Leto 1885. 441 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XLI1I. — Izdan in razposlan dne 7. septembra 1883. 145. lTkaz ministrov za notranje reci, trgovino in poljedelstvo od 3. septembra 1883, o tržnem redn za Danajski osrednji živinski trg v Šent-Marksu. Ölen I. Na temelji §. 9 v zakonu od 29. februvarja 1880 (Drž. zak. st. 85) izdajö ministri notranjih reči, trgovine in poljedelstva v dodatku k temu ukazu stoječi tržni red za Dunajski osrednji živinski trg v Šent-Marksu. Člen II. Novčni zavod, katerega je postaviti zato, da napravi Dunajsko blagajnico Svinskega in mesovnega trga in da hode oskrboval njene poslove, in pa iznos prodârine, diskonta, obresti in upravnega prispevka (§§. 75, 83 in 96 tržnega i'eda) določi se na podlogi ponudbeno razprave, katera se izvede žara d posta-vitve novčnega zavoda. Člen III. Ko sc Dunajska blagajnica živinskoga in mesovnega trga napravi ter postavijo zapriseženi tržni opravniki (agenti), po tem bode na znanje dan čas, kdaj n:\j ta tržni red za vse trge Dunajskega osrednjega živinskega trga v moč pride z naslednjimi prehodnimi določili: §• 1. Na prodajne pogodbe, ki jih stranke same sklenejo, uporabljajo se določila §r" 14 tržnega roda o vplačevanji in izplačevanji kupščin, o sklepanji kupenj na ((‘inelji kredita pri Dunajski blagajni ci za živinski in mesarni trg dodeljenega in dotična določila Vil. oddelka samo tedaj, če sta kupec in prodavec o ten» eHe misli. (Slovenifch). 8H Razmerje med občino in trgom. 7,a kaj je določen ta trg. §. 2. Kadar ni takega sporazumka, naj Dunajska blagajnica živinskega in mesov-nega trga pobira tržnino, kakor pri neprodanih tržnih stvaréh. §. 3. Ceno prodanim tržnim stvarem, ki niso bile zvagane, treba je, kjer ni zavržnih listov ali prodajnih naznanil, poizvedovati po ukazilih, kakeršna tržno komisarstvo o tem izdd. Člen IV. Ukazoma se določi čas, kdaj zgornja prehodna določila za posamične trge osrednjega živinskega trga svojo moč izgubé. Tanite s. r. IM no s. r. Falkenhayn s. r. Dodatek. Tržni red za Dunajski osrednji živinski trg* v Šent-Marksu. Oddelek I. Splošna določila. §. l. Občina zvršuje na osrednjem živinskem trgu v zmislu veljajočih zakonov zdravstveno in tržno policijo, pazi sosebno na to, da se določila tržnega reda izpolnjujejo, ter vleče kot lastnica osrednjega živinskega trga ustanovljene tržni ne (§. 17). §• 2. v . Dunajski osrednji živinski trg v Sent-Marksu je edini trg za prodajanje v poboj namenjenih velikih goved, telet, ovde in svinj (pras čev) za mesto Dunaj in sledeče občine Dunajske okolice: Sechshaus, Fünfhaus, Gaudenzdorf, Gornji in Dolnji Meidling, Kudolfsheim, Bau m gar ten, Breitensee, Hacking, Altmannsdorf, lletzendorf, Hietzing, Hütteldorf, Lainz, Penzing, Speising, Gornji in Dolnji St. Yid, Hernals, Neulerchenfeld, Ottakring, Pötzleinsdorf, Gersthof, Salmanns-dorf, Ncustift am Walde, Gornji in Dolnji Sievering, Währing, Weinhaus, Dörnbach, Neuwaldegg, Gornji in Dolnji Döbling, Grinzing, Heiligenstadt, Nussdorf, Kahlenbergerdorf, Floridsdorf, Neu-Leopoldau, Gross-Jodlersdorf, Jedlecseo, Stadlau, Kagran, Simmering, Kaiser-Fbersdorf, S' hwechat, Inzersdorf pod Dunajskim hribom. Na tem trgu sme se po §. 32 trgovati tudi z mesom, vsakovrstno mastjo ah tolsčo, divjačino, perutnino (pernato živadjo) in v potresek namenjenimi ptiči. Pridržuje se razpravami n razloka giedč kakih tržnih pravic, katere bi v naštetih 47 občinah Dunajske okolice pravno veljavo imele. §.3. Osrednji živinski trg biva zunaj polrošninske okolije mesta Dunaja; torej potrošninsko mejo (linijo) prestopajoče živali in stvari stoprv o prestopu on-dukaj v potrošninski postopek jemljö. Krave in teleta, katere se iz zaprtega mesta Dunajskega priganjajo na osrednji živinski trg na prodaj, treba je, da bodo smele s pokazom bolete davka prosto čez potrošninsko mejo nazaj, pri potrošninskem urada na osrednjem živinskem trgu pismeno pod imenom potarifnim s pridržkom davka prostega povratka za izhod vzglašati. Vzglašene krave in teleta smejo se davka prosto samo tedaj nazaj prignati, če se predloži ob vzglasitvi izdana boleta, in samo tisti dan, kate-1-ega so izstopile, in pri prej imenovanem uradu. Opravljanje potrosnine. §• 4- Za živino in mesenino, ki prihaja na osrednji živinski trg, morajo se poka-zovati zakonito propisani popotni listi, odnosno potrdnice. Predlaganje popotnih listov. §. 5. V §. 2 imenovane tržne stvari so podvržene zdravstveno-policijskemu z"sevanje %rledu, katerega vršijo v to postavljeni živinski zdravniki in drugi uradni organi; policije™ isto veljâ za zvrševanje zdravstvene poli« ije sploh. Dolžnost le-teh je sosebno 'zdajati popotne liste, odnosno potrdnice živini in mesenim’, ki ima oditi na vnanje. Živali, ki se ob ogledovanji najdejo bolne ali sumne, ne pripuščajo se v pro-^jalnice trgovnice, marveč odganjajo na posebna za-nje določena stajališča ter drugimi tržnimi stvarmi, za katere se izreče, da niso veljajočih zdravstveno-polieijskih propisih. ‘7 z njimi, kakor tudi z ljudem užitne, postopa po §• 6. Živali po železnici na trg privažane naj se — da bode živinski ogled olaj-šari — dovajo z vôz po ukazilih, katera tržno komisarstvo sporazumno z železno- 'kidodioru"' cestno upravo ukrene. v šent-Marksu. §. 7. Za prodajo namenjene tržne stvari je treba najmanj eno uro pred časom, o ^tereni se ima začeti trg, v uradovališči tržnega komisarstva na živinskem trgu P'SQieno vzglaševati ali napovedovati. Živali, katere niso bile pravočasno v prodajo za neki določeni tržni dan 'zglasene, morejo sc pač prignati na trg ter djati v določene taki živini prostore 111 Meve, a prodati se smejo stoprv prvi tržni dan po tem. : . §■ 8. Vse za neki tržni dan vzglašene živali treba je, kjer ne brani nikaka veteri-^fno-policijska spotika, tudi ta tržni dan do začetka trga v tržne prodajalnice Ugnati. Take živali, ki so po propisu bile vzglašene, a se do začetka trga niso prignale v prodajalnice, naj se ta dan več ne pripuščajo na trg. Ako jim je pa kak sploh znan ali izkazen slučaj, kakor ovira ali motež v vožnji, kak elementaren dogodek itd., ubranil za časa priti v prodajalnico, tedaj sme tržno komisarstvo te živali dotični dan na trg pripustiti. Ako kdo vzglašene živali namerno (nalašč), zadržuje, pokaznjen bode po §. 21. §. 9. Naznanjanje Neposrednje pred začetkom trga razglasi se z oznanilom na trgu nabitim, prigona. koliko živali je bilo vzglašeno in koliko se jih je res prignalo, ter se povč, kolikor moči, tudi katerega plemena je živina. §• io. Krmljenje in Tržno komisarstvo nadzira in pazi, kako se za prodajo določene živali krmijo gojenje živali. jQ y re(J Sevajo. Za klajo treba je opravljati pristojbine, kakor jih tržno komisarstvo po veljajočih propisih obdobno (perijodno) postavlja. §. 11. Poslužbe. Tržno komisarstvo postavlja osebe za kako poslužbo potrebne (gonjače, no- siče, strežnike itd.). Oni so pod nadzorom tržnega komisarstva ter jih je ozna-menjevati z zapored tokočimi števili, katera naj nosijo tako, da jih je vsakemu lahko videti. Kdor se teh oseb posluži, naj opravi pristojbino, kakerŠno določi tržno oblastvo. Kupcem, in pa takim, kateri sami prodajejo na trg prignane živali in drugo blago (§. 14 odstavek 2), dopuščeno je imeti svoje lastne služabnike, da jim na trgu s kako poslužbo pomagajo. Tudi ti služabniki so na trgu podvrženi nadzoru tržnega komisarstva ter dolžni brezuvetno poslušati istega ukazila. §. 12. Dostop v tržne V tržne prodajalnice stopiti je dopuščeno: kupcem, ljudem, kateri so kako prodajaimce. £ival ap drugo blago na trg postavili, tistim osebam, ki imajo posla na posamičnih trgih, uradnim osebam, naposled takim osebam, katerim je tržno komisarstvo podelilo dovoljene stopiti v prodajalnice. Kupci smejo pol ure pred začetkom trga stopiti v prodajalnice, ogledat si tržnih stvari. Taki, ki so živino in drugo blago na trg postavili, in pa osebe, ki imajo za imenovane kak posel na posamičnih trgih, smejo stopiti v prodajalnice uže tedaj, ko živino prižend in blago namestijo, ali dolžni so do začetka trga ostati v nepo-srednji bližini dotičnih tržnih stvari. Predno se trg začno in po tem ko mu jo konec, kar se oboje z zvoncem na znanje dajaj, ne smo se sklepati nobena prodaja. §.13. Tržni dnevi. Dnevi, v katerih naj bodo posamični trgi, ustanavljajo se v sledečih oddel- kih. C. kr. dolnjo-avstrijsko mestodrštvo ima oblast, v slučaji potrebe dopustiti, da bode trg kateri drug in no tist dan, ki je v to ustanovljen. §• 14. Y posredovanje prodaj določeni so kot po oblastvu postavljeni organi Dunajska blagajnica živinskega in mesovnega trga in pa priseženi tržni opravniki. Takim, ki živino in drugo blago na trg dajč, naj bodo lastniki ali njili posta vljenci, prosto je ter smejo svoje blago sami prodati. Kupščine za vse na trgu sklenjene prodaje vplačujejo in izplačujejo se samo m edino pri Dunajski blagajnici živinskega in mesovnega trga; pri isti se edino podeljujejo tudi krediti za nakupovanje tržnih stvari. Kako se postavljajo tržni opravniki, katere pravice in dolžnosti imajo, in v katerem razmerji stojé do Dunajske blagajnice živinskega in mesovnega trga, to je obseženo v VI. oddelku, a tanja določila o uredbi in poslovanji imenovane blagajnice obsežena so v YII. oddelku tržnega reda. §• 15. Isti dan kupljene živali in druge stvari v novič prodajati na trgu je prepovedano. Takisto je tudi prepovedano prekupstvo, ki obstoji v tem, da se živali in druge stvari, ki so bile za trg vzglašene ter so namenjene za prodajone na njem, Še pred začetkom tega prodadö. §. 16. Na posamičnih trgih bodi postavljeno potrebno število uradnih tehtnic ali vag. Blago naj se vaga zastonj, po sklenjeni prodaji in v pričo uradnega nadzornika, kateri je dolžan posled vaganja v završne liste, odnosno prodajna naznanila (§§. 67 in 82) in pa tehtnične zapisnike vpisovati in na zahtev strankam Uradne vagovnice izročati. V tehtnične zapisnike je vpostavljati tudi dogovorjene cene za dotično prodajno jednico. §. 17. Tržnini so podvržene vse živali in stvari, ki se prinesö na trg ali za katere 80 uporabljajo naprave trgu pripadajoče. Tržninska tarifa se razglašujc na trgu. Tržnino pobira Dunajska blagajnica živinskega in mesovnega trga za prodane tržne stvari z odbijanjem od kupščin (§$. 84 in 85) a za neprodane z nepo-8rodnjim plačevanjem. §. 18. , Tržne stvari naj se na trg prinašajo in z tega odnašajo, kakor tudi na voz 111 z voza dovajo po ukazilih tržnega komisarstva. Ali tržne stvari se ne smejo drugače s trga odnašati, kakor če se pokažejo preštempljani završni listi, odnosno Prodajna naznanila (§. 98), in pri neprodanih stvareh, če se pokaže potrdilo o plačani tržnini. §. 19. Kako cono ima blago na posamičnih trgih, to poizveda tržno komisarstvo 'la temelji'završenih listov, odnosno prodajnih naznanil, katera naj mu Dunajska b*agajnica živinskega in mesovnega trga zarad tega pokazuje, in pa tehtničnih vpisnikov. Poslovno posredovanje. Posrednja trgovina in prekupstvo. Vaganje. Opravljanje tržnih pristojbin. Donašanje in odnašanje tržnih stvari. Ovedovanje cene. Tržna poročila. Kazni. Kako sc prodaje na njem. Določba tržnih dni in začetka trga. §• 20. Tržno komisarstvo ima dolžnost, na temelji poizvedenih cen za posamične dele osrednjega živinskega trga sestavljati — držeč se propisov stoječih o tem v posebnih določilih, — tržna poročila, katera ves hod trga in pogajane cene potanko in razpregledno v sebi imajo, ter skrbeti, da se kar je moči hitro oznanijo. §. 21. Prestopki tržnega reda pokorujejo se, kjer z njimi niso tudi druga zakonita pravila prekršena, na temelji §fa 116 začasnega Dunajskega občinskega reda z globami do 200 goldinarjev in kadar kdo globe ne more plačati, z zaporom računeč po en dan za vsakih 5 goldinarjev. Ako kdo na trgu red moti, postopati je z njim po veljajočih zakonitih pro-pisih ter ga sme tržno komisarstvo s trga zapoditi. Oddelek II. Posebna določila za goveji trg. §. 22. Dopušča se prodajati: po živi teži (po teži živeče živali) z odbitkom odstotkov in brez odbitka, po glavi t. j. po kolikor je glav (na nogi) in dokler se drugače ne ukaže, tudi po mrtvi teži (po teži pobite živali) pod naslednjimi uveti: a) živali naj se vselej koljejo ali pobijajo po klavnem propisu, katerega izd<“f tržno oblastvo a odobri c. kr. dolnje-avstrijsko mestodrstvo; h) pobija naj se vsaka žival v pričo enega tržnega opravnika, kateremu je pa' žiti, da se klanje opravi po propisu, ter ustanoviti posledek klanja, le-ta po-sledek v zavrsni list, odnosno prodajno naznanilo vpisati ter priobčiti tržnemu komisarstvu, da ga vpostavi v tehtnični zapisnik, in pa Dunajski bla-gajnici živinskega in mesovnega trga. Za to sodelovanje tržnih opravnikov plačuje kupec neko pristojbino, k' bodi v klavnem propisu po tarifi postavljena. Rrezuvetno je prepovedano pokusno klanje in vkupno (zajednično) nakup0' vanje nekega dela (nekoličine) klavnih živali, da bi se, sosebno z žrebom (ložom) razdelile. §. 23. Za prodajanje velikih goved namenjena jo goveja trgovnica. Vsak teden bivata po dva trga, namreč v pondelek in četrtek. Ka kolikor je koli mogoče, skupinama po pasmah. (Slovuniacli.) Odkazovanje »tajalisč. Tržna jednica pri prodajanji. Tržna poročila. Napajanje in krmljenje prašičev v tržni dan. Odpravljanje prodanih svinj iz trgovnice. Dovažanje svinj na trg in odvažanje s trga. 1‘roilajalisce. Tržni dnevi. Kam se devajo ovce dosedše pred tržnim dnem. Odkaiovnnjc prodajališc. Jednica pri prodajanji. 450 Kos XLIII. 143. Ukaz, ministrov za notranje reči itd. od 3. septembra 1883. I Kot jednica ceni, ki se postavi za prodajo, jemlji se v podlogo teža od 1 kilograma. §. 46. Tržno poročilo, katero naj tržno komisarstvo sestavi neposrednje po sklepu vsacega trga, naj obseza — kolikor je mogoče po pasmah in kakovosti razlo-čeno — število, skupno živo težo in ceno po isti ceni za 1 kilogram prodanih prašičev. V svinjsko trgovnico postavljene živali ne smejo se od začetka tržnega dne do konca trga ni krmiti ni napajati. §• 48. Prodane svinje treba jc v 24 urah iz trgovnice izpraviti. §. 49. Svinje smejo se po mestnih ulicah samo nevezane in v pripravnih vozel) dovažati in odvažati. Oddelek V. Posebna določila za ovčji trg. §. 50. V ovčjo trgovnico in v doticne odprte staje smejo so samo žive ovce na prodaj postavljati. §. 51. Ovčji trg biva samo enkrat na teden, namreč v četrtek. Ce prihaja na tft dan praznik, preloži se trg na delovnik pred tem. Tržnemu prometu jo začetek ob 9 dopoldne in konec ob 4 popoldne. Trg naj ves ustanovljeni čas traja brez prenehanja. §. 52. * ‘ I Ovce, katere dojdejo pred tržnim dnem, naj se spravljajo v odprto staje ah pa v goveje hleve. §. 53. Prodajališča se odkazujejo po ukazilu, ki ga tržno komisarstvo o tem da. §. 54. Kot jednica ceni, ki se postavi pri prodaji, jemlje naj se v podlogo, namreč pri prodajanji po živi ali mrtvi teži teža 1 kilograma, in pri prodajanji p° paru — par. §. 55. Ovce se ne smejo goniti po ulicah skozi mesto, marveč jih je samo nevezane na pripravnih voz eh prevažati. §. 56. Določila obsežena v §§. 50—55 naj veljajo tudi za žive koze, katere se postavljajo na trg. Oddelek VI. Določila o trznili opravnikih ali agentih na Dunajskem osrednjem živinskem trgu v Sent-Marksu. §. 57. Tržne opravnike postavlja Dunajski magistrat kot obrtno oblastvo po razpisanem konkursu; to postavilo potrebuje — predno se zvrši — odobrenja c. kr. dolnje-avstrijskega mestodrštva. Kot tržni opravniki postavljajo se samo take osebe, ki štejejo najmanj 24 let, ki so brezmadežnega življenja, popolnem vredne doverja in samosvojne, hi imajo potrebne strokovne in trgovske znanosti in dad<5 5.000 gld. položnine (kavcije). To položnino prevzema magistrat v hrambo. V svoj izkaz dobivajo tržni agenti postavilo od magistrata izdano in poleg lega Še izkaznico na njihovo ime slovočo. Tržne opravnike vodi k prisegi magistrat. §. 58. Skupno število tržnih upravnikov, kih ji je postaviti za osrednji živinsk trg, ustanovi magistrat po meri potrebe ter mora zadobiti odobrenje c. kr. dolnje-avstrijskega mestodrštva. Vsi tržni opravniki naj bodo v neki zvezi na temelji poslovnega reda, ki ga oni ukrenejo. Mestodrštvo odobri ta poslovni red, dovprašavši popred občino. Poslovni red naj obseza načela, po katerih se posamičnim tržnim opravni-kom odkazuje oskrbovanj»; poslov ali opravil in posredovanje prodaj gledé tržnih stvari, katere prihajajo na Dunajsko blagajnico živinskega in mesovnega trga. Ako bi katera stranka naročila, »la naj bi se oskrbovanje poslov in posredovanje prodaje gledé njenih tržnih stvari odkazalo nekomu določene,nu upravniku, naj se to naročilo izpolnjuje v toliko, kolikor dopuščajo načela, katera je vzprijeti v poslovni red v to mer, da posamični opravniki ne bodo s takšnimi naročili preoblagann Dalje naj poslovni rod ustanovi, po katerih načelih imajo posamični oprav-eiki pravico do posredovalnih pristojbin. Dokler ne bode poslovni red odobren, naj prvomestnik, katerega izvolijo °pravniki, predno začne veljati poslovni red, pod odobrovanjem tržnega komi-sarstva poslove porazdeljuje in pravico do posredovalnih pristojbin določa. §. 59. Nobeden drug nego sami tržni opravniki imajo pravico, na osrednjem živinskem trgu prodajo tržnih stvari vsake vrste, ki dohajajo pri Dunajski blagajnici Dovažanje in odvažanje živali skozi mesto. Prodajanje živih koz. Postavljanje tržnih oprav-nikov (agentov). .Število in poslovni red tržnih oprav-nikov. Posredovanje prodaje. živinskega in mesovnega trga, posredovati, držeč se naročil, ki bi jih bili od kake stranke prejeli (§. 77), in določil tega oddelka tržnega reda. Gledč takih tržnih stvari, katere ne prihajajo na blagajnieo, tržni opravniki ne smejo ni nobenih poslov oskrbovati niti prodaje posredovati. §. 60. Prevzemanje in nameščanje tržnih stvari. §• 61. I Tržni opravniki so dolžni, da odkazane jim tržne stvari v roke dobodo (§. 58), sami osebno pri blagajnici prejemati dotične priznanilne in dobavne liste prevaževalnih zavodov, ki so previdene s prevzemnim potrdilom Danajske bla-gajnice živinskega in mesovnega trga, odnosno kaka posebna naročila strank (§• 77). §. 62. Tržni opravniki imajo po tem odkazane jim tržne stvari potegniti ali prevzeti, poskrbeti, da se živali denejo, kamer gre, narediti, da bodo iste pokrm-ljene in vred djane, poskrbeti, da se živali in prodajne stvari namestijo v določena prodajališča ter rešiti vse zdravstvene in tržno-policijske formalnosti (for-malitete), ki sojzapovedane gledč teh stvari. Ako bi o dobavi ali prevzetji tržnih stvari prišla na dan kaka okolnost, zarad katere bi bilo, da se stranke ohranijo škode, treba kaj narediti ali pa strankam poročiti, odnosno prejeti od le-teh kako naročilo, naj dotični tržni opravnik to precej vedeti dâ Dunajski blagajnici živinskega in mesovnega trga, a kake poskrbe, katere bi ne trpele nikagega odloga, sam naredi. Sosebno je ti’žnih opravnikov dolžnost, kadar bi se o pregledovanji propisanih potrdnic o zdravji živine pokazala kaka spotika ali nedostatnost, precej pomeniti so s tržnim komi-sarstvom ter o tem poročiti blagajnici, da bodo spotike odpravljeno. §• 63. urmlne doiž- Tržni opravniki ne smejo ni na svoj račun — bodi pod svojim, bodi pod nosti. tujim imenom — z živino ali kakim drugim na ta trg pripuŠčenim blagom trgovati niti kakor bi koli bilo udeleževati se poslov, ki jih oni oskrbujejo, ali prodaj, ki jih posredujejo. Naj st rože naj so vzdržujejo oskrbovanja takih poslov, in posredovanja takih prodaj, gledč katerih biva utrjen sum, da so imajo samo na videz ali v škodo tretjim osebam skleniti, takisto tudi takšnih poslov in prodaj, ki utegnejo služiti v to, da se prekoračijo propisi o kugi, da se oblastva zmotijo ali iz namere tretje osebe prekanijo ter okvarijo. §• 64. Tržnih opravnikov dolžnost je, poslovn, kih jih imajo opraviti, in prodajo,, ki jim imajo biti posredovalci, marljivo, oprezno, po tanko, zvesto in pošteno oskrbovati, ogibajo se vsega, kar bi jim utegnilo kratiti doverje pri ljudčh. Tržni opravniki naj prodajo sami osebno posredujejo ter se ne smejo v to posluževati pomočnika. Tržni opravniki naj Dunajski blagajnici živinskega in mesovnega trga po naslednjih določilih pomagajo dohajajoče tržne stvari prevzemati in nameščati. Kupščine prevzemati je tržnim opravnikom najostreje prepovedano. V §. 80 se določuje, koliko so tržni opravniki v zavezi strankam in Dunajski blagajnici živinskega in mesovnega trga nasproti. §. 65. Za vsako prodajo, ki jo kateri tržni opravnik dolžnosti primerno posreduje, Posredovalna îiaj tist, na kogar račun so bile tržne stvari prodane (§. 76), opravi posredovalno pristojbina, pristojbino (posredârino), namreč */* odstotka kosmate kupščine. Ali ta pristojbina dospé (doteče za plačilo) samo tedaj, kadar je bila podaja v resnici sklenjena. Od kupcev ne smejo tržni opravniki pod nikako pretvezo (izliko) nagrade zahtevati ali jemati. Posredovalne pristojbine pobira (poterjuje) Dunajska blagajnica živinskega in mesovnega trga ter izplačuje posamičnim tržnim opravnikom po meri njihove pravice (§. 58) vsak mesec po iztečaji (dekursivno). Premena posredovalnih pristojbin, zastran katere je do vprašati občino, potrebuje odobrenja udeleženih ministerstev. §. 66. Tržni opravniki imajo dolžnost, pisati si o prodajah, katere oni posredujejo, Dnevna knjiga, knjigo dnevnico, katera mora — predno se vzame v rabo — biti parafirana in od magistrata overovljena. Magistrat oddâ te knjige v potrebnem Številu prvomestniku tržnih oprav-oikov, da jih le-tem izroči. V to knjigo dnevnico dolžni so tržni opravniki vpisovati vse poslove, ki jih oni sklenejo, brez razločka, po vsakem tržnem dnevi, po vrsti, kakor so bili eden za drugim sklenjeni s posebnim številnim oznamenilom, tekočim zapore-dom skozi celo leto, brez premen, strugotin ali popravkov, dvojbenih kratic ali prazno ostavljenih (puščenih) prostorov ali presledkov. Vpis v to dnevnico mora obsezati: a) imeni kupca in tega, na račun katerega so bile tržne stvari prodane, ali njuni firmi ; b) leto, mesec in dan sklenjene prodaje; c) vsebino pogodbe z naznambo Števila prodanih klavnih živali, njih pasme in kakovosti (ali je pitana živina ali živina s pašnikov), števila glav od posamičnih delov (skupkov) živine, od katerih izvirajo prodane živali, Števila, vrste ali drugih svojstev drugih prodanih tržnih stvari, najdene teže, cene za prodajno jednico, dogovorjenih uvetov (n. pr. odbitka odstotkov), pri čemer je povedati sosebno, če je blago kupljeno proti plačilu z gotovim novcem ali na upanje ali vero (kredit). To se mora nemški in čitno vpisovati. §• 67. Dalje imajo tržni opravniki dolžnost, kupcu o sklenjeni prodaji izročiti za- ZavrSni listi. vršni list Dunajske blagajnice živinskega in mesovnega trga ter soglasen na bla-krajnico namerjen nasprotni list od kupca vzpnjoti. Le-te završnice morajo obsezati v §. 66 povedane reči. Kupčev nasprotni list imajo tržni opravniki brez odloga blagajnici poslati. §. 68. Vpogled Tržni opravniki smejo vpogled v dnevnico in svoje druge zapiske dopuščati nice^n'izpiski sam0 tržnemu oblastvu, Dunajski blagajnici živinskega in mesovnega trga ali pa iz njih. sodišču. Ako bi kaka stranka rada vpogledala, mora se to zgoditi takd, da samo o svoji prodaji zvé, kar ji je potrebno. Izpiski iz knjige dnevnice, ki naj jih tržni opravniki straukam na zahtev dajo, smejo obszeati samo to, kar je vpisano v oziru na prodajo dotične stranke zanimajočo. §. 69. Prvomestnik Kadar kateri tržni opravnik umrje, izstopi, kadar ga celo odstavijo od službe dnevnico! ali tudi samo časno službe odvežejo, naj prvomestnik njegovo knjigo dnevnico v hrambo vzame. Isto naj se zgodi, kadar se izdâ nova, namesto doslej pisane zapovedane dnevnice. Ko mu je knjiga oddana, stvar je prvomestnikova, zahtevan vpogled (§. 68) dopuščati in željene izpiske (§. 68) dajati. §. 70. Ka/ni- Tržni opravniki, kateri se zakrivč kakor koli zanemarjaje kak prepis tržnega reda, pokoré se z globami do 400 goldinarjev — ne zavisno od določil splošnega kazenskega zakona in drugih propisov — ter jim se sme [travica, ta svoj urad zvrševati, časno ali v slučajih §fH 71 za vselej odvzeti. Položnina tržnih upravnikov je zastavljena za prisojene globe in za povračila po § 80, odstavek 2 dolžna. Položnino je, kjer bode treba, precej primerno dopolniti. §. 71. Pravico j c od- Za stanovitno naj se pravica odvzame: vzeti «osebno. 1. Kadar kateri tržni opravnik pod svojim pravim ali izmišljenim imenom kak posel za se mešeti, koristi od posla, katerega je on opravil, ali od prodaje, pri kateri je on posrednik bil, kakorsi koli bodi udeleži se, od kupca kako nagrado za posredovano prodajo zahteva ali vzame, ali vedoma nedopusčeni posrednji kupčiji (§. 15) v roke streže. 2. Ako v svojem poslu vedoma neresnično okolnost povč, potrdi ali v svojo dnevnico vpiše in isto izopači. 3. Ako število klavnih živali, kar jih je došlo in se ima prodati, neresnično vpové, o njihovi ceni kaj neresničnega naznani, ali kako kugo pri živalih zamolči, da si za-njo vč. 4. Kadar so po večkrat prisojene mu globe ostale brez uspeha. 5. Če jo bil obsojen zarad hudodelstva ali zarad prestopkov tatvine, nezvestobe, deležnosti iste ali pa prevare (goljufije), zarad pregreška omenjenega v §. 1 zakona od 28. maja 1881 (Drž. zak. št. 47) o pomoči zoper nepošteno postopke v kreditnih poslovil), zarad krijomčarstva (kontrabanta), zarad težkega dohodarstvenega prestopka, ali mu se je zarad kakega drugega kaznjivega djanja prisodila najmanj šestmesečna kazen zaprtja, naposled ako je prišel na klic ali kant. §• 72. Dalje naj se izguba pravice izreče, kadar tržni opravnik postane popolnem nesposoben za svoj urad, ali če oboli ter za delj nego pol leta dolžnosti svojega nrada izpolnjevati ne more, naposled ako položnine (§. 70), ki mu je ukazano dopolniti jo, v roku za to postavljenem ni dopolnil. §• 73. V §. 70 omenjene kazni prisojuje po veljajoč.li propisili magistrat kot obrano oblastvo ; to oblastvo izrekuje tudi izgubo pravice v slučajih §fa 72. Y oziru na vzklice ali pritožbe zoper taksna razsodila magistratova veljajo splošna določila. §. 74. Zoper tržne opravnike, ki se zakrivé z redu nasprotnim ali mero prestopajočim vedenjem na tržišči, sme tržno komisarstvo razsoditi, da jim se službovanje začasno ustavi, ter ni dopuščena zoper to razsodilo pritožba z odložno niočjo. Y teh slučajih je vendar tržno komisarstvo dolžno, to naredbo precej naznaniti magistratu, kateri ima pravico, dotičnemu opravniku časno odvzeti ura d o vanj e. Oddelek VII. A*08ebiiii določila za Dunajsko blagajnico živinskega in mesovnega trga. §• 75. Na Dunajskem osrednjem živinkem trgu v Sent-Marksu ustanovi se „Du-DaJ8ka blagajnica živinskega in mesovnega trga“, katera naj oskrbuje poslove °dkazane ji v tržnem redu. V napravo te blagajnice (kaše) in za oskrbovanje njenih opravil postavi °- kr. vlada po razpravi ponud neki novčni zavod, ki naj dobavi potrebnih nov-£ev> in ki bode gledé svojega ravnanja z novci podvržen prigledu c. kr. vlade, a 5ar se tiče izpolnjevanja določil tržnega redu, podpadal tržnemu oblastvu. §. 76. Dunajska živinskega in mesovnega trga blagajnica prodaje po tržnih opravkih poslane na njo ali izročene ji tržne stvari v svojem imenu na račun pušilja-J°čih ali izročajočih stranek. Blagajnica — izimši slučaje §§fov 88 in 97 — nima pravice, za svoj račun, b°di v svojem imenu ali po tretjih osebah, tržnih stvari kupovati ali prodajati. §. 77. Kadar tržne stvari po kakem prevaževalnem zavodu odpravljane na trg doj-aeJ°, treba je dotične nakladne liste nadpisovati na Dunajsko blagajnico živin-.*°ga in mesovnega trga. Ako tržne stvari kako drugače na trg dojdejo, Dročiti ^je blagajni i v roke tržnih upravnikov (§§. 61 in 62). Izguba pravice. Prisojanjc kazni, izreka o odvzetji in izgubi pravice, Začasna us'a-vilev službe po tržnem knmi-sarstvu. Naprava Dunajske blagajnice živinskega in mesovnega trga. Prodaja zvr.še-vana po Dunajski blagaj-nici živinskega in mesovnega trga. Vposiljanje ali izročanje tržnih stvari. Dajanje posebnih nalogov ali naročil. Ako bi stranke, ki tržne stvari pošiljajo 'na prodaj ali izročajo, hotele dati kak poseben nalog glede poslov in prodaj, ki jih bode oskrbovati (sosebno gledé posredovanja prodaje po nekem določenem, opravniku, ali gledé krmljenja, gledé načina prodaje, gledé neprestopne cene itd.), morajo to za časa blagajniei na znanje dati, odnosno tržnim opx'avnikom ob izročanji tržnih stvari priobčiti. Naročila, ki jih je med samim trgom dajati, treba je na znanje dati ali blagajniei, Ici mora brez odloga priobčiti jih dotičnemu opravniku, ali pa tržnemu opravniku samemu. §. 78. V kolikor tržni red veleva tržne stvari poprej vzglaševati, ter se v dotičnih Predlaganje prepisih zahteva, da je treba pokazati popoten list, odnosno potrdnico ali kako P?rPo‘t££°V dru£° spremnico, naj se to Dunajski blagajniei živinskega in mesovnega trga za časa priznani, odnosno naj seji dadö potrebne listine, sicer ona ne daje odgovora za posledice kake dotične zamude. §. 79. Plačevanje Dunajska blagajnica živinskega in mesovnega trga opravlja gledé tržnih troskov. atvari, katere na-njo za prodaj dohajajo, ponapredno in na ravnost nakladne in druge vozne troske, kar se jih nateče, troske devanja iz voz in ponameščanja, troske krmljenja in v red devanja, s tržninami vsake vrste vred, in druge troske. §. 80. Zavezanost ali odgovornost Dunajske bla-gajnice živinskega in mesovnega trga in pa tržnih opravnikov. Dunajska blagajnica živinskega in mesovnega trga odgovarja strankam, katere ji tržnih'stvarl na prodaj pišiljajo ali izročajo, za to, da poslove, ki jih ima oskrbeti, po danih nalogih in zakonitih določilih opravi. Tržni opravnik odgovarja strankam za izpolnjevanje dolžnosti, katere so ran pri pravem posredovanji prodaje po VI. oddelku tega tržnega reda naložene. Tržni opravniki so Dunajski blagajniei živinskega in mesovnega trga odgovorni za izpolnjevanje dolžnosti, katere imajo po §§. 61 in 62. * §.81. Dunajska blagajnica živinskega in mesovnega trga ima pravico, za vsa p°' vračila, katera jo zadenejo iz krivnjc ali zadolženja kakega tržnega upravnika, od tega opravnika zahtevati zameno (odškodbo) ter vzeti si dotično plačilo iz posredovalnih pristojbin, katere mu gredö. §• 82. Prodaje, pri Gledé takih tržnih stvari, katere ni blagajnica živinskega in mesovnega trga katerih trzm p0 opravnikih prodala, ima blan-ajnica kupščine prodavcem izplačevati- posredovali. Za tega delj morajo stranke vsako takšno prodajo vzglasiti pri organih, kâtore o'prodaj î blagajnica v to postavi. Teh organov delo je, prodano tržne stvari za blagajnjco prevzeti, da jih izroči kupcu, in tako. prodavcu, kakor tudi kupcu v roko dati soglasno, na blagajnico namerjeno prodajno naznanilo. Ta prodajna naznanil* naj obsezajo imeni kupca in prodavca kakor tudi ostale v §§. 66 navedeno reči. §. 83. Dunajska blagajniea živinskega in mesovnega trga ima pravico, gledé tržnih stvari, katere ji dohajajo, da naj jih prodâ, za poslove, ki jih ona oskrbuje, z utr-govanjem od kupščine prodajno pristojbino (prodavščino) od poveriteljev ali komitentov in gledé tržnih stvari, katere niso na-njo za prodajo prišle, za izplačilo kupščine odbitek ali skonto od prodavcev jemati (pote rje vati). Prodavščina in vsota odbitka določata se na temelji razprave ponud, ki jo je izvesti zarad postavitve novčnega zavoda (§. 75.) §. 84. Dunajska blagajniea živinskega in mesovnega trga je dolžna, najpozneje 24 ur po končanem trgu kupščine za tržne stvari, ki so na-nje za prodajo prišle, odbivši prodavščine, posredovalne pristojbine, ki gredö tržnim upravnikom, in vse prodajalca zadevajoče troške poveriteljem (komitentom) poslati ali na njihovo željo v imovino zapisati ter podeliti dotični obračun. Ako je vendar kateri poveritelj osebno pričujoč na trgu, mora mu se, kar ostane od kupščine, brez odloga po završbi dotične prodaje in vsekakor še v tečaji tržnega dne izročiti. §. 85. Dunajska blagajniea živinskega in mesovnega trga je dolžna, gledé tržnih stvari, katere ji niso došle, da bi jih ona prodala, kupščine odštevši tržnine in odbitek (skonto) prodavcem precej in vsekakor še v tečaji tržnega dne izročiti tu od njih prevzeti prodajno naznanilo. §. 86. Pri prodajah, katere se na govejem trgu sklepajo po mrtvi teži, naj Dunajska blagajniea živinskega in mesovnega trga v slučajih v §§fov 84 in 85 na kupščino neki iznos po približni vrednosti tržnih stvari a conto izplača in ostanek kupščine pozneje doplača, ko bode znan posledek klanja. §. 87. Na osrednjem živinskem trgu kupuje se blago nekaj za gotovo plačilo, nekaj tut temelji kredita, ki se komu pri Dunajski blagajnici živinskega in mesovnega trga odprč (podeli) Vse kupščine je vplačevati pri blagajnici. §. 88. Ako je kupnja sklenjena za gotovo plačilo, treba je dotično kupščino — po-Vtzavši završni list, oziroma prodajno naznanilo — do konca trga pri Dunajski dagajnici živinskega in mesovnega trga oplačati in na to je vzprijeti kupljene tr*ue stvari. Ako kupec do konca trga ni opravil vplačila, tedaj ima blagajniea pravico 'zeti od kupca drugi dan po >/* od vsakega tisoča kupščine ter od njega, če do-ekla kupščina drugi dan po tem še ni vplačana, računiti obresti — kakor pri K,,Pnji na upanje sklenjeni — in pa upravni prispevek. bUovenlich) Pristojbine od prodaje in odbitek ali diskonto. Izplačevanje kupščin poveriteljem. Izplačevanje kupščin prodajalcem. Izplačevanje pri prodajah po mrtvi teži na govejem trgu. Kupnja za gotove plačilo in na upanje. Kupjna za plačilo v gotovem novci. Ce 86 plačilo do začetka prvega bodočega trga ni opravilo, ali če kupec dotle ni prevzel kupljenih tržnih stvari, tedaj ima blagajnica pravico, dati dotične tržne stvari prodati ter iz kupsčine vzeti si plačilo za svoje iskovino. §. 89. Kupnja za go- Ako se je na govejem trgu po mrtvi teži kaj za plačilo v gotovem novci °mrtvi teži n:i kupilo, to naj kupec neki iznos po približni vrednosti tržnih stvari a conto vplača govejem trgu jn kar ostane kupsčine z obrestmi vred, katere je računiti pri prodaji na upanje, blagajnici opravi po tem, ko bode žival zaklana. §. 90. Dodeljevanje osebnih kreditov. Dunajska blagajnica živinskega in mesovnega trga naj mesarjem in vojeni-narjem (prekajalcem mesâ), kateri svoj obrt vršijo po tržnem področji, omenjenem v §. 2, dodeljuje osebne kredite, da si nakupujejo živine za poboj in zakolj na osrednjem živinskem trgu. Iznos ali višino takih kreditov ustanavlja blagajnica z ozirom na prositelje, koliko je kdo sposoben za kredit, in na njih srednjo štirnajstdnevno, odnosno pri vojeninarjih šesttedensko potrebo živine na poboj in zakolj. Nihče sicer ne brani blagajnici, mesarjem in vojeninarjem tudi za nakup drugih tržnih stvari in drugim kupcem za nakup tržnih stvari sploh osebne kredite dodeljevati. §• 91. Prošnja za to, da bi se komu odprl v §. 90 omenjeni kredit, naj se vpolaga pismeno pri Dunajski blagajnici živinskega in mesovnega trga na obrazcih ali golicah, ki se pri njej zastonj dobivajo. Tako prošnjo je treba zadnji čas v osmih dnevih rešiti. §. 92. Ako mu se prošeni kredit dovoli, to naj prositelj — ob enem vzprijemaje dovoljeni kredit — zalagalno menico, slovočo na najvišji iznos dovoljenega kredita, vpoloži z izrecilom vred, s katerim se Dunajski blagajnici živinskega in mesovnega trga poraba rečene menice proti njemu v slučaji potrebe omogočuje. §• 93. Dodeljevanje Za podelitev kredita, ki ni dovoljen po §. 90, sme Dunajska blagajnica in mesovnega trga zahtevati, da se ji primerna množina klavne živine e v ročno zastavo dâ ali da se za kredit pripravi kaka drugačna pri' merna varnost. Zastavljena živina biva na nevarnost in trošek tega, kdor jo je zastavil, ter ima blagajnica pravico, dati jo prodati in iz iztržila na ravnost vzeti si plačilo» ko bi se plačilna dolžnost ne izpolnila. kredita na zavarovanje. živinskega ali drobni c Plačevanje na up puščenih §. 94. Iznosi, kijih je kdo Dunajski blagajnici živinskega in mesovnega trga dolžan vsled dodeljenega mu kredita, izplačili so ta dan po iztečaji kreditnega roka. Ak° plačilni dan pada na nedeljo ali praznik, naj se opravi plačilo prvi delovnik po tem. §• 95. Ako se plačilo o dnevi izplačnosti (doteklosti) ne opravi, tedaj ima Dunajska blagajnica živinskega in mesovnega trga pravico, zamudnemu dolžniku na-daljšnji kredit ustaviti. §. 96. Dunajska blagajnica živinskega in mesovnega trga ima pravico, od iznosov, Obresti in privatere ji je kdo vsled odprtega kredita dolžan, pobirati obresti, in pa neki upravni Opravo** prispevek, katerih višina se določi na temelji ponudbenih razprav, ki se izvedö zarad postavitve novčnega zavoda (§. 75). §. 97. Ako se je kaj na upanje ali kredit kupilo, mora kupec kupnjo do konca Kup na upanje trga vzglasiti pri Dunajski blagajnici živinskega in mesovnega trga, pokazavši (kredit), završen list, oziroma prodajno naznanilo, in na to je prevzeti kupljene tržne stvari. Ako kupec kupnj-e do konca trga ni vzglasil, tedaj ima blagajnica pravico, °d kupca poterjati pristojbino po Vt °d vsakega tisoča kupščine. Ako se kupnja do začetka prvega bodočega trga ni vzglasila ali če kupec, dotle ni prevzel kupljenih tržnih stvari, to ima blagajnica pravico, dati prodati dotične tržne stvari in vzeti si plačilo za svojo iskovino iz iztržila* g. 98. Po tem ko je kupsčina vplačana (§§. 88 in 89) ab kupnja na kredit vzgla-sena (§. 97), podeli Dunajska blagajnica živinskega in mesovnega trga kupcu priznanilo o tem na dotičnega tržnega opravnika, ali dotični za prevzetje postavljeni organ (§. 82), udarivši stempelj na završni list, oziroma prodajno naznanilo, na temelji katerega tržni opravnik ali hraneči organ kupcu tržne stvari, prepodâ ter tržno komisarstvo podeli dovoljenje odgona za take tržne stvari, katere ga potrebujejo. §. 99. Prcpodanjc kupljenih tržnih stvari. Dunajska blagajnica živinskega in mesovnega trga daje ponapredščine na Dajanje hžne stvari, katere se ji za prodajo vpošiljajo ali izročajo. ponapredscm. Iznos ponapredščin, ki jih je komu podeliti, in drugi uveti tega podeljenja Z{tvisé od dogovora z Dunajsko blagajnico živinskega in mesovnega trga.