na čelu. V ob^h vladah bi dobil He1mwe.hr enega ali dva portfelja, najbrž trgovino in pravosodje. Taka vlada pa bi bila v parlamentu zelo šno pričakujejo, da bo predsednik republike še nocoj poveril mandat za sestavo nove vlade najbrž dosedanjemu zveznemu kancelarju dr Bureschu, če bi ta odklonil ali vrnil mandat, pa najbrž dr. Rta telim. Dunaj, 6. maja. g. Današnje popoldne v parlamentu je bilo posvečeno pogajanjem med strankami. Situacija je sedaj taka. da je kombinacija v.lade krščanskih socialcev, Heimatblocka in Landbunda stopila v oziadije. Krščanski socialci hočejo namreč sedaj dobit! zopet v vlado velenemce. ki bi bili zadovoljni s tako rešitvijo, kakor se govori, ki pa bi vsekakor postavili še pogoje, glede katerih hi morali krščanski sooialC zavzeti stališče. Na vsak način na vlade z velenetmcil ne bo sestavil dr. Buresch. Prav tako je tudi gotovo, da Scho-bra ne bodo pritegnili k sodelovanju. Naj se vladna kriza konča kakorkoli'., gotovo je, da so krščanski socialci dosesrl; svoj cilj fn onemogočili volitve poleti. Po ustavnih določbah bi se vršile morda pozneje razpisane nove volitve sred) poletja, kar pa je iz raznih vzrokov nemogoče. Stanovanjski zakon ali ne? Beograd, 5. maja Naša prestolnica je nudila te dni — in nudi še danes — zanimivo sliko. Kakor da je splošna selitev naroda! Okrog 10.000 najemnikov se seli. Navidezno mirno in v usodo vdani prevažajo »kirajdžije« svoje stvari, kakor da je to nekaj samo ob sebi umevnega. Beograjsko časopisje pa že tedne sem na dolgo in široko razpravlja o vprašanju najemnin za stanovanja in lokale, prinaša izjave najemnikov in hišnih lastnikov, primerja standard najemnin pri nas in v drugih državah itd. Splošni refren vseh teh razmotrivanj in konstatacij raznih dejstev pa je: sedanje stanje je nevzdržno, nekaj se mora zgoditi v interesu ogromne večine našega prebivalstva po mestih. Isti pojav — seveda v veliko manjšem obsegu — imamo tudi v Zagrebu, Ljubljani, Mariboru itd. Dan za dnem so me te dni, ko sem bil v Mariboru, vpraševali prijatelji in znanci: »Kdaj pride stanovanjski zakon? Najmanj za 20 do 30 odstotkov je treba znižati najemnine!« In z druge strani resolucije, ene od najemnikov, druge od hišnih lastnikov! Vsak postavlja svoje teze in trditve — deloma zelo različne, a vsi so prepričani, da imajo samo oni prav! Ne bom postavljal nobenih aksijomov in tudi si ne domišljam, da bom povedal bog ve kaj novega, zdi se mi pa potrebno, da Lzpregovorim nekaj besed: Kakor je javnost mogla posneti te časopisnih vesti, je odbor Narodne skupščine, ki je razpravljal o protidraginjsikem zakonu. ob tej priliki razmotrival tudi vprašanje, ali bi ne kazalo vnesti v ta zakon nekaj členov, ki bi se nanašali na najemnine stanovanj in lokalov, katere naj bi se, enako kakor živila, obleka, kurivo, gradbeni material itd. proglasilo za življenjske potrebščine. Vendar pa je odbor po daljši razpravi prišel do prepričanja, da je vprašanje najemnin problem zase in da je treba zanj vsekakor posebnega zakona. Zato je sprejel resolucijo, ki jo je odobrila tudi Narodna skupščina, v kateri se poudarja, da je donašanje protidraginjsikega zakona iluzorno, ako se istočasno ne do-nese zakon o najemninah. Odborovo sta-Išče je njegov poročevalec v plenumu skupščine, poslanec Dragovič. tudi ostro podčrtal in pozval vlado, da predloži čim prej osnutek stanovanjskega zakona, zlasti še zato, ker se itak po Beogradu in tudi drugod raznaša z izvestne strani in z izvestnimi nameni govorica, da vlada samo zato ne predloži stanovanjskega zakona, ker so ministri večinoma sami hišni lastniki. Vprašanje je seveda, aH je mogoče uzakoniti za celo državo enotno to, kar nekateri zahtevajo, da se najemnine znižajo za 25 do 30 odstotkov. Tudi je vprašanje, ali bi bila za vso državo enakomerno pravična določba, da je treba najemnine postaviti na predvojno zlato pariteto. Menim, da bi vse takšne določbe v zakonu pomenile udarec v vodo, ker bi ne bile v Vsej državi enako izvedljive. Saj so razmere glede višine najemnin znatno različne v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Ako že stojimo na stališču, da je v 14. letu po vojni še potreben stanovanjski zakon, potem je za mene jasno, da mora ta zakon vsebovati samo neke splošne smernice za vso državo. Predvsem je treba onemogočiti dejansko izkoriščanje, n. pr. vi šmo najemnin, ki predvideva amortizacijo v 10 ali 15 mesto v 25 ali 30 letih. Onemogočiti je treba tudi maščevalnost za slučaje pritožb najemnikov proti previsokim najemninam itd. Po mojem mnenju bi moral zakon vsebovati predvsem določbo, da se v vsakem kraju, kjer je vprašanje najemnin za stanovanja in lokale aktualno, ustanove posebne strogo objektivne komisije, katerim bi lahko najemniki predložili pritožbe glede najemnin. Te komisije bi morale pri- . _ - ______ tožbe povsem objektivno preiskati ter naj s^ih frankih švicarski Narodni banki na bi imele pravico, da določijo nove pravič- ravr„_„j— i—i.. :---- 11 e najemnine same, ali pa jih predlagajo kompetentni oblasti. Seveda bi moral zakon temu primerno vsebovati tudi določbe ^za zakonito zaščito najemnikov, ki se pritožijo, proti eventualnim odpovedim zaradi takih pritožb kakor tudi kazenske sankcije za premišljeno izkoriščanje najemnikov. Smatram pa. da je — pred morebitnim donošenjem stanovanjskega zakona! — še vedno odprta pot za drugo možnost: za direkten sjKirazum med legalnimi organizacijami najemnikov na eni in hišnih lastnikov na drugi strani v vseh krajih, ki prihajajo v poštev. Tako bi potem kazalo ustvariti kazenske sankcije samo za one. ki bi se takim sporazumom ne hoteli ukloniti. Jasno pa je. da morajo glede višine najemnin prednjačiti predvsem oni faktorji. ki naj bi stali pred nami kot svetel zgled: država, samoupravne korporacije in razne socialne institucije. Da se mora v interesu našega uradnika, ki se mu je z večkratnimi odtegljaji ponekod že skoro vzelo eksistenčni minimum, kakor fcudl v interesni našega malega obrtnika in trgovca glede najemnin nekaj ukreniti, mi je jasno, še vedno pa upam na uvidevnost hišnih lastnikov na eni in najemnikov na drugi strani, ker vem iz izkušnje, da so tok časa, sila prilik in pa pametno sporazumevanje mnogokrat; boljši regulatorji takih in podobnih problemov nego še ta.ko dobro mišljeni zakoni. Vekoslav Spindler, narodni poslanec. Naša kraljica v Carigradu Ankara. 6. maja. p. J^užbeno poročajo, da sta jugoslovenska kraljica Marija in rumunska kraljica mati Marija napravili danes po Bosporu izlet z ladjo, ki jo je dal na razpolago predsednik turške republike Kemal paša. Posetili sta tudi dvorec Pop Kapu in po programu tudi šumo Beograd, ki se nahaja v bližini Carigrada. Konferenca Male antante Bukarešta, 6. maja. g. Zunanji minister Ghica bo dne 10. t. m. zvečer odpotoval v Beograd na konferenco Male antante. V njegovem spremstvu bosta potovala njegov šef kabineta, legacijski svetn:k Konstantin Slondon in tiskovni šef Filotti. Istočasno potuje na konferenco tiska Male antante tudi številna delegacija rumun-skih novinarjev. Gjursrjev uranak v Beogradu Beograd, 6. maja. p. Danes je bi v Beogradu dan krsnih slav. Slavo so slavili predvsem četnfki. ki so imeli svojo letno zborovanje, na katerem so izvolili za predsednika znanega komitskega vodjo K ost o Pečanca. Danes so imela svoje letne skupščine tudi skoro vsa beograjska dobrodelna društva. Djurdjev dan so Beograjčani izredno lepo proslavili, preživeč ga v prosti naravi. Tramvaj in druga '"prevozna sredstva so bila zaposlena vso noč m ves dan, okoliški beograjski gozdovi pa so bili polni občinstva. Djurdjev uranak je minu v popolnem miru in redu. Naši letalci na mednarodni tekmi v Švici Beograd, 6. maja. p. Minister vojske ln mornarice je odobril udeležbo naše zrako-?lovne ekipe na mednarodni zrakoplovni tekmi v Curihu od 22. do 31. julija Tekme se bodo udeležila tri naša letala tipa >Breguet«. Komandant zrakoplovstva, general Nedič, je že določil 6 letalcev, fci bodo zastopali našo državo na te k ml. Za pilote so določeni kapetan Santifi, zmagovalec na letalski tekmi Male antante in Poljske, Slovenec kai>etan Ivan Mrak, zmagovalec v tekmi za kupo našega kralja, Slovenec kapetan Ferdo Gradišnik, zmagovale« na prvem mednarodnem zrakopdovnem mitingu t Curihu, za izvidnike pa so ka-petana Nikolič in špivanič ter poročnik Vidanovič. Premestitve v carinski služM Beograd, 6. maja. AA. Z odlokom finančnega ministra eo premeščeni k glavni carinarnici v Beogradu: za carinika 8 skupine Momčilo Nikolajevič, carinik v Splitu, Blagoje Nikolič, carinik na Rakeku. Luka Živkovič, carinik v Zagrebu in Dušan Čurič, carinik v Ljubljani. Za pomožnega carinika v 9. skupini Nikola čukenovič, pomožni carinik v Mariboru, za uradniškega pripravnika Drago Statič, uradniški pripravnik v Koprivnici. Kliiiinški sporazum s Švico Bern, 6. maja. p. V smislu sporazuma o kliringu, sklenjenega med Švico in našo državo. bodo morali švicarski uvozniki odslej plačati jugoslovensko blago v švicar- račun jugoslovenske Narodne banke, jugo-slovenski uvozniki pa iz Švice uvoženo blago jugoslovenski Narodni banki na račun švicarske Narodne banke. Ta sporazum stopi v veljavo 10. t. m. Hoovrova zahteva po štedenju Washington, 6. maja. AA. Predsednik Zedinjenih držav Hoover je izmenada pred ložil kongresu spomenico, v kateri opozarja na nemri ki razburjenost, ki sta se polastila prebivalstva skoro v vseh ameriških državah, k ni mogoče uravnotežiti proračuna. Hoover zahteva strogo znižanje izdatkov in navaja v tej zvezi, da je treba proračun znižati za 700 milijonov dolarjev. Ta prihranek in pa znesek ene milijarde dolarjev iz novih taks bosta zadostovala za ravnotežje. Hoover zahteva naposled, naj kongres čimprej odobri finančni zakon in potrdi predložene ukrepe. Hoovrova spomenica je izzvala med poslanci kongrssa dokajšnjo nejevoljo. Materinski dan Kola jugoslovenskih sester Ljubljana, 6. maja. Neumorne naše »Kolašice« so nocoj v veliki dvorani »Uniona« priredile prav lepo uspelo akademijo ob priliki proslave mater inskega dne. Spored je bil bogat in pester. Akademiji so prisostvovali mnogi odličnjaki in v "elikem številu naše ma tere. Med drugimi so bili navzoči župan dr. Dinko Puc, komandant dravske divizije general Bogoljub llič, komandant 40. pešpolka Cvejič. zastopnik prosvetnega šefa inšpektor dr pran Kotnik, inšpektor zdravstvenega oddelka banske uprave dr. Mayer, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, dvorna dama ga Franja Tavčarjeva, gospa pomočn ka bana dr. Pirkmajerjeva in mnoge članice Kola Jugoslovenskih sester. Med splošno tišino je o tvoril akademijo pesnik g. Oton Zupančič z globoko zamišljenim govorom, v katerem je očrtal poslanstvo naše matere. Sledile so razne deklamacije in pevske točke. Pri akademiji so sodelovali gdč. Majda Lovšetova, g. Drago Žagar, ga. Šartče-va, ga. Brandl Fani, ga Hilda Lobč-Folger-jeva. dr. Švara, ga. Pavla Lovšetova, oktet »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom pevovodje g. Dore Matula, operni pevec g. Marčec ter prosvetno in podporno društvo »Tabor« pod vodstvom učitelja gospoda V enturinija. Prireditev je dosegla prav lep uspeh in je občinstvo vse točke programa spremljalo s ploskanjem in odobravanjem. Slovo inž. Frana Jarcde od univerze Ljubljana, 6. maja Na praznili Vnebohoda se je poslovil od profesorjev in akademikov - montanistov ljubljanske univerze priljubljeni, obče spoštovani kustos mineraloškega instituta, rudarski svetnik g. inž. Pran J a n d a, ki je po dolgih letih vztrajnega in požrtvovalnega dela stopil v zasluženi pokoj. Po rodu Čeh je služboval po raznih krajih na češkem in Tirolskem, a že 1890 ga je življenje zaneslo v slovenske kraje: postal je upravnik živosrebrnega rudnika v Idriji, kasneje pa predstojnik cinkarne v Celju. Za svoje vzorne in vestno delo je bil imenovan za rudarskega svetnika in je bil kot tak na lastno prošnjo upokojen. Toda delovanje tega vrlega moža s tem še ni bilo končano. Kajti, ko mu je bi.lo ob ustanovitvi ljubljanskega vseučilišča ponu-deno mesto kustosa mineraloškega instituta, ga je sprejel, še vedno poln volje do dela. Z velikim veseljem se je lotil urejevanja institutovih zbirk tn jih je v teku nekaj let iz malenkostnih početkov pri-vedel tako daleč, da je lahko naši univerzi v čast in ponos. Udejatvoval se je tudi kot znanstveni pisec, ki je obogatil strokovno literaturo z mnogimi razprava' mi iz rudarstva. Kaiko so ga ceniB vel, M so prišli g nfim y stik, se je najlepše pokazalo r četrtek, ko so se na odhodnlci, ki mu jo je priredil klub montanistov, poslovili od njega x emaiko prisrčnostjo i profesorji i akademiki. Akademski k hib mantanisfccrv rou je poklonil lično prizn$n!co za vse njegovo nesebično delo, za ves trud tn pomoč, katere so bili deležni prav vsi, ki so je pri nJem iskali. Vidno ganjen se je sivolasi svetnik zahvaljeval in rudarska himna je zaključila lepo slovesnost. " Tragedija v Kočevju _ Kočevje, 6. maja, Tra^čna smrt Fantke Gabrov® je vzbudila takoj po nesreči mnoge govorice in domneve, a kaikor vse kaže bo žalostna zadeva še dalje časa ostala v marsičem nerazumljiva. Tragedija se ni odigrala prt pokojni maserki, temveč na vrtu posestnika g. Hauffa v Kočevju. Tu sta sedela pokojna Gabrova m njen prijatelj posestnik Ledenik, ki je po dosedanjih ugotovitvah baš čistil star revolver. Komaj je pristopila Fanika Gabrova se je orožje sprožilo in je .projektil iz neposredne bli-žne zadel nesrečno dekle v levo prsno stran, prestrelil pljuča ter izstopil na hrbtu M moidoči, ki so slišali strel, so prsiko-čili ramjenki ra pomoč ter poklicali zdravnika g. dr. Rothla, ki je nesrečnico za slo obvezal 5 spojim avtomobilom jo je go-s>Pod Hiris odpeljal v Ljubljano. Z istim avtomobilom je bila odpremljena v Ijnjb-Ijansko bolnišnico tudi hči orožniškega upokojenca Jurjeviča, ki je prišla domov na obisk iz Pančeva ter je bila ranjena na srprehodu, ko »e je njenemu očetu po nesrečnem naključju srprožila puška. Ranjena je r roko in nogo, poškodba pa n! težka. Ledenik se j« tudi sam odpeljal v Ljuib-Ijano, kjer je bil aretiran in že zjutraj zaslišan na policiji. Odločno trdi, da je tragedijo povzročilo nesrečno naključje s samokresom, ki ga je našel na verandi domače hiše. Obenem tudi zatrjuje, da med njim in pokojnico ni bilo nobenih sporov in tudi ničesar, kar bi lahko dovedk) do ljubezenske tragedij«. Roparski obisk v Beli Krajini Razburlfiv nočni dogodek v hiši lesnega trgovca Beograjsko društvo za gospodarska in socialna vprašanja Beograd, 6 maja. p. Snoči je v hotelu »Imperial« osnovala elitna družba uglednih pravnikov društvo za proučevanje gospodarskih in socialnih vprašanj. Boi za Davisov pokal v Pragi Praga, 6. maja, g. Prvi dan teniškega boja za Davisov pokal med Avstrijo in Češkoslovaško je prinesel Avstriji dve dragoceni točki. Avstrijec Artens je porazil Čehoslovaka Hechta s 2 : 6. 6 : 3, 7 : 5, 6 : 2. avstrijski prvak Matejka pa češkoslovaškega prvaka Menzela s 6 : 3. 6 : 3, 3 : 6, 6 : 4. Avstrija vodi z 2 : 0. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska n.*vpoved tu danes: Dokaj stalno, deloma oblačno, zmerno toplo. — Sitnarija včerajšnjega d ne: Anticiklon s področja severnesra Atlantika prodira pola-?oma z zapadne strani na kontinent. Enako pokriva višji pritisk tudi južno Evropo. Vzhodna Evropa ima še relativno nižji prt-tisk. Barometrska depresija pa je na tem področju oslabela ter je razdeljena na več slabih rentrov. Pritisk je povsod narasel za 3 do 5.5 mm, prav tako temperature za 1 do 5 stopinj, največ v Sloveniji. Dunajska vremenska napoved ra soboto: Nobene bistvene spremembe; sem in tja, posebno na zapadu in jugu, močno oblačno. Semič, 6. maja. Iz Bele Krajine, ki je bila nekdaj na glasu kot najbolj mirna pokrajina Slovenije, prihajajo v zadnjem času pogosto poročila o raznih zločinih, ki jih ljudstvo upravičeno pripisuje raznim tujcem. Bela Krajina nudi kriminalnim t pom res prav ugoden teren, ker so tu slabe prometne zveze in tudi prav redko nastanjene orožnl-ške postaje. V okolici Semiča je bilo že več požigov tatvin in vlomov, posebno drzen zločin pa se je dogodil v torek ponoči v vasi Praproti. V fvši lesnega trgovca Jakoba Jud-niča. ki se je isti dan po svojih poslih mudil v Črnomlju, so se že vsi spravljali k počitku, ko je trgovčev manipulant Ivan Pezdirc slišal močno trkanje po vežnih vratih. Ko je vprašal, kdo je. je dobil odgovor, da so znani ljudje in meneč, da ima opravka s kak:mi jroslovmimi tovariši svojega gospodarja, je nič hudega sluteč odprl vežna vrata. Pred seboj je opazil dva tujca. Takoj je hotel vrata spet zapreti, a se je eden od tujcev že uprl ob vrata ter naperil vanj samokres. Roparja sta se znašla naenkrat v veži ter je prvi s samokresom v roki stražil Pezdirca drugi pa je začel odpirati vrata. V prvi sobi je prebrskal vse omare in predale ter si prilastil samokres z naboji vred, ki je bil spravljen v nekem predalu. Baš ko je hotel preiskati tudi drugo sobo, kjer se je zbujena trgovčeva žena skrila j>od posteljo, se je zaslišalo ropotanje nekega voza. Roparja sta takoj stekla ven ter zaklenila vežo za seboj. Ivah Pezdirc. ki je vedel, da se vrača z vozom gospodar iz Črnomlja, pa je skočil skozi okno in mu tekel nasproti. Pravočasno obveščeni trgovec, ki je pred hišo v temi opaz i neke postave, je začel streljati, roparji pa so v temi vendarle z lahkoto odnesli pete. Ko so obvestili orožnike o nočnem dogodku, je bilo vsako zasledovanje že brez uspeha. Ljudstvo je že ponovno prosilo za uvedbo najstrožje kontrole nad sumljivi tujci, ki se v Zadnjem času potikajo po vaseh. Mnogi se izdajajo za brezposelne delavce, vidi j>a se jim takoj, da so navadni klateži, ki iščejo priliko za rop in tatvino. Po večini so ti potepuhi mladoletni in dogodilo se je že večkrat, da so se nekateri, ki so bili zasačeni pri kakem zločinu in oddani sodišču prav kmalu spet pojavili v kaki vasi. Najbrž so bili kot mladoletniki pred sodnijo oproščeni. Drzen vlomilski obisk ▼ celjski palači Pokoj, zavoda Celje, 6. maja. V no5! od 5e+r(ka na danes je neznan, skrajno drzen vlomilec okrog polnoči skočil z ravne strehe I. stopnjišča trinadstrop-ne palače Pokojninskega zavoda v Razla-govi ulici na dvoriščni balkon ITI. nadstropja, ki spada k stanovanju sodnika upravnega sodišča g. dr. Likarja, od tam se je pognal na nižje ležeči balkon IL nadstropja v stanovanju celjskega urednika »Jutra« Vinka Vilfana, kjer ee je splazil skozi odprto okno v živilsko shrambo, iz nje pa skozi nezaklenjena vrata v kuhinjo, odkoder je odnesel uredniku Vilfanu in njegovi soprogi iz obleke in omare moško žepno uro z zlato verižico, zlato datnsko zapestno uro, ozek ziat poročni prstan in zlat damskj pnstan z rdečkastm velikim kamnom, vse skupaj vredno 2500 Din. Od obleke ni zmanjkalo ničesar. Vlomilec je pustil ?a seboj na oknu shrambe dobro vidne sledove bosih rog. Od tam se je zopet pognal na balkon, nato pa na nižje ležeči balkon prvega nadstropja v stanovanje gospe Vizjakove. kjer je hotel vlomit' v shrambo, a jo je našel zaklenjeno. Iz tega stanovanja se je vlomilec pognal na dvorišče, nato se tam znova vzpel na prvi balkon, od tesa pa na družeča in se skozi odprta balkonska vrata splazil v stanovanje trgovca Antona Šinkovca Ta ni mogel spati. Nenadoma je okro-g polnoči slišal čuden ropot, planil je pokonci, priznal luč in stekel na hodnik, kjer je opazil kakih 18 let starega mladeniča, ki se je za h'p potuhnil, nato pa jadmo pobegnil s skokom prek o balkona na dvorišče in nato preko zidu. Vlomilec je najbrže identičen z on'm. ki je nedavno vTo-mil v Verenovo hišo v Gregorčičevi ulici. Znaten vSojrJlsk! plen na deželi Drzni svedrovci so se zadnji čas spravili na deželo, tako v Prekmurje rn na Gorenjska Na mini so pustili Ljubljano in večje obljudene kraje. Imeli j>a so na deželi obilen plen. Razna orožniška poročila kratko beležijo v zadnjih dneh tri velike vlome in tatvine. Pretekli teden so drzni rlomilcf -rdrlj ponoči v trgovino Rudolfa K oboa v Markom cih pri Hodošu v Preknrurju. Odnesli so razno manufaktumo blc^o v skupni vrednosti 21.700 Din. Orožnilci v Hodošu marljivo zc-sleduiejo vlomilsko družbo, ki je najbi-ž skušala s plenom pobegniti preko meje. V Ropočnh pri Canko-vi pa so tatovi odnesli posestniku Josipu Bercu razne 6tv bili v ve!?ki tatvini takoj obveščeni. Tudi denarni ZTVO-di so pravočasno jrreteH obvestilo o ukradenih hranilnih knjižicah, tako de 1» tovoru nemogoče realizirati hrsniln-n vloge. Možno pa je. da bodo t»t*rvi ^ku^M te knjižice kje zastaviti ali pri zavetnikih vnovčiti. Velik nočni požar v Cerkljah Zločinska roka je podtaknila ogenj v objektih podjetnika Erzarfa Kranj, 6. maja. j bikova sestra Katarina. Na glavo j} je pa- Smoči malo pirod 10. uro je nastal v Cerkljah požar v objektih znanega mizarskega podjetnika Josipa Erzarja, po domače Jakopiča, ki ima veliko mizarsko delavnico na električni pogon. Ker je bil praznik, je delavnica ves dan praznovala in ni mogoče, da bi ogenj nastal zaradi kake motnje pri eledetrični napeljavi ali pa po ne-opreznosti uslužbencev. Požar je izbruhnil naenkrat v večjem obsegu ter zajel istočasno veliko štrpo kn delavnico. V delavnici je uničil večino strojev in seveda tudi ves ostali inventar. V veliki nevarnosti je bilo rud' stanovanjsko poslopje, katerega pa »o v skrajnem času z velikim naporom rešili domači gasilci ter njihovi tovariši iz vasi Laže, Brniki in Velesova. Pri požaru se je ponesrečila tudi podjet- del precejšen kos razbeljenega železa od kakega stroja ali pa od ostrešja. Škoda, ki je zelo velika, še ni podrobno ocenjena in tudi še ni znano, v koliki meri je bi podjetnik pri svoji posesti in pri svojem obratu zavarovan. Ker je nastal ogenj pozno zvečer na praznik, ko ni bilo nikogar v delavnici je popolnoma tppra-vičemo mnenje vaščanov, da je bila na delu zločinska roka. To mnenje potrjuje trt> di dejstvo, da je v isti vasi prejšnji večer točno ob isti uri zgorela na sikrivno-sten način manjša hišica cerkljanskega šolskega upravitelja g. Josipa Lapajneta. Hišica je stala na samem, dočim je Erzar-jevo podjetje sredi vasi in je bil ta^o si-nočnji požar zelo nevaren za vso vas. Umor stare prevžitkarke pojasnjen Obdukcija je dognala, da je bila Ana Tomažičeva zadavljena — Štirje osumljenci v mariborskih zaporih Maribor, 6. maja. Na Pavlovskem vrhu pri Sv. Tomažu v Slovenskih goricah je vest, da bo 671etna prevžitkarica Ana Tomažičeva, katero so našli 27. aprila zjutraj v njeni sobi mrtvo, pred pogrebom obducirana, močno razburila vse sosede. Tik pred pogrebom je namreč izvedel okrajni sodnik v Ormožu za nake govorice, na podlagi katerih je odredil sodno obdukcijo trupla. Res je komisija ugotovila, da stara ženica ni umrla naravne smrti, temveč da je bila — zadavljena. Na vratu so se poznali znaki davljenja in podplutbe, imela je pa strti tudi dve rebri m močne praske na spodnjem delu telesa, kar je bil dokaz, da se je branila Ko so 27. aprila na§li Tomažičevo mrtvo v njeni sobi, so bili sorodniki in sosedje mnenja, da se je uboga starka zadušila v dimu, ki je uhajal iz zakurjene peči, kjer so tlele cunje. To mnenje je še bolj upravičila okolnost, da so našli v sobi mrtve- ga tudi njenega psa. Prva je prSSla v soi>o pogledat mladenka Helena Rujanova. kateri se je čudno videlo, da Tomažičeve n! tako dolgo na spregled. Ko je odprla vrata, se ji je nudi! gro-zen prizor: Na postelji je našla mrtvo Tomažičevo, soba pa je bila polna dima. Mladenka je najprej pogasila ogenj, nato pa poklicala sosede Orožniki od Sv. Tomaža so kmahi trgo-tovili, da je imela pokojna starka hude sovražnike ki so ji stregli po življenju. Uvedli so vestno preiskavo rn kmalu izsledili zločince, ki so umorili Tomažičevo, da bi se polastili njenega imetja. V zvezi z zločinom so orožniki aretirali daljnega sorodnika Tomažičeve, nekega Miho L. njegovo ženo Ljudmilo ter posestnika Jakoba R. in vrničarko Alojzijo S. Ta dva sta baje tudi pomagala pri umoru. Vse štiri so včeraj dopoldne prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Državno pravdništvo je uvedlo ponovno preiskavo. Toni Kubiček ne odneha Maribor, 6. maja. Pretekli mesec se Je zagovarjal pred mariborskim okrožnim sodiščem, kakor smo že javili, zanimiv tiček, ki ga poznajo srednjeevropska kriminalna oblastva pod priimkom in imenom Anton Kubiček. »ein eefahrlirher Unterstutzun2:sschwindleTf. Mladenič je šele pred kratkim posrtal polnoleten, a je že dobro znan v aktih varnostnih oblastev Jugoslavije, Avstrije. Češkoslovaške in Nemčije. Dasi je češkoslovaški državljan, živi večinoma v drugih gori navedenih državah. Predstavljal se je Kubiček. kakor je pač kazala potreba, za diplomata, za akademskega kiparja ali pa za spokomika. ki je ravnokar na poti v samostan. S slednjim s? je zlasti dobival naklonjenost katoliške duhovščine Potem ko je prišel že v drugih krajih navzkriž s paragrafi, ie bil Kubiček pretekli mesec obsojen v Maribora zaradi tatvine perila v ormoški bolnici na štiri mesece strogega zapora. Komaj pa }e začel služiti to kazen v mariborski jetnišnici. so ga že po- radi ormoške tatvine v Ljubljani aretiran, mu je policija zaplenila tudi zvezek, v katerega so se vpisali razni odličniki posvetnega in cerkvenega stann. S tem zvezkom se je Tonnv Kubiček jvtem predstavljal j>o svetu in tem lažje izvabljal jxidj>ore od dobrih ljudi. Nu. in ko je razmišljal še v preiskovalnem zapora mariborskem o svofem bodočem »pumpanju-c darežljivih predstojnikov samostanov, se je ojunačil in napisal upravi policije v Ljubljani odprto dopisnico, v kateri pravi, da še ni dobil knjige s slikami in avtogrami. ki mu je bila odvzeta prt policiii. Ako mu knjige ne vrnejo, jo bo zahteval jx> svoiem advokatu in bo smafral postopanje policije za tatvino... S tem si je seveda nakopal na glavo novo kaznivo dejanje, ker je oklevetal državni urad. Poleg že prei izrečene štirime-■»ečne kazni strogega 7.aj>ora je dobil Kubiček sedaj še mesec dni strotrega zapora m fift Din denarne kazni V veljavi pa ostane tudi izrek prejšnie obsodbe, da bo Kubiček no prestani kazni izgnan h Jugoslavije. — Zvezka s podpisi in pečati visokih glav pa novno pozvali na rojenje pri istem sodišču. | fant ne bo več videl, ker ga bodo najbrž Ko je bil namreč Kubiček svoječasno za- 1 shranili v našem kriminalnem muzeju... Maši kraji in ljudje V znamenju zvestobe za zvestobo Ob počastitvi častnih članov naših Jugoslo vensko* češkoslovaških lig, senatorja Ivana Hribarja in re-daktorja S. K. Strakatega V ljubljanski Kazini te bo ob 2H.30 pričel častni večer senatorja Ivana Hribarja in urednika Jana Karla Strakatega. Prireja ga Ju-goslm^enska-češkoslovaška liga v Ljubljani s sodelo\'anjem lig v Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju in Medu. Ob tej priliki bodo imenovanima gospodoma izročile delegacije vseh lig naše banovine diplomo častnega člansh^a v priznanje zaslug, ki sta si jih pridobila r dolgoletnim delom za jugoslo-\'ensko - češkoslovaško vzajem-nost. Prinašamo informativna članka o obeh zaslunih odliko-vancih Stiki senatorja Ivana Hribarja s čehoslovaki Bilo hi odveč, če bi hoteli ofo tej priliki poudarjati zasluge, ki si jih je pridobil sedanj: senator Ivan Hribar za naš narod-ri in politični razvoj. Naj danes omenimo samo ono plat njegovega javnega udej-&t vo van j a, ki se tiče Cehov. Jugoslovcnsko-češkoslovaške v na- £ banovini so storile samo svojo moralno dolžnost, ko so ministra Ivana Hribarja izvolile za častnega člana. Več kot šestdo-*er let je ta nestor slovenskih politikov ▼ st k:h s Cehi. Bi! je pravi pionir danes že razveseljivo razvitega in krepko organiziranega jugoslo vensko-češkoslovaškega so- d cio van j a. Njegov spis »Moji »pomini* jo poln zanimivega gradiva za zgodovino na-š'h stikov to raznih, danes že pozabljenih dejstev, ki označujejo razvoj vzajemnosfr-nega gibanja. Zgolj književnim stiskom, ki se začenajo pri Doferovskem in ki »o šele 7 i!irizroom, z letom 1848. to ▼ osebi koroškega idealista M_ Mejerja Ziljskega do-biii političen nadih, je da! Ivan Hriba* v zadnjih dveh desetletjih prej%ijega stoletja konkretnejšo politično formulacija. Bil je to važen del njegove vere ▼ »V>-vanstvo in obenem zanesljiva pot, ki je vodila k visokemu cilju — v svobodo. V prvem delu svojih sipom-mov pripoveduje Ivan Hribar. da nro je v četrti čoll da! prof. \Veichselmanm staro češko skrbnico in pravi: »Ta trenutek je morda ':ko odtojil r mojem življenju, kajti wd «em slovnico ter sem se začel tako pridno učiti češkega jezika, da sam pn>ti konca šolskega leta mogel že črtati in po večini tudi umevati češke časnike.* Nadaljnji, še odločilnejši korrak je storil, ko je vstopil v službo 6e«ke barJke »Slavije«, kamor ga je pr poročil prvi slovenski poklicni časnikar Anton Tomšič v Mariboru. Tako je Ivan Hribar ze kot mladenič prišel v Prago in nekaj časa prakticiral pri centrali »Slavije«. Praško Šivanje se mu je neizbrisno vt srHo vsno-rrin in v svojih memoarjih je posvetil Prs-•r tople strani. Ko je pričel v osemdesetih letih skupaj z Ivanom Tavčarjem izdajati »Slovana*, se rrro je rrudrla prilika. <:.i tudi s tiskano besedo propagira učenje s'cvanski.h jezikov, zlasti ruščine in če-vtc in da seznanja slovenski svet z bitjem 'n žitjem ostalih Slovanov. Eden pr- F čeških prijateljev »Slovana« je bi! Jan V. Lego, vnet častilec slovenskega jezika, k jc pričel v Pragi prirejati slovenske jezikovne tečaje. Ivan Hribar je bil v stal-nih stikih ^ tem zaslužnim poznavalcem Slovenccv in ga je vzpodbujal k delu. Slovenski jezikovni tečaj v Pragi je obiskaval h;di oredsednik »Oeskoslovinskega stoika* dr. Kare! Chodoumskv. To je oni nero-7-\i>ni prijatelj slovensk h Alp in oodpor-nik našega dijaštva v Pragi, ki mu je liub-lianska J 0-1 i ga lani odkrila na Jezerskem spominsko ploščo. Že 1. 1885. je Ivan Hribar organiziral izlet slovenskih izobražencev v Prago. Ude-!c/;li so se slavnostne otvoritve Nar. di-vadla. Poslej so b;1i osebni in tiKli kulfcur-n stiki med Prago in Ljubljano vse živahnejši. Tudi naš dijak ni več bil redek pojav na praški univerzi. Kot ljubljanski župan je Ivan Hribar opravljal delo, ki je danes med dragimi nalogami tudi naloga naših fig: sprejemal ic ugledne češke goste, vzdrževal redne stike' s Prago, zlasti z mestno občino in jc. kjer le mogoče, podpiral propagando za našo vzajemnost. L. 1897. je bil predsednik prvega shoda slovanskih časnikarjev r Prag:. Ta shod se je sestal v dneh, ko so Cehi polagali temeljni kamen za spomenik Paiaekcga. Bi! je v stalnih prijateljskih stikih s praškimi župani (dr. Podlipnv, dr. Srb), poznal se je z zaslužnim narodnim voditeljem dr. Lad. Riegrom m je ime! v pozorni razvidnosti vse naše prijatelje na Češkem, tako zlasti gorečo prija-tcliico koroških Slovenccv Gabrijelo Prcissovo. Taka skrb je bila potrebna, ker sicer nismo imeli nobene reprezentativne službene osebnosti in tudi ni kakega posebnega in vplivnega društva, ki bi opravljalo reprezentančne dolžnosti za Sloven- ce m nas vezalo s Cehi. Takratni ž-uipan Hribar je imel za take reči mnogo smisla in tudi potrebnega takta, tako da jc Ljubljana dobila dober glas po vsem slovanskem svetu. Ko ie bil med svetovno vojno po politični amnestiji 1. 1017. osvobojen mučne konftoaeije na nemškem ozemlju. .ie najprej krenil v Prago, kjer je med drugim prisostvoval predstavi Tilove »Fidlovačke«. V svojih spominih beleži, da so zadnje besede pesmi »Zeme Češka domov muj* donele po nabito polnem gledališču »v tako mogočnih akordih, da se čuje ko šumenje morskih valov, združeno 7. bučanjem jugovine, ki prinaša naravi odrešenje iz ledenih zimskih spon!«- Ta ju-govina je zapihala tudi v naši domovini, kamor se je bil Ivan Hribar preselil s svojo rodbino, da sodeluje pri pripravah za narodno osvobojenje in zedinjenje. Ko se je izspolnil davni sen. je Ivan Hribar v januarju 1. 1919. pohitel kot prvi pooblaščeni minister — poslanik jugoslovenske države v zlato Prago in izročil svoje listine velikemu vodji češkoslovaškega naroda T. G. Masarvku. Na tem častnem mestu, ki je bilo krona njegovega dotedanjega dela za slovanstvo in viden znak uspeha, je ostal do julija 1921M ko ga je vlada poklicala t domovino kot pokrajto-sikega namestnika v Ljubljani. Tudi v poznem večeru svojega življenja, ki ga senator Ivan Hribar uživa še zdrav in čil, izrablja vsako priliko, da koristi ideji jug oslov.-češk oslov, vzajemnosti, katere zgodovinsko zmago je doživel v času ▼elite vojne in «ki se zidaj praktično m s podrobnim delom aplicira na razna področja javnega življenja obeh narodov. Ajpostol s!ovanske nrisli med Slovenci je lahko zadovoljen: most, ki nm je že pred petdesetimi ieti polagal temelje, postaja čvrsti »koridor src« med slovanskim severom to jugom. S. K. S traka ty In Slovenci S«zn*n'H ono se a njim L 1904., ko «no wsta®avijaii v Pragi >Svas če&koslovan-»keg* stmdentstva«. Takrat je bilo r tisti stari hišd v Spaieni uMcJ, kjer se j« niv-baj&la akademska menza, kakor t ulgnja-ku. V prvem nadstropju so bile Jedilnice, kjer smo milvaM gostoljubje Akademske meni« akademik' vseh slovanskih dežel, t aadnjam trakta je bula ogromna akademska Stalnica z vsemd rasli čnrml poUtifinl-msi listi in ananstvemimii revijami, p® manjših sobah pa so biJa akademska dm-iStva, pokrajinske, man.jši®sks, strokovna te druga organizacij« vseh rasličnii strank «n prepričanj. Od Jotra do večera Je W8 tn neprestan vseh hodflafteili te stojvrnicah. največji eeveda opoldne, iko Je vse ixrib i telo od predajanj k obedu, in »večeT, ko «> se jH-ed, večerjo te pe ndej vršile razne soje, eestanM, abonovan^ Voditelji dijaškega gibanja sploh niso prišli do oddiha, kaj šele do št udiranja. S-lo Je xa veliko «1 v ar: za oreaaiizAci.jo češkega »n alovan-p koga. dijaštva. >6vav,< je Imel združiti v sebi vsa društva, da bi se skupno reševala dijaška sočna ima in druga vprašanja. To je imel biti končni uspeh velikega ©mladinskega gibanja, tei se je začelo že nekaj let prej. To gibanje ta«o imenovanega >nap rešiti dfijaško socieibro m kulturno vprašanje, da se dvigne dija-štvo iz letargije in kruhoborstiva. O vsem tem je pisal >Studentski vestnik«, kii je imel biti siku.pno glasilo praškega dijaštva. »Samopomoč« je skrbela za zaslužek dijaštva (inštrukcije irtd.), prirejale so se ankete, zbirale statistike, reševala so se stanovska, strokovna in univerzitetna vprašanja, vršila so se predavanja in ekskurzije, skratka: dijaštvo je imelo postati poseben stan, organizirana množica, toi je sama sebi namen in mora zato skrbeti za lastno vzgojo in voditi borbo za obstoj. Tako so prišla tudi naša jugoslovenska akademska društva (>Ilirija«, >Hrvat< ln >Šumadija<), ki so živela prej ločena vsako zase, do ožje zveze e centralno čeeko d;"jaš>ko organizacijo, šlo je za to, da se vsi skupaj preselimo v >Svaz<, kakor hitro bo tam dovolj prostora. Tako je imel nastati skupni »Akademski dom<. Vso pomlad 1904 so se vršile vettlr« prt-prave za vseštudentske slavnosti, kii so »e potem vršile v maju. Na nje je prišla po* sodstvom dr. žerjava tudi -Slo v en t.ia^ z Dunaja. Ves" teden je trajal program teh nepozabnih slavnosti, iz katerih se Je šele naposled rodil >Svaz-:. Td dogodki: skupno delo ta priprave so združile mnogo mladih navdušenih src v zvesto prijateljstvo. Med češkim ln jugo-slovenskim dijaštvom so se začele ustvarjati ožje zveze. In tu se je naš Strakatv, ki je bij vnet organizator >Svazas, seznanil s Slovenci. Posebno prijateljstvo ga je vezalo z V. M. Zalarjem. Sicer je bil naš >Straka« pristno praško dete. Zvest pristaš in član -Kluba za staro Pragoc, ki je skrbel za to. da se stara praška arhitektura ni brczmiselno uničevala in da so se ohranile umetnostno važne starine. Ljubitelj :.n zbiratelj starih tiskov in ra-ritet. V njegovem stanovanju na Vinogradih je bilo po policah vse polno takega starega blaga. Sicer je bila vsa tedanja praška generacija polna zanimanja za vse pojave narodne in moderne umetnosti. Prti Straikatem je bilo to nekako že v ro-dov.ini, saj izhaja iz starega meščanskega rodu. Njegov ded je bil operni pevec, ki je prvi igral vlogo starčka v Tvlovi -Fid-lovačkif. kjer je .p^l pesem ?Keodfka r naši domovini, ki bi se žarel ne bil zanimal. Po smrti Jana I^ega je kar svojevoljno prevzel vlogo slovenskega konmla t Pragi Ko Je n. pr. priredila naša >Proeveta< izlet dijaštva v Prago, kdo se je trudil za prehrano, prenočišča in drugo! I seveda Strakaty. Pa tudi on, če je odšel v onih dneh na potovanje. Kam je šel? I seveda v Slovenijo. Mnogi iz onih, ki so ustanavljali >Svazc. so še dolgo ostali študentje, ali pa so se posvetili politiki in publicistiki. Tudii naš Strakatv. Pri tem je imel največ prilike služiti tudi nam. Ni je naše kulturne ali politične zadeve, ki ga ne bi zanimala, pa tud.i mi nismo imeli glede knjig iz Prage, informacij in drugega nobene ž°Ijc, ki je ne bi bil on izpolnil. Celo v internacijski tabor mi je med vojno pošiljal knjige za češko antologijo, da-si je hil sam v preiskovalnem zaporu. Kolikor mu je dopuščal čas, je prevaja! tudj iz slovenščine (večinoma iz Cankarja. >Moje življenje: in dr.). Njegov dom je bil slovenskim gostom vedno odprt. vsem slovenskim izletnikom, ki so kdaj prišli v Prago, pa je bil navdušen in vesten vodnik, ki je hotel pokazati tudi one skrite praške zanimivosti in krasote, ki jih poznajo le pravi ljubitelji stare Prage. Trideset let — to Je ena generacija. Trideset let dela za ideale slovanskih bu-diteljev. Trideset let na straži onih če-ško-slovenskih zvez, ki so nam prinesle mnogo kulturnih in gospodarskih sadov. Ros je: te zveze potrebujejo množic, a potrebujejo predfvsem on'h drobnih delavcev, kakršen je naš skromni, a vedno zvesti Strakatv. Vulett je, da tudi zanj ni večje sreče, kakor če vidi, da to delo uspeva na olmh straneh. Tako ideali mladosti osrečujejo človeka in lepo je, ko vidimo, kako se vrača: Zvestoba *a zvestobo... Dr. I. L. Pri boleznih žolča, jeter in živcev je priporočljivo, da izpijete vsake dva do tri mesece skozi par tednov vsak dan zjutraj na tešče pol kozarca Saxlehnerjeve »HUNYADI JAN OS«, >HUNYADI JA-NOS« grenčica je izborno, nenrekosljivo naravno odvajalno sredstvo. Ureja sto-lico. odvaja škodliive snovi iz telesa, poživlja organizem in dela telo bolj odporno. Dobiva se v lekarnah in drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Jeseniška deca v ljubljanskem dramskem gledališča Danes ob 15. uri bomo imeli ▼ Ljubljani poseben dogodek. Jeseniška deca bo gostovala v dramskem gledališču v korist de-ee brezposelnfh. Uprizoriti bodo mladinski igrospev «rv bratskem objemu« in pravljico v treh dejanjih »Gozdiča, m le la čarovnica«. To pravljico so otroci s pomočjo šolskega upravitelja Piibrovca po načehi sa-modekrmosti sami sestavili in tudi po svojem okusu določili posamne kretnje. Zato bo ta uprizoritev resnično mladinska ter bo užegala mlada srca. Kot tretjo točko bodo učenca izvajali uLeptir«, simboličen telovadni nastop, ki so ga morali na Jesenicah po večkrat ponavljati Prireditev v dramskem gledališču bo m Ljubljančane res poeefoen dogodek. Zehmo, da bo gledali«« natlačeno polno, da se oddolžimo malčkom brezposelnih -r skrivi zase to za starše. Pričujoča slika kaže igralce in igralke »Gozdiče«. Tragika težavnega splavarskega poklica Ob pBotih krškega mostu se je razbil sp!ar In je eden spfcrrarjev atouS Krško, 6. maja. To sredo Je bf! v KrSkem Florijanov sejem, ki jo privabil k nam osobito mnogo splavarjev. Vzdolž obrežja so stali splavi savinjskih mornarjev, ki so kljub nevarnemu poklicu vedno dobre volje. Vsak izmed njih dobro pozna krški most, ki je zahteval že mnogo žrtev. Tako je tudi v sredo postal žrtev pilotov krškega mostu preizkušeni splavar, gospodar po domače Beštelak iz Okonjine pri Mozirju. O nesreč-', ki se je pripetila krog S. znotraj, smo izvedeli naslednje: Gospodar splava Beštelak j« s svojtm krmarjem nadaljeval vožnjo proti Brežicam. Usodno je bilo to, da sta s krmarjem izbrala prehod pod krškim mostom pri pilotih ob desnem breg>u in ne, kakor ga splavarji običajno uporabljajo, pri levih pilotih. Ob desnem bregu dela Sava brzico, ki je splavarjem skrajno nevarna. Tok Save i« gnal splav proti oddaljenim pilotom, splavarja pa sta ga naravnala pro- Danes premiera najzabavnejše veseloigre v tej sezoni! I Revna kot cerkvena miš Po znanem oderskem dehi z najboljšimi igralci v glavnih vlogah Grete Mosheim Fritz Grunbaum Paul Morgan Dve url smeha-krohota, isozOcc, petja ln sijajnih dovtipov! Salve smeha! Najboljša zabava! Ob 7.y4 In 9.Vt wrf zvečer. Vstopnice v predprodajl od 11. do %13. ure dopoldne. Elitni kino Matica Telefon 2124. I ti bližnjim. Zgodilo se je, da je prvi drf splava, na katerem je bil krmar, srečno pasiral prehod, že v naslednjem trejnotka pa je brzica pritisnila zadnji del splava z močnim sunkom ob pilot, da se je ras-bil, gospodarja Bestelaka pa je vznak vrglo v valove. Dasi nekoliko omamljen po odarcu je Beštelak sredi razdivjanih valov še plaval ki prišel med prednji in zaostali drugi del splava. Krmar z odtrganega splava mu je v vsej naglici priskočil v pomoč 7. desko, katere se je Beštelak še oprijel, jo pa že v naslednjem trenotiku izpustil to izginil pod valovi. Med tem je priplaval na mesto tudi razbiti del splava, ki J« nesrečnika pokril, da je bila rešitev nemogoča. Tragični dogodek je ifcudTl med trfca}-šnjim prebivalstvom splošno sočustvovanje. Avstrijski učenjak t naših krajih Ljubljana, 6. maja Danes je prispel z Dunaja v Ljubljano mani učenjaic prof. dr. Joseph R e d 1 i c h. Id je znan po svojih delih in razflcritjili iz visoke politike nekdanje Avstrije in nje- Izboljšajte si delovanje svojega motorja z NOVO BOSCH VŽIGALNO SVEČKO Z ZELENIM OBROČKOM IN PYRANIT KAMNOM Največji napredek zadnjih 30 let. Zahtevajte brezplačni jubilejni prospekt z razpisom velikih denarnih nagrad, ki se dobi v trgovinah za avto-pribor, delavnicah za avto popravila, zastopstvih za avtomobile in mo-tocikle, velikih garažah etc. Glavna nagrada: V. S. A. Dolarjev 2.000.— odnosno protivrednost dinarjev v gotovini; 2000 nadaljnjih dragocenih nagrad Generalni zastopnik TRANK I DRUG ZAGREB Gundjllčcva ulica 40 Bosch Service: »Elektroindustrija" d. LJUBLJANA, Gosposvetska e. IS Telefon int. 2314 nega dvora. Posebno znano je njegovo delo »Avstrijska vlada in uprava v svetovni vojni«, ki je izšlo leta 1925. in potem tuxft biografična študija o cesarju Francu Jožefu, ki je izšla tri leta pozneje. Prof. Redlich je bil tudi več let član moraviske- ga deftetaega zJbona ta državnega zibora na Dunaju. Tik pred preobratom je bil tudi finančni minister v Lamaschevem kabineta. Od leta 1906. je bil profesor na Do-na>i, od leta 1926. pa profesor na Harvar« dovi univenai. V letih 1884. in 1885. je b*! g. Redlich učenec g. Frana Sukljeta na akademski gimnaziji na Dunaju to od takrat datira znanje in kasnejše prijateljstvo teh dveh gospodov. G. prof. Redlich je naimenrjen v Novo mesto, da posetš z, Frana šUkljeta, graščaka na Kamnu, pr® katerem bo oe-tal nekaj dm. _ Pri astmi in bolezni srca, prsi m pljnč, Skrofttlozi in rahitisu. povečanju sčitre zleze in postanku golše, je uravnava de-; lovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažal! pri jetičnih, da v začetka bolezni? porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi! se pojavile driske, ki se jih vsak dart-bolnik bojL »Franz Josefova grenčica, se dobi v vseh lekarnah, drogerijah rt* špecerijskih trgovinah. Violinist < Maksimilijan Skaiar V soboto priredi v dvorani giasheneg* društva »Stankov i č« v Beograda «voj lin&ki koncert Maksimilijan Skalar. N* klavirju ga bo spremljal Aleksij Rirtasko«^, Spored navaja Straussa, Sfro.iaffKrviča, De-; bussvja, Hubaja. Suka. \Vieniawskega. Maksimilijan Skalar n« nastopa seciai vič t Beogradu. Po rodu primorski Slovenec, Tržačan, $e je po prevratu s svojo i rodbino preselil v Beograd, in je tu na! konservatorija dovršil svoje violinske studijo. nakar je odšel v Prago, kjer )e naj tamošnjem komservatoriju kot reden uče-j nec mojstra Karla Hoffmanna z zelo do~. brim uspehom dokonča«! mojstrsko šolo. . , Skaiar je po svoji vrnitvi iz Prage pri-redi v Beogradu koncert, ki mu je zagotovil mesto učitelja za violino v glasbeni šoli društva »Stankovič«. Letos v februarju je priredil svoj drugi koncert, o katerem se je priznani beograjski gla#4>e-m kritik P. J. Krstič v »Pravdi« izrazil zelo pohvalno. Omenil je sicer neke malenkosti, ki mu zlasti v Paganinijevem kon-feertu niso ugajale, ali je te nedostatke pripisoval predvsem dejstvu, da Skalar nima koncertne violine, kar se pa mlademu, »za najvišjimi smotri soloviolinista in po vir-"buoznosti stremečemu« gla-sbeniku ne more zameriti, ker si pač v svojih skromnih razmerah ne more nabaviti dragocenega godala. Zato je gotovo več ko nepravična ocena tega njegovega nastopa, kakor jo je napisal dr. M. >L v »Politiki«. Skalar pa se ni dal ostrašiti, temveč sta mu pač ti dve tako si nasprotujoči occni bili izpodbuda. da ponovno stopi pred občinstvo, kar le še potrjuje njegovo trdno voljo, njegovo pogumno stremljenje navzgor. »Nomen est omen«, to v Skalarju bo pač tudi precej značaja njegovih skalnatih domovinskih kraških tal! In kakor čujemo, namerava po tem beograjskem koncertu tudi v Ljubljano, da iz glasov priznanih ljubljanskih glasbenih veščakov sliši sodbo o svojem umetniškem hotenju in stremljenju. Domače vesti i^a^i! ♦ 60-letnica Srbskega zdravniškega dru-itva je bila v četrtek slov-e-sno proslavljena v Beogradu v društvenem domu, ki je bil istočasno blagoslovljen. Lepi proslavi so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja, patriarh Varnava, delegati jugoslovenskih zdravniških društev ter zastopniki raznih korporacij. Predsednik Srbskega zdravniškega društva dr. S vet; slav Štefanovi č je v slavnostnem govoru očrt al razvoj društva ter izrekel zahvalo v som, ki so pripomogli k ustanovitvi lepega društvenega doma. Za njimi je govoril češkoslovaški delegat dr. Malik. Slovensko zdravniško društvo je zastopal g. dr. Pire. ♦ Proslava 10-letnice francoskega kluba v Zagrebu se bo na slovesen način vršila v nedeljo v prostorih Novinarskega doma. Proslave se bo udeležil tu-dl podpredsednik slovanskega instituta v Parizu, prof. gosp. Etienne Fournol in ravno tako, kakor ob ustanovitvi kluba pred 10 leti, bo na proslavi predaval tudi francoski književnik g. An dre Llchtenberger. ♦ Učiteljsko zborovanje na Čatežu. V sredo 4. t m. je priredilo sresko učiteljsko društvo iz Novega mesta Da prijaznem Čatežu redno zborovanje. Iz Ljubljane do-ŠK glavni tajnik poverjeništva g. Josip Kobal je podal članstva zanimivo poročilo o sedanji stanovski situaciji in načrtih vodstva učiteljske organizacije. G. Menard, predsednik društva, toi je vodil zborovanje, je poročal o tajniškem poslovanju. Nekaj nasvetov smo čuli tudi od sreskega nadzornika g. Zagotca, nakar je g. predsednik zaključil sestanek. + Znanstvena sekcija JAD »Trigla^-e v Zagrebu bo imela redni sestanek v ponedeljek 9. t. m. ob S. tiri v društvenih prostorih. Na sestanku bo predaval kustos etnografskega muzeja g. dr. Mirko Kus Nikolajev o razredih in rasah v razvoju ljudskega društva. Paul Abraham ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu priredi 7. t. m. družabni večer v že-Lezničarski dvorani na TmjansM cesti 1. Godba, ples in petje. Brez vstopnine. — V nedeljo 8. t m. priredi društvo popoldanska izlet v Podsused. Zbirališče članov na samoborskem kolodvoru ob 14. Odhod vJar ka ob pod 16. Vlak stane S.SO Din tja in nazaj. ♦ Sokolsko društvo Sv. Marjeta—Št Janž na Dravskem, polju priredi v nedeljo 29. t. m. v Sv. Marjeti na Dravskem polju veliko 6okolsko tombolo. Vsa bližnja in sosedna društva se naprošajo, da ne prirejajo tega dne nobene zabave oziroma tombole, ♦ Hišni posestnik) na Bledu ln na Jesenicah se vabijo na občni sbor društva h:š- ii'h posestnikov za Bled in okoIico, M ee bo vršil jutri ob 2. popoldne v hotelu >Je-kler«. Na Jesenicah pa sestanek omdotnega društva posestnikov, H se bo vršil isti čan ob 10. dopoldne v restavraciji g. Tan-cairja. Razen običajnih zadev bo poročal zvezni predsednik g. Frelih Ivan o novih najemninskih pogodbah tn o napravi kolektivnih pobotnic za vplačane najemnine. Vse hišne posestnike vabita društvena odbora. ♦ Loterija Dobrodelnega društva Sv, Vinka. Vesti nekaterih listov o odgodltri žrebanja loterije tega društva »o netočne in je resnica samo ta, da je društvo za vsak primer prosilo pri oblastvih za odgoditev, samo pa tedaj sploh še mi moglo veleti, če bo izžrebanje odgodeno. Društvo do 1. maja ni moglo imeti podatkov o količini prodanih sreč-K. Vesti o odgoditvi dzžre-ba-nja so bile torej objavljene, še predno je društvo o teim kaj vedelo. Proti povzročiteljem takih vesti bo društvo nastopilo eodnijsko pot. + Litijsko učiteljsko društvo bo zborovalo, kakor je bilo že objavljeno, hi bo ob tej priliki tudi nastop »Lipe< in pevca g. Premelča. ♦ Zasavsko razstavo v Litiji j« v četrtek popoldne posetil tndi g. fcnezoškof dr. Rož man v spremstvo dekana Gornika, včeraj pa <»o prišK na ogled šolarji fe Vač, a i Zvočni kino Ideal Danes premiera ob 4., 7. In 9. zv. Maks Adalbert ljubljenec Berlina v sijajni komediji izvrstnih dovtipov, osvajajoče komike, petja, ljubezni in muzike. Po ljubezni hrepeneče srce Trude Berliner — Marianne Win-kelstern — Ernst Verebes — Jo-hannes Riemann — Paul Horbiger šraartnega, Ribč, Kostrevnice ln Zagorja pod vodstvom učiteljstva. Danes dopoldne bo v Litiji skupni zbor štirih učiteljskih društev, zvečer pa družabni sestanek v litijskem Sokolskem domu s sodelovanjem orkestra »Lipe« m priljubljenega kupleti-sta Premelča. Za razstavo vlada izredno zanimanje in jo bodo jutri pra-v gotovo po-setili tudi številni planinarji in prijatelji Zasavja. ♦ Pogreb Stanka škoflca. Iz Kamnika nam pišejo: Tragična smrt treh mladilh dijakov novomeške gimnazije je vzbudila tudi v Kamniku globoko sočutje, zlasti ker je bil najstarejši med tremi ponesrečenimi dijaki! Stanko Skofic, sin uglednega posestnika in lesnega trgovca g. škofica iz Vrhpoij pri Kamniku. Še dan pred pretresljivim dogodkom na Krki je Stanko vabil svoje sošolce na majski izlet v Kamnik, ln kdo bi si mislil, da se bo namestu vesel v družbi dragih sošolcev vrnil mrtev na svoj rodni dom. V sredo zvečer so ga pripeljali iz Novega mesta na Vrh polje. V četrtek popoldne so položili Stanka k večnemu počitku na neveljskem pokopališču. V žalnem sprevodu so za sorodniki stopali roditelja drugega ponesrečenega dijaka Stanka Bršteta lz Trebnjega, gospodinja, pri kateri so stanovali vsi trije dijaki, de-putacija profesorskega zbora in dijaštva novomeške gimnazije, oficirski zbor državne smodnišmlce, predstavniki kamniških uradov, korporacij, šol in velika množica občinstva iz Kamnika ln okolice. Sprevod je krenil iz Vrh polja na neveljsko pokopališče, kjer so se ob odprtem grobu poslovila od pokojnega Stanka kamniški! kaplan g. Miha Jenko, razrednik vseh treh dijakov profesor g. četina, v imenu sošolcev in vsega dijaštva pa četrtošolec Beličič in stud. iur. Srečko Merhar. Cerkvene obrede je opravil kamniški! dekan g. Matej Rihar Ob asistenci štirih duhovnikov, neveJ jski pevski! zbor pa je pod vodstvom župana g. Novaka zapel pred hišo žalosti, v cerkvi in ob odprtem grobu troje žalost inft. Tako počiva,jo sedaj daleč n s,razen vsi trije mJa-di prijatelji, katerim j« potuhnjena Krka ugrabila mlada življenja Nad počivajo v miru v rodrl' zemlji! ♦ Nenadna smrt železničarja. tN« za-grebšikem glavnem kolodvoru je v četrtek zjutraj železniški uslužbenec 4-6-letnd Jurij Pavlovič snažil vagone. Ko se je hotel malo odpočith tn je sedel v vagonu na klop, ga jte zadela kap. Mrtvega so tovariši našli nekaj ur pozneje ter obvestili o tem policijo. ♦ Na smrtni postelji se Je kmet Jovan Borko te vasi Mali v Bač-toJ ter s svojo Izpovedjo razkril zločin, ki se je dogodil pred 16 leti in zaradi katerega je bilo v preiskavi že mnogo nedolžnih ljudi. Malo pred smrtjo Je Berko fepo-vedal. da je ubil posestnico Elizabeto Ju-has, svojo vest pa si je olajšaj tu (Vi 8 priznanjema raznih tatvin, kd so ravno tako ostale ves čas nerazjasnjene. to je naslov sijajnega romana, ki je te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov in Sodobnikov« Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, S. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 6. maja 1932. Ljubljana 7, 758.1, 9.8, 90, SW1, 10, _ Ljubljana 14, 75-6.4, 15.8, 60, Wl, 10, — Maribor 7, 756.4, 10.0, 80, SSE3, 0.5, _ Zagreb 7, 758.1, 11.0, 80, ESE, 0.7, ____ Beograd 7, 757.5, 17.0, 60, mirno, 0.7, dež, 0.3. Sarajevo 7, 759.2, 16.0, 50, SE2, 10, Skoplje 761.7, 16.0, 30, SE1, 10, _ SpKt 7, 757.7, 16.0, 90, SE7, 0.5, —, Temperatura: Ljubljana 14.4, 9.4. Maribor 16.2, 9.0. Zagreb 18.0, 10.0. Beograd 11.0, 10.0. Sarajevo 17.0, 9.0. Skoplje 25.0, 8.0. Split 19.0, —, Solnce vzhaja ob 4.43, zahaja ob 10.11. Luna vzhaja ob 4.24, zahaja ob 21.47. ♦ Tragičen konec starega sovraštva. V okolici Oaijeka sta kmeta Djuro ta Drago-ijub Utješinovič, četudil sorodnika, &e dolgo časa živela v sovraštvu zaradi neke zapuščinske zadeve. Večkrat sta se sprla in parkrat sta se tndi stepla Te dni, ko sta se vračala vsak is druge gostilne precej vrinjena, sta se slučajno spet srečala in naenkrat je nastal med njima hud prepir, med katerim je Djuro potegnil revolver ter izstrelil vseh šest nabojev proti svojemu nasprotniku, ki ee je zgrudil mrtev na tla. Ustreljeni Dragoljub je bil star komaj 28 let ter je zapustil ženo tn malega otroka. ♦ Izreden živinorejski uspeh. Zemunski ekonom Kosta Savič je zredil na svojem posestvu svinjo jonkširske pasme, ki Je dosegla izredno težrino 500 kg. Visoka Je bila en meter, dolga 2 metra, široka pa 76 om. Pred pravoslavnimi velikonočnimi prazniki jo je ekonom prodal nekem/n zemunske-mu mesarju po 5 Din za kilogram žive teže. šunka od te feredno velike tn težke svinje je tehtala nad 40 kg. ♦ čudni lastniki pitanega vola. V Laver-d so t četrtek 28. prejšnjega meseca neki neznani gonjači pustili pri gostilničarju g. Alojziju Kastelicu lepega pitanega vola, češ, da imajo druge opravke in da pridejo drugi dan ponj. Tujih mož pa ni bilo več na spregled in tako je vol ostal do danes v hlevu g. Kastelica, k£ je storil že vse mogoče, da bi izsledil čudne lastnike, ki se tako malo brigajo za svojo last. Ker so bila vsa poizvedovanja brezuspešna, je razglasil, da bo vola krmil še teden dni, in sicer do 13. t. m. iin če se do tedaj lastniki ne zglase, ga bo tistega dne med 14. itn 15. uro prodal na javni dražbi na svoji posesti. ♦ Iznajdljivi tihotapci. Po južnih krajih se, kakor zinano, uporablja neustrojena ovčja koža za vinsko posodo ali meh. Te dni je potovala iz čapljine v IV. železniškem razredu družba nekih vaščanov proti Sarajevu in Imela s seboj velik vinski meh. Finančni organi, K pazno motrijo prtljago zaradi mnogih primerov prepovedanega prenašanja tobaka, so postali na meh pozorni in ker so vaščani dajali pre-oej čudne odgovore, so se ob prvi priliki! prepričali, če je v mehu res vino. Vino so res našli, a saimo v toliki količini, da je biil pokrit v velikem mehu manjši meh, poln najboljšega hercegovinskega tobaka. Tihotapce so izvagonnrall r Sarajevu, tobak pa zaplenili. ♦ Bitka med tihotapci In finančnimi organi. V vasi Kliševo blizu Dubrovnika so finančni stražnik! zalotili tihotapce, kj so se spustili v beg, pri tem pa Se streljali proti zasledovalcem. Med tihotapci tn finančnimi stražmikl je nastala prav« bitka. Streljalo se je od obeh strani več minut, izgub ni bilo na nobeni strani, pač pa sta dve krogli zadeli kmetico Katarino Laipta-lovo, ki je gledala s koal okno svoje hiše, v roko, njenega otroka pa v glavo. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tjovarna J os, Reich. Prvovrstni film 23° Sch. z 8 snimki se dobi za isto ceno kot z 6 snimki pri Foto Touržst, Ljubljana Šelenburgova ulica 6 Iz Ljubljane u— Rdeči križ za prihodnjo zimo. Kdor bo imel povezek z zimskimi potrebščinami pripravljen, pa Rdečega križa (Ljubljana, Wolfova ulica 12) ni obvestil, naj v ponedeljek 9. t m. med 10. ln 13. uro pazi na zbiralni tovorni avtomobil, ki bo označen z dobro vidnim rdečim križem na belem platnu in se bo javljaj z glasnim bupa-nj-em. Ko prispe tak avto v bližino, naj darovalec (lahko tudi kar skozi okno) pokliče avto spremljajoče odposlance Rdečega krtiža k sebi ter jim svoj povezek izroči. Da se prepreči slednja zloraba, bo vsak odposlanee-nabiralec opremljen z vidnim znakom (rdeč križ Da belem platnu) Ln se bo izkazal s posebno legitimacijo Rdečega križa. Na to socialno akcijo opozarjajo že teden dni! vsi ljubljanski dnevniki. Radio Ljubljana tn diapozitivi v ljubljanskih kinematografih. Da je začelo po vseh ljubljanskih okrajih krožiti deset tovornih avtomobilov, ki naj zbero, kar so dobrotniki namenifi Rdečemu križu, bodo v ponedeljek po vsej Ljubljani dobro slišno javljale fanfare, ki jih bo pod vodstvom g. eand. iur. Ovirna na posefonetm avtomobilu trobilo šest ljubljanskih muzikov. — Matere! To nedeljo bo vaš dan. Spomnite se revi«, ki s strahom mislijo na prihodnjo M-mo! Odberite od svojih zimskih potrebščin kaj primernega lin izročite v ponedeljek nabiralen Rdečega križa! Na splošno željo občinstva se bo 5e danes ob 14.15 ponovil v Elitnem kinu Matici film slavnega tenorista Jana Kiepu-ne: >Zbogom ljubezen!« Krasna filmsua opereta >Rk> Rita< pa pride na vrsto jutri dopoldne ob 1L Ogled obeh filmov toplo priporočamo. Cene so najnižje. I— Paul Abraham »SREČNA SRCA" tt— Premieri dveh velikih filmov v Ellt-netn idmi Matici. Klj«b tem«, da se glavna CUmska sezona nagiba h koncu, ni na sporedu Elitnega kina Matice niti najmanj opaziti, da tod prehajali v poletno dobo reprH. Nasprotno! Prav te dni napoveduje Elitni ki-ao Matica dva filma, ki a! bosta zopet osvojila vse mesto. Prvi Je Richad Cte-waldova mimika veseloigra »Revna kot cerkvena miš«, ki Je izdelan po znanem oderskem dahi. V fUnra, ki je po svoji vsebini izredno zabaven, pota humorja ter dovtipov, nastopajo pole®: Greste Mosheim, ki Igra glavno "rtogo, še najznamenitejši komiki kot Frltz Grilnbaum, Paui Morgan ln H. Thimig. Za smeh in zabavo Je tedaj poskrbljeno v obilai meri Pole« tega seveda tudi s sladke rnuzuko ln lepimi, no-rvtmi šlagerjL Premiera »Cerkve®« mlš!< Je danes in priporočamo ptifoMiri x oziTom na veliko zanimanje za ta ffilm, da si varoop-aice za ta spored vsakdo čianprej naibavt v prediprodaja. Tej veseloigri bo s!ediia kot drugo veliko filmsko delo najslajša in najlepša opereta te sezone Pattl Abrahamova najnovejša opereta »Srečna srca«. Ta film, ki bo učinkoval kot »voječasno »Dvoje src r % taktu«, se bo predvajal v Elitnem kinu Matici za Binkošti, na kar že danes opozarjamo vse občinstvo. i— Fe®tivalski koncerti. Občinstvo opozarjamo, da 60 vstop ni oe za vse festivalsko koncerte že v predprodaji v Matični knjigarn«. Čeme so običajne koncertne, prav nič zvišane. Zunanja naročila sprejema Glasbena Matica, ki jih takoj po sprejemu tudi izvršuje. Opozarjamo na olbilni spored prvega slovenskega glasbenega festivala. Za vise koncerte so na razpolago tudi podrobni sporedi in tiskana besedila. n— CeskosIovensteA Obee vyz£v4 svS fle-ny, by se ztičastnili oslavy senAtora Hriba-ra a krajana red. Strakatčho, kterš se ko-bA dnes večer ve velk6 dvoranč Zvezdy. — Prvi veliki družabni izlet bo jutri na šmarno goro; odhod z Ljubljane ob 11.45 z vlakom, s tramvajem pa ob 13. izpred kavarne Evrope. K sestanku na šmarni gori vabi odbor ČO. u_Sresko tajnlitvo JRKD za ljubljansko okolico opozarja vse krajevne organizacije na jutrišnjo redno skupščino v Ka®lnJ oto 9. dopoldne. Udeležba vseh delegatov dolžnost, u_ Ustanovni otočrvi zbor krajevne organizacije JRKD za mestni okraj Ljubljana VII (šiška) bo t torek ob 20. v hotelu Bel-levue. VoMlci ia šiške vabljeni! u_ Ljubljanske starše cspocarjamo, da pošljejo danes popoldne svoje otroke v dramo, kjer nastopijo jeseniški otroci s iz- Grenčica Hunvadi Jan os je najzanesljivejše ln najidealnejše odvajalno sredstva iistukM lgertcemL Pn tntt sobenemu od- i .»lenm ne bo tal, če al ogleda predstavo, ki Je dobrodelnega značaja. Veljajo globoko Buižane cene od 20 Din navzdol. u— Okrožna strelska družina v Ljubljani bo otvorila v nedeljo redno ostro streljanje na vojaškem strelišču v času od 9. šSvo za dvorski okraj vabi člane An prija-t9lje na sestanek danes ob 8. zvečer pri Mraku, kjer bo poročal mestni župan g. dr. J^uc o občinskem gospodarstvu. u— Ljubljanski Sokol ponovno opozarja svoje članstvo na društveni izredni občni | zbor, ki bo v četrtek 12. t. m. točno ob ?0. v društveni maM dvoran L Zarad! važnosti dnevnega reda prosimo potooštevitae udeležbe. d— Ker se Jurjevanje na praznik zaradi dežja n£ mogilo vršiti, so preložil« zedtaje-n« Ciril-Metod-ove podružnice to slavje pa-trona nepreklicno ob vsakem vremenu Tia nedeljo 8 maja. P. n. občinstvo vljudno vabijo na trdeSežIbo — šentpeterski hi £emt-jakobsKO-t.movski podružnici CMD. o— Gozdni piknik s sodelovanjem godbe »Sloge« in bajno razcveti iavo Propagandnega društva narodnih noš bo na bin-koSto nedeljo rvečer na vrtu hotela Tivoli. u— MaJnISId zlet SoJrolskega društva štepanja vas, ki bi se tmed vršit! na praznik, Je Mi prek«ž«n na nedeljo t. m. Odfhod bo % glavnesra kolodvora ob 7.35 do postaje Preserje 4n nato p« že označeni POtu. a— Sokolski oder na V16a pKrsfl hitri oib 8. »večer burko yGhar!ey«va teta«. Prt- poznega popoldneva so se vsiipale cele čete mladcev, da nastopijo vojaško sluSbo. Po vseh ulicah so pele harmonike, oirlaša-!a se Je pesem m veselo vrCfekanJe. Kak« hude objestnost! pa bFto. Ta rod Je videti precej krepak. Za red so pa v !epl ■meri skrbeli tu*!3 župani, ki so famte privedli pod vojaško zastavo. u— Tujski promet v aprlto. Po po<1a^k19s pol!cfJske uprav« je bil tajski promet v aprilu razmeroma ma/cj SVvahen v primeri z zadnjimi tremC lets!. Vzrok j« na dlani-gospodarska krtea tn ™zne omejttv« v pogledu dervls ta valut V aprilu J« bf>o v LjubGlasnl 3043 tujcev. Mu-dPo se J« samo mimogrede «n dan 1706 tnjieev, de 16 dni 985 tn nad 15 : 2126 tujcev iz raznllh kraitev Jusoslavij«, 118 Ce-hoslorakov, 27 Cb ostalih slovanskih 6 Avstrijcev, 143 Nemcev, 26 Madžarov, 10 Angležev, 8 Franoozov, 7 Rumrraov. 202 te Italije, 1 Bolgar, 4 Grki, Vi iz oetaMh evropskih držav tn 26 teven Evrope. Po poklicih j« trflo med njtoai 1181 trgovska potnikov tn trgovcev. u_ Tatvine. Strežntei v bdhrfanM Wari- jt Skuhalovfl Je tat odnesel e hodnika fcen-siki iplašč, -vreden 500 Din. _ PoJtedjskn uprava Je prejela obvestTku, da Je neki znan delavec Uikradel posestniku Lodvt;m Novaku t VnanjSi Goricah 700 Din vredno mo§ko kolo. u_ Danes zvečer koncert ▼ steklenem salami kolodvorske restavracije. o_ TKD Atena. Haaernsfka sekcija te-a danes ob pol 19. važen sestanek rarradl tekme r nedeljo. Pridite vrt, na sestanku se bo raz-'a! dres. a_ Dameko perilo, kopalne otoleke, rokavice, noparrtce, krpp>}te najusodnejše pri Sterk nas!. Kamičnlk, Stari! trg 16. o_ Bluze, najnovejše modele po sofJd- nl eenl Ima tvrdka Šterk nasL Karničnik, Stari trg 1«. Iz Celfa KAZINO BLED vabi k čajanki s plesom. 5747 Orieester desetih članov zamorete zamenjati z enim orig. amer. KOLSTER radio-aparatom, e vgrajenim elektrodina-mičnim zvočnikom in električno gramofonsko opremo. Konrath-Kadio, Subotica GOJZERJI PRIZNANO NAJBOLJŠI lovrtd tn Športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri tiri nad šUoflo Loko Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! e— Dva shoda na Frankolovem Vn v Novi cerkvi. Jutri 8. t m. bo imel narodni poslanec celjskega okraja g. Ivan Pre-koršdk zopet dva javna shoda, in sicer bo govoril najprej svojim volilcem na Frankolovem po rani masi ob po! 8. r narodni šoli na Frankolovem, ob 15. pa ▼ Novi cerkvi v prostorih gostilne »Pri Marku« Vo-Kloi iz tamkajšnje okolice naj ee udeleže shodov polnoštevikno e— V okviru velikega gasilskega dne, ki se bo vršil 5. junija, bodo razne zabave v vseh prostorih gasilskega doma m na prostornem magistrata ena dvorifču. Izjemoma je bila društvu dovoljena tudi javna velika tombola pred magistratom. Gostje, ki si bodo kupili sedeže na dvorišču in ▼ domu samem, bodo 'Izvedeli jzvleeene številke kar pri svojih m:zah. Cisti dobiček je namenjen za kritje veKkih društvenih režijskih stroškov. e— Prvi delavski prosvetni večer. Tudi med celjskim in okoliškim delavstvom se je razvilo izredno živahno zasnovano prosvetno življenje, ki se je osredotočilo pri kulturni in telovadni organizaciji »Svobodi«. Drevi ob 20. se bo vršil v Narodnem domu v veliki dvorani prvi delavski prosvetni večer z izredno bogatim sporedom. Poleg pevskem zbora pod vodstvom gospoda Cirila Preglja bo nastopil tudi društveni orkester, poseben recitacijski zbor pod vodstvom g. Skabemeta, razni solisti z umetnimi pesmimi, vršila pa se bo tudi dramska predstava. e— Važno opozorilo planincem. Savinjska podružnica SPD ▼ Celju obvešča vse svoje člane, da bodo člani deležni različnih članskih ugodnosti v planinskih kočah edino le z novo člansko legitimacijo. Nove izkaznice izstavlja pisarna SPD v Celju. Prešernova ulica 6, oziroma društveni blagajnik g. Vrtovec, drogerist na Kralja Pe- tsa oesti Predložiti je treba sliko, ki »e lahko uporabi rz stare legitimacije. Kdor si želi za binkošti zagotoviti polovično vožnjo na železnici, naj se javi najpozneje do torka 10. t. m. e— Trgovsko društvo bo imelo v četrtek 12. t m. ob pol 20 svoj letošnji občni 73bor v posvetovalnici gremdja trgovcev v Razlagovi uli IS. Mestni svet pa bo imel sejo v torek II« t. ob običajoS uri w mestiaL posv«te po Ljubljani hodila okrog raznih, strank tn, sa iodajala za sirožkinjo, ka bo v kratkejm nastopila lepo mesto, a ie zaenkrat braz bivališča. Dobri ljudje so jo jemali pod streho. V zahvalo pa je mnogim odnesla perilo, obleko in zlatnino, vsega skupaj za kakih 7000 Din. Bila je pravcata spedja>-listka svoje stroke. Seboj je »mela oek> vitlih, s katerim je odsotnim strankam odpirala zaklenjena stanovanja. Največji pleo je dobila pri Subertovih v Dravijah, kjer je 18. avgusta v lepem kovčegu odnesla mnogo obleke in dragocenosti Ker so jS postala v Ljubljani in okolica tki prevroča, se je preselila v Zagreb in se je posebno udejstvovala v taanošrija okolici. Pred zagrebškim sodsčem je zaradi tasrcofcjik tatvin prejela 6 mesecev strogega zapora, To kazen je letos 10. aprila prestala, nakar so jo izročili ljubljanskemu deželnensu sodišča. Pred sodniki je Lucija hudo jokala fa TOdihovala, tatvine je le deloana prizrkaja. Zelo prebrisano je izvršila tatvino prS ge. Vokalovi t Rožni dolini. Zglasila se je pri gospe j m se skupno z njo odstranila z doma, kmalu nato pa je sama prišla nazaj in prosila sosedo, naj ji pomaga odpreti stanovanje. »Zelo se mi mudi na v Lak! Po* magajte mi, da bom vzela svojo robo!« ki soseda ji je pomagala. nakaT je Lucija pobrala rerzno obleko. Zda i pa je pred sodniki odrezala: »Vsa lažejo! Se bom že osve-tila!« Obsodili so jo na 8 mesecev strcge>-ga zapora. Žalostno moralno s£ko je nudila sadni« razprava proti nekemu grannčarju Gjorgjn S. Lani 16. avgusta je fant dobil nalog, da spremi duševno omejeno Lmo T., Iri je bila prijeta na zapadi meji, v Ziri na oročrriško iK)stajo# Spotoma je Gjorgje storil silo. Dekle so označiK za versko blamo, je bilo že večkrat v umobolnici. Gjorgje je sodnikom trdil, da je popolnoma nedolžen. »Gospodine, slavni sude, nisem kriv!« Sodba: 9 mesecev strogega zapora. Zanimivosti z zagrebški razstave lepih psov Kinološko društvo v Zagrebu je priredilo pod pokroviteljstvom Jusoslovenske-ga kinološkega saveza v dneh 30. aprila ln 1. maja razstavo -psov, ki se je vršila v prostorih Zagrebškega velesejma. Na razstavo je bilo privedenih 168 psov, med njimi so bili res tipični m odlični predstavniki posameznih pasem. Kot primer naj služi, da je bilo na razstavi 42 terrier-jev 9 raznih pasem, od teh je dobilo 15 odlično, 17 prav dobro. 7 dobro. 1 po voljno oceno, dočim 2 živali zaradi starost! i spod 8 mesecev nista mogli biti ocenjeni. Tzmed 15 odlionjakov jih je dobilo 8 naslov »Zmagovalec Jugoslavije, Zagreb 1932,« od slednjih pa so dobili 4 spričevala sposobnosti za mednarodno prvaštvo v lepoti. Med terrierji so se odlikovali najbolj fov-terrierji, bili so trije kratkodlak; in 11 ostrodlckih. Vsi trije gladko- Tktaonatn&deivcbmnč&looa^ cewy: dlaki so bili ocenjeni kot odlični, dva Izmed njih (pes in psica) sta prejela naslov »Prvak«. Med ostrodlakimi foksi so se odlikovale zlasti psice, ki jih je razstavil znani dunajski slikar Hans Neumann, ki slovi po teh svojih pseh po vsej Evropi. Nj. Vel. kraljica je poslala par pekln-gezo-v, Nj. Vis. kneginja Olga pa odličnega Chow-Chowa. Ti trije psi so bili razstavljeni na okusno prirejeni estradi, morali so pa tudi oni pred sodnike. Chow-Cho-w je dobil oceno odlično in kot nagrado poleg kolajne še častni ovratnik Ju-goslovenskega kinološkega saveza, pekVn-gez je dobil oceno dobro, njegova družica pa prav dobro. Razstave se je udeležilo tudi nekaj razstavljalcev iz naše banovine, seveda število ni bilo veliko glede na današnje težavne čase. Prireditev je uspela ▼ vsakem pogled« »zborno ta Je treba Kinološkemu društvu v Zagrebu, zlasti pa njegovemu predsedniku dr. A. Šemperju in tajniku M. L ukane u častitati na uspehu. Zagreb je toliko velik ki premožen, da bo prihodnja razstava gotovo pokazala vidne uspehe res sistematičnega dela Kinološkega društva. V okviru razstave se je vršila 1. maja ob 11. na igrišču Concordije produkcija 8 dresiranih psov, ki so jih predvajali dunajski dreserji. Produkcija je bila izredno posrečena in je pokazal, da je pravilno dresiran pes v dobrih rokah sposoben za vse skoraj neumljive finese. Predvajana je bila psica — ovčarka kot vodnica slepcev. Vodila je slepca preko vseh ovir in mimo vseh zaprek tako varno, da slepec niti enkrat ni zadel ob noben predmet. Diven je bil tudi primer, ko je pes najprej oprostil svojega gospodarja, ki ga je zločinec oropa1 in trdo zvezal, nato pa še izsled:l zločinca. S kakim navdušenjem in kljub temu s skrajno previdnostjo je pes grize! močne vrvi, s katerimi je bil gospodar zvezan, dokler ni pregrizel zadnje spone! Vse to delo je vršil brez povelja in se Je videlo, da bi pes opravil isto delo pri vsakem drugem človeku, ki bi ga našel v takem položaj~edvidenem v zakonu • denarju. Obenem -e g. minister pooblastil g. predsednika dr. iokaTja, da sme to njegovo izjavo vsakemu sporočiti in tudi objaviti. — Ta najodločnej-ša izjava g. ministra financ je zeio dragoce- na in bo obvarovala veliko število ljudi pred občutno izgubo, kakršno so že pretrpeli tisti, ki so iz same bojazni pred inflacijo plačevali za nepremičnine in drugo blago visoko pretirane cene.< Kakor je našim čitateljem znano, je finančni minister slično izjavo podal že ob priliki proračunske razprave v senatu, ko je dejal, da bo naša vlada čuvala naš nacionalni denar z vsemi silami in sredstvi, kot veliko dobrino, ki ie pogoi za gospodarsko in finančno ozdravljenje, pa tudi za nov polet v napredek. Država ne bo potrkala na vrata Narodne banke, ker bi bilo olajšanje 8 takim sredstvom le bežno. uvozne prepovedi Kakor smo že poročali, 90 avstrijski gospodarski krogi zaradi najnovejših ukrepov vlade v zvezi z omejitvijo uvoza prav nezadovoljni, ker na eni strani ni pričakovati, da bi se plačilna bilanca zaradi tega bistveno izboljšala, na drugi strani pa se vodilni trgovski krogi predvsem bojijo represalij prizadetih držav. Poročali smo tudi, da pripravljajo dunajski trgovci protestno akcijo, ker so mnenja, da uvozne prepovedi ogrožajo vse avstrijsko gospodarstvo. Kakor je iz najnovejših navodil za izvajanje režima uvoznih dovoljenj razvidno, so pritožbe avstrijskih gospodarskih krogov dejansko upravičene. Menda bo birokratizacija postopanja pri izdajanju uvoznih dovoljenj za avstrijske uvoznike bolj neprijetna, kakor sam režim uvoznih dovoljenj. Avstrijski uvozniki smejo zaenkrat vlagati prošnje za izdajo uvoznih dovoljenj le za maj in junij in morajo vsaki prošnji priložiti dokaze o višini uvoza blaga, ki je predmet prošnje, iz iste države v istem razdobju lanskega leta (maj, junij). Ta lanski uvoz mora vsak posamezni uvoznik dokazati s carinskimi dokumenti, fakturami, tovornimi listi ali pa s podatki vedno vodenih trgovskih knjig. Že ta postopek sam j3 dovolj kompliciran. Pri tem je treba še m vsako vrsto blaga vložiti posebno prošnjo, pa tudi za uvoz istega blaga yl raznih držav je treba vložiti "ločene prošnje, ki mora biti vsaka opremljena s kolkom od 3 šilingov (24 Din). S tem se na eni strani postopanje silno komplicira, na drugi strani pa je dana možnost za neenako postopanje pri_ reševanju prošenj za uvoz i-z posameznih držav. torej za favoriziranje ali pa zapostavljanje raznih držav pri uvozu. Če še upoštevamo, da bo vsaka posamezna proš- nja pred rešitvijo predložena v izjavo pristojni zbornici (gospodarski zbornici odnosno kmetijski zbornici), tedaj je že danes jasno, da ta sistem ne bo mogel v redu funkoijonirafi in da bo dovedel do popolnega zastoja uvoz*, v Avstrijo. Stanke Narodne banke 2e v včerajšnji številki- smo v kratkem navedli glavne podatke o izkazn Narodne banke na dan 30. aprila t L Omenili smo, da se Je zlata valuta ln devizna podlaga povečala za 14.7 milijona Din, tako da znaša prirastek v teku meseca aprila vsega okrog 30 milijonov Din. Menična in lombardna posojila so narastla za 56.8 milijona Din in znašajo sedaj 2.248 milijonov Din. Pri tem izkazuje eskompt povečanje za 21-9, lom-bard pa za 33.9 milijona Din. To razmeroma veliko povečanje meničnih in lombardmh posojil Narodne banke je deloma ▼ zvezi z večjo denarno potrebo ob koncu meseca. Začasni avans glavne državne blagajne je ostal nadalje nespremenjen na višini 500 milijonov. Na pasivni strani je obtok bankovcev narasel za 193 na 5043 milijonov. S tem je po daijši dobi zopet prekoračil mejo petih milijard. To pa še ni pravo povečanje obtoka, kajti obveznosti na pokaz (žirovne obveznosti) so istočasno precej nazadovale, in sicer za 170.5 na 355.2 milijona Din. Od tega nazadovanja odpade na privatne žirovne račune 135 milijonov. Obveznosti z rokom pa so se znova povečale za 45.6 milijonov Din, iz česar lahko sklepamo, da je Narodna banka za odgovarjajoči znesek plasirala blagajniške bone. Razmerje kritja se le aavzHc gornjim spremembam za malenkost zboljšalo, In sicer v zlatu in devizah od 36.64 na 36.76 odstotkov. Kritje v samem zlatu pa znaša 32.66 odstotkov (v zadnjem izkazu 32.80 odstotkov). Stanje na dan 30. aprila je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. aprila): aktiva: podlaga 1984.4 (+ 14.7), od tega v zlatu 1763.1 (—), v valutah 12 (—1.3), v devizah 220.1 ( + 16.0); posojila na menice 1950.8 ( + 21.9); lombard 287.2 (+33.9); začasni avans gl. drž. blagaine 500.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 5042.6 ( + 193.0); obveznosti na pokaz 355.2 (—170.5). od tega nasproti državi 10.5 (—31.8), po žirovnih računih 305.3 (_ 134.9), po raznih računih 39.5 (—3.8); obveznosti z rokom 1247.4 ( + 45.6). Stanje živine v naši državi Kmetijsko ministrstvo je pravkar sestavilo na podlagi številčnih podatkov sreskih kmetijskih referentov statistiko o stanju živine ob konu leta 1931. Kakor je iz naslednjega pregleda razvidno, je stanje živine po naglem razvoju živinoreje v prvih letih po vojni do srede preteklega desetletja precej nazadovalo, potem r>a opažamo zopet naraščanje. Naslednje številke pomenijo milijone komadov. konji eoveda svinje drobnica 1921 1.07 4.96 3.37 8.56 1924 1 05 3.78 2.52 9.34 19*>7 1 12 3.73 2.77 9 43 1931 1.17 3.87 3.13 10.3o Kakor je iz gornjih številk razvidno, opažamo od leta 1927. zlasti povečanje števila svinj in drobnice. Ob koncu preteklega leta so razen tega našteli 19 milijonov komadov perutnine. Če upoštevamo, da ie bilo leta 1927. v vsej državi le 16.3 miliionov komadov perutnine, tedaj vidimo tudi v tem pogledu lep napredek. — Izplačilo drugega kupona 7 od*t mednarodnega stabilizacijskega posojila. Narodna banka je pos.ala 30. aprila finančnim agentom naše države v inozemstvu potrebni znesek za izplačilo drugega kupona našega 7 odst. stabilizacijskega posojila iz 1. 1931. Ta kupon dospe v plač lo 1. junija t 1. Finančni agenti so prejeli ▼ to »vrho 2f>.15 milijona francoskih frankov, 43^.000 švicarskih frankov in 16.000 holandskih goldinarjev. Za tranšo v naši državi je bil izročen Državni hipotekami banki znesek 4.694.800 Din. Skupno je Narodna banka izročila finančnim agensom in Državni hipotekami banki po borznem tečaju znesek 79.8 milj. Din. = Eksekntivna prodaja bencina. Na ljubljanski borzi je bilo včeraj eksekutivno prodanih 41 ton avtomobilskega bencina (spet. teže 745, brez banovinske trošarine, placlj. v 30 dneh, franko vagon cisterna Ljubljana, gl bol.) po 630 Din za 100 kg. = prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XII. Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 4. do 13. junija, so dovolile naslednje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grška, Kalija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rumunija, Švica. — Dobav«. Direkcija državnega rudnika K a kanj sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave 16 komadov žag za gater, 30.000 kilogramov sena, 20.000 kg portlandskega cementa, 20 komadov gumijastih cevi, 2500 kilogramov bencina in 5000 kg cementa. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 12. L m. ponudbe glede dobave 10.200 kg pšeniene moke in 10.200 kg krušne moke, 1500 kg namiznega olja; do 19. t m. glede dobave 100 kg belih krp za čiščenje strojev; do 25. t. m. pa glede dobave 40 plošč železne pločevine. — Direkija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. t m. ponudbe glede dobave 3000 kg bencina, 500 kg terpentinovega mila. 300 kg ječmenove kave in 300 kg sirove kave. — Direkija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg čistega niklja, raznih zakovic, vlakov in matic, klingerit-plošč. krampov, žičnih pletenin, žice itd. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 25. t m. ponudbe glede dobave električnega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dobava petroleja. Dne 9. t m. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 16.000 kg petroleja. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 6. maja Na ljubljanski borzi je danes deviza Newyork precej popustila, tako da je denarni tečaj znova padel pod 56 Tudi ostale devize so v večji meri nazadovale zlasti Berlin, Pariz, Praga in Amsterdam. Edino London se je za malenkost okrepil. Dina rje v Curihu poskočil od 8.95 na 9.05 Na zagrebškem efektnem tržišču danes ni bilo v Vojni škodi prometa n tudi ne tečajev. Zaključki so bili zabeleženi le v Blairovem posojilu, 7 odst. Blairovo posojilo je naprej popustilo na 43 zaključek, pozneje pa se je trgovalo po 43.75 in 44. V 8 odst. Blairovem posojilu pa je bil promet po 49.50. Devige. Ljubljana. Amsterdam 2279.22 - 2290.58, Berlin 1333.97— 1H44.77. Bruselj 787.35 do 791.29. Curih 1097 35-1102.85. London 200 34 do 207.94. New York ček 5596.38 -562*64 Pariz 221.88—223. Praga 166.23—167 09. Trst 289.22—291.62. Zagreb. Amsterdam 2279.22 do 2290.58. Berlin 1333.97 do 1344.77. Bruselj 787.35 do 791.29 London 20634 do 207.94. Milan 2*0.22 do 29162. Ne\vyork kabH 5618.38 do 5646.64. Newyork ček 5596.38 do 5624.64. Pariz 221.88 do *>23.00. Praga 166.23—167.09. Curih 1097.35 do 1102.85. Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.18. London 18.80, NewJ'ork 511.50. Bruselj 71.90. Milan 26.40. Madrid 40.60. Amsterdam 207.7o. Stockholm 94.75. Oslo 95.75. Kobenhavn 102.75. Sofija 3.71. Praga 15.26, Varšava 57.39 Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: 7-odst. investicijsko 48.50 — 51. 4-odst. agrarne 20—22, 6-odst. begluške 50.50 do 32. 7-odst. Blair 42.75—44, 8-odst. Blair 49—49.50, 7-odst. Drž. hip. banka 49 den. Dunaj. Bankverein 11. Eskomptegesell. 100, Dunav - Sava - Jadran 12.80. Staatsei-senbahngesell. 12.60, Trbovlje 18.75- Alpine-Montan. 9.90. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (6. t. m.). Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za jamski les (200 kub. metrov 3 metre, 5/s m premera na vrhu; 100 ms 3.5 m. s/o cm premera na vrhu; vse fco vagon Ya-raždinske D ŽITO -i- Chicago. 6. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 53. za julij 55.75, za september 58.125, za december 61.126: korusa: za maj 28.75, za julij 32.125. za september 34.50, za december 34.125; rž: za junij 38.875, za december 43.50; oves: za maj 28.75, za julij 32.125, za september 34.50. 4- Winnip»g. 6. maja. Začetni tečaji. P9*-aiea: za maj 60.625. a Julij 62.375, *a oktober 64.50. 4- Ljubljanska W*a (8. t m.). Tendenca hi žito prijazna. Zaključkov ni bilo. Nudi »e pšenica (slovenska postaja po mlevski tarifi, plačljivo v 80 dneh): slavonska. 78 kg po 182.50 — 185, okolica Som-bor, 79 kg po 187.50 — 190; potiska. 80 kg težka po 192.50 — 195: moka: ba-ška *)<. franko Ljubljana, plačljivo * 30 dneh po 325 — 830. banatska po 335 do 840; koruza (slov. postaja, plaHte t 80 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 do 147.50. po navadni voznim po 150 do 152.50. 4- Novosadska blagovna borza (8. t m.) zaradi praznika danes ni poslovala. + Biidimpeštanska terminska borsa (6. t m. ). Tendenca slabša, za rž stalna: promet miren. Pšenioa: za maj 12.71—12.73. za junij 12.93—12.94: rž: za maj 14.75—14.78; za junij 14.00; koruza: za maj 16.10—16.15, « julii 15.60-15.65. __ Vsak naročnik Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Diana francosko žganje in kruha hleb rešita hišo najhujših potreb Ona: mala steklenica 10 Din, srednja »tckl«-iiKa 26 Din, vflika steklenica 5ž Die. Dobiva se povsod. Nenadna smrt uglednega odvetnika Ljubljana, 6. maja Odvetnik v Litiji in graščak v Preddvoru g. dr. Artur VVurzbac h-Tannenberg se je mudil te dni na svojem gorskem posestvu na Jezerskem ter postal tam, kakor se govori, žrtev nesreče z orožjem. Od-premili so ga v Leonišče, kjer je davi svoji poškodbi podlegel. Star je bil šele 51 let in bo zapustil zaradi svojih lepili lastnosti najboljši spomin med stanovskimi tovariši, mnogoštevilnimi prijatelji in znanci in posebno še med uslužbenci svoje pisarne in svojega posestva. Velike zasht-ge si je pridobil tudi za razvoj tujskega prometa v naših krajih. Pokojnik je pred vojno Služboval ne&aj časa pri avstrijskem poslaništvu v Carigradu in je od tedaj gojil velike škripa bije do turškega naroda. Turški jezik je obvladal popolnoma in se je mnogo bavil z ort-emtalskimi študijami. Zapustil je soprogo in štiri sinove. Njegovo truplo bo prepeljano v Preddvor, kier bo v nedeljo ob 10. dopoldne pogreb na farnem pokopališča. Pokojniku časten spomin, rodbini iskreno sožalje! Zgocffea o srajačka Ljubljana. 5. ms^t Nekateri sprehajalci na cesti od zatvor-nice v Gruberjevem prekopu proti mestni klavnci so bili nedavno dopoldne očividci obupne borbe mladega srnjačka z brzimi valovi. Neki moški m ženska na desnem pobočju prekopa sta hitro vrgla v vodo vrv in tako rešila poldrugo leto starega, smjačika. Z valovi se boreči srnjaček se je uprav človeško spretno ujel v vrv in sta ga nato plemenita reševalca potegnila i* vod«. Srsajaček je prišel z Golovca ter a« mirno pasel okoli železniškega tira. Lfetraši se j« v4aka, skočil s tira proti prekopu, tu n*u je spodletelo in je padal v vodo pred zatvornico, ki je bila «na pol odprta. Začel s« je boriti na življenje in smrt Pred zatvornico se je nekaj časa vrtel, kakor pogubljen. Vrtinec ga je pogoltnil in potegnil pod zatvornico. Na drugi strani jo po" približno 30 m spet prišel na površje in začel je plavati, i<"čoč primernega prostora, da se reši na »uho. Nu, in potem »o je rešil, kakor smo zapisali. Lov okoli Gruberjevega kanala ima ▼ zakupu ravnatelj mestnega dohodarstvo-nega urada g. Zupan, ki je prevzel srnjač-ka v svojo oskrbo. Ker je pred nekaj dno-vi na tragičen način poginil hudi srnjaček II. realne gimnazije na Poljanah, je g. Zupan svojega podaril zavodu, kjer se sedaj prav mimo sprehaja po vrtu in dela družbo ostalim živalim, ki »o še ohranjen« iz nekdanjega zoološkega vrta ob tivolskem ribniku. L. Nikulin. Telečje stegno Jeseni leta 1920. je prišel s fronte v Petrograd poveljnik divizije Puškin. Bil je ranjen. S seboj je pripeljal dvajset kil bele moke. pet kil sladkorja v kockah in telečje stegno. Puškinov vojaški sluga Malaj je varčno nosil zapečateno pločevinasto, s svincem zalito ročko z napisom »vnetljivo«. Mesto je bilo lačno in pusto kakor snedeno jajce. Proti koncu novembra je zapadel prvi sneg in pobelil ulice; opoldan je kopnel, a zvečer zopet zmrznil: skratka vreme je bilo popolnoma nedoločeno. Prav tako nedoločeno je bilo tudi naše življenje v »mestnem hotelu štev. 1«. Nekateri izmed nas so morali odriniti v vojsko, na Doti; dobili so pohodno opremo m po sto cigaret ter so vsak dan čakali odhoda. Med stalne goste mestnega hotela št. ena so se lahko šteli samo jaz, kosmati pesnik Razin in plavooka Anica, preiskovalna sodnica pri kazenskem sodišču. Puškin z Malajem je prišel k meni ob šestih zjutraj naravnost s kolodvora; vrgel je na posteljo kučmo in kožuh in postavil v kot belo. težko sabljo nekdanje gardne konjenice. Malaj je skrbno razložil po mizi moko. sladkor, telečje stegno in posodo z napisom »vnetliivo«. Nato se je Puškin pokril s kožuhom in zaspal na divanu. a Malaj je krenil barantat na starino. Tudi jaz sem bil zadremal in naposled zamudil seio odbora za ustanovitev šole šepe-talcev. Zato pa sem še ob pravem času prišel k drugi seji. kjer so razpravljali o večernih jezikovnih tecanh za pe-trograjske pomorščake Utegni' sem celo načečkati strupeno pismo državni zalogi Iradskih knjig ki še vedno ni poslala 800 izvodov Ro-main Rollandovega »Jean Cristophea« in 300 pomankljivih izvodov starega »Almanaha proletarske poezije« gledališkim knjižnicam po pe-trograrskih tovarnah. Ob štirih popoldne sem »3 moral udeležiti nujne seje agitacijskega oddelka pri društvu književnikov. A naš avtomobil, trhli Peugeot, ki je s šoferji vred popil ogromne količine špirita, ker takrat ni bilo bencina, je obstal na mostu čez Nevo. Tu nas je dohitel prvi oddelek onih, ki so odhajali na Don. Korakali so po prazni široki ulici in prepevali. Mi, ki še nismo bili vpoklicani, smo stali z aktovkami pod pazduho in spoštljivo zrli sprevod. Devet mojih dobrih tovarišev je že odrinilo s tem oddelkom, im samo trije so se vrnili. Avtomobil je naposled odpovedal docela. Pritaval sem domov p-š šele ob sedmih zvečer. Dvajset mož je posedalo na mizi, oknu, postelji in kadilo Puškinove cigarete. V oblakih dima so korakali sem in tja igralci, umetniki in Puškinovi tovariši, mladi gojenci rdeoe vojne akademije, sami lačni in veseli mladiči. Malaj je nalival čara v kozarce, skledice in pločevinaste vrče. Vsi so pili čaj, ker je Puškin pripeljal tudi sladkor, m po več ljudi je čakalo na kozarce. Ob osmiih zvečer so hoteli vsi v gledališče. Tedaj pa je prišla gosoodična sodnica, plavooka Anica, 'n rekla: — Kostja je pravkar telefoniral. Vabi na obisk. Obhaja danes rojstni dan svojega Sergeja. Zato so vsi sklenili, da poidejo h Kostji počastit novorojenčka. Seveda ni bilo vsem znano, kdo sta Kostja in mali Sergej. A zvedeli so, da je Kostja naš, da slika agitacijske plakate za državno založbo in da je njegov sinček star dve leti. Razin, ki je bil kljub Toeziji zelo praktičen, ni pozabil povedati, da ima Kostja *aja. kruha in marmelade — Že prav, — h rekel Puškin in dvignil z desnico vrečo moke, z levioo pa telečje stegno. Jaz sem se oprt*! z vrečo s sladkorjem. Postavili smo se v vrst; in dvajset nas je zapustilo mestni hotel. Zunaj je bilo vlažno, poizko in temno. Kostja je stanoval na otoku v krasni vili. Imel je stanovanje s šestimi sobami; od teh sta bili obstamovani samo kopalnica in spalnica. V ostalih temnih sobaih je vladal hni mraz. Puškin je spustil darove na baročno igralno mizico. Kostja rn njegova žena, bleda, sestradano sloka Ljusja. sta pogledala vreče in oči so jima čudno vzplamtele. Gostje so vstopali po vrsti drug za drugim, zamolklo kašljali in odlagali na dragoceni okrogli mahagonijevi mizi svoja darila. Po večini so bila to v »Iz-vestija« zavita poflena in žarnice, stvari, ki si jih bil mogel v tistih časih odnesti iz uradnih prostorov, ne da bi bil imel kakšne stroške. — Tovariši, — je dejal Puškin, ki je točil iz pločevinaste posode v kozarce popolnoma prozorno tekočino, — na zdravje tovariša Serjože! — Tako je bil led prebit in zavladalo je živahno razpoloženje. V prostornem okroglem salonu je žarel velik karmn. Štiri šibke starinske mize različne oblike ir. velikosti so se dobesedno šibile pod težo različnih je-dač. Hrib tenko narezane pečene tele-tine je širil redek, očarljiv vonj. In ta hrib je pomenil Šele manjšo polovico občudovanja vrednega telečjega stegna. V kuhinji so pekli mlinee m pogače. Gosti sinjkasti dim je kar poplavil stanovanje, in smo moral nastežai odpreti vrata. Gostje so se urno lotili pogač in pečenke Hrib narezane teletime je kopnel in se krčil. Romantična Anica, strah petrogra.iskrh zločincev, je hodila sem in tja po šestih razsvetljenih sobah in hrepenela po godbi. Smilila se je gospodarju in ji je rekel: — Nekdanji senator p>l. Grotlrus v stanovanju štev. 1 ima lep klavir. — Pojdimo k senatorju Grothusu! — je dejal odločni Puškin. A vsi so razumeli, da Grothus zdai zmrzuje in da ne bo nič kaj postrežliiv nasproti poveljniku rdeče konjeniške divizije. »Godbo! godbo!« — je žalostno sto-kaia Anica, zato smo vendarle krenili v stanovanje 5t?v. 1. Nekdanji senator, zdaj samo državljan Grothtrs, je pietel v kuhinji košare, ki jih je prodajati na trgu. Sprejel nas je dokaj mrzlo, a vendar vljudno. Klavir iz rožnega lesa z bronastimi venčki in lilijami je stal v kotu kuhinje; na njem so se sušile mokre hlače. — Ernest Karlovič, — je plaho pričel Kostja, — danes imamo tako rekoč rodbinsko slavnost Ali nam ne bi posodili klavirja, Ernest Karlovič... Samo za danes, Ernest Karlovič ... — Trenotek. prosim, — je segla Anica v razgovor, — če ga ne marate posoditi, ga prodajte ... — Kako to prodajte? Komu bi ga prodal? — je zamrmral omamljen senator. — Kaj se to pravi? Kako ga bom prodal? — — No, tako, za živila, kaj? — je odgovoril Kostja še vedno nekoliko plaho. — Dva kg sladkorja v kockah! — je nestrpno vzkliknila Anica. _ Ne, — ie zastokal pl. Grothus, — rožni les, Bliithner... Ne. Vsi so za trenutek obmolknili. Anica je obvisela Puškinu na roki. — Polovica telečjega stegna, — je svečano izgovoril Puškin. — Polovica stegna? — se je zgrozil senator. , _ — Polovica... čakajte! Pokažite mu no! — Nekdo je planil po stonnicah navzgor h Kostji v stanovanje Rožnato, lepo zapečeno teleč;e stegno na železni ponvi je kmalu obvrselo v zraku pred široko odprtimi senatorj ;vimi očmi. Vznel se je na nrste in ogledal stegno. Plavalo je v soku in sladko di- šalo. , , — Dobro, velja, —■ je rekel onemogli pl. Grothus. Dvarset ljudi je dvignilo klavir iz rožnega lesa in ga vleklo po stopnicah h Kostji. Romantična Anica k na stopnicah kar poljubljala Puškina. Klavirje r d rd ran jem in žalostnim stokanjem strun lezel navzgor, prilezel v prvo nadstropje in obtičal v vratih Kostje. Dvajset mož ga je suvalo in zibalo ter ga konč- no le potisnilo med vrata. Ena polovica je že prišla noter, toda druga je trdovratno kljubovala. Izmučeni Kostja in njegovi gostje so preko klavirja lezli v stanovanje. Saj so bili storili vse, kar so mogli. Naum Schwarz, naimlaišii izmed profesorjev konzerva torija, je počepnil poleg notranje polovice glasovir-ja in zaigral najprej Weberjevo »Povabilo na ples«, potem pa Strausov valček »Liebfraumilch«. Puškin z Anico je otvoril ples. Poslovili smo se od Kostje šele cfo petih zjutraj. Ko smo zopet lezli preko glasovirja. smo se spomnili, da sploh nismo videli Sergeja, ki je obhajal rojstni dan. Mali Sergej je ves čas mirno spal v kopalnici. To je bilo v pozni jeseni leta 1920. Zdaj prihajata h Kostji izmed vseh njegovih takratnih dvajsetih obiskovalcev samo Naum Schwarz in jaz. Letošnjo zimo sva bila Naum Schwarz in jaz pri Kostji povabljena na zajtrk. Zimsko solnce je sijalo v brušenem steklu. Snežnobeli prtiči so gledali izpod krožnikov. Rdečelična in neprimerno močnejša Ljusja je obžalovala, da ni dobila dobrega sira. Desetletni Sergej je dokaj jezno tolkel vaje v okrogli veliki sobi s kaminom. Klavir iz rožnega lesa z bronastimi venčki in lilijami je gledal skozi napol odprta vrata v našo jedilnico. — »Bliithner.« — nama ie rekla gospodinja in rahlo zardela od ponosa. — Takih klavirjev zdaj ne izdelujejo. Podedovali smo ga po babici. To je naša družinska svetinja. — Po babici. — je spoštljivo ponovil Schwarz in nataknil rožena očala. Ogledal si je klavir in se ozrl name. Oba sta se smeiala. Kostja je zardel, besno pogledal L.hisio in s komolcem priprl vrata v sobo s kaminom. Desetletni Šerioža pa je bobna! vaie na klavirju iz rožnega lesa z bronastimi venčki in lilijami. (»Prožektor«, Moskva, 1932.) KULTURNI PREGLED Nov spis Louisa Adamiča Avtobiografsko delo »Smeh v džungli«. — Ameriške Ocene smatrajo knjigo za najboljše delo o emigrantih v USA. — Adamič na potu v Ljubljano. Leta 1913: Nekje na tedanjem Kranjskem so izdale oblasti potni list 14-letnemu fantu. Ime in priimek: Alojzij Adamič, doma iz vasi Blato pri Grosuplju, rojen 1899, potuje v Zedinjene države Sev. Amerike, izobrazba: ljudska šola in dva razreda ljubljanske gimnazije. mič popoln menckenovec. Njegova miselnost se morda upira Menckenovi brutalni brezobzirnosti, ampak na njegov način Adamič »odkriva« Ameriko in zaključuje, da njega Amerika »še ni pogreznila kot je druge, ki so hoteli spremeniti džunglo v idiličen kraj. ker se ji ni dal; on je ostal pameten in zdrav...« (Glavni urednik chicaške slovenske »Prosvete«, Ivan Molek). Vse ocene v ameriškem tisku hvalijo knji go kot najboljše delo o imigrantih v USA. Eveliyn Scott :»Smeh v džungli« je življenjsko zanimiva, pomembna knjiga: najbolj razumno poročilo o doživljajih izseljenca, kar smo jih kdaj imeli... o sirovih dejstvih z dvakrat resničnimi podatki po človeku, ki instinktivno kaže rezervi-ranost umetnika, po človeku, čigar filozofiranje o družbi je prevodno ne iz boječno-sti, marveč zato, ker ga nekaj — mogoče lastnost njegove kmetske dedšoine — uči, naj ima svoje noge solidno postavljene na zemljo.« — Sinclair Le\vis: »Adamič je važen.« — James Stevens: »Velika knjiga... glasba in barve življenja z dna Amerike.« — V dnevniku »New York Herald Tribune« je napisal obsežno oceno kritik Benjamin Stolberg, ki pravi, da je Adamič znova odkril Ameriko. »Opogumil se je in dvignil nad suho historiografijo. Doživel je in napisal veliko povest. Ta knjiga še jasneje razodeva njegov talent. Ni več samo avtobiograf, spet je v prvi vrsti pripovednik. In kot pripovednik je dosegel višek ... O svojem lastnem življenju nam podaja Adamič le 43 strani o svojih otroških letih na Kranjskem ... Skulpture njegovih kmetskih staršev so nepozabne. Njegova mati spominja na staro mater Gorkega ... Amerika je Adamiču džungla, prostrana, bogata, rodovitna, usodna, toda magnetično fascinirajoča ... Naša dolžnost je, »razumeti« to džunglo ter jo preurediti za boljšo usodo človeške fau-ne... Edini način, s katerim lahko obvladaš to džunglo in preženeš strah, ki para-lizira raizskovanje, je ta, da se »krohota-mo.« Adamičeva nova knjiga je doživela še večji uspeh kot »Dinamit«. Navedli smo odlomke ameriških ocen v informacijo, o knjigi sami pa bodo poročale tudi naše literarne revije. Ob tej priložnosti lahko tudi povemo, da bo izšla v Slovenskih poteh, ki jih izdaja Tiskovna zadruga in ureja Juš KO/.ak, zbirka Adamičevih esejev o ameriškem delavskem življenju. Avtor je rokopis že uredil in poslal ter ga že prevajajo. Adamič je spoznal to življenje prav od blizu in zadel s svojimi članki in eseji v živec — pravi ameriška kritika. Zato utegne biti ta knjiga prvo slovensko dobro delo o sedanji Ameriki. Po 19-letni odsotnosti bo Adamič spet obiskal Ljubljano in svoj rojstni kraj. Po-mudil se bo delj časa v »stari kontri«, kamor utegne prinesti s seboj svojo brez-obzi rno, a pravično kamero ... Mi ga najlepše pozdravljamo! M. R—čič. K«r »e tfče vnetočrvo-sti« podatkov, moram svojo trditev na žalost ponoviti, kajti podatki g. H-a. so bili deloma nepravilni (■prim. »Pohujšanje«!), deloma pomanjkljivi, kar sicer g. H. tudi sam potrjuje s tem, da mi _ četudi šele na moje izrecno javno vprašanje _ naknadno navaja podatke o »TeKmi« in »Hlapcu Jerneju^. Dejanska slika in z njo resničnost mojega članka se s to ugotovitvijo seveda n. niti za las premaknila, kajti: -Tekma« je bila igrana pred letom 1920 (in moja statistika se začenja od leta 1920) in jHlapca Jeneja« ni igralo oficijelno zagrebško gledališče, temveč samo z zagrebškimi igralci Radnička akademija. Dejstva so dejstva in smola je smola — nič se ne da zaobrniti. Kar se tiče »Narodovega blagra?, žim-brekovega prevoda in Kreftove režije, ponavljam še enkrat, da smatram to reč za zadevo zagrebške gledališke uprave in obeh prizadetih gospodov in da se mene odnosno mojega članka to vse skupaj prav nič ne tiče. Dozdeva se nni sicer, kam bi me g. H. rad speljal, ampak jaz se ne dam: v osebne zadeve se res ne bom vmešaval. Za naslednje vrstice, ki predstavljajo obenem tudi tenor članka g. H-a., pa moram priznati, da so me celo z zagrebške strani precej iznenadile in osupnile. Za bora. ali je bilo res potrebno, da hi ljubljanski režiser moral navesti drame, ki so no njegovi sodbi reprezentativne ki sta jih Louis Adamič (Slika je posneta z naslovne strani »Smeha v džungli«) V Ameriki je delal tr. in tam, ko pa jc prišla vojna, je stopil v ameriško armado, bil na francoski fronti, eno leto po vojni stopil iz armade ter »trempal« za delom. Pri tem je prepotova.1 skoro vse USA, nakar se je ustavil v Kaliforniji. Z obja/o svojega angleškega prevoda Cankarjeve novele »Bebec Martin« je dobil zveze z ameriškimi revijami, kjer je poslej objavljal prevode, pa tud: originalne članke, oseje in novele o svojih srečanjih z ljudmi ameriškega dna in njihovimi usodami. V knjigi je izdal svoj prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, v brošuri studijo o ameriškem pesniku Robinsonu Jeffersu. Leta 1931: V New Yorku je izšlo prvo veliko Adamičevo delo »Dinamit«, zgodo-dovina ameriških nasilnih bojev obeh razredov. T pton Sinclair mu je čestital: »Obravnavali ste težko snov vešče in s poznavanjem stvari«. Knjigo so nad vse dobro ocenili Sinclair T/nvis, Mary Austin, W. A. \Vhite in drugi, ki smatrajo »Dinamit« za najboljšo knjigo o tej snovi, kar jih je v tej generaciji prišlo iz ameriških tiskarn. Prevajajo jo v več jezikov. (Zagrebška Bi-noza je obetala hrvaški prevod). Kritik OBrien je sprejel Adamičevo novelo »Cganka« v zbirko najboljših ameriških novel za 1931. (Novela je izšla v prevodu Olge škerlove v letošnjem »Ljubljanskem Zvonu«), Leta 1932: Adamič je prejel za svoje literarno delo Guggenheimovo nagrado. Meseca marca pa je izšla v založbi Harper & Brothers (New York-London) nova Adamičeva knjiga »Smeh v džungli« (Lau-ghing in the Jungle). Knjiga je nekaka avtobiografija. Adamič je zbral in izpopolnil razne svoje novele o ameriških priseljencih in članke ter jih z novimi poglavji združil v celoto, ki ji je dal naslov ?>Smeh v džungli«. Prva poglavja govorijo o Adamičevi mladosti" v starem kraju, o popotovanju v Ameriko in prvih letih življenja v ameriški »džungli«. V ostalih poglavjih pa opisuje življenje raznih imigrantov v Ameriki in njih križe-va pota. predvsem treh naših rojakov: Petra Molka, socialista, ki se zateče v gro-cerijski pristan, pustolovca in gangeža Steva Radina in Lenarta Podgornika, sanjača iz Kalifornije, zdaj »živega mrtveca* v Mehiki, kamor je pobegnil. Okrog teh glavnih oseb je nanizal Adamič polno manjših poročil o tragiki življenja slovenskih emigrantov, o življenju v ameriški armadi in industrijskih centrih. Skratka: Adamič se je razgledal po veliki ameriški goščavi in ko je videl vse te in druge tipe in simbole milijonov, ki se tu koljejo kakor zveri za obstanek in osebne ambicije, se je zakrobotal in nastavil svojo kamero. On ni prišel sem. da se vplete v to življenje, da se pridruži tej ali oni skupini in da bo eden nas — on je prišel, da nas opazuje in slika. On je menckenovec. pristaš H. L. Menckena, ki je največji cinik v Ameriki in nekak intelektualni anarhist; on se poteguje za najvišjo osebno svobodo, a vse drago mu je dogma in opresiia. Ne rečem, da je Ada- Zagrebško gledališče in slovenska dramatika Konec vzpodbudne polemike C. Hirschler odgovarja g. Debevcu Zagreb. 4. mala. V vprašanju zagrebške in ljubljanske drame slede izvajanj slovenskih dramatskih del in na besede gosp. Cirila Debevca (glej »Jutro z dne 29. aprila) lahko odgovorim samo to-le: Gosp. Debevec ima brez dvoma v marsičem prav in tega ni hotel nihče zanikati. Tudi jaz ne. Prav tako priznava zagrebško gledališče, da v času, ki ga jo obravnaval g. Debevec, res ni izvajalo nobenega novejšega slovenskega komada. To potem takem držt in v mojih zagrebških pismih ni bilo nikdar besede o tem, da s. Debevec ne bi bil j>isal resnice. Jaz sem samo naštel, kaj je zagrebško gledališče doslej storilo 7,a Slovence in njihovo dramatsko književnost. V tem stavku je takisto odgovor na trditev o mojih »netočnih« jKKlatkih. Če gosp. Debevca zanima, kdaj so v Zagrebu uprizorili »Tekmo-, naj povem, da je bila ta drama v rednem repertoarju sezone 1912./13. : Hlapec Jernej« je bil uprizorjen jx> Delavski akademiji in naših igralcih 1. 1927. Glede Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« lahko ponovim, da se bo kmalu uprizorila v zagrebškem gledališču. Glede prevoda. odnosno zakasnitve bi lahko dala informacije g. prof. tmbrek in režiser Kreft; slednji je oni mladi režiser, katerega namerava zagrebška gledališka uprava pridobiti v svoj ansambL Glede tega. kar misli jwp. Debevec., češ, da sem pokazal »čudno nervoznost in neko nepojmljivo prizadevnost v zagovarjanju zagrebške uprave«, nimam ničesar pripomniti. Ali sem nervozen ali ne. ni niti malo važno. Mnogo važnejše je to-le: Ko je gosp. Debevec očital zagrebškemu in beograjskemu gledališču, da deset let nista uprizorila niti enega slovenskega dra-matskega dela. *asi so Slovenci igrali celo vrsto hrvaških in srbskih del, tedaj je bii njegov očitek samo polovičarski. G. D. bi namreč bil moral navesti drame, ki so po njegovi sodbi reprezentativne in ki sta jih zagrebški in beograjski teater prezrla. V tem je iedro vprašanja: naj g. Debevec navede dela, ki sta jih Beograd in Zagreb prezrla, naj pove. katera izmed slovenskih dram bi brezpogojno morala priti na oba navedena odra. pa ne bi bilo sedanjih nesporazumov. Tedaj bi naše gledališče lahko odkrito povedalo besede, ki bi jih g. Debevec tako zelo rad slišal: »Tako je, na nas je krivda, potrudili se bomo, da jo bomo popravili.« Zagrebško in verjetno tudi beograjsko gledališče se nič ne bo sramovalo, priznati to krivdo. G. Debevec je napačno presojal zadevo z zagrebškim gledališčem, a pri tem ie tudi mene meril s krivega stališča. Nisem varuh zagrebškega gledališča in ga službeno ne branim. Ze pred nekaj leti sem bil vprašal upravo zagrebškega gledališča, kdaj bo izvedla katero slovensko dramatsko delo. Odgovorili so mi. da se pravkar pogaja zaradi »Veronike Deseniške«; to sem takrat zabeležil v »Jutru« Nato pa je zagrebška gledališka uprava vprašala mene tako, ko! jaz zdaj vprašujem gosp. Debevca: namreč, naj navedem, kateri komad iz reprezentativne slovenske literature bi se brezpogojno moral izvajati, a se ni izvajal. Tedaj bomo lahko ugotovili tudi krivdo zagrebškega glf»-dališča in tedaj se bo lahko ta krivda tudi poj>ravila. Naposled še to-le: Gosp. ravnatelj zagrebške drame gre še dalje in pravi, da je sveta moralna dolžnost zagrebškega in beograjskega gledališča, da izvaja vsa reprezentativna domača dela. Te dolžnosti se zagrebško gledališče po;x>lnoma zaveda, o čemer pričuje tudi korespondenca med g. Bachom in g. prof. Žimbrckom. Ze dolgo prej, preden je g. Debevec v javnosti napisal, da zagrebško gledališče ni uprizorilo nobenega slovenskega dramatskega dela. je g. Bach pisal g. Žimhreku, da je sramota, da zagrebško gledališče že dolgo ni izvedle nobene slovenske drame. Kako se je zadeva nato razvijala. ne spada sem. Poglavitno je. da se že dolgo kaže dobra volja; ce pa bi moral pt-s-ali o vsem tem. bi bilo treba preiti na drugo polje. Zato je boMe, da se poslužim besed g. Debevca: »Držimo se vendar stvari m ne uhajajmo na stranpota! Sedaj še čakam, da g. Debevec odgovori konkretno in brez ovinkov: katera reprezentativna slovenska odrska dela. ki bi ?e bila morala brezpogojno izvajati, je prezrlo zagrebško gledališče? Žiga Hirsclder. Zaključni odgovor g. Debevca Čeprav postaja vsa zadeva že nekoliko dolgočasna, se mi zdi vendarle potrebno, da se o tem vprašanju enkrat do dobrega zgovonimo in razne pomote razčistimo. Torej, da odgovarjam po vrsti: Prvo, kar bi želel popraviti, je pojmovanje razmerja zagrebškega kazali«ta do nas in do naše .literature kakor ga izpoveduje g. Hirschler in ki se jasno izraža v teh-le besedah: >. . . kaj je za-arebško gledal išče doslej storilo za Slovence in njihovo drama-tsko književnost«. Tž.ko pojmovanje je — vsaj po mojem mnenju _ napačno in po mojem občutku za nas celo poniževalno. Noben resen gledališki človek ne smatra, da. je z gojitvijo kulturnega repertoarja, s sestavljanjem gledališkega sporeda »kaj storil« za tisti narod, iz čigar literature so Izbrana dela zajeta, temveč se zaveda čisto jasno, da j; brezpogojno morala priti na oba navedenea odra- in šele potem »ne bi bilo sedanjih nesporazumov/; in šele potem -se ne bi zagrebško in verjetmo tudi beograjsko gledališče nič sramovalo, priznati to krivdo-? Ali je to res TKitrcbno? AH je res mogoče, da zagrebško gledališče, ki! se toliko »zavzema za slovensko dramatiko«, doslej ni pozna'o oziroma ni smatralo za vredno uprizoriti taika. slovenska dela kot so n. pr. Cankarjev »Za narodov blagor«, »Kralj na Betaj-novi«, »Hlapci«, »Pohujšanje v dolini šent-florijanski«. Župančičeva »Veronika Dese-niška, Novačanov »Herman Celjski«, T^es-kovčeva »Dva bregova«, Gnimov »Dogodek v mestu Gogi«, in ki so po mojem mnenju vsaj toliko reprezentativna kakor vsa tista dela, ki iilh je naše gledališče uprizorilo m hrvatsko in srbske literature? Tudi naše gledališče je igralo marsikatero delo, ki Je (vsaj po mojem mnenju) nekoliko manj reprezentativno kakor pravkar navedena dela, jn vendar nismo čakali, da bi nam jih nasvetoval šele kakšen režiser zagrebškega gledališča! Hrvatskih del za ljubljansko gledališče jaz seveia nisem izbiral, vem pa za trdno, da se naše gledališke uprave pri izbiranju prav gotovo niso posluževale takega vzorca, kakršnega uporablja g. H. v zgoraj priobčentm pismu. Da je g H. »varuh zagrebškega gleda-lišča«, nisem nikjer trdil, opravičeno pa smem sklepati, da igra pri upravi z k. zelo važao vlogo neofioljelnega zagovornika, svetnika in posredovalca, če vidim, da brani postopanje zagrebške uprave on ;n ne uprava sama: če berem, da javno vprašuje po komadih -z »reprezentativne slovenske literature.; če ga pooblašča g. direktor Bach, da razpravlja in daje pojasnila v njegovem imenu in če mu je znana celo korespondenca -med g. Bachom i prof. Žimbrekom . Kako jo z zanesljivostjo raznih predmetnih pogajanj, pa nam jasno dokazuje g. H. sam, ko navaja tipične primere s -pogajanji zastran »Veronike Deseniške-, ki so se vršila že »pred n°-kaj leti -,in se -Veronika Desen:ška> doslej le še ni izvedla in da je »že dolgo prej, preden je g. Debevec v javnosti napisal, da zagr. gledališče ni vprizorilo nobenega slov. dela, pisa.l Bach Žimbreku, da je sramota, da zagrebško gledališče že do'~o ni izvedlo niti enega slovenskega dram. dela: in da se kljub vsej »sramoti«, to delo vendarle še ni izvedlo. Najbolj tipično za pojmovanje g. H. sta tista dva stavka, kjer pravj: >Ka.ko se je zadeva nato razvijala ne spada sem. Poglavitno je, da se je že dolgo pokazala dobra volja«. V tem tiči ravno usodna pomota! Kajti prav to je važno, kako je nato razvijala stvar in to spada jako »sem«! Stvar se je namreč ravno yna:o< razvijala vedno slabo! In n-lkakor ni >po-kazamje volje, temveč je nastala zzodov^n« in kultura samo tako, da so .=« pokaral* dejanja, ki jih je ta, na ta način doknm«^. tirana volja izvršila. In s tem smatram, da j* dihata mew? Hirschler jem j,n menoj v tej zadev* :-7.<\t-d%. na in končana- Ciril Debev«. Nove lirične zbirke Francč Vodnik, Borivec z Bogom. (Samozaložba. Cena 20 Din). France Vodnik, urednik antologije »Slovenska religijozna lirika« in znani ideolog mlajšega katoliškega rodu, je s svojo prvo pesniško knjigo »Borivec z Bogom« posve-dočil, da je pesniku »Vigilij« in žalostnih rok« več kot krvni brat: med obema obstoji osnovna karakterološka sorodnost, ki se kaže v močnem religijoznem doživljanju. Spričo take, lahko bi rekli: biološko-psihološke zgradbe pesnikovega karakterja bi bilo odveč vsako razčlenjevanje osnovnega izvora te poezije: če ne dvomimo o pristnosti doživlja, kar v tem primeru ne moremo, tedaj pač ni razloga, da bi religiozno poezijo zapostavljali pred kakršnokoli drugo. Zanimiva bi bila primerjava med pesniškim izrazom avtorja »Vigilij« in »Borivca z Bogom«; prvi vtisk, ki ga dobivam in ki ima kajpak docela subjektivno veljavo, je ta ,da poezija Franceta Vodnika kaže izrazitejše moško obeležje, da ima doživljanje Franceta V. jačjo resonanco v razumu kakor v čuvstvenosti, da je France V. bolj aktivist in Anton V. bolj kvielist. To obeležje je ,kakor se mi zdi, vtisnilo »Borivcu z Bogom« značaj izpovedi človeka, ki je svojega Boga doživel v borbi in ne v kerubinskem zamaknjenju, v brezpogojnem misticizmu. Bog Fr. Vodnika je morda bližji onemu iz Tomaževe »Summae« kakor Bogu srednjeveških mistikov. V pesmi »Borivec z Bogom«, ki Je dala naslov tej zbirki, pravi pesnik: »še trepetam, zrušen od prošenj in solzd, — v dobroti majhen ves se k meni sklanjaš Ti, neskončni Bog — glej, že se v meni prebudil je upornik — in noče usmiljenja — in noče tolažbe več! — Kot da sva enaka si, potegnem meč, — da se z Gospodom vojskinih trum borim, — o jaz se nikoli ne umirim!« Vendar so naslednje pesmi po-mišljivejše: pesnikova duša najde zatočišče v Jezusu in s pesmijo »Na beli poti« se ta simfonija, v kateri se fuga strasti bori s sentimentalnimi violinami vere in doseže viharni fortissimo, izlije v tiho av-guštinsko spoznanje: »Saj ne živi, kdor nima v srcu Jezusa« (Nemirno je moje srce...). Pesniški izraz Franceta Vodnika nas spominja v prvem ciklu (»Znamenje na nebu«) ritma svetopinsKih spevov, a že s »Spečimi stražarji«, ki me po slikovitosti in ideji malce spominjajo Brezinovih »Vigilij«, kažejo bolj zožen in vezan metrum, ki prevladuje v drugem delu (»Na beli poti«). Lirika Fr. Vodnika je značilen izraz sodobne religioznosti in od nabožnega pesništva J»« ranovega kroga do Franceta Vodnika je n« le oblikovno, marveč tudi idejno velika razdalja. Momčilo Nastasijevič, Tet Hrskih krngo-va. Beograd 1932 (cir.). Pisec te pesniške zbirke je ena najbolj svojevrstnih prikazni v novejši srbski ziji. Pred leti sem pisal v »Lj. Zvonu« a njegovi prozi 3 Iz tamnog vilajeta«. Momčilo Nastasijevič poteka iz rodbine, ki ima več umetnikov; n. pr. njegov brat Milorad je znan slikar in eden izmed vodilnih jzo-grafov«. Pesniški izraz Momčila Nasta-sijeviča ima vzlic pesnikovemu modernemu občutju nekaj arhaičnega, starinskega; ta vtisk dobivaš predvsem po jeziku, ki ja ponekod izpreleten s provincijalizmL Zaradi svoje temačnosti, jezikovne in oblikovne zapletenosti je Momčilo Nastasijevič za sedaj varen pred tem, da bi njegovo subtilno, improvizacijam na klavirju ob tihih večerih, ko čutiš ves brezup in vso lepoto življenja, jx>dobno liriko uvrščali v šolske čitanke. Njegova poezija je — vna-nje gledano — pognala iz tradicionalnih tal južnosrbskih ženskih pesmi, rastla skozi francoskih simbolizem in se razvela ob sodobni liriki po Apollinaireu. Ta vnanja morfologija pa. notranje ne drži. Zakaj ta je Nastasijevičeva lirika izraz edinstvenega, po svoje izoblikovanega pesnika, ki m bo nikdar »veličina« in tudi nikdar povprečen verzokovač. Nastasijevič je pesnik za se, to je njegova vrlina in slabost. Gcorgcs Diiharnel: Kraljestvo smrti Odlomek, ki ga prinašamo, je vzet iz knjige Georgesa Duhainela: »Prizori iz bodočega življenja, ki bo v bližniih dneh izšla v zglednem prevodu Otona Župančiča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, kot druga knjiga iz zbirke »Mojstrov ln sodobnikov«. Pisatelj, ki smo ga v kulturnih prilogah našega lista že večkrat omenili, je ena najvidnejših osebnosti v sodobni francoski literaturi. Nekoč pripadnik mlade pisateljske družine »opatija« (l'Ab-baye), ki je dala v literaturi izraza novi idejni usmerjenosti »unanimiz-ma«, se v svojih delih zlasti Izza vojne dobe dotika vprašanj, kt s tak sno usodnostjo visijo nad sodobnim človeštvom. S prodirnim pogledom zdravnika in poznavalca človeške duše _ saj je Duhamel j>o poklicu zd ravnik — odkriva na družabnem organizmu bolezenske simptome, ki se izražajo predvsem v oboževanju in poveličevanju tehnične civilizacije. Ko se je odzval jKivabilu svojih ameriških prijateljev in imel priliko spoznati amen-kanizem v vseh njegovih izrazitih oblikah, je napisal ta 6voj senzacl-jonalni potopis, ki je naravnost be-ana odklonitev ameriške lažne kulture. Amerika ie Duhamelu svarilen zgled, ki v*li v svojem j>opreč-njaštvu v tej brezdušni mehanizaciji ideal modernega sveta. Če nočemo, da postane današnja Amerika obraz bodočega življenja, tedaj varujmo to, kar je resnična vrednota evropskih narodov: svojo srčno kulturo! (A. G.) Kadar piha veter od jugozapada. diši Chi-cago jx) kleju. Sopuh iz klavnic struji nazaj proti sredi mesta, se trdovratno meša z zrakom, bitji, mislimi in se ti zdi kakor naravni in skrivni vonj ameriškega razkošja. Hitimo, hitimo! Tukai ukorišeajo celo odpadke časa, stranske produkte vaših trupel, -o minute našega življenja! Avto, cesta, hrup. Dež, ta stranski produkt žrtvovanega neba. Vonj, ki se iznenada dvigne, vzraste, nabrekne kakor tuljenje sirene. Zgradbe brez zveze. Dvigala in nenadoma za rdeče barvanimi vrati krik; Živalski krik! Vstopimo. Krik se v svoji napetosti kakor z drznim skokom odžene. Zdaj ga ie vesolj-stvo polno do roba. Ali je mogoče, da ga ne čujejo tam čez, tam onkraj Atlantskega oceana? Topel hlad se prime stekel mojih naočnikov. da sem kakor slep. Čuden duh j>o kuhanem gnoju mi takoj spočetka zapre sapo. Otarem si naočnike in pogledam. Na nekem mostu smo in ovladuiemo pozorišče. Velika, zmedena dvorana. V enem kotu je dohod k prekritemu hodniku, po katerem prihaja reka prašičev. Živali, vse blatne, love za eno nogo, love jih v zanko ter obešajo na verigo. Z glavo navzdol vise in tu-lijo^ v zboru svojo strahotno smrtno pesem. A že jih veriga odvleče ter jih takoj ponudi klavcu. Mož je atletski črnec. Oblečen je v bal jo, ki se do pod pazduh sprijema od krvi. V desnici drži močan kuhinjski nož. Sam stoli na nekakem odru kakor igralec. Veriga tece pred njim ter mu ponuja v priročni višini prašiče, ki so od svoje teže skoraj negibni. Nato jim črnec z enim samim mirnim, var-j niin zamahom aabode nož v grlo. Nič obotavljanja, nič nasilnosti. Nož se zadere brez naglice. Curek krvi brizgne, se združi z drugimi curki, teče po kamenitem žlebu v tleh ter pada v ejx)dnje nadstropje, kjer delajo iz krvi ne vem kaj; živila, leke, dragotine, razstreliva ... Kri brizgne. Živali se utrga poslednji, grgraioči krik. Drug krik nadomesti v zboru takoj krik zaklanega pevca. Žival, ki je pravkar jx>ginila, nihne v kotel za baranje. Predstavite si dolgo, smrdljivo kad. kjer očedijo živali nesnago. Vanjo prihajajo prstene barve. Iz nje prihajajo rožnate, rožnate za vse večne čase, tiste blede in rahle rožnate barve, ki bi jo rad označil drugače nego .jetično rožnato'. Toda čas tratimo, v tem pa veriga teče s svojim jx)grebnim rožljanjem in svojim revmatičnem hreščanjem. Obarjeni prašiči vise za kite z glavo navzdol. In obtok se nadaljuje. Veriga se vije in se večkrat zvije v veliki dvorani. Na njeni poti čakajo možje, po dva in dva. Molčeči moški, ki so videti izmučeni in ki znajo delati vsak po en "ib. Ta zažge žival, da vzplapola v silnem plino-vem plamenu. Oni tam, oboroženi s krivci, strgajo.^ ta tu. ta tam. kožo raz slanino. Veriga teče. vsak mož obrije en kvadratni čevelj prašiča. Vedno na istem mestu. Isti človek dela to vsak dan ves teden. ZasluZt po dva dolarja ali po dva in j>ol na dan. _ Mister Pickleton mi to prizna in pristavi kakor v opravičilo, da ie to tako rokodelstvo, ki se ga v dveh urah izučiš. — Toda veriga teče. Mož čaka. Samo enkrat zareže z nožem in odloči glavo, ki se drži samo 9 pod grl jem in niha sem in tja. Drug možak žival po sredi nakolje. Še drug jo razkolje do kraja. Zopet drug se loti drobovja, jn še drug ga izname. Veriga teče. Strokovnjaki vržejo na vso to mesarijo pogled, ki je že od davna otopel. Veriga teče. Bledi in rožnati prašiči se pomikajo drug za drugim v procesiji. Vsi tiste usodne rožnate barve. Po malem izgube vse dele svojega bitia in ko naposled zdrkne z verige zadnji kos, je minilo šestnajst minut od giba črnega darit-venega svečenika. In krik! Ta krik. ki vedno in vedno oživi na koncu verige. Krik, tako močan in živ, da bodo prej ali slej iz njega nekaj izdelovali. Nezmiselno je, da bi se ta silna vsota energije tako razblinila, porazgubila v prostor. Iz nje bodo delali muziko, lepe jaz* bandske arije. ¥ Sedem ura zvečer. Nadcestni ekspres je j>oln. Rožljaje se zaene preko zmedenega mesta. Ne morem zapreti oči. Zaman se skušam zbrati. Chicago me drži v krempljih kakor težka bolezen. Kljub vsej utrujenosti, vsem bolečinam, vsemu nepokoju sem si doslej še vedno rešil. kakor skromen in drag zaklad, veselje do življenja. Poslej si nisem več v svesti. da mi ne bo vsakega veselja grenil okus po klavnici. Rudnik, jeklarna, papirnica, klavnica. To so štirje vogelniki te civilizacije, s katero se tako ponašamo. Ako se nisi spustil v rudnik. ako nisi duhal žveplenega puha iz papirnice. ako nisi nikdar dihal zoprnega in plehkeg« vonja v klavnici, ako nisi videl martinovke. kako je bruhala tok zblaznele kovine, o. prijatelj, tedaj ne poznaš vse žalosti sveta, vseh človeških dimenzij. - (Prevel Oton Župančič.) Predavanje o Župančiču v Strasbourgu Strasbourg, maja. Simpatični predsednik jugoslovenskih dentov v Strasbourgu, astronom Grujid je organiziral s sodelovanjem jugoslovensah umetnikov iz Pariza 27. aprila jako uspelo in intimno jugoslovensko soarejo, ki jo je posetila najelitnejša strasbourška publika. Prireditev je potekla brez lepo donečih fras, ki kaj često kvarijo vtisk na sličnih prirelii* vah in utrujajo občinstvo. Po preprostem, a prisrčnem nagovoru reAfc torja univerze je predaval o našem pesnika Otonu Župančiču Slovencem dobro znairi Lucien Tesniere. Predstavil je Župančiča ne le kot največjega slovenskega in jugoslov«**-skega pesnika, marveč tudi kot enega največjih evropskih poetov. Opisal je Ljubljano in njeno cukrarno. iz katere so izšli štirje največji slovenski duhovi. Označil je Zupančičev svetovni nazor bat se povrnil k njegovi filozofiji ob razlagi njegovih pesmi. V ciklu Manom Josipa Murna Aleksandrova je našel gosjx>d Tesni^re vzrok za svojo trditev, da je svetovni nazor Župančičev pesimističen — in še prav sebno v otroških pesmih, kjer Zupančič v vživetju v otroško dušo najde leka za svoj pesimizem. Pesmi Slap ne pojmuje kakor mi panteistično, marveč mu je izraz filozofije tipično slovanskega človeka — filozofija nedovršenosti. Zapadni človek se ne zanima za vzroke in smisel dejanja, on ga dovrši; Slovan pa skuša dognati za vsako svoje dejanje najprej vzroke in smisel. Vedno se vprašuje, čemu in zakaj mi bo to? Pojem dovršenosti je Slovanu tako tuj kakor je racijonalnemu Francozu umeven. In mogoče imajo Slovani prav, je zaključil Tes-ničre — saj naše življenje teče iz dneva v dan in se dosedaj še ni dovršilo. Zato je Slovan tudi globlji in usmerjen v prihodnost, med tem ko je Francoz baš obratno: konservativen. opirajoč se na svoja dosedanja dognanja in svojo preteklost. Gospod Tesniere je lepo označil smisel in razlago nekaterih pesmi, ki jih je nato recitirala absolventka strasbourškega kouserva-torija gospodična Janine Lang; Elegie, La plaine de Lioubliana. Cascade, L' orange, L' Inde Coromandelle etc. Gospodična Lang je podala te pesmi umetniško tako dovršeno, s sijajno dikciio in s tolikim šarmom. da ml je bila Župančičeva pesem, dasi v prevodu, tako razumljiva in tako blizu, kakor mi še ni bila pri nobeni recitaciji v Ljubljani. Drugi del programa je izpolnila jugoslovenska glasba (Skerianc. Dugan, Slavonski, Milojevic. Zaje itd.), ki. so jo izvajali sijajni tenorist Josip Pako. pianistka NenadoviC, sopranistka Matijevič in moja malenkost. Uspeh s strani kritike in publike je bil jako velik. Posebno laskavo je bilo povabilo češkoslovaškega konzula, da bi sodelovali na češkoslovaški proslavi meseca oktobra. V celoti je bila to ena iftiiusj>elejših jugoslo* venskih prireditev v Franciji. - >JUTRO< it 106 a ŠAH Urejuje dr* Milan Vidmar Pod Visoko Tatro bo slovaška župa če-hoslovaške Šahovske zveze v drugi polovici junija priredila mojstrski turnir. Državno kopališče na Sliači je prevzelo bremena prireditve, ki ne bo brez pomena za šahovski svet Turnir bo združil 14 igralcev. Med njimi bodo Bogoljubov, dr. Euwe, Flohr, Ma-roczv, Rubinstein, Spielmann in najbrž tudi moja malenkost. ,Od domačih mojstrov bodo igrali: Engel, Opočensky, Rej-fif in Pokorny. Tri mesta so Se prazna. Torej dokaj jak turnir. Za današnje težke razmere celo zelo pomemben turnir. Prav gotovo bo poživil bolno šahovsko življenje, ki zelo trpi, kakor trpi ves bolni svet. V Hamburgu je bil majhen turnirček nemških mojstrov. Prinesel je zanimive teoretične izsledkie. Najzanimivejši med njimi je nedvomno skrit v partiji, ki jo danes prinašam. Leta 1925. je v velikem turnirju v Marijinih Varih Njemcovič proti Angležu Michellu poskusil čudno varijanto sicili-janke in z njo tudi zmagal. O tej zmagi je celo leta 1929. zadovoljno poročal v svoji knjigi »Die Praxis meines Systemes«. Pa je v Hamburgu gospod Schonmann še enkrat poskusil to reč. Njegov nasprotnik Rellstab je pa neusmiljeno povozil njega in Njemcovičev sistem. če bi Njemcovič vse to poznal leta 1925., ne bi bil kockal tako za prvo nagrado. Beli: Rellstab črni: Schonmann 1. e2—e4 c7—c5 Sicilijanka še vedno nima popolnega priznanja. Pred tridesetima leti smo jo slabo sodili. Kesneje so prišle injekcije, ki so jo krepile. Mojstri prve vrste je ne igrajo radi. To je sumljivo znamenje. 2. Sgl—f3 Sg8—f6 Ortodoksni Ruibinstein je menda pogrun- taJ to hipermoderno potezo. Kesneje je sedanji svetovni mojster idejo preložil kar v orvo potezo. "Tako je nastala znana nje-■rova obramba. Njemcovič je v sicilijanki Rubinsteinovo potezo adoptiral in izgTadil. 3. e4—eo --- Da mora beli takoj skrbeti za e-kmeta, e bistvo zanimive obrambe. 3.------Sf6—d5 4. Sbl—c3 Sf6Xc3 5. d2Xc3 b7—b6? Tako je leta 1925. igral Njemcovič. S to napako je priboril prvo nagrado. Kesneje je obširno razlagal načrte, ki jih je tu imel. Poteza pa je težka pogreška. Nihče je ni opazil, šele Rellstab je naSel pravi odgovor. Zato je partija zelo važna :n za Njemcovičeve teorije zelo nerodna. O""1' mora na tem mestu igrati 5. — — d7—d5. 6. eo—e6!! --- Genij alna ideja! 6.------d7Xe« Kaj naj črni odgovori? Na 6.--- f7Xe6 sledi 7. Sf3—e5 in če črni z g7—g6 prepreči šah na h5 8. Ddl—f3. Trdnjava na a8 pade. Na 6.---Lc8—b7 sledi 7. Sf3—eo in bitka je takoj končana. Xa 6---f7—f6 bi sledilo 7. SfS— h4, g7—g6, 8. Ddl—f3, Sb8—c6, 9. Lfl— d3 Dd8—c7, 10. Lcl—f4 z grozno igro za črnega. Očividno je črni že tu. v 6 potezi zgubljen. Tudi po igrani potezi ima namreč zelo slabo igro. 7. DdlXd8+ Ke8Xd8 8. Sf3—e5 Kd8—e8 9. Lfl—b54- Lc8—d7 Črni ne sme zastaviti skakača: 9.-- >bS—d7 ?, 10. Lb5—c6. TaS—b8, 11. Lcl na f4 in kvaliteta pade. 10. Se5Xd7 Sb8Xd7 11. Lcl—f4 --- Sedaj je skakač na d7 v smrtni nevarnosti. 11.------&7—a« Edina možnost. 12. Lb5—c6! Ta8—c8 Na 12.--— TaS—d8 odgovori beli 13. o—0—0 z grožnjo Lf4—c7. Na 12. --— TaS—a7 pa zgubi črni trdnjavo: 13. Lf4—b8! 13. Lr.6—b7 TcS—d8 14. Lf4—c7 --- Torej vendarle kvaliteta! Vise pa še 'imetje na a6 in b6. 14.------TaS—bS 15. Lb7Xa6! --- Beli ne jemlje kvalitete, ker sta mu lovca dražja. Zares mu je na ta način zmaga sigurnejša. Tudi na 14.---Sd7—b8 b beli ne vzel trdnjave. Igral bi preprosto 15. Lc7Xb6. Kmet pade na vsak način. Ostane pa na vsak način belemu napad dveh lovcev, črni je tako slabo razvil svoje figure, da mu ni rešitve. Osvojitev kvalitete bi mu igro le olajšala. 15.______. TbS—a8 16. La6—b5 --- Zopet je skakač na <57 v smrtni nevarnosti. še vedno pa visi kmet na b6. Črni je popolnoma zgubljen. Na mobilizacijo f:gur niti misliti ne more. 16.______Ta8—a7 17. Lc7Xb6 --- Obresti prihajajo ▼ blagajno! 17.______Ta7—b7 Obrambe črni za kmeta na c5 nima. 18. Lb5Xd7-f Ke8Xd7 19. Lb6Xc5 --- Obresti so bogate. Na b2 namreč črni ne sme vzeti: 19.---Tb7Xb2? 20. r>-_0—0+ in 21. KclXb2. 19.______Kd7—c6 20. b2—M --- Prav za prav ima sedaj beli premoč Štirih kmetov, ki so vsi prosti. Vrhu tega so črne figure še vse razen trdnjave na b7 z&barikadirane. 20.___ —e5 21. O—O—O --- Grozi Tdl—d8! 21.________Tb7—bS M. Thl—el f7—f6 23- r2~f4 Črni se je vdal. Na 23.---e5Xf4 bi sledilo še 24. Tel—e6+ ln tri bele figure bi igrale proti osamljeni črni. Brezupen boj! Rellstab je to kratko partijo izborno igral. Sok ol Tyrš in Masaryk Ako proučujemo delovanje Masarykovo, tedaj vidimo, da se v mnogem sklada s Tyršem; toda ne samo to — v mnogem marveč nadovezuje nanj in mnoge misli, ki jih je izrazil ustanovitelj sokolstva, je sprejel Masaryk v svoj program ter izpreme-nil v čin. To ie bilo v glavnem osvoboje-nje češkoslovaškega naroda, na katero je pripravljal Tyrš narod s svojim Sokol-stvom — kaj ti hotel ga je poprej duhovno vzgojiti za ta boj, prav tako kakor Masa-ryk — in katero ie Sokolstvo v legijah pod vodstvom Masarykovim dovršilo. Oba ta moža se skladata v nazoru o domoljubju. obema je narod vse, obenj opirata vse svoie delovanje, oba sta tudi proti šovinizmu, ki povišuje lastni narod nad druge. Tyrš nas je učil: »Popolna enakost v popolnem pozabljeniu na vse stanovske razlike že obstoji; ne gradi tedai te enakosti šele oni, kdor neprestano opominja na te razlike in iih kliče v spomin.« Masaryk pravi: »Priznavam, da je sedanja neenakost neupravičena in krivična. Danes umirajo ljudje g!adu in umirajo — kruha, radi prenasičenja.« Tudi v vprašanju socijalne pravičnosti se dopolnjujeta. Oba kličeta po streznenju naroda in po nravstvenem prerodu. (Tyrš: »Kar si s telovadbo pridobil, to ti naj nravnost in zmernost ohrani« in »Kdor nravnostno uničuje svojo svežost in moč, s katero je obvezan domovini, ta ni pravi Sokol, ta ne spada pod naš prapor. Točnost in nravstvena čistost predvsem krasita Sokola.« Masaryk: »Življenje brez alkohola je porok za višji življenski nazor, s tem za radostnejše ter čistejše življenjsko občutje in končno za krasneišo ureditev življenja«). Oba oznanjata tudi verstvo bratstva in liubezni ter potrebo tehtnih činov in stalnega dela. Navesti bi mogli mnogo Masarykovih ter Tyrševih citatov, in pri vseh bi videli, kako se moža dopolnjujeta in kako sta medsebojno nadovezena. Morda nas bodo zanimali še nekateri o osvobojenju čsl. naroda. Tyrš je stremel za zdravim, močnim in krasnim češkoslovaškim človekom, ki bi bil porok za osvoboditev svojega naroda. Hote! je s Sokolstvom narod najprej vzgojiti za boj prav tako, kakor je hotel Masa-ryk narod najprej notranje preroditi. Znane so Tyrševe besede: »Nobena zunanja moč, nobena gmotna in surova sila ob sebi ne uniči narodov; življenje uarodov, ki se razvija n« soncu resnice, dobrote in splošnega napredka, je v skladu s tem neranljivo kakor sončni žarek.« Manj znane pa so Masarykove besede: »Nobena moč tega sveta, bodisi da se je zvezala tudi z vsem peklom, ne obdrži zdravega in poštenega naroda v podložnosti, in suženjstvu.« In tudi druga skladna citata se moreta navesti, namreč Tyršev: »Ne eden narod, ko-likorkoli jih je bilo na svetu, številen ali maloštevilen, ni poginil v svoji svežosti in dokler je bil kaj vreden; vsak se ie zruši! mator, brezbrižen ter zanemarjen« in Ma-sarykov:» Samostalnost ne ohrani in ne spasi naroda; narod si mora ohraniti samostalnost. — spasi nas nravnost in izobrazba.« Pa tudi drugi citati iz Masarykove »Českč otazkv« (= Češkega vprašanja) so naravnost sokolski evangelij. Masaryk pravi, da ne smemo čakati spasa »od nobene stranke, nego nepremagljivi bodemo, ako bo v vseh strankah in razredih večje število pravih ter mislečih mož, ki bodo brez vsakega dogovarjanja in vidnega združevanja vsak v svojem krogu delali za isti cilj« — torej pravih Sokolov! Dasi je Masarvk bil sam Sokol ter je zelo marljivo telovadil v Sokolu na Mali strani (= 117. okraj mesta Prage), je vendar spočetka dvomil o pomenu, ki se je splošno pripisoval Sokolu, marveč o njegovem osvoboditeliskem pomenu. Toda za vojne so mu legiie dokazovale, da »so se Fiignerievi in Tyrševi ideali obnesli, da so vzgojili poko!enje, ki je bilo sposobno izvo-jevati svobodo.« Masaryk je ostal Sokolu zvest tudi po vojni kot prezident Češkoslovaške republike in se odkrito priznava k Sokolstvu. Zato zopet se Sokolstvo priznava k niemu prav tako kakor k njegovemu predhodniku in svojemu ustanovitelju Tyr-šu. —ito— Iz mirnskega sobolskega okrožja. — Okrožno načelništvo opozarja društva MSO na III. sejo v nedeljo 8. t. m. v Krmelju. V juniju bosta v okrožju dva večja javna nastopa: 5. junija v Krmelju— Št. Janžu okrožni zlet, 19. junija pa društveni javni nastop v Trebnjem. 5. junija 1932 GASILSKI DAN 5694 Prostovoljnega gasilnega društva Celje. ŠPORT I. SSK Maribor: Ilirija V nedeljo se odigTa na igrišču SK Ilirije ena najvažnejših tekem pomladnega podsaveznega prvenstvenega tekmovanja. Po več nego poletnem odmoru se srečata na zelenem polju Ilirija in simpatični ISSK Maribor v borbi za točke. Mariboru niso toliko potrebne, ker je njemu tretje me-6to zasiguranj in s tem tudi sigurna udeležba v državnem prvenstvu. Tudi si z eventualno zmago ne more izboljšati položaja. Pač pa rabi Ilirija obe točki z«, to, ker si s tem zagotovi prvo mesto v pod-saveznem tekmovanju. Če namreč zmaga, potem jo Primorje ne more več dose- Praga : Ljubljana Table teniški dvomatch Jutri se vrši v okviru gostovanja svetovnih prvakov v table tenisu dvomatch reprezentance Prage in Ljubljane. Češkoslovaška reprezentanca, ki je letos premagala nepremagljivo ekipo Madžarov ter 6i s tem osvojila naslov svetovnega prvaka v table tenisu, je na uspešni turneji po Jugoslaviji. SK Ilirija se ni ustrašila velikega rizika ter povabila Čehoslovake v Ljubljano in upa. da bo turnir imel moralen in, če ji bo občinstvo naklonjeno, tudi gmotni uspeh. Pokroviteljstvo ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca nad to pomembno prireditvijo bo dalo temu srečanju še poseben značaj. Formo čeških reprezentan-tov na jugoslovenski turneji dokazujejo uspešni nastopi, na katerih niso izgubili partije, še več izgubili so samo en set. Ljubljano bodj zastopali \Veissbacher, De-nes, Ziža, Grihnfeld, Dečman in Lokov-šek, vsi Ilirija. V dvomatchu nastopita za Prago prvaka Lauterbacih in Kolar, za Ljubljano pa dvojica, ki postavi v ek6hi-bitnih partijah najboljše rezultate. Dvck boj se odigra po Daviš cup sistemu, ki predvideva štiri sing'e in eno doulble partijo. Poleg teh partij in damskih singlov bodo na programu ekshibitne partije obeh prvakov, ki bodo navdušile še tako razvajene gledalce. Turnir se bo vršil v dvorani Delavske zbornice ob 20. Tesna zmaga Portugalcev Iz beograjske »Politike« posnemamo naslednje podrobnosti o tekmi Portugalska : Jugoslavija, pri kateri so morali naši nogometaši, kakor smo že včeraj poročali, kloniti z 2:3. Tekma se je vršila pred 15.000 gledalci ter v prisotnosti predstavnikov portugalske vlade in lizbonske občine. Teren je bil zelo trd in je vladala precejšnja vročina. Portugalski igrači so presenetili z odlično igro. Zlasti je njihova napadalna vrsta funkcionirala odlično. Glavno borbo je morala izdržati naša obramba. Jugoslovenski napad je igral znatno bolje nego proti Španiji. Kot srednji napadalec j« igral Ralič. V 28. min. Je levo krilo Portugalcev pre- Igralo Arsenijeviča ter oddalo srednjemu napadalcu, ki je zabil iz 5 metrov prvi gol. Naši ostro napadajo, da bi dosegli izenačenje, kar je v 34. min. tudi uspelo. Gol je zabil Vujadinovič. V 42. min. je levo portugalsko krilo preigralo Arsenijeviča in Zagorca ter postavilo na 2:1 za Portugalsko. V drugem polčasu sledi oster napad Portugalcev in iz 10 metrov pade tretji gol za domačine. V 40. min. odda Tirnanič Marjanoviču, kateremu se portugaski vratar vrže pred noge. Toda Marjanovič ga predriblja in odda Vujadinoviču, ki postavi končni rezultat 3:2. Sicer naši še ostro napadajo, toda obramba Portugalcev je na mestu in drži zmagoviti rezultat. Predsednik portugalskega saveza je izjavil, da mu je igra zelo ugajala. Pohvalil je tehnično in taktično odlično igro Jugo-slovenov. Obramba je bila najboljši del jugoslovenskega moštva. Zlasti sta se odlikovala srednji krilec in desni branilec. Kapetan JNS g. Simovonič je po tekmi dejal, da so naši igrali bolje nego v Oviedu proti Španiji. Iznenaden je bil zaradi, odlične igre portugalskega napada. Portugalska obramba ni tako dobra, zaradi česar bi morala naša napadalna vrsta priti bolje do izraza. Naše moštvo je igralo odlično. Jugoslovenska reprezentanca se bo na povratku ustavila en dan v Barceloni ter nekoliko ur v Benetkah, nakar odpotuje naravnost v Beograd. Službene objave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. 4. L m.) Odobrijo 6e naslednje prijateljske tekme: Ilirija : Gradjanski v Zagrebu 5. tega meseca; Svoboda, Ljubljana . čakovečki SK 22. t m. v Čakovcu; Svoboda, Maribor : ASK Voifcsberg 15. in 16. L m. v Voitsbergu. Rezervirani termin za ta dva dneva v Mariboru je s tem klubom na razpolago. Zaradi kratkega prijavnega roka se izjemoma dovoli prijateljska tekma Primorje : Austria 8. maja v Celovcu; 15. maja Trbovlje : Slovan, Ljubljana in 16. maja Amater : Slovan- Prvenstvena tekma Retje : Dobrna, določena za 15. maj ostane, v kolikor se kluba ne sporazumeta, za drug termin, kar pa morata javiti LNP najpozneje do 10. maja. Vzame se na znanje dopis Javomika, Rakek, št 12/;2 od 1. maja; da ne nastopi v prvenstveni tekmi proti Korotanu 5. maja v Ljubljani ter zgubi s tem tekmo s 3 : 0. Opozarja pa se Javornik na določbe propozicij za odigranje prvenstvenih tekem, po katerih mora povrniti odgovarjajoči znesek Korotanu. — Poziva se Disk, Domžale, da poranva stroške e6. g. Zupanu v znesku 62 Din od tekme Disk IL : Jadran II. 1. maja v Domžalah, ker ni pravočasno javil sodniku, da se tekma ne igra. — Ponovno se pozivata MO Trbovlje in Maribor, da takoj pošljeta zapisnike o zaslišanju igralcev, predanih kazenskemu odboru. Verificirajo se s pravom nastohpa 7. tega meseca za SK Rudar. Hrastnik : Dolar c Julij, Selan Edo, Kaušek Miro, Majcen Rudolf, Brun Valetin, Grešak Gvido, Žabkar Rudolf, Šketako Anton, Kirn Adolf. Podpečan Florijan, Filipovič Franc, Zupančič Pavel, s pravom nastopa 14. maja za Jadran, Ljubljana : Platan Milan, Pu-šič Bruno, Kisel Franc, Rokavec Rudolf, za Ilirijo: Koch Danilo in s pravom nastopa 5. maja Nejžar L. za I. SSK Maribor. Delegirajo se za jutrišnje tekme: V či, v nasprotnem primeru bi pa utegnila odločiti tekma Ilirija : Primorje plasma za prvo mesto. Mariborčani so tudi letos razmeroma v dobri formi, moštvo goji Erav lep moderen prizemen nogomet ter o Iliriji gotovo trd oreh. Saj je znano, da jo je v jesenskem tekmovanju Maribor porazil s 6 : 2. To je bil edini in obenem najtežji poraz Ilirije v podsaveznem tek movanju. Zato obeta tekma prav zanimiv in napet šport in gotovo je, da bo publika prišla na svoj ra&rn. Tekma se bo vršila ob 16.15. Ljubljani na Igrišču Ilirije: SK Ilirija — ISSK Maribor ob 16.15 delegira OZDS pri JNSa; na igrišču ZSK Herrocsa, ob 10.30: Hermes : ASK Primorje II. g. Ra-movž; na igrišču SK Korotana ob 1630: Korotan — Disk g Mahkovec. V Trbovljah na igrišču SK Trbovlje : SK Dobrna — SK Hrastnik g. Dolinar; na Rakeku, igrišče SK Javomika : SK Javornik — SK Reka g. Lukežič. Službeno iz LNP. Odobri se sporazum med klubi Primorje, Hermes, Jadran zaradi preložitve prvenstvenih tekem ter 6e igra jutri ob 10.30 prvenstvena tekma Hermes I : Jadran I. Za ta dan določena rvenstvena tekma Hermes I : Primorje I. se odgodi na 29 t. m. Prvenstvena tekma Korotan : Disk se igra ob 1630 na igrišču SK Korotana, S Na table tenis turnir med Prago in Ilirijo 8. t. m ob 20., na katerem sodeluje češko svetovno znano moštvo, vabi Češko-slovenska obec v Ljubljani svoje rojake, da se prireditve številno udeleže. Več za sledujte v športni rubriki! SK Ilirija (nogometna sekcija.) Sestanek I. moštva bo danes ob 18.45 v kavarni »Evropa«; polnoštevilno! — Rezerva igra jutri pred prvenstveno tekmo z Mariborom predigro; sestava moštva razvidna v garderobi, pričetek ob 15. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. dalje obvezen trening za vse igralce. Tekma s Hermesom je preložena. Ob 17. sestanek mladinskega moštva, po sestanku trening. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes sestanek vseh igralcev ob 20. v našem lokalu. V nedeljo igra prvo mošstvo prvenstveno tekmo z Jadranom ob 10.30 dopoldne. — Lahkoatletska sekcija poziva za danes zvečer od 18. do 20. vse, ki »o voljni kn imajo veselje do te panoge na igrišče, kjer se bodo določili dnevi treningov in ostalo delo v sekciji. SK Reka. Jutri ob 13.45 naj bodo na glavnem kolodvoru: Klemene, Debevc. Bojan, Teran, Nanv. Pike, Battelino L <3eš-nik, Ane, Korle, Eržen. Opremo preskrbi gospodar. Z moštvom potuje g. Logar. SK Korotan. Sporazumno s Diskom tx Domč&al bo prvenstvena tekma jutri na igrišču Korotana ob pol 17. Američan Je JgraJec, ne pa sportntt Celina rekordov nudi prav za prav v športu malo razvesel jrvo slika Dasi je znano, da prihaja prav od tam največ vesti o novih rekordih in se letos tamkaj pripravlja morda dozdaj največja olimpijska revija športnikov, 6e vendar ameriški šport po svoji vsebini in načelih niti od daleč ne more meriti z evropskim. Staro grško-rimsko načelo, da je šport za vsakogar, velja samo še v Evropi. Ameriški športni klubi so fevdalni, dragi m dostopni samo za petione Ljudi. Pristopnina v klubih za igranje golfa znaša 400 do 500 dolarjev; razen teea je tudi življenje v klubu tako drago, se temu športu lahko posveti samo človek s polno mošn jo. Šport po ameriškem vzorcu je »a Evropca razočaranje Američan sicer mnogo govori o športu, se navdušuje zanj in najema dofcro plačane posameznike ali 6kupine v njem. toda sam ni športnik Šport Američanu ni namen, ni zabava v prostem času niti zgolj športna zadeva! Temu vzgojenemu človeku okoriščanja mora koristiti tudi šport! Američan izkorišča šport v kupčije in prireja velike mitinge, na katerih je mnogo prometa in stav. Ognjišča pravega športnega udejstvovanje v Ameriki so vseučilišča, kjer vladajo popolnoma evropski pojmi o športu in njegovem velikem pomenu za telesno in duševno vzgojo človeka. Ta ideja procvita na univerzah semo zato, ker dobivajo ti zavodi visoke državne subvencije. Široke množice pa od tega nimajo prave kori6ti-Ogromno zanimanje za boks. ta pasivni in živce uničujoči športni užitek, se pri tem ne sme jemati za primero. Po statističnih podatkih prihaja 98 odst. tekmovalcev na športnih prireditvah z vseučilišč. Vsako univerzitetno mesto ima ogromen stadion s prostori za vse športne panoge. Na univerzah se mnogo čita o športu: razen tega imajo dijaki na razpolago dobro plačane športne učitelje rn trenerje. Ameriški dijak mora dve leti obvezno obiskati teoretične in praktične tečaje v telovadbi in 6portu. Možnost za športno vzgojo daje ameriški mladini tudi armada. Vežbanje ameriškega vojaka na kopnem in morju se precej vrši po športnih vidikih. Prav tako oziroma prav posebno velja to za častnike (Lind-bergh!). Med vojaki so nekatere športne igre zelo priljubljene in so jih sprejeli v vsakdanjo zaposlitev. V zadnjih letih so pričeli telovadbo, plavanje in druge telesne vaje obširno uvajati tudi v šole. Sistem seveda še ni tako izoblikovan kot v nekaterih — v tem oziru vzglednih — zapadnih evropskih državah. Podoba je, da bo doba pravega športa v Ameriki šele prišla! Često se naglasa, da je povprečni Američan vsake starosti tudi na zunaj v boljši formi kot povprečn- Evropec in je mnogo prožnejši ter razmeroma mlajši. Ta videz ne izvira iz športnega udejstvovanjo, t« m-več od dela, ki ga mora Američan opravljati mnogo bolj intenzivno, ori tem pa celo v mnogo manj ugodnih klimatičnih razmerah. Toda Američan pozna eno vrsto športa, ki bo morda kmalu njegov narodni šport, to je šport -notorja! Avtomobil ljubi vs* .. Najbolj razveseljiv nakup za mladega Američana in najbolj zaželjeno darilo za mlado Američanko je avto. Široke in dolge avtomobilske ceste, ki omogočajo udobne ture ob vsakem letnem času, so pospešile razvoj avtotunizma, ki prinaša tudi velike gospodarske koristi. Zadnja posledica na- vdušenja za avtomobil so velike dirke za blesteče rezultate in rekorde z avtomobili, motornimi čolni in letali na Floridi. Značil-no je, da gre prizadevanje športnega Američana za tem. da bi ustvaril športnega človeka in pol; rekorderstvo mu je pač na vseh poljih prirojena stvar. Olimpijski drobiž V Los Angelesu bo po približnih računih sodelovalo okolj 1700 tekmovalcev, ;n sicer iz Amerike 300, Nemčije 100, Japonske 90, Anglije in Kanade po 80, Švedske 70. Francije in Italije po 60. Finske, Madžarske in Filipinov po 50, Češkoslovaške in Avstralije po 30. Španije, Argentine m Indije po 25 itd. Vse lepo, toda denarja ix vse ne bo... Visok cilj si je postavil argentinski tekač na dolge proge Juan Zabala, ki namerava tri mesece pred olimpijado pričeti trenirati v Los Angelesu. Zabala, kn je lani trčil na Nurmija in je moral priznati njegovo premoč v Berlinu, bo startal na 10 km in v maratonskem teku. Če Nurmija res ne bodo pustili na start, se mu morda le obeta zlata kolajna. Češkoslovaška ima z zbiranjem sredstev za Los Angeles precej težav. Zasebno zbirke so prinesle neznatno vsoto, državni proračun pa spričo splošnega znižanja izdatkov tudi ne obeta posebno mnogo. V ostalem prevladuje mnenje, da za letošnjo olimpijado ni treba trositi preveč denarja, ker bo itak v štirih letib olimp> jada v Berlinu, kjer bo številnejša udeležba zvezana z manjšimi stroški. Čehi upajo, da bo moglo 8 do 10 atletov na pot, med nj'imi znani sprinter Engel (100 m v 10.7), metalec krogle Douda (14.30 m) in skakalec ob palici Korjas (do 4.12 m). Plavač Steiner, drugo plasirani na evropskem prvenstvu, nima mnogo nade, da bi videl Tihi ocean. Zastopstvo težkih atletov bo prav za prav še najštevilnejše. Finci 'imajo svojo ekipo skoraj sestavljeno. Imena Larva, Purje. Lethinen. Rito-la itd. so itak znana vsem. ki zasledujejo odlično formo teh severnjaikov. Glavna oseba finske odprave — Nurmi — je trenutno sus-pendiran in okoli njega se suče zdaj vsa usoda finske odprave v Ameriko. »Molčečv Finec« se za z-dai ni preveč ustrašil sklepa mednarodne lahkoatletske orgrv nizacije in trenira redno vsak dan. I>a je vsestransko razpoložen, kaže menda najbolj nazorno dejstvo, da hoče v kratkem v zakonski pristan; nesvesito si je izbral v atletski družini Laaksonen. Finci so seseda zaradi suspenza, pri katerem ni bil navzoč noben njihov zastopnik, zelo ogorčeni in RTozijo celo s popoln-n abstinenco, če mednarodna zveza ne prekliče svojega sklepa. Krstna predstava domače komedije Žužemberk. 5. maja. V nedelje je bila na sokolskem odru T Žužemberku prvič uprizorjena komediia v Štirih dejanjih »Perpetuum mobi!e', delo Ru£e Petelinove, sedaj učiteljice v Žužemberku. Vsebina: Star reven upokojenec se zaljubi v bogato vdovo, ki je tudi pripravljena srtopiti ž njim v zakon. Ze odrasli otroci obeh nasprotujejo tej zvezi ter sin vdov<% akademski slikar, poseti dom upokojenca. Ramo zato. da bi pregovoril njegovo otroke, naj bi očeta odvračali od te zveze. Sevecrt so si v tem takoj vsi fviini. Oh tej priliki pa slikar zaljubi v najstarejšo hP^r p^mo-jonis+nivo. ki ie res prava krasotira. Da fci lažje preprečil početje svoi« niatore. kakor tudi. da bi imel čim bližje pri sebi -»vovj IfiJbljenko, ji predi a pa. naj bi se ponudila njetrovi materi za služkinjo. Ona na to pristane in kmalu se zglasi pri slikarji mare-ri, ki ? ume inserira-ti. doseže tudi z manjšim oglaševanjem več nego tisti, ki pogTSto-ma inserira, a ne ve, kako se reklami streže. 6000 praznih stanovanj v Rimn Iz neke uradne statistike posnemamo, da je v Rimu trenutno 6227 praznih stanovanj z 31.649 prostori. Kakor ponekod pri nas. imajo tudi v Rimu hišni posestniki rajši prazna stanovanja, kakor da bi jih oddali po zmerno znižani ceni. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pl juč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih. da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Fr- - ""šefove« vode. ne da bi se pojavile driske, ki se iih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijsLih trgovinah. Prekop od Moskve tfo VoJge Ruefka vlada ae bavi * načrtom. 6& bi izpopolnila omrežje Volge m zgradila od reki 30 m visok nasip nad Statingradorn (prejšnjim Caricinom >. S tem bi pripravila podlago za veliko eiektrarao. ki bi dajala letno 9 milijard kilovafarih nr električne energije. Druga slišna naprava je projektirane. pel SamarL S temi napravami hi prridofoSa Rusija 22 milijard kilovatnih ur na leto. Istočasno bi biii ustvarjeni pogoji za 6000 km novih vodnih potov v zgornjem deta Volge. Pod Sams.ro pa M S6 tako Ztrggno travni5ko obrežje na vzhodni strani spremenilo v rodovitno semljo. ker bi se našla lepa prilika za umetno namakanje. Vrtne kulture v Saratovu. Sam&ri, Stalin-gradu, Engeisu (bivšem Pokroraku) b! s tem mnogo pridobile in bi se zelo povzdig* nile. Končni smoter vsega tega pa je zvena Moskve z Volgo po posebnem prekopu. S tem bi postala Moskva tudi osrednje prt-stanišče Rusije. Švtcarsfce žrtve raka Uradna statistika Švice navaja, da je lani THrrrlo za rakom 5.707 oseb. Število je ▼ primeri z žrtvami te bolezni iz L 1930, zopet nekoliko večje. ANEKDOTA Ko je hO te dni umrli Erik m dra-mat!* Anton Wildgans ravnatelj dunajskega Burgtheatra, je od nekod dobival izvrstne smotke. ki jim pa ni hotel izdati vira ln ki nd tudi nikoli nikomur daroval ndti ene. Takrat je prišel na Dunaj zsnamer.iti berlinski igralec Fritz Kortner, sam strasten kadilec smotk. V neki družbi je srečal Wildgansa in se Je spravil takoj na delo, da bi ga olajšal za eno njegovih dobrih cigar »AH hočeva staviti, gospod ravnatelj,« Je dejal Kortner. »da ne boe»te uganili mojega poklica? Za eno vaših cigar'« »Sicer vas ne poznam.« je dejal WTH-gans. »a mislim, da ste igralec.« »Zgubil sem « je .gnil igralec z rameni . »Jaz sem Fritz Kortner.« »Kaj, Kortner ste?« se je začrrcE! Wy>d-gans, »Potem nate smotko, izgubil sera jaz...« Vsak iian ena Umetnik spomina »To je nekaj neverjetnega! Imel sem z njim cel kurz spominske tehnike in zdaj je pozabil na honorar! Najhuje je pa to, da se ne morem niti spomniti, kako se piše...« (»Life«); f4pehe! Zžvaco: S5 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »BU sem maloe preoster. Vzemite tole in pozabite mojo jezo!« Concini je bil vselej velikodušen. To pot celo več. Vsaj sto zlatnikov se je vsulo na mizo. Toda tam niso dolgo ostali. Tri široke šape so se iztegnile in preden je mogel drugič pogledati, ni bilo več novca na mizi. »In zdaj,« je noyič povzel Concini, »zdaj se vrnimo k naši za-devici.« »Nocojšnji rop?« »Da, ne mislim ga odložiti... Razan, če je hiša zastražena.« »Pot je odprta, gospod. Vse je mirno, tiho, kakor se ne bi bilo nič zgodilo.« »Ali ste vse poskrbeK?« »Vse.« »Tedaj pojdimo!« Concini je lKtglo vstal. Vtaknil je v žep mošnjo polno cekinov, k pasu si je pripel črno krinko, ob strani meč, in se skrbno zavil v gube širokega črnega plašča. Oprezno je stopil iz hiše, ne da bi še kaj rekel. Klateži so krenili za njim. Na cesti je za trenutek postal in oprezno pogledal na levo in desno, potem pa zavil naravnost v ulico Arbre-Sec. Klateži so šli tri korake za njim. Niso še napravili dvajset korakov, ko se je Iz teme izvila neka senca in jim jela od daleč slediti. Prišli so pred Bertillino hišo, vendar še niso zagledali žive duše. Escargasse, Gringaille in Carcagne so se Conciniju pred pomolom pridružili. Nenadoma pa je vzkliknil edeu izmed njih: »Kri!« Res so bili na tleh še zmerom sledovi boja med Jehanom Hrabrim, Pardaillanom in Neuvyjevimi biriči. Ta dokaz za resničnost njihove povesti je izbil Conciniju poslednje dvome o tej čudni zgodbi. Sicer pa sploh ni več dvomil. Nekam zamišljeno je jel ogledovati krvave madeže, sledove blata, ki so pomazali bele stopnice, poteptana tla, ki so pričala, da se je morala tod gnesti precejšnja množica, potem pa se je obrnil na desno in zavil v slepo ulico Cour-baton. V zagati se je nekdo stiskal k zidu. Iz teme se je izvila senca, ki je stopila h Conciniju. »Gospod,« mu je šepnil in se priklonil, »nosilnica je pripravljena.« Concini je odmahnil z roko in prikimal. Neznanec se je sipet priklonil in izginil v temo, odkoder je bil prišel. V ulici Arbre-Sec je srečal vohuna, ki je ves čas sledil Conciniju in zdaj ogledoval sledove boja Niti zmenil se ni zanj. Krenil je v ulico Saint-Honore in izginil v Concinijevi palači. Ko je izginil, je vohun posmehljivo pogledal na Bertillin balkon, potem pa na Jehanovo podstrešno okence. Obraz se mu je od sovraštva spačil in zagodrnjal je v noč: »Konec je ljubavnih sanj, lepa golobičica!... Vaš golobček se zdajle nemočno zaletava v stene svo.ie zamrežene kletke, kamor se je ujel... Videla ga boš še... na Grevskem trgu.. prihodnje dni, ko bo krvnik ščipal meso z njegovih prs in ko bodo štirje konji raztrgali njegove orjaške ude in jih raznesli po mestu.« Tiho je šel in med potjo premišljal: »Tudi mene ne bo manjkalo med gledalci tega čudovitega prizora... Siromak!... Dolga leta živim le še od pričakovanja tega srečnega trenutka!« Bil je že na oglu slepe ulice. Pogledal je v noč in zamrmral: »V veselju, ki me prevzema, ne smem pozabiti zaupne vloge, ki mi jo je poverila signora Leonora. Perdio! Tule Vtdim luknjo, ki je kakor nalašč zame! Usoda je Conciniju naklonjena. Nebo je oblačno, da je temno kakor v rogu. Prava reč! Saj mi ni treba gledati. Ni vrag, da ne bi šli tod mimo, ko jih čaka nosilnica!« Zlezel je v kotanjo, ki jo je pravkar odkril in nameril oči v slepo ulico nalik pošastnemu pajku, ki preži na plen. »Zmerom sem sanjal, da bi tudi prevzvišena kneginja Favsta Borgia videla smrt svojega sina!... In moje poslednje veselje, ki bi ga rad plačal s poslednjo kapljico krvi, bi bilo. če bi ji mogel za-klicati: ,GIej, kneginja Eavsta. dobro jde.i!... Jehanu Hrabremu sodi krvnik... tvojemu sinu!... In jaz, Saetta. jaz sem bil tisti, ki je napravil iz njega tatu. klateža, za vratnega morilca!... Jaz sem ga podžigal in s spretno roko privedel do morišča, kjer ga zdaj lahko vidiš!...'« Njegov tihi smeh je bil nekaj strašnega. Groza ga je bilo poslušati. »Toda ura maščevanja pride, čeprav šele čez dolgo... Prebrskal bom Italijo, Španijo in Francijo, na dno pekla pojdem, če bo treba ... toda dobiti te moram... da ti prinesem to božansko vest. Ničesar drugega si ne želim, le to naj mi nakkmi nebo... ali pekel...« Med tem pa Concini in njegovi tovariši niso držali križem rok. Iz življenja na dežel Iz Kranja r— Podružnica kola jugoslovenskih sester proslavi v nedeljo 8 t m. vsakoletni materinski dan s prodajo cvetlic. Meščanstvo se prosi, da blagovoli po svojih močeh počastiti spomin matere z odkupom cvetja. Izkupiček je določen za podporo revnih mater in za okrepitev boleh® e siromašne dece. ... r__ Gostilničarji zborujejo. V spodnjih prostorih Narodnega doffia se je vršil v torek popoldne občni zbor gostilničarjev, voril in vodil ga je predsednik g. Mirko rerlin, ki je posebno pozdravil sreskega •dnačelnika g. dr. Ivana Zobca, zastop-ka trgov, zbornice tovarnarja g. Frana .rca in zveznega tajnika g. Pintarja. - pomnil se je s toplo besedo tudi zveste umrle članice Ane Mayerjeve. Tajniške in blagajniško poročilo je podal g. Rici Ma-ve- Lepe smernice za povzdigo tujskega prometa, ki postaja tudi pri nas važen 01-r:telj. 'e dal g. dr. Ivo Zobec. O troša-rlnskem zakonu, o odpravi registrov in o drurtih aktualnih vprašanjih pa je govoril zvezni tajnik g. Pintar. Po poročilu zastopnika trg zbornice, tovarnarja g. Fr. S:rca o sistemu zbornice je bilo sprejeto, da s-e ostane pri skupni zbornici, ustanovi nai se !e poseben gostilnioarski odsek._ Pri slučajnostih se je kritiziralo malo zanimanje merodajnih faktorjev za povzdigo tujskega prometa , r— Sokoisko društvo vabi svoj« članstvo na sestanek, ki bo drevi ob pol 9. r telovadnici. Na dnevnem redu bo razgo-,-or o praškem zletu in drugih vazmh vprašanjih. Z Jesenic „_ Jesenic* »e bodo počasi modernizirale. Sedamo Vilmanovo hišo. ki ie ena najstarej-na Jesenicah. bodo kmalu začeli podirati. Na mestu le stare hiše. ki ie zelo_ kva-r-la okoliš, bosta zgradila 2. Vilman m trgovec Dolinar lepi veliki hiši. Imamo v okolišu nove carinarnice še nekaj hiš, ki bi bile nnino potrebne obnove. ustanovni občni zbor strelske družine bo v nedelio 8. t. m. dopoldne v stranski dvorani Sokolskega doma. Pridite! Iz Kamnika ka_ v proslavo materinskega dne priredi v nedeljo popoldne Kolo jugosloven-skih sester akademijo. Na sporedu bodo govor, recitacije. deklamaci.ie in .ljubka otroška igrica v režiji učiteljice gdč. Marice Poropatove. 11 Hrastnika h_ Kino Narodni dom predvaja v nedeljo ob 14., 17. in 20. zanimiv film »Očetova ljubljenka«. Danes ne bo kinopred-stave, ker uprizori drevi ob 20. dramatič- Izvleček iz programov Sobota. 7. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Gimnastiene vaje. _ 19: Angleščina. — 19.30: Govorniške vaje _ 20: Koncert orkestra »Grafike«. — 21: Kupleti (gosp. Povhe). _ 21.30: Salonski kvintet. Vmes napoved fesa in poročila. Nedelja. 8. maja LJUBLJANA 9: Prenos iz cerkve. — 9.30: Plošče. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Dr. Korošec in zadružništvo. — 11: Koncert zbora Zarie. — 12: Čas, poročila, ploske. _ 15,15: sSen kresne noči«. — 16: Plo- Spp _ 16.45: Kako duhovito kratkočasim sebe in družino. — 17.15: Harmonika. — 20: Esperantsko predavanje. — 21: Brand-iov trio. — 22: Čas, poročila. _ 22.15: Salonski kvintet. BEOGRAD 12.30: Orkester. — 17.30: Plesna glasba. — 19: Pesmi. — 19.30: Koncertni večer —°1 40: Poročila. — 22: Orkester. — 22.40- Jazz. — ZAOREB 10: Proslava Zrinjskega in Frankopana. — 17: Plošče. — 20.30: Tamburaški zbor. — 22: Plesna glasba _ PRAGA 18: Opera. _ 20.05: Veseloigra. — 21: Lahka sodba. — 22.20: Plošč«. — BRNO 18: Komorna glasba. — 19: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17.45: Orkester. — 20.15: Poljuden koncertni večer. — 22.10: Pesmi. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 9.40: HaTdnova proslava. — 10.10: Klavir in orgle. — 11.10: Simfoničen koncert — 13.40: Plošče. — 14: Citre. _ 18.30: Orkester. — 20.0f>: Spevoigra. — 22.05: Godba za ples. — BERLTN 20: Koncert zbora in orkestra. — 22.30: Plesna glasba — K5NIGSBEBG 20: Operni večer. _2105: Lahka glasba. — Prenos iz Berlina. _ MfJHLACKER 14.30: Zborovsko pet-jr, — 18.30: Narodne pesmi. — 20: Goethe- proslava. — 21: W4gnerieve opere. — >2 50: »Šansoni« _ 23.10: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.30: Orkester — 2040: °renos koncerta z glasbene akademije. — Ciganska godba — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. -_ 20.30: Operni ve-Ser. ni odsek sokolskega društva veseloigro »Dve nevesti«. Polovica čistega dobička je namenjena za hrastniške brezposelne. — Upamo, da bo obisk zbog tega čim večji. h— Kap je zadela na praznik popoldne 66 letno branjevko go. Nežo Jermanovo. Sedela je na klopi pred hišo in je odla na mestn mrtva. Blag ji spomin! Iz Laškega 1— Žensko dobrodelno društvo »Blago srce« priredi v nedeljo 8. t. m. materinski dan ob 9. uri v kinematografski dvorani. Ta dan se bodo razpečevale tudi cvetlice v prid siromašni deci. Zato v vsako gumbnico majsko cvetko! Iz Slovenske Bistrice sb— Sokoisko lutkovno gledališče bo uprizorilo v nedeljo 8. L m. ob pol 16. zadnjo predstavo v letošnji sezoni, in sicer trode-janko »Gašperček dvorni zdravnik«. sb_ Ohčni zbor podružnice SPD bo 10. t m. v hotelu »Beogradu« ob 20. Člani, ki še niso poravnali članarine, nai čim prej opravijo svojo društveno obveznost Iz Novega mesta n— Predavanje. V soboto 7. t. m. ob 16. priredi prof. g. Vey z ljubljanske univerze v fizikalni dvorani novomeške gimnazije ski-optično predavanje o snovi: La Tcnecoslova-Quie artistique et pittoresqe. Vabljeni vsi prijatelji bratske nam Češkoslovaške in vsi ljubitelji lepe pokrajine in lepe slike. Vstop pro6t. Iz Krškega kr— »Trije vaški svetniki« na sokolskem odru. Dokaj gledaliških ..družin postavlja življenje na odrske deske, v Zasavju pa v zmagoslavnem tempu pre-dnjači krška sokolska družina, ki nam je po prav kratkem presledku to pot ponudila ocvirk v obliki veseloigre »Trije vaški svetniki«:. Krepka režiserska roka br. dr. Doboviška, ki je poleg režije predstavil še izvrsten tip kmečkega župana, je spretno razdelila vloge, da so se nastopajočim kar moč prilegale. Izmed nastopajočih so znatno stopili v ospredje br. Rak, ki se je v vlogi Štempi-harja predstavil kot odličen interpret mia-deniških vlog. dalje s. Valantova kot odlična in učinkovita županova hči, br. Her-cog in Istinič, ki sta hvaležni vlogi spretno odpravila. Gdč. Matzele je vlogo županje odpravila jako dobro. Tip zase, kakor resnično izklesan iz življenja, se je predstavil v vlogi hribovskega Jakca g. Zičkar, ki je sijajno zaigral. Marjanca, ki jo je kreirala s. Bajčeva, je zaigrala naravno a malo plaho. Tudi ostale vloge so bile podane z velikim elanom. Odlični sta bili s. Pongračeva kot potovka in s. Starvjeva kot mati. Ravno tako učinkovita pa sta bila br. Vizjak kot župnik in br. Rumpret kot zdravnik. Občinstvo, ki je v soboto docela napolnilo dvorano, je bilo navdušeno in ni štedilo s pohvalo agilnim krškim ljubiteljem dramske umetnosti. K uprizoritvi operete »Kakor stari, tako mladi«, ki je bila temeljito naštudirana in s fineso režirana, moramo resnici na ljubo ugotoviti, da je k velikem uspehu doprinesla vse spretna režiserka ga. Varlova. ki je kreirala tudi glavno vlogo. Pooblaščeni smo izjaviti, da g. Vizjak pri režiji ni aktivno sodeloval in je bilo v tem pogledu poročilo, katero je »Jutru« vposlala neka oseba, netočno! kr— V proslavo materinskega dne priredi krška osnovna šola v soboto 7. in nedeljo 8. t. m. v sokolski dvorani v Krškem salonski orkester. Iz Ptuja j— Esperantska prireditev. V nedeljo bo ustanovljen v našem mestu nov espe-rantski klub. Pridejo delegati raznJi društev in klubov iz Slovenije ter ostalih krajev države. Ob 14. bo prireditev za javnost v gledališču. O širjenju esperanta bo govoril g. Rotkvič i-z Zagreba, o esperan-tu in miru g. Herkov iz Ljubljane, o espe-rantu kot kulturnem faktorju pa prof. Ra-kuša iz Maribora. Sledile bodo deklama-cije in petje esperantskih pesmi. Vsi, ki vas zanima mednarodni jezik in vzvišena ideja esperantizima, pridite! j— Športni klub brez igrališča. Športni klub v Ptuju je imel že dolga leta v najemu od uprave graščine Herbersteinove travnik za klavnico ob Dravi, katerega je preuredil z velikimi denarnimi žrtvami v športno igrališče. Sedaj pa je klub ta prostor izgubil, ker se je namreč razdelil r smislu novega agrarnega zakona med agrarne interesente. Kkib išče nov prostor, vendar pa bo za ietos, kakor kaže, ostal brez igrališča. j— Regulacija Slomškov« nliee, ki je bila dosedaj za promet veliko preoaka, se je pričela. Prekopati morajo precejšen kos hriba pri cerkvi in so delavci pri izkopavanju naleteli na človeške okostnjake. Okoli mestne cerkve je namreč bilo svoječasno pokopališče. Delo opravljajo kulukarji. Slomškova ulica in tudi prostor med to ulico in Miklošičevo cesto se bo preuredil po načrtih arhitekta Jelenca iz Maribora. Iz Prekimirfa pm— Otvoritev strelišča. Agilna strelska družina v Murski Soboti otvori strelišč« v nedeljo 8. t. m. v Mačkovcih. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel narodni poslanec g. Benko. Prireditev bo večjega obsega. Železniške zveze z Mač-kovci so ugodne, vozil pa bo tudi avtobus, tako da bo lahko vsakdo pohitel na prireditev. pm— Smrt uglednega župnika. Dne 1. t. m. je preminil po dolgi bolezni župnik v Mart jen cih g. Horvat Jožef, ki je bil splošno priljubljen in spoštovan med občani. Blag mu spomin! BLED. 30. aprila zvečer se je vršil r salonu hotela »Trohe« na Bledu ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD. Delegat banovinskega odbora g. dr. Marijan Zaje je podal poročilo o političnem položaju, o delu poslancev v Narodni skupščini in o programu nove stranke. Za njim je govoril laški župan g. Ivan Ažman, nato pa je blejski župan g. dr. De Gleria poročal o krizi na Bledu. Z vzklikom je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Poklukar Vin'-o, I. podpredsednik Papler Alojzij, II. podpredsednik Potočnik Ivan, tajnik Juretič Ivan, odborniki: Vrhunc Joža, inž. Rus Alojzij, Ažman Stanko, Repe Slavko in Pretnar Joža. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Piber Matevž, Dolar Franc in Krainer Ropret. Za delegata za BTesko skupščino JRKD je bil izvoljen dr. Zadružna hranilnica registrovana posojilna in gospodarska zadruga z omejeno zavezo LJUBLJANA Sv. Petra cesta 19. sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in tekoči račun po ugodnem obrestovan ju Varnost za vloge polno zajamčena« Janezi? in za njegovega namestnika Gradnik Rajko. Nova organizacija že šteje lepo število članov. — V nedeljo 1. t m. je priredil blejski Sokol pešizlet na Bohinjsko Belo. Izleta ee je udeležilo okrog 150 članov, clanic, naraščajnikov in dece. 22. t. m. priredi Sokol pešizlet na Koprir-nik, kjer bo popoldne javen nastop. BLED. Zvoani kino bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 15s pol 18. in 20. film »Vesela kavalerija«. ARTIČE PRI BREŽICAH. Z fzredno lepftn uspehom je bil zaključen tečaj gospodinjske nadaljevalne šole pod vodstvom gdč. Hirš-manove. Iskrena zahvala za njen trud tn skrb, za njene jedrnate govore, s katerimi je vzpodbujala bodoče gospodinje, ter Ljudski posojilnici v Artičah, ki je pomagala ▼ denarnih zneskih, da se ie lahko oskrbel potrebni inventar. Gojenke so 9e zelo potrudile. Tečaj so zaključile s čajanko, na katero so bili povabljeni vsi starši^ gojenk in nekaj odličnih mož. Zupan Rozman Je toplo pozdravil vse navzoče. Nato je gdč, Hiršmanova obenem proslavila s šolsko mladino materinski dan z raznimi deklamacija-mi in petjem, kar je matere zelo ganilo. Gojenke so pod vodstvom edč. Hiršmanove povabljene goste lepo pogostile. Počitniški tečaj za individuofjio psihologijo na Semmeringu Maribor, 6. maja V dneh od 20. Junija do 10. julija bo na Semmeringu tečaj za individualno psihologijo in sorodna področja. Vodil ga bo dr. Alfred Adler. Tečaj je namenjen v prvi vrsti vzgojiteljem in zdravnikom, mnogo bo pa nudil tudi pravnikom in zlasti staršem. — Glavne teme so: Osnove individualne psihologije, Medicinska psihologija. Vzgoja k bistvenim trem življenjskim nalogam: družbi. poklicu in Tiubezni, Individualna psihologija in šola. Kaj mora vzgojitelj vedeti o TISKTtetfATŽVlSŠUJŠ RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA, RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE, JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA 3 CB POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE, BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, K3 VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI EN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ NARODNA 1SIKAIRNA medicini? Me>d pred»vatetfl oo dr. ATrije vaški svetniki«, komedija iz vaškega življenja, ki je gotovo ena najbolj zabavnih, kar jih je bilo v poslednjih časih na našem repertoarju, se jutri ponovi poslednji 5 v letošnji sezoni Zasedba ista, le vlogo župnika igra tokrat g. Jerman. Sprememba opernega repertoarja. Namesto najavljenih oper >Cavalleria rusticana« in »Glumači« se poje danes zvečer Puccinl-jeva opera »Tosca« za red D. Naslovno ulogo poje ga. Thierryieva. Cavaradossija g. Mar-čec, barona Skarpio g. Primožič. Ostala zasedba kakor po navadi. šentjakobski gledališki oder. Začetek ob 20.15. Sobota, 7. maja: »Študentje smo«, premijera. Nedelja, 8. maja: »študentje smo«. Krstna predstava pri Šentjakobčanih. Drevi in jutri ob 20.15 uprizorijo Šentjakob-čani prvič izvirno domačo spevoigro v treh dejanjih s petjem »Študentje smo?:. Veseloigro je spisala priljubljena igralka ga. Metka Bučarjeva. Godbo pa ie skomponiral priznani kupletist Danilo Bučar. Dejanje se vrši na Rabu in nam slika taborenje ljubljanskih dijakov z vsemi veselimi prigodami razposajene mladosti. Veseloigra ie polna komičnih situacij in zdravega humona. Dejanje je poživljeno s celo vrsto pevskih vložkov in kupletov. ki jih izvajajo dami Bučarjeva in Ervina Wriscberjeva in gg. Lav-rič, škerlj. Zalaznik in zbor. Ker sodelufe orkester, ki zavzame mnogo prostora, bo na razpolago mnogo manj sedežev, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Režijo vodi Miran Petrovčič. Ker vlada za ta praznik Šentja-kobčanov izredno zanimanje, kupite vstopnice v predprodaji. Cen« malim oglasom žen/h* trn dopisovanja: vsak* beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali ta dajanje naslova Din 5.—w Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din 2.—t Po Din l.— za besedo ta zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam<, »Auto-moto*,. »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali »Obrtc bi »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Z&slu-iek«, če te z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tsče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pn oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.— Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, tri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase /e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlafi v pismu oh enem t naročilom. Službo dobi Vsaki besed« 50 par; z* dajanj« na/*!«-*« ili za Šifro p« 3 Din. (1) Pekovskega učenca ii poštene h i S e, r. vso oskrbo sprejme takoj Matija Senekar. pekarna. Sv. Martin na Muri, Medjimurje. 16615-1 Mlajšega brivskega pomočnika »prejme Joško Jezeršek. brivec t Mostah pri Ljubljani. Nastop p" dogovoru. 16643-1 Šiviljsko vajenko (»prejme Kancler t Šolen-bureovi ulici 711, desne. 16636-1 Kuharsko učenko r dežele, ki bi pomagala opravljati vsa dela, sprejme brezplačno hote! Tivoli 16468-1 Vzgojiteljico % znanjem francoščine ln angleščine. po možnosti s takojšnjim nastopom sprejmem. Ponudbe s fotografij« in plačilnimi zahtevami na naslov: Brod. po-štansk.i pretinac 53. 15751-1 Blagajničarko za kino rmožno tudi nemškega jezika iščemo za nastop ! J4. majem. Obširne ponudbe a sliko na Zdraviliški »Ton-Kino«, Rogaška Slatina. 16541-1 Kino-biljeterke mlade. pridne in poštene, »prejmemo s 14. ma jem. _— Zmožne tudi nemškega jezika Imajo prednost. Obzirne ponudbe s sliko na Zdraviliški »Ton-Kinn« v Rogaški Slatini. 16.540-1 Kino-operater «* »Lic h t-ton film« samo prvovrstna moč d-ob! takoj mesto. Obširne ponudbe s sliko na Zdraviliški »Ton-Kino«, Rogaška Slatina. 16539-1 3 zanesljiva dekleta -vešče v računanju, za bm-fet in blagajno išče restavracija v Zagrebn za poletno sezono. Vsa oskrba t hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solidno® t«. 16310-1 2 hotelski sobarici prvo z znanjem nemščine in drugo. pridni sprejme takoj hotel »Tivoli«. Natakarin-donašalca treznega kakor tudi vajenca »-pre_Vne.m takoj. Naslov v ogiavnem oddelka »Jutra«. 16661-1 2 natakar, vajenca epre;me kolodvorska restavracija. Pismene ponudbe ti* Kolodvorsko restavracijo -v Karlnvcu. 16666-1 2 natakar, vajenca fiprejm"1 kolodvorska restavracija. Pismene ponudbe na Kolodvorsko restavracijo v Zidanem mostu. 16667-1 Prekajevalca s dobrimi spričevali sprejmem takoj. — Ponudbe nn oddelek »Jutra« pod f'fro »Ljubljana«. 16501-1 Šiviljsko vajenko sprejmem takoj. Naslov v og:asnem oddelku »Jutra«. 1660«-1 Natakarico ki b: tudi pomagala pri jrosjHvd-n jst vn. sprejmem. — O^la-sHi se je osebno na naslov; Ivanka S 1 o v š a. Liuhliana. Kolezijska n'iea »t. 19. 16675-1 Dobro modistinjo takoj za sezijo. Pormdbe na osrlas. oddelek »Jutra« ped »Prima moč«. 16734-1 Mlajšega brivskega pomočnika lobrega sn hitrega delavca >prejme takoj Vekoslav Vvbornv, Soveogradec. 16156-1 Oglasi tire. značaja po 1 Dia beseda; za da 'a-rvje rvi aima ali za šifro 5 Din. — Oglasi soeialneea /.na čaja oa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova a]-; za šifre pa 3 Din. Šotori — čolni! Ilustriran katalog izšel — pišite ponj. B. Kolb, Viž-marj-e-Št. Vid. 15885-8 Vsaka beseda 50 par: za dajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Izučena kuharica išče službo pri dobri obi-telji ali kot pomočnica k starejši kuharici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16637-2 Učiteljica z znanjem nemščine, išče službo. Poučevala bi otroke in pomagala povsod pri gospodinjstvu. Genj. dopise na podružnic« »Jutra« v Mariboru pod značko »Pametna vzgoja«. 16578-2 Šofer r. d v-aisptmp-sečn-o prakso. vpravfl, ki bi opravlja-I tn d i dmsra H^la. tre-aen, T.Tnesljrr i.n pošten išče služh-n. Potih d*be na oddelek »Jutra« pod šifro »šofer«. Konci-pijent s sodno in polletno odvot-nišk-o prakso, i^če name-ščon;e. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š;fro »Koncipijent«. 1668S-2 Sobarica valena pospravljanja boljših sob iji zmnžna šivanja, i.šče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16603-2 Enflarica zm^ožna šivanja, išče »Vnf,- bo. — Nas.lnv pove oglasni oddelek »Jutra«. 16604-2 Natakarica zm-nih« kavcije, išče službo. Prevze'a bi tudi malo gostilno na račun. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 16690-2 Trgovski pomočnik d o b r o izurjen v trgovini mešanega blaga, i nekaj kavcije, želi premenitii službo. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov pove oglnsmi oddelek »Jutra«. 16680-2 Začetnica ki je dovršila meščan. W(i in trg. tečaj, išče službo v pisarni ali k«t blagajni-čaTka. Gre tudi 2 me»eoa brezplačno. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru poo Din 12 kg nudi Sever 5{ Knmp., Ljubljana, Go-sposvetska cesta štev. 5. 16474-6 Blagajna TVer-thcim, 2 pisalna stroja »Ideal« in voz brek za 6 oseb — vse v najboljšem stanju naprodaj na Krakovskem nasipu št. 26/1. 16372-6 Otroški voziček dobro ohranjen, na peresih prodam za 350 Din. Naslov pove oglasni oddelek r»Jutra«. " 16664-6 Damski čevlji št. 40. temno-drap barve, kombinirani, fino ševro us-je. z visok« leseno pete, domače dobro ročno delo, skoraj novi za "00 Din naprodaj v Streliški -ulici 10 pritličje, hodnik, 2. vrata levo. ' 16701-6 Otroški voziček moderen, skopaj nov. naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jut.ra«; 16342-6 Golobu ja k s-amoe+oječ in 3 pare lepih golobov ugodno proda Bonča. Šiška, Kettejeva št. 8. 16685-6 Avto, moto Veaka besed« 1 Din z« dajanje oasl»sodo. Oglasi »»- cijal.nega značaja p>o 50 par beseda. Z« dajanje naslona ali za šifro ) Din, oziroma 5 Din. (Sil) Dve kolesi m-orSk« in damsko za vsa ko oeno naprodaj na Miklošičevi cesti 7/III, vhod polog Delavske slaščičarne 16684-11 Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; z« dajanj« naslov« ali u šifro 5 Dio. — Oglasi socialneg« mačaj« rs* ka beseda 50 par; xa dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (T) Namizni telefon avtomatični, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Telefon«. 16646-7 Jedilno orodje »rebrno ali alpaca srebro kupim. Ponn-dbe pod šifro »Se dobr<^« na oglasni oddelek »Jntra«. 16696-7 Rabljene cevi pTem-eir t i*, cole, k»pi Sla-mič, Gosposvotska c-esta. 16676-7 Drva L»nl trgovd, pozor! — 0a; m da.js.oj« u«ian cM n fcčr« p« 6 Din. (80) Biku Sarajeva naprodaj majhno posestvo z moderno hišo (vilo) in hlevi z vso živino. Na posestvu cvetoče mlekarstvo z lepim mesečnim dobičkom. Edinstvena priložnost za podjetnega človeka! — Informacije daje E. Vobor-nik, Sarajevo. Hadži Su-lejman ulica 20. 16622-20 Radi prevzema večjega po-sestva, se proda na javni prostovoljni draž-bi dne 15. maja, na binkoštno nedeljo med 3. m 4. nro popoldne hiša s trgovino in pekarijo. Obrti »o dobro vpeljan« fai v prometnem industrijskem krajn. Prorrcot zasigaran. Iz.klicna cena 60.000 Din. Izpod cene se ne odda. — Natančna pojasnila daje lastnik Oranič, Kor. Bela št. 68 pri Jesenicah. 16475-20 Lepa trgovska hiša visokoparterna, z šestimi sobami, trgovskim lokalom, gospodarskim poslopjem, v večjem krajn. pri farni cerkvi na bivšem štajerskem, ob železnici, takoj naprodaj. Tudi se lahko kupi z.raven nekaj njiv. Vzamejo se kot plačilo tudi vložne knjižic« dobrih denarnih zavodov. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša 200.—«. 16313-30 Valjčni mlin in žago na stalni vodi, v prometnem kraju oh železnici zelo ugodno prodam. Tolrg je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Večje podjetje«. 16491-20 Pohištvo Vsaka b^e-da 1 Din; za dajanje naslov« ali za Sifr0 pa 5 Din. (12) Spalnico dobro ohranjeno poceni prodam. Ponudbe na oglas, oddejek »J-utra« pod šifro »Spalnica«. 16403-12 Kdor audi prehrano plača za vsako bese-do 1 Din; kdor i£6e prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din. oziroma 5 D;n. f!4) TrjfjT-ii cg-las^ i I ali 2 otroka bleda ln slabotna sprejmem preko leta na deželo v dobro prehrano in skrbno vzgojo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16324-14 Vsaka beseda 1 Dim; i» Jaja.nje naslova ali za šifro pa 5 Din. (16) Vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke za večji znesek prevzamem proti dovoljiii garanciji in do>br!m obre®tieeeda 1 Di.n: za dajanj« naslon« ali za šifro pa 5 Din. (331 Suhe smrčke (roavrobe) kupuje Sever & Komp., Ljubljana, Gospo-svetska c. 5. 16477-33 Vsaka besed« 1 Din; m dajanj« na si o-va aH za iiifro pa 5 Din. (16) Brusni les (Schle.ifholz) smreka, 10 jelke, od 10—50 ran premera, iščemo večje količine. Dobava do konca julija. Ponudbe franoo meja Š p i 1 j e neoearinjen« pod »Eksport« na oglasni oddelek »Jutra«. 16618-15 Odpadke od žage dobro osušene, kratko žagane, v vsaki množini prodaja Parna žaga Ljubljana, glavni kolodvor (nasproti tovarno Ivan Šiška) Metelkova nlica štev. 4. — Is to ta m se d-obi žaganje od trdega lesa v vsa-ki množini. 162-39-15 Žagana drva Din 120. premog, preklje za fižol stavbni les ,To«. Prelesnik, Ljubljana 7 Janševa ul. — telefom 3389 16614-15 Stanovanje odda Vsaka besed« 1 DVc; s dajanj« <« iifro p« « Din. <31) Stanovanje sobe in kuhinje, v pritličju oddam 1. junija. Poizve se na Vodovodni cesti št. 7/1 16627-21 Krasno stanovanje sobe. kabineta, kuhinje, z balkonom, prit.iklinami in vrtom oddam takoj ali s 1. junijem v Zarnikovi 6. ob Dunajski cesti. 16639-31 Stanovanje 2 »ob. kuhinje in pritiklin oddam za avgust v Koce-novi u':ci 1,1 — pot v Rož. no dolino. Ogledati sam o popoldne. 16658-21 Stanovanie 2 parketiranih «ob, kuhinje in pri tik 1 i n oddam t. junijem na Večni poti št-ev. 9 — pod Rožnikom. 16630-21 Trisob. stanovanie solnčno. komfortno, prostoren erker in balkon, oddam s 1. avgustom pod Rožnikom, Večna pot 14. 16633-21 Stanovanje 3 parkeHranih "*b. kuMnv> in pritik'in oddam s 1. ju-niiem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16«62-'1 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; m dajanj« naslov« aH M Miro S Din. (21-«) Štirisob. stanovanje moderno — najraje z vrtom, iščem za avgust. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Moderno stanovanje«. 16546-31 /a Stanovanje 0—8 »oh. kuhinje in pritiklin i š i e čista družina 3 odraslih oseb (točen plačnik) v centru ali blizu centra Ljubljane. Prenredim na svoje stroške. Ponudhp na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tri osebe«. 16612-91'a Večjo sobo in kuhinjo iščem v Rožni dolini. Ponudbe na oglasni od-de!ek »Jutra« pod »Dve osebi«. 16660-21/« Stanovanje S »ob. kuhinj« tn kopaJnlr« r okolici ali ne daleč od cerrtm išče višji ča.«t.nik. Ponudbe na ogla*. od-deJeJc »Jutra« pod »Mati in .«in«. 1665R-21 'a Enosob. stanovanje (pod mes^ W-e točno pla-čnjoča tričlanska družina. Naslon v oglasnem oddelku ».lutra«. 16654-31/« Dvosob. stanovanje ali ene sobo in kabineta, solnčno. s pritfklinami, išče «a avgust, v Šiški ali Bežigrad. mirna in solidna stranka brer otrok. — Po-nud't>e na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Avgrrst. 32«. 16669-21/a Sobo odda Vs*k« besed« 60 par: m dajanj« nnli>u ait aa šifro I Din. (23) Solnčno sobo t električno razsvetljavo ln parketom oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 16647-23 Opremljeno sobo s kopalnico na Miklošičevi pesti oddam gospodu. Naslov pove Oglasni oddelek »Jutra«. 16697-23 Sobo z 2 posteljama parVeti, lep razgled, vrt. gozd. s pTvovT«.tTy> hrano nudim za 540 Di.n »esečno v Šiški, Vodnikova St. 220 — leve stopnjice. 16613-23 Oprem Heno sobo >ra-«*w veliko in Tračno. « predsobo, balkonom rn vhodom s »topnjišča oddam boljšemu gospodu na Rlei-weisovi cesti 971. 16645-23 Lepo prazno sobo « posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16614-23 Sobo s štedilnikom /podstrešno) oddam takoj stranki brez. otrok v Pre-dovičevi ulici 15 — Selo-Moste. 16443-33 Veliko sobo leno onremlj-cno. z uporabo kopalnice oddam na Mirju. >"aslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16718-23 Lepo sobo r. elektriko, vse dopoldne solnce. s hra.no in vso postrežbo takoj oddam stalnima boljšima ocehama — tudi zakoncema — na Res-Ijevi cesti. Naslov v ojla«. oddelku »Jutra«. 16722-23 Veliko zračno sobo s štedilnikom oddam, cvent. prodam po- bi-tvo. Naslov pove o^rl. oddelek »Jutra«. 16373-23 Veliko prazno sobo tik univerze oddam bolj?'-osebi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16368-23 Opremiieno sobo bl:zu glavnega kolodvr-a oddam solidncmn boljšemu "vvenodn. — Livarska ulica št. 6. .16673-23 Sobo » brano ali brc* ortdam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove «r'asr,i oddelek »Jutra«. 166S9-23 Opremljeno sobo senčno. T električno rar-«ve*l:avo oddam V Orlov! ulici 61/T. 166&1 -23 Sobo boTTSe opremlie^wv t. a V o j oddam v Rožni ulici 191. 16TO2-23 Letovišča 1« dn) n« modo 480 Din. Še danes rezervirajte »o bo t h-ote?u »Jadran«. Jelša otok Hvar ker le tam boste najlepše in najeenejs« fprl Slovenki) bi n k oš tj preživeli. — Ilustriran« proeoekt« doM-»e v vseh l»t. pisarnah hi dWVt.no. 1«SR!( as Dopisi Vsak« beeed« t Din; u dajanje naakrr* aH šafr« p« 6 Dia. (34) Cebeika Sredo zaman čakal, hrepenel. Pridite sigurno v ponedeljek ob 6. pred pnšto J16623-24 »Odsotna« HHhB Tebi ▼ objem! 16025- 34 »Ris« Drlpntt« pi»n»« pri podružnici »Jutra« v Maribora. 16712-34 Glasbila Vsak« besed« 1 Dim: n dajanj« paalof« aR a« Mto pa 6 Dn. (56) Kratek klavir dobro ohranjen ta 5000 Dir in nov črn pianino proda Zima, Wolfova ulica št. 10/1. 16672-26 Vaaka beoeda 1 Din: za dajanje naotora al s« iifro pa 6 Din. (S7) Nemške doge črno-bele mladiče odlikova-nib psov proda Ja-kil v Sevnici. 16376-27 Stroji Vsaka beseda 1 Dvn, sa dajanj« naslona »K t* šifro pa 5 Dio. f29~, Motor 1A—25 KP, 380 Volt, irmo nični, vzamem na posodo za 6 mesecev. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Motor«. 16598-29 Šivalni stroj za 1300 Din naprodaj na M:klošičevi cesti T/I 11 — vhod poleg De-lavske sla-šč-ičarne. 16683-29 Vsaka beeeda 1 za dn janje naslova za šifro pa 5 Din. (301 Din: I aH F Izolacije za hladilnice ledenice, kleti ter za vsake vrste parne in hladilne naprave, kakor tudi ognja-varne plošče za zgradbe, nabavite najugodneje direktno od speci jalne tvor-nice. Obrnit« »» pred nabav« vedno na naslov: Ini. Mihor, Ljubljana VIT. 171 Kaj je dečku ali deklici nailepši spomin na sv. obhajilo ali birmo? Lepa slika. katere Vam napravi najlepše in najceneje foto-at-elje Hudnik v Ljubljani, Celovika 43. 16508-:» Vsaka beseda 1 Din: i za dajanj« naslov« aia » za šifro pa 5 Din. (37) | Pozor! Pozor! Izletniki in planinci Nedeljske avtobusne vožnje ▼ Polhov gradeč.. Avtobusno podjertje Vehovee. Odhod i* Ljubljane: Borštnikov trg ob 74 ln 1314. Odhod iz Polhovega gTadca ob 11. in 1«. — Za večje dnržbe na raspoJago poseben avtobus. Avtopostaj« v polhovem grad<-o pred go-s**lno G r a š i č. kjer Vam postrežejo * dobrim prigrizkom » dobro pijačo. 16678-37 Trajno kodranje na najnovejšem Hen-celnovem aparatu model 1932 po primernih cenah. Mirko Zaletel, frizer, Vogal Rimske ceste 24. 4786 Velika izbira v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo. „Pri škofu" LJubljana Za birmo Najnižje eene ! Poslnžite se i Somntt$ LJubljana St. Petra cesta 16 Trboveljski cement betonsko železo. nosilke, stavbno okovje in vsakovrstno orodje najceneje pri Jos. Zalta & Co^ trgovma t ielezuino, Da-najsika eee<« 9 ^poieg nebotičnika). 921S-30 Železo-kovine Prodfijam pocrni rabljene tračnice, transmisije, jer-menice, cevi, stroje itd. Kupujem stari baker in mesing. Miroslav KRAS, Zagreb, Podvožnjak, telef. '-6-49 (.Tugo-furda). 344 Vedno zadovoljne so 19 stranke, ki stalno H naročajo lepa suha g| DKVA IN i fREJIOO | pri Iv. Schnmi S Dolenjska cesta — iS Telefonska št. 2051 gj —IIHIIIIBIIII IIHilllil1 II Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica ?(. 5 Ponedeljek Torek Sreda j Za tri nianse — bolj beii anobje Rumeni zobje kvarijo lepo lice Rumeni sob j« po*o sijajive belico T>od v^hivom ®o'r>t>eo«-a, ki ugonobi mikTCfoe. — Upora, hi te en eerrtnno-ter Ko^vnosa na evoji ščetkva zjutraj in zvečer, pa poglejte po- | tem gvoi« zobe: ki so ®a tpi nianse bolj beli. Mikrobi » naglo ngo-»oblj«ni, a kisline so nevtralizirane. Da bost« im^i sol.a bolj bele is idrav«, »porabljajte »KOLYNOS«! A-otiserptična H R B n A Z A ZftBK IC0LY! i- — Odbor občine Moste pri tfBbljafli javlja tužno vest, da je preminil njega zvesti član, gospod 1 w občinski odbornik Pogreb blagopokojnega se bode vršil v soboto, dne 7, maja t. L ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti v Šmartnem št. 6 na pokopališče v Dev. Mar. v Polju. Blagemu pokojniku ohranimo časten spomin. 57g5 Xf:; • : -' i! •■ - .J ,, V -MK t* -, Sobico s iw«e+>n;m vhodom rn ejek-tr:Vo oddam srospodn ali 5-ospodični na Tržaški cesti 29. pri'ličje. 16640-23 Gospoda na stanovanj« in raltrk sprenne s 15. majem Hr-bančii'. Hrenova ul'>a 19. Pritličje. 1663R-23 Snažno sobo lepo opremljen«, »eparira-no. event. z za'trkom od daim v vili n« Mirju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15951-23 Lepe mesečne sobe s prostim vhodom, parketom. elektriko in postrežbo ugodno odda hotel »Tivoli« 16467-23 Sostanovalca oproimem * IS. majpim v sredini me«ta. — Tstotam ■tprehnem tudi reč gospodov in gospodičem na dobro domačo hrano. Naslov pore oglasni odde. lok »Jutra«. 16695-23 Hi- ObSaa Urafeijana pogreba: •j ■EP Margit pl. Wnn?baoh-Tannenberg sporoča v svojem m v imenu svojih otrok Norberta, Haralda, Maksimiljana, Jussija in sinahe Maše ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, nepozabni oče. tast, nečak, stric in^svak, gospod dr. Arlur pl. Wurz odvetnik in graščak v petek, dne 6 t m. previden s tolažili sv. vere, nepričakovano v Ljubljani preminil. Truplo nepozabnega pokojnika se bo v soboto, dne 7. t. m. v mrtvaški vefi na Stari poti štev. 2 slovesno blagoslovilo in nato prepeljalo v Preddvor, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldne in položilo k večnemu počitku v rodbinsko grobnico na tamošnje farno pokopališče. Ljubljana^LitijarPreddvor, dne 6. maja 1932. 5784 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? JLjubljani.