teto V., Stev. 127 roStmna urUhaii Ljubljana, četrtek, 29. mala 1924 Cena 2 Din lihn|a ob 4 zjutraj. „ Stane mesečno 20'— Din «1» Inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: 1 Miklošičev« cesta St. 16/1 Telefon it, 72. UpravnMtvo t L|ubl|ana, PreSernova ul. it. 64. Telef. »t. 30- Podružnici i Maribor. Barvarska ul. lj Celje. Aleksandrova e. Račun pri poŠta. čekoT. uvodu Stev. 11.842. MPPBB BWW Radi današnjega praznika izide Jutrišnja številka «Jutra» sami} na 4 stran eli. Ljubljana, 28. maja. Uprav do včerajšnjo seje narodne skupščine je zlasti opozicijski blok širil vest, da gosp. Pašič od kralja ne bo dobil mandata za odgoditev skupščino do 20. oktobra. Brozdvom.no je, da je storila krona v£e, da se ttblaže strankarske strasti ter na najboljši način najde pot za široko koncentracijo, s katero naj bi so končno zaključila kriza. Tik pred včerajšnjo sejo narodne skupščino pa so se zgodili dogodki, ],o katerih se meni, da jo bil drugi ustavni faktor naravnost prisiljen, napraviti koncc opozicijskim iluzijam s tem, da je podpisal gosp. Pašiču mandat za odgoditev parlamenta. Ni dvoma, da sta v tem pogledu največ vplivala na odločitev krono zadnja dva Radičeva intervjuva v »Reichspošti« in v agenciji 'Associated Press«, v katerih Radič ni le napadal kralja, da je »suženj belo roke», marveč tudi zagrozil, da bo spravil naša notranjepolitična vprašanja pred mednarodni forum, ako so njegovim zahtevam ne bo ugodilo. Se bolj jasno, četudi v milejši formi, je pretil dr. Maček s svojo izjavo v »Politiki«, v kateri zatrjuje, da jo naloga njegove :tranke», da »osvobodi« zemljo monarhije, ki da stoji na strani korupcije. V naši državi si delita v smislu ustave oblast kralj in narodna skupščina. Ako pride do nesoglasja med njima, mora ali krona popustiti, ali pa skupščino odgoditi, oziroma razpustiti. Odgoditev je na mestu, ako je politična situacija nejasna ln se more pričakovati, da jo bo čas razčistil, ra.z-puat z razpisom novih volitev, ako je Ireba preizkusiti, v koliko ima parlament v svojem stališču zaslombo pri ljudstvu. Bloka ški listi sedaj trde, da jo bil parlament odgodon na protiustaven način, dasi so v kraljevem ukazu končno citirana določila, ki omo-gočujejo kralju odgoditev skupščine. Dr. Koroščcva izjava, da znači odgoditev skupščine »državni udar« in »revolucijo od zgoraj«, so zato dcplacira-na in nevredna moža, ki stoji že tako dolgo v politilu. Ravno tako skopne v puhle fraze tudi deklamacijo opozi-cijonalcev o »suverenosti naroda«, ki da jc kršena, ker se ni Radiču in nj3-govim pomngačem izročila vlada in vsa oblast v državi. Kje so bili radičevci s svojim parlamentarizmom do sedaj? Sele ko so jim ie zdelo, da bi mogli svojo veleizda-jalske načrte izvesti s pomočjo narodne skupščine, so prišli v Beograd. Biti si moramo na jasnem, da Radiču, Korošcu in Spahu ni šlo in ne gre za saniranje našega parlamentarizma, marveč za to, da izkoristijo slabosti skupščine za dosego svojih subverzivnih, federalističnih ciljcv. Kralj je s prisego vezan, da čuva edinstvo naroda, nco 'mjenost države, ustavo in da ima v vsoh svojih težnjah pred očmi dobrobit naroda. Kako naj potem izroči oblast v državi Radiču in njegovim eksponentom, M te države niti ne priznavajo? Tudi poslanci, ki tvorijo opozicijski blok, so prisegli, da bodo »vemo čuvali ustavo« in da bodo v svojem poslanskem delovanju po svoji duši in svojem znanju vedno imeli pred očmi *dobro kralja in naroda«. Ali ni velika večina opozicijskega bloka že opetovano pogazila to svečano prisego? Ali niso prelomili prisege oni poslanci, ki so v ^»-ijC-J skupščini klicali: »Živela republika!« In '-t tndi poslanci, ki so šelo pred par minutami prisegli zvestobo kralju. Kdaj je dal narod pooblastilo, cla poslanci.' ki tvorijo danes pod vodstvom Radiča opozicijski blok, delajo veleiizdajniško politiko? Ali so bili tovariši gos.p. Davidoviča in gosp. Spahe izbrani na tem programu? Se,le pri prihodnjih volitvah bo prišla do izraza v tem po-jledu suvereniteta naroda in ni dvoma, da bo v veliki večini obsodila brezplodno, destruktivno in protidr-čavno politiko blokašev. Tudi sklicevanje na Francijo, Anglijo. Španijo in Nemčijo ne drži. V teh drŽavah se bore med seboj lc stranke, o katerih patrijotizmu ni no-be.noga dvoma. Pri nas so na žalost suče boj v glavnem med strankami, ki so za to državo tn za njen napredek na. podlagi vidnvdansko ustave, in strankami, ki hočejo našo mlado domovino razdreti in razkosati. Radi pogrešk. ki so se od nastanka Jugoslavi je naprej dola 1 o pri nas, smo na žalost danes v položaju, da 6Q y f v v» skupseme OPOZICIJA SE NE MORE ZEDIN1T1 NA SKUPEN PROGLAS. — ZEM LJftVDNIKl NE SODELUJEJO. - DAVID0VIČEVC1 NOČEJO POD-7, "- PISATI SKUPNO Z RADIČEVCI. Ecograd, £8. maja. p. Politična situacija ] vodjo zcmljoradnlkov Vojo Laziča, da se nahaja še vedno pod vtisom včerajš- j so izjavi, ali zcmljoradniki pristanejo na njega dogodka. Beograjski tisk živahno skupni opozicijski manifest radi kršenja komentira dogodke včeraj?': t dneva.! parlamentarizma. Luzič je stavil gotove »Politika* pišo, da politična situacija od ; pogoje, ki so jih šefi opozicijo odklonili, postanka jugoslovanske države še nikdar | nakar je Lazič izjavil, da zemljoradniki ni bila tako težka kot sedaj. Radikalsko j ne bodo več sodelovali z opozicijskim «Vrcme» pravi, da je začela včeraj nova blokom. Zcmljoradniki da bodo od sedaj perijoda ostriti notranjih bojev ln samo! naprej vodili svojo posebno politiko. In skorajšnje volitve morejo razčistili sltun-j res so imeli danes sejo, na kateri so sti« cijo. Zato se jo včeraj govorilo, da so šo lizirall svoj proglas, ki bo objavljen žc pred 20. oktobrom razpišejo novo volitve.1 jutri. Podpis češko-ita!ijaraske pogodbe AVTENTIČNI PODATKI O VSEBINI SPORAZUMA. — POGODBA JE SKLENJENA LE ZA KRATKO DOBO. Posebno se v radikalskih krogih nagiašn, da je jesen najbolj pripraven čas za volitve. Beograd, 2S. maja. p. Opozicijski blok pripravlja skupen proglas na narod. Klerikalci, muslimani ln radičcvci so Imeli danes skupno sejo. Šefi federalističnega bloka so razpravljali o vprašanju vsebine skupnega proglasa. Govori se, da Izdajo posamezni opozicijonalni klubi tudl lastne manifeste na svoje volllce. Needinost in nezadovoljstvo so pojavlja tudl v vrstah Davidovičevega demokratskega ltluba. Na včerajšnji seji kluba je bilo sklenjeno, da se zahtevajo velike iz-premembo v skupnem manifestu opozicijo in jo bilo Davidoviču naročeno, da poroča o tem na jutrišnjem sestanku šefov opo-zicijonalnih skupin. V Davidovlčovem klubu so jo zlasti naglašalo, da ne bi bilo primerno, ako bi demokrati podpisali manifest skupno z radičevci. Gledo vprašanja skupnega manifesta je žo danes prišlo do spora v bloku. Ka« kor jo zvedel Vaš poročevalec, so Gnoči načelniki opozicijonalnih skupin pozvali VAŽNE AVDIJENCE. Beograd, 28. maja. p. Pred svojim od« hodom na Bled jc kralj sprejel več čla« nov vlade, kakor tudi voditeljev opozi« cijonalncga bloka. Od pol 12. do pol 13. je bil na dvoru ministrski predsednik Pašič, ob 15. pa minister prosvete Sve« tozar 1'ribičcvič, čegar avdijcnca je tra« jala eno uro. Od 17. do 18. so bili isto« časno pri kralju dr. Korošec, Davidovič in Spaho. V opozicijonalnih krogih sc pripisuje tej avdijenci velika važnost in sc jo zvečer trdilo, da so bili opozicijo« nalni voditelji pozvani direktno od kra« lja. Blok jc namreč hotel kralju izraziti svojo nezadovoljstvo z rešitvijo vladne krize v skupnem pismu, ker pa jo kralj žo zvečer odpotoval na Bled, je pozval opozicijonalne voditelje šc pred svojim odhodom k sebi, da sliši njihovo mne« nje. Kakor se zatrjuje v blokaških kro« gih, so dr. Korošec, Davidovič in Spaho zahtevali, da so čimprej skliče Narodna skupščina, da so popravi zlo, ki sc jc po njihovem mnenju izvršilo z odgoditvijo. Rim, 28. maja. j. Dane« popoldno sta v palači Chigi podpisala min. prodsed-I nik Mussolini in češkoslovaški zunanji minister dr. Bcneš tekst pogodbo o prisrčnem sodelovanju med Italijo in Češkoslovaško. Včeraj in danos so so vršili v palači Oliijri razgovori med Musso-linijem in dr. Bencšom, katerih se jo udo-ložil tudi generalni državni tajnik v zunanjem ministrstvu Bcnator Contariiil. Razgovori so bili prisrčni. Rim, 28. maja. j. Na merodajnem mestu doznava Vaš dopisnik o italijansko-češkoslovaški prijateljski pogodbi sledečo podrobnosti: Pogodba obstoja samo iz štirih členov s predgovorom, v katerem se poudarja, da sta obo vladi v iskre ni žolji, da Bodelujct* pri gospodarski obnovi Evrope, sklonili dati pravnomu in političnemu položaju, ki so ga stvorile mirovne pogodbe, trdno obliko. Da dosežeta svoj cilj, sta obo vladi sklenili sporazumeti so gledo onih ukrepov, ki bodo čuvali v mcdsc!x>jncm sodelovanju mirovno pogodbo iz Saint Germnina, Tri-lanona in Neulllosa. Pogodba bo izročena v vednost Zvezi narodov, r Itlmu ratificirana in stopila takoj v veljavo. Doba veljavnosti jo določena na pet let. Pogodbo jo mogočo event. odpovedati ona leto pred rokom zapadlosti. Ker je pogodba določena lo za kratko dobo, ji ja priključenih več dodatnih protokolov. o situaciji POMEMBEN REFERAT NA SEJI RADIKALSKEGA KLUBA. Beograd, 28. maja. p. Na današnji seji radikalnoga kluba je imel Pašič govor, v katerem jo rekol med drugim: « V naši državi mora vladati volja naroda. Pri nas sta dva ustavna faktorja, narod in krona. Narod kažo svojo voijo v volitvi in po teh poslancih, ki se morajo držati programa, na katerem bo bili izvoljeni. Ako poslanec odstopi od programa, na katerem je bil izvoljen, ni več zastopnik naroda, temveč vrši samo svojo voljo. Zato je prišlo do krizo. No samo po posameznih poslancih, temveč tudi stranke so menjale svoje programe, kar so je posebno pokazalo na včerajšnji Boji na- rodno skupščine, na kateri so nekateri klerikalci in DavidovičevI demokrati klicali: »Živela republika«, čeprav so bili izvoljeni na monathističnom programu Biti smo razdeljeni in zasužnjeni ter vzgojeni v medsebojni mržnji. Treba je iztrebiti vse ono, kar jo nas odtujilo. Treba je izbrisati vse sledove, ki so ostali od naših zavojovalcev. Dočim je nasprotnikom bilo treba sto in petsto let, da so nas razdelili, bomo mi v naši državi v desetih letih z. delom in poukom iztrebili, kar ne velja, tako, da bo naš narod ena kompaktna oelina«. Iraeisovaisja m odliko* vaitsja Beograd, 28. maja, p. Danes je kralj podpisal ukaz, s katerim jo bil imenovan za rednega profesorja ljubljansko univerzo dr. Milan Skerlj, za ravnatelja gim nazije v Kranju prof. Ivan Kočnik, za ravnatelja I. gimnazije v Ljubljani doktor Anton Lokar in za ravnatelja gimnazije v Murski Soboti prof. Ludvik Vagaja. Podpisan je tudi ukaz o umirovljenju učiteljev ter šolskih nadzornikov po njihovih Hiidožestvemki v Maribora Maribor, 28. maja, e. Nocoj so igrali v mariborskem Narodnem gledališču Cehova »Crcšnjev vrt» z gospo Germanovo v Liberabo-konservativni mriš na Macdonalda NAJTEŽJA PRESKUŠNJA ZA DELAVSKO VLADO. - DANES PADB ODLOČITEV. London, 28. maja. h. Parlamentarna situacija fo jo velo poostrila. Delujoči faktor jo Lloyd Georgo. Popolnoma negotovo jo, ali bo sedanja vlada Anglijo šo ostala, ker mora delati brez podporo liberalcev in nima niti ncdcljcno podporo bstno stranko. Vlada jo odločena v slučaju poraza izvajati konsokvonce in sicer ne samo odstopili, temveč razpustili tudi parlament. Ce bi bo ne bilo bat! tega razpusta, potem bi bil.i lirezdvomno da bi vlada pri jutrajšnji debati ostala niti no smatra za potrebno. Ako bi kabinet ostal v manjšini, lahko konsorva. tivcl nll tudi liberalci prevzamejo vlado. Trenutno jo položaj tak, da gotovo Sto-vilo liberalcev sploh no bo glasovalo, da bo 25 drugih liberalcev glasovalo s konservativci in da bodo konservativci zbra li k glasovanju vso člane. Temu nasproti si prizadeva Asquith, da bi vlad« ohranil, ker prevladajo splošno nazira-njo, da bi delavska stranka dosegla pri bodočih volitvah, ki bi moglo slediti o>-cn\ krizi, velika uspelio, dočim se nj| v manjšini. S predlogom konservativcev da naj so prejemki delavskega ministra drugi strani meni, da bi liljoralcl pri vo, znižajo, so izraža lo nezadovoljstvo z lilcih pridobili Izgubljeni teren, čo bi do- dosedanjimi vladnimi ukrepi v vprašanju brezposelnih. Vso stranko in celo pristaši vlade bo si edini, čeprav iz raz,-llčnlb vzrokov, da vlada faktično ni storila zadostnih ukrepov. Llojd Georgo zastopa v liberalni stran ki stališče, da ima poslanec polno pravico izraziti svojo nazore in sicer brez ozira na to, ali grozi vlada s šo tako dalekosožnimi posledicami. Llovd Geor- lavi k.i vlada ostala dovolj dolgo na krmilu in pokazala, da praktično ne mora več napraviti kot vso dosedanjo vlado. Edini izhod iz situacijo bo nudil jutrišnji govor delavskega ministra Shawa. Mini.-tor, ki je zadnjič govoril zelo slabo, bo pn pogajanjih, ki jih jo vodil z raznimi strankami, moral jutri naftetl no samo, kaj je vlada dosedaj napravila, temveč tudi dati precizna pojasnila, ka- ge sam no veruj« v tako posledicc in jih lero ukrepe namerava storiti v bodoče, Marx vnovič poverjen s sestavo vlade ZADNJI POSKUSI ZA SESTAVO MEŠČANSKEGA BLOKA. — NACI. JONALCI POPUŠČAJO. - PRVI ZNAKI SPORAZUMA. Berlin, 28. maja. b. Danes ob 12. jc ] nja z nemškimi nacionalci niso izključc« državni predsednik Ebert poveril dr. : na. Vodja nemških nacijonalcev jc bajo Marxu sestavo vlade. Pred njim jc Ebert | govoril zopet o kandidaturi velikega ad« sprejel vodjo nemških nacijonalccv. Dr. mirala Tirpitza za državnega kancelarja. Marx je nalog sprejel in se pogaja s | Berlin, 28. maja. j. Na današnji seji strankami glede sestavo kabineta, ki bi državnega zbora za predsednika izvoljc« obsegal vse stranko z izjemo nemške ■ • Sl narodne stranke. Iz dejstva, da je bila dr. Marxu poverjena sestava vlade nepo« sredno po obisku Ilcrgta pri državnem predsedniku, se da sklepati, da bodo glavni vlogi. Sicer pa to ni bila igra, niti \ nemški nacijonalci pokazali novi vladi predstava, temveč najodličnejša pesem 1 več naklonjenosti kot dosedaj. Težkoče majske pomladi, himna višku umetnosti,' obstojajo edino radi zasedbe zunanjega ki je zagrabila dušo v najgloblji tajnosti, urada. Zdi se, da ga bodo nemški riaci« Imeli smo vsak trenutek največje duševno 1 jonalci zahtevali zase, ker po parlamen« užitke. Občinstvu jo zastajal dih. Na}-| turni situaciji no morejo zahtevati mesta kraanejša je bila Germanova v bolesti.1 državnega kancelarja. Vsekakor jo go« prošnjah in onih, ki so prekoračili 05. le-! Ko jo zaplakala, so so po vsem avditorju tovo, da z vodstvom zunanjega urada to starosti. Končno je bil podpisan ukaz, s katerim je bil odlikovati z lento sv. Save 4. razreda član ljubljanske opere Julij Betotto. KRALJ ODPOTOVAL NA BLED. Beograd, 2S. maja. p. Danes ob 6. zvečer je kralj Aleksander v spremstvu dežurnega oficirja odpotoval na Bled, kjer ostane čez poletje, nakar odpotuje v ?ariz. Datum njegovega odhoda v Pa-še vedno nI določen. Na kolodvoru se jc poslovila od kralja vsa vlada in dl-plomatičnl zbor. IZ POLJSKEGA PARLAMENTA. Varšava, 28. maja. h. V političnih krogih se mnogo govori o današnji seji sejmske budžetne komisije, kjer sc jc sprožilo vprašanje zaupnice za vlado. Ko so namreč v debati o členu 5 osnutka finančnega zakona stavili zastopniki levi- _ ce predlog, da naj sc zadnji odstavek tc- štoVn svct'ovno~razštavo. ga člena spremeni, je Izjavil namestnik orosiio stotere oči in ko so odhajali iz- pod Strcscinannom niso zadovoljni, gnanci prodanega doma drug za drugim n„ današnji seji državnega zbora, ki v svet, se jo trgalo v srcih vseh, ki smo sc j0 pričela ob 12., bila radi sestave vla« itnino i-isfo llniofnt np. n.nl-in in r n ! n /iK O 11 .1 11 rt 1 i/>i'!l ' .1 pili ta večer studenčnico čiste umetnine. (ic prekinjena in sc je ob 2. nadaljevala. Za slovo venci, cvetje, oglušujoči klici, jc bil nemški nacijonalcc V/allraff izvo« ijen za predsednika. Med bivšim pred« sodnikom Loebcjem (soc. dem.) in \Vall viharno ploskanje. Italsjansko-angleške zaroke raffom jc prišlo do ožjo volitve, v kateri je slednji zmagal s 227 proti 151 giaso« vom. Govori se o tem, da znači prepu« London, 28. maja. s. Ponovno se širi- "titev mesta predsednika drž. zbora nem jo govorice, da se bodo v navzočnosti ,5! faldo ter princ Piemontski z vojvodinjo objavlja zunanje«politično formulo, na Yorško. I podlagi katere bi bili nemški nacijonalci London, 28. maja. s. Na čast Italijan- pripravljeni sporazumeti s strankami ske kraljevske dvojice kakor tudi presto- sredine. List zatrjuje, da bi moglo priti lonaslcdnlka in princczinjo Mafaldc se je vršil danes v Bucklngham-palači velik ples. Danes popoldne sta pokazala kralj Jurij in kraljica Mary Italijanskim go- I minlstrskeg.a predsednika Markovskl, da j znači sprejem tega člena v obliki, kakor ■ Ka je predlagala vlada, vprašanje zaup-i nicc. Po daljši debati je bil vladni pred-' log z 10 proti 8 glasovom sprejet, pri | čemer so se poslanci Piastove stranke glasovanja vzdržali. skromni defonzivi oni, katerim je na srcu blagor edinstvene Jugoslavije, v BODRERO PRI NINČIČU. Beograd, 28. maja. r. italijanski poslanik na našem dvoru Uodrcro jc posetil danes zunanjega ministra dr. Ninčlča, pri katerem sc jc Informiral o bodoči konferenci Male antante v Pragi. ©Simpijada Pariz, 28. maja. j. V drugem kolu Olimpijade za svetovno prvenstvo v no- naidrznejši ofenzivi pa njeni notranji I gometu so zadeli danes Cchoslovakl na sovragi. Da na dosedanji poti ne mo- , Švicarje ter končali po ostrem boju z re iti nadaljni razvoj dogodkov brez i 1 : I. Kljub temu. da jc bila Igra podalj- | škodo za sam obstanek države, kot jasno. jo več | šana za 30 minut, ni bilo mogoče doseči razlike. Celil so bili tehnično In taktično 'boljši, Švicarji pa so delali boli na gole. do potrebnega sporazuma z drugimi strankami v smeri, ki jo izraža vladna izjava. Nova državna vlada jc namreč pripravljena voditi z inozemstvom po« trebila pogajanja, opirajoč sc na poro« čito strokovnjakov kakor dosedanja vla« da. Vendar pa jc treba istočasno jasno določiti, da -bo odločitev o visečih go« spodarskih in političnih vprašanjih pri« držana za bodočnost in zavisela od po« gnjanj, ki bodo med tem uvedena. ni poslancc NVallraff j» eden voditeljev nemških nacijonalccv. \ValIraff pripada radikalnemu krilu nemških nacijonalccv. Svojcčasno je bil sodnik in jc pozneje vstopil v politično upravno službo. Vi letu 1917 jc bil pozvan v državni urad za notranje zadeve kot državni tajnik. Ta urad je vodil do izbruha revolucijo. ANGLIJA IN NEMŠKA KRIZA. London, 28. maja, h. Zunanji urad je obvestil sotrudniko londonskih listov o svojem stališču napram berlinski vladni krizi. Naglasa se, da je Anglija sprejela poročila strokovnjakov kljub temu, da niti Macdonald niti drugi člani vlade niso bili zadovoljni z vako posamezno točko poročil. Italija in Belgija sta na istem, vsled česar angleška vlada pričakuje, da bo tudi Nemčija zavzela enako stališče, čeprav dobro razume, da bi tudi ona mogla podrobnostim ugovarjati. Ker pa so so zavezniki in Amerika na podlagi toga poročila zedinlli, obstoja za Nemčijo edina pot, da sprejme poročila, ker je navsezadnje bankrot za Nemčijo v vsakem drugem primeru neizogiben, čeprav bi so mogli nacijonalisti veseliti kakih fiktivnih začetnih tisnoliov. Aaiglesko-raska konferenca London, 28. maja. h. Na včerajšnji seji anglcško«rusko konference se je zno» va govorilo o vprašanju angleške imo« vino v Rusiji. Sovjetski delegati so izja« vili, da jc zelo važr.o sporazumeti sc naj« prej glede načrta o plačevanju, v kolikor so ta tiče predvojnih dolgov. Angleški člani komi:;ijo so nato odgovorili, da no nameravajo zahtevati takoj plačil. Sov« jetski zastopniki so predlagali, naj hi so obo vladi sporazumeli glede določitve Berlin, 28. maja. j. Državni kancclar dr. Marx jc danes popoldne mod sejo , r.ckc vsote, ki nai bi se porabila za po državnega zbora povabil vse voditelje j ravnavo zneskov, ki jih zahtevajo upni« strank razen vodij nemške narodne stran , ki. Dalje bi bilo priporočljivo, če bi ho« ko in komunistov in imel r. njimi izčrpna | teli obe deželi določiti za vsako posa« posvetovanja. Največjega pomena jc bil mezno zahtevo maksimalno vsoto. Na« seveda razgovor r. vodjo nemških n.ici« daljni potek pogajanj jo napravil vtis jonalccv poslanccm dr. Mergtom, ki sc da želita obe stranki sporazuma. Anglc« jo okoli 3. javil kancclarju. O izidu tc« »ki delegati so konccm seje izjavili, da ga razgovora so širijo razne govorico, jim jc mnogo na tem. da sc Rusija Co« Izvedeti sc je dalo lc toliko, d", pogaja« spodarsko orerodi, Ob Malgajevi slavnosti bila prva; oddolžitov njunemu žrtvovanju. Danes se na Tolstem vrhu pri Gu-štanju odkrije Malgajev spomenik. Preprost je, kakor ga predstavlja naša slika, toda čvrst dovolj, da bo kljuboval tako dolgo, dokler no režimo Malgajeve krvaveče rože iz trnja, dokler nas slava herojskega spomenika no pozovo znova na Gosposvetsko polje, našo Kosovo. . , .Vi, ' Z današnjo Malgajevo slavnostjo v Guštanju se v luči lepo aranžirano narodne manifestacijo osvetli spomin našega nacijonalnega junaka, prvega borca za svobodo jugoslovenskega Korotana. Kakor tudi slovenski rod nima veliko galerije svojih herojev in je naša junaška epopeja obsežena v skromnih folijantlh, — Malgaj že živi v duši slovenskega, osobito koroško-slovenskega življa in mu je v popularnosti zagotovljen neusahljiv spomin. Bi! je Malgaj diven borec, silen v postavi in značaju, ki jo vzrasel v letih jugoslovanskega prerajanja naše omladine in padol v jiopolnem žrtvovanju za staro dcdino slovenskega plemena. Ze kot mlad dijak — doma je bil v Št. Jurju ob južni železnici in je študiral v Celju — je izžareval na-cijonalno samozavest, lahkotno energijo in vsestransko prožnost, mešano z vedrim humorjem. Bil je vselej med pokretniki skritega ouiladinskega gibanja. V predvojnih letih duhovnega prerajanja iu sveže naraščajoče agil-nosti je Malgaj pričel dajati tudi svoj .prvi kulturnodelovni obolus z nabiranjem narodnega blaga; Štrekljeva zbirka ga predstavlja kot enega najvest-liejših sotrudnikov. Malgaj je ves živel v narodni pesmi, v čaru domače zemljo in rodu, v romantiki našega fantovstva — krasen tip sočnega košatega slovenskega fanta. K vojakom so ga vzeli kmalu po izbruhu svetovne vojne. Ob vojni napovedi Italije jo vzdržal prvo italijanske napade pri Gorici in ostal na fronti, dokler ga odlikovanje z zlato medaljo ni spravilo v varno zaledje. Je po današnjem taksiranju taka reč sicer postranske važnosti, toda za Malgaja je bilo to prav značilno »malenkostno* sredstvo. da se je rešil prekljanja za Avstrijo in raje v zaledju med domačim vojaštvom pospeševal deklaracijsko gibanje. Prišel je prevrat z zmedami, manifestacijami, navdušenjem in komodnim prepričanjem, da nam bo marsikaj le-j>o poklonje.no. Kdo je takrat mislil na Koroško! Le Malgaju je dozorela zavest, da je v Celju zbral 36 tovarišev ter se podal grebst krvavečo rožo iz trnja. Dne 6. novembra 1918 je vkorakal v Mežiško dolino in daljo s ciljem proti Gospi Sveti, povsod navdušeno pozdravljan od koroških bratov. Prispel je že tik pred celovška vrata; toda kaj je hotel s svojo maloštevilno eskadro, ko je mosto opore dobil iz Ljubljane le prijazen migljaj, da se okani nepotrebnih avanturi . . . Umaknil se je torej iz Grebinja nazaj v Velikovec in se tam utaboril kot prvi čuvar koroškega življa in njegov organizator. Kmalu je za njim prispel Srečko P u n c e r, idealni njegov sobojevnik iz celjskih dijaških let, poet in revolucijonar. Začela sta izdajati »Jugoslovenski Korotan* in sistematično razpredati jugoslovansko propagando. Prispevalo je polagoma tudi novo vojaštvo, borba z nemškimi tolpami je postajala resna. Ampak pred Malgajevo četo, ki ji je v spopadih stal vedno na čelu in mu je bila neomajno vdana, je vladal strahovit re-špekt. Malgaju niso mogle do živega neprestane zasede nemškutarske sodr-ge, niti celovška nagrada za njegovo glavo. Pač pa pa je za žrtev tirjala malobrižnost, takratnih činiteljev. Ugrabil ga je strahotni polom, ki smo ga želi na Koroškem, ker smo ob pie vratu sejali neodločnost. Zgodovina, ki bo krvavo beležila koroško tragedijo, bo tudi izluščila krivce in jih krvavo ožigosala; -— danes pa ni čas rekriminacij, ker bi znova otrovaie nezaceljeno globoko rano, ker bi rušilo pijeteto svežega spomina dveh tako dragocenih žrtev kakor sta bila Franjo Malgaj in Srečko Puncer. Srečko Puncer jo padel dne 29. aprila pri Vovbrah sam v obupni borbi z nemško tolpo, ki ga je bestijalno pobila s kopiti in sunkom bajoneta skozi glavo . . . Malgaj je padel torlen nato. dno 6. maja — ravno pol leta po vkorakan.ju na Koroško. Na Tolstem vrhu ga je zadela granata. V zmedi takratne splošne žalosti in ogorčenja jo njuna tragika ostala v široki javnosti skoro neopažena. Zato pa se je podvojeno ra,zbolela, ko je srbsko •vojaštvo ramo ob rami z našimi četami ponovno pregnalo nemške tolpe. Prevoz njunih trupel v grudo doma-ičih pokopališč — Malgaj počiva v Št. ilurju ob južni železnici, Puncer v Braslovčah —> in njuna pogreba sta Ustava in Narodne skupščine Člen 52. ustave: Kralj sklicuje na/-rodno skupščino na redno ali izredno zasedanje. Zasedanje otvarja iu zaključuje osebno s prestolnim govorom, ali pa, po ministrskem svetu, s poslanico ali ukazom. Prestolni govor, poslanice in ukaz Bopodpisujejo vsi ministri. Ukaz, s katerim se zaključujejo seje zasedanja, obsoza vodno tudi naredbo za dan novega zasedanja, Kralj smo vsak čas po državni potrebi sklicati narodno skupščino, ki je odgodila svoje sojo. Kralj ima pravico razpustiti narodno skupščino, toda ukaz o razpustitvi mora obse-zati naredbo za nove volitvo najkasneje v roku treh mesecev in naredbo za zasedanje narodne skupščine najkasneje v štirih mesccih od dne, ko jo bila skupščina razpuščera. Ukaz o razpustitvi narodne skupščine sopodpišejo vsi ministri. Člen 75. ustave: Narodna skupščina se sestane v prestolnem mestu Beogradu na Tedno zasedanje vsako leto dne -'0. oktobra, ako ni prej sklicana s kraljevim ukazom na izredno zasedanje. Če jo ob vojni prestolica premeščena, se se-stano narodna skupščina v kraju začasno prestolice. Redno zasedanje se ne sme zaključiti, dokler nI rešen državni proračun. Ob času vojne Je narodna skupščina stalno zbrana, razen če sama ne odloči drugače. Navedena člena ustave menda dovolj jasno pobijata opozicijsko trditve, da se je s kraljevim ukazom o odgoditvi narodne skupščine do 20. oktobra izigrala ustava in princip parlamentarizma. Oba člena, na katera so opira tudi ukaz, dokazujeta vsakomur, ki ima za to oči, da jo odgoditev povsem v okviru ustave, ki to predvideva in upravičuje. Tu ni vmes niti trohice povoda, da n. pr. dr. ICorošee odgoditev označuje za »revolucijo ali državni udar od zgoraj navzdol*. V odgoditvi b kraljevim ukazom ni ničesar, da bi so protivilo le besedi iz citiranih členov. Nasprotno, vsaka beseda daje zakonito utemeljitev. Kričanje opozicionalcev in »Slovenca* se torej razblinja ob jasni stilizaciji določil ustave, proti kateri sicer najhujše divjajo, a se nanjo sklicujejo vselej, kadar hočejo v svojem demagoštvu dokazati, da je niti ne poznajo. Opasnost novega voznega reda na železnicah Novi vozni red prinaša v razdelitvi prog važno spremembo. Laik jo bo mogel opaziti na stenskem voznem redu. Dosedaj je imela proga Maribor-Ljubljana eno polje, Ljubljana - Postojna drugo polje in proga Zidani most - Zagreb posebno polje na voznem redu. Sedaj pa je proga Zagreb-Postojna na enem polju in Zidani most - Maribor na drugem polju. Tisti, ki se malo boljo razume na vozni red, bo opazil, da so tudi številke vlakov precej spremenjene. Na ta način je bivša jiižnoželezniška proga Št. Hj-Postojna presekana v dva dela. Signalno in prometno jc začetna točka za oba dela to progo postaja Zidani most, ker leži najbliže v smeri proti Beogradu, ki naj bo prometno izhodišče za celo državo. V nacijonalnem oziru je to stališče, ki so ga imeli pred očmi preurejevalci voznega reda, sicer pravilno, vendar bi bilo bolje, ako bi s te vrste nacionalizacijo malo počakali. Niso si bili namreč na jasnem vseh posledic, ki lahko, ne rečemo na vsa,k način, nastanejo iz te naglice. Občinstvo sprememb ne bo videlo, v nevarnosti pa je, da jih občuti. Na progi Zidani most - Maribor - Št. Iij se morajo radi novega voznega reda spremeniti številke vseh tirov v vseh postajah, za vlake se morajo dajati drugi signali. Vso se mora vršiti ravno obratno kot dosedaj. Te spremembe posezajo globoko v vršenje prometne službo in nalagajo osobju silno intenzivno pazljivost prvo čase in zlasti, ker bo še dolgo trajalo, predno bodo tehnično izvršena vse Spremembo na varnostnih in signalnih pripravah. Dosedaj je šlo vse nekako avtomatično, in uslužbon-stvo, ki je na tej progi popolno izrabljeno, je moglo z vso paffinjo slediti spreminjajočim se situacijam službe. Pri tehnično neizadost.no pripravljenih spremembah niso izključeni po-greški v službi s strani osobja, so pa tudi mogoče velike nezgode. Čuvaj, ki je že 20 let na postaji, Čujs signal, ki mu je 20 let na,znanja! prihod vlaka iz Maribora, danes pa mu pravi, da prirlo iz Zidanega mosta. Ali ni na dlani pogrešita mogoča, KAko nesrečo lahko povzročil Prometnik da čuvaju ukaz, da naj otvori uvoz za tir št. 5, ki je imel dosedaj St. 4. Na varnostnih napravah bodo sigurno šo po 1. juniju napačne številke. Čuvaj postavi uvozno znamenje za tir, ki je imel Drei št. 5 in nesreča je tu. Kdo bo odgovarjal? Očividno je, da je tehnično nezadostno pripravljena pre-uredba voznega reda prenagljena in stavlja potujoč,e občinstvo v velike nevarnosti. Ako se 110 bo zgodilo ničesar takega v bodočih mesecih, potem moramo reči, da je osobjo, ki je na tej progi, od prvega do zadnjega zlata vredno. Pomisliti je treba, da se je zadnja dva meseca promet na progi Maribor - Postojna silno dvignil, bodisi tovorni, bodisi potniški promet ter ga promet e proge Zagreb - Postojna še iz daleka ne doseza. Prva proga služi v glavnem tranzitnemu prometu iz Avstrijo in Madžarske z Italijo iu mislimo, da bi prestiž države prav nič ne trpel, ako bi se začasno še pustila stara tehnična opredelitev, oziroma enotnost edino dvotirne proge v državi vsa-j toliko časa, dokler bi se vse pripravilo, kakor treba. Postaja Zidani most je služila dosedaj prav dobro kot končna postaja enotirne proge Sisak - Zidani most. Vsled slabe lege se ne mere razviti, da bi reprozentirala kot začetna prometna točka na dve strani, ostala bo vodno kot zelo važna vmesna postaja dvotirno proge, lo več sitnosti bo imelo sedaj vse osobje. Že samo radi te postaje, ki jo širom sveta znana po svoji čudni situaciji in stisnjenosti — bi se morala opustiti vsaka novota-rija, ki bi obremenjevala ali ogrožala varnost občinstva, potujočega preko te postaje. Danes smo postavljeni pred dejstvo, da so v Zidanem mostu proti Ljubljani odrejene druge številke vlakov, druge številke tirov in drugi signali, kakor proti Mariboru, in sedaj naj dela osobje postaje Zidani most neoporečno in varno službo. Ako so zgodi nesreča, sodnik ne bo mogel obsoditi na nesreči udeleženega osobja, ampak mu bo preiskovati, ali ni uprava sama, oziroma narodboda.jalec ustvaril najlepše predpogojo za vse in enake nesrečne slučaje. Osobjo bo moral oprostiti, ker bo dognal, da je uprava deloma zanikamo, deloma prenagljeno odredila nekaj nepotrebnega in pripravila osobje le v zmešnjavo. Prestiž države v železniških zadevah je predvsem v garanciji čim največje varnosti za potujoče občinstvo in tovor, nikakor pa ne v lepo narisanih voznih redih, to si naj zapomnijo preurejevalci voznega reda pri ljubljanski direkciji državnih železnic. Gospoda ministra saobračaja opozarjamo v zadnji minuti na nesreče, ki nastanejo lahko radi izvršeno preuredbe voznih redov brez zadostne tehnične priprave. V. R. Ptujski občinski svet Ptuj, 28. maja. Danes se je vršila velevažna seja ptujskega občinskega sveta. 2e od prevrata sem so se trudili merodajni faktorji, da dobi mesto Ptuj električno razsvetljavo, oziroma da se elcktrificira mesto in okolica. 2e leta 1919. se je v to svrho izvolil pripravljalni odbor, ki se je pogajal s fal-sko elektrarno o napeljavi toka do Ptuja oziroma še dalje do Cakovca In Varaž-dina. Ta projekt pa je radi malodušno-sti nekaterih občinskih in okrajnih zasto-pov propadel. Leta 1921. jc zadeva že zaspala. Šele pred kratkim je prišla fal-ska elektrarna z novim predlogom, ki je dozorel po daljših pogajanjih tako daleč, da postavi falska elektrarna iz Maribora do meje mestnega teritorija ptujskega na lastne stroške glavni vod in vse potrebne transformatorje, mesto Ptuj pa prevzame garancijo za izpeljavo omrežja v mestu in okolici, kl bi se tudi pritegnila. Ta predlog je bil na današnji seji občinskega sveta predložen in soglasno sprejet. Občinski svetniki so uvideli daleko-sežnost predloga in zato vsi glasovali zanj. Predlog, ki ga je stavil občinski svetnik dr. Fermevc, sta predvsem podpirala svetnik dr. Senčar in župan Bla-žek. Važna točka dnevnega reda je bilo vprašanje dravskega mostu. V Ptuju vodi preko Drave lesen most, ki potrebuje nujnih popravil. Ker je mesto samo v slabil gmotnih razmerah, se je Izjavil okrajni zastop pripravljenega, prevzeti dravski most popolnoma v svojo oskrbo. To se zgodi že 1. junija tega leta. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Sprejem obeh predlogov je pozdravila tudi galerija z glasnim odobravanjem. Upamo, da se tudi mesto Ptuj postavi tako počasi v vrsto modernih mest. tudi »Slovenec* med gentlemane. Tudi «Slovenec» je priobčil poročilo o Italijanskem posojilu kot senzacijo prvega reda. Njegova dolžnost bl sedaj bila, da stvar sam popravi, ker bo sicer znova dokazal, da sploh nima nobene poštenosti in dostojnosti. + Nedoslednost g. Davidoviča. Beograjska »Reč* napada Ljubo Davidoviča, ker je tudi par demokratskih poslancev na včerajšnji seji narodne skupščine klicalo: »Živela republika*. »Reč* vidi v tem dokaz, da je Davidovič krenil daleč od onega, kar je nekdaj izpovedovala demokratska stranka, ter da s tem priznava republlkanstvo in se zavzema za revizijo ustave. + Novi «SIobodni Dom» prinaša par lnteresantnlh Radičcvih primesi. Radič razpravlja o parlamentarni politiki svojih poslanccv I11 pravi: »Vodstvo HRSS more v praktični aktualni politiki imeti samo to stališče, da predvsem povdarja izpremembo državne oblike, torej republiko. Kdor je zanjo, se bo z njim o vsem drugem dalo zlahka sporazumeti. Vodstvo HRSS sicer ostane v taktični zvezi z opozicijskim blokom, toda skupno politiko mora v bodoče voditi samo z republikanskimi strankami.'» Kako sc torej opozicijski faktorji morejo sklicevati, da imajo parlamentarno večino, ko jim Radič prod nosom pravi, da bi vodil skupno politiko samo z republikanskimi strankami. Razen, seveda, če sta Davidovič in dr. Korošec že prepričana republikanca. Malo čudno se čita, ali resnica je, da Radič naenkrat proglaša vlado Pašič-Pribi-čeviča za — »najboljšo rešitev krize*. Neprilika je, kakor pravi, samo to, da se bodo »v borbi, ki bo šo hujša, morda umaknili ali propadli naši (Radlčevi) zavezniki, kl za borbo niso tako pripravljeni kakor mil* V ostalem Radič tudi v uvodniku predvideva, da se opozicijskemu bloku odtegnejo Nemci, džemijet in klerikalci, kar ni ravno rožnata perspektiva niti za blok niti za Radiča. Da radičevsko glasilo ne ostane brez običajnih prismodarij, pravi Radič v uvodniku tudi to-Ie: »Vsak hip utegne priti do plebiscita v Črni gori in Macedoniji pa tudi v vseh naših pokrajinah bivše avstro-ogrske pokrajine in to baš na osnovi onih mednarodnih pogodb, na katere se je zadnje čase Pašič neprestano pozival.« To bo Radič čakal, dokler plebiscit ne odnese njega, ki slcparl svojo stranko s takimi absurdnimi glupostmi. Iz demokratske stranke IZ MLADINSKE ORGANIZACIJE. Člane tamburaškega zbora «Mladosti» opozarjamo, da se vrši v petek 30. t. m. in ponedeljek 2. junija ob 8. uri zvečer vaja v društveni sobi. V soboto 31. t. m. zvečer sestanek spor-tašev v svrho treninga, ki bo v nedeljo dopoldne na igrišču 'dri ga, udri ga, ali ne boš udarili* Nato je pograbil Krušič neki kol tor tož-ko poškodoval Bratušo. Obsojena sta bila: Krušič na 1 mesec in Krumpak na 3 lel no poostrenega zapora, g Zaradi otroškega vozička je prišel prvič pred sodišče 75-letnl F. B. — ln šo povrhu zaradi tujega vozička! Sedel jo po stari in lepi navadi upokojencev na klopi pred Prešernovim spomenikom in 60 solnčil obenem z nekim pleskarjem. Blizu je sedela tudi pestunja z vozičkom, ki so je pa kmalu naveličala dolgočasne Prešernove muze in je za kratek čas izginila. To je vznemirilo službujočega stražnika, ki je prišedšo pestunjo pozval na odgovor glede nepazljivosti. Baje je to storil nekam strogo, vsekakor pa je njegov nastop ozlovoljil našoga starčka, ki je obenem s pleskarjem pristopil ter stražnika nedopustno nahrulll. Zato jo bil pred ljubljanskim deželnim sodiščem obsojen na 50 Din globo, n jago v sodrug pa (ki jo bil žo preko mesec dni pridržan v zaporo!) jo dobil 14 dni zapora, ker je pri omenjeni priliki še opsoval službujočega stražnika. Vsekakor dobra lekcija in svarilo, da se ni vtikati v zadevo tujih vozičkov. § Komunizem. Dijak E. K. je šel v službo k rdečim blago cestnikom in je lani v Zagorju izdal poziv v originolni, a še no aprobiranl slovenščini, v katerem stoji, da naj žandarji aretirajo Trboveljsko družbo proti dobremu »trink-geltu* in »retsvetesave«. Podpisal je svojo umetnino z »boljševik, ki se rad zabava«. Za to nepremagljivo željo po zabavi in pa vsled nošnje Leninovega znaka jo bil obsojen pred ljubljanskim deželnim sodiščem na 14 dni zapora. Njegovi somišljeniki, štirje po številu, ki so tudi pisali podobno dopise, so pa dobili vsak po pet dni v svrho premišljevanja dejanskih razmer. § Pscudoželezničar. Dne 16. aprila je na kolodvoru na Zidanem mostu Franc Kotnik nekoliko zadremal. Ker se je pa to dremanje izpromenilo tokom časa v trdno spanje, ga je prišel buditi železniški uradnik, da bi ga spravil s perona. To človekoljubno delo pa io opazoval iz bližine Jurij Sapotnik, delavec v Trojanah. Tudi njemu se jo speči človek »smilil«. Začel ga jo tresti, a pri trm tudi tipati po žepih, da bi si vzel za svoje delo zasluženo plačilo. V notranjem delu suknjiča jo res našel listnico ter izmaknil iz nje 1040 Din. Ko ga je nato neki železničar takoj ustavil ter ga pozval, naj vrno potniku, kar mu je vzel, jo trdil Sapotnik, da jo speč! človek njegov dober prijatelj iz vojne in da io hotel zvedeti samo njegovo ime, no katero jo že pozabil. Pri konfrontaciji pred sodiščem pa Kotnik obdolženca sploh ni poznal ter ie, ko so mu povedali, da jo tat njegovega denarja, začudeno vzkliknil: »A to je tista presical* Zanimivo je, da so obdolženca neprestano videli na Zidanem mostu z železni-čarsko kapo. da bi se tem lažje izognil detektivom, Z ozirom na to, da je Sapotnik jako nevaren tat, ga je obsodilo okrož. sodišče v Colju na 13 mesecev zapora. 8 Parfum ga Je Izdal. Komaj 16-letni brezposelni Maks Koren iz Bieznico pri Prevaljnli j« velik dolomržncž in je bil zaradi raznih tatvin žo večkrat kaznovan. Pred okrožnim sodiščem v Celju ie bil dno 24. maia obtožen, da io vzel 28. maja. ZAGREB. V elelttih Je bila danes tendenca nekoliko prijaznejša in so tečaji posameznih papirjev poskočili. — V devizah je bila tendenca nestanovitna. Tečaji so popustili v vseh devizah. Blaga je bilo na tržišču dovolj in tudi povpraše-vanjo je bilo precejšnje toda je bilo malo prometa, ker so bili kupcem tečaji previsoki. Narodna banka je intervenirala v devizi na Švico. Trgovalo se je največ v devizah ua Dunaj, Prago in Švico. Notirale so devizo: Dunaj 0.1141 do 0.1161, Budimpešta 0.095 do 0.115, Bukarešta 34.25 do 37.25, Italija izplačilo 358.5 do 361.5, ček 357.5 do 360.5, London izplačilo 352.875 do 355.875, New-York ček 80.il do 81.9, Pariz 435 do 440, Praga 239.375 do 242.375, Švica 1437 do 1447, ček 1433.5 do 14-14.5; valuto: dolar 79 in sedem osmink do 80 in sedem osmink, aK 0.11475 do 0, leji 0 do 89.5, lire 354.5 do 857.5; efekti: Trgo 35 do 39, Eskomptna 133 do 134, Kreditna Zagreb 127 do 130, Hipo 65 do 68, Jugo 119 do 120, Ljubljanska kreditna 235 do 0, PraStediona 915 do 917.5, Etno 135 do 137, Srpska 139 do 140, Eksploatacija 120 do 122.5, Šečerana 1170 do 1180, lais 60 do 0, Narodna šuma 07 do 100, Nihag 100 do 105, Gutmann 875 do 885, Slavonija 112 do 114, Strojne 150 do 175, Trbovlje 600 do 610, Vevče 0 do 165, 7 odst. posojilo 67 do 67.5, agrarne 23 do 26, Vojna škoda 141 do 142.5. BEOGRAD. Devize: Dunaj 0.1152 do 0.1154, Budimpešta 0.09 do O.IO, Bukarešta 34 do 35, Ženeva 1440 do 1441, London 354 do 354.25, Milan 351.75 do 360, Ne\v-York 81.45 do 81.50, Pariz 437 do 438, Praga 241.25 do 241.40, Solun 155 do 158, Sofija 57.75 do 58.50; valute: leji 58 do 0. TRST: Beograd 27.70 do 28, Dunaj 0.0315 do 0.0325, Budimpešta 0.025 do 0.03, Praga 66.75 do 67.25, Bukarešta 10.50 do 11, Pariz 121 do 122, London 98.50 do 98.70, New-Yorlc 22.65 do 22.76, Curih 400 do 403, valute: dinar 27.75 do 28, avstrijske krono 0.0315 do 0.0325, dolar 22.55 do 22.70, 20 zlatih frankov 81 do 87.10, uradni tečaj zlate liro 437.81. CURIH: Beograd 6.95, New-York 566.25, London 24.56, Pariz 30.10, Milan 24.90, Praga 10.70, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.50, Sofija 4.07, Dunaj 0.007975 DUNAJ: Beograd 866.S70, Berlin 16.73 do 17.05, Budimpešta 0.78 do 0.84, Bukarešta 2.97 do 2.99, London 308.000 do 309.000, Milan 3129 do 3141, New-York 70.9S5 do 71.185, Pariz 3792 do BS08, Praga 2087 do 2097, Sotija 500 do 504, Curih 12.535 do 12.585; vabile: dinarji 803 da 869, dolarji, 70.460 do 70.860, lire 8133 do 3155. PRAGA: Beograd 42.55, Rim 153.375, Rudimpešta 3.85, London 147.675, Nett-York 33.95. BERLIN: Beograd 5.13, Milfin 18.55, Prasa 12.895. London 18.255. Novi vozni red (Oilliodl in prihodi vlakov v Ljubljano glav. kol). V noči od 91. maja na 1. junij o polnoči stopi na vseh progah v veljavo novi vozni red. Po novem voznem redu bodo odhajali, oziroma prihajali potniški vlaki v Ljubljano gl. k. tako-le: Odhodi proti Jesenicam: 4.45 (turi-itovski), 6.40, 8.55 (iz Ljubljane gor. kolodvor), 11.40, 15.10, 17.25 (iz Ljubljani, gor. kolod. do Kranja) 19.00, 21.10 (brzij. Prihod z Jesenic: 7.20, 8.20 (brzi), 11.87, 10.00, 18.58, 21.50, 23.20 (turistovskl). Odhodi proti Kamniku: 5.05 (turi-siovski) 7.55, 14.10, 18.35. Prihodi iz Kamnika: 6.48, 18.05, 18.00, 22.05 (turistovskl). Odhodi pri Karlovcu in Kočovju: 6.05, 9.35, (samo do Novega mosta) 13.15 10.28, S2.C0 (mešani). PriTfodi- iz Karlovca in Kočovja: 220 (mešani), 7.10 (iz Novega mesta in Kočevja), 10.50 (iz Karlovca), 15.00, 80.25. Odhodi proti Zidanemu mostu: 0.32 (brzi) 4.12 (S. O. K.), 5.28, 7.50, 8.36 (brzi) 12.02 (brzi), 12.10, 14.20, 17.00 (brzi) 18,10, 28.52. Prihodi z Zidanega mosta: 3.40, 5.12 (brzi), 7.30, 9.30, 10.43 brzi), 14.00, 10.11 (brzi), 18.21, 21.00 brzi), 22.15, 23.16 (0. 0. E.). Odhodi proti Rakoku: 5.24 (brzi), 6.02, 9.40, 12.05 (brzi), 14.30, 16.55 (brzi), 18.45, 23.35 (S. O. E.). Prihodi z Rakeka: 0.17 (brzi) (S. 0. E.), 7.25, 10.39, 11.50 (brzi), 16.16 (brli), 18.15, 22.49. Odhodi proti Vrhniki: 7.45, 18.25, 18.30, 22.30 (turistovskl). Prihodi iz Vrhniko: 6.30, 10.00, 17.50, 21.15 (turistovski). Po novem voznem redu vozi nov br-zovlak med Monakovim in Beogradom preko Zidanega mosta, odhod z Jesenic 7.05, prihod v Ljubljano 8.20, odhod 8.36, prihod v Zagreb gl. kol. 11.40, v Beograd 22.40. Odhod iz Beograda 0.45, iz Zagreba gl. kol. 17.50, prihod v Ljubljano gl. kol. 21.00, odhod 21.10, prihod na Jesenice 22.35. Turistovski vlak na progi Ljubljana gl. kol.—Kamnik in nazaj vozi od 27. junija pa do vključno 8. septembra redno vsak dan. Podrobnejši podatki so razvidni iz službenih stenskih voznih redov, ki so dobe po vseh postajali po 10 Din izvod. Draštvo .»Trgovska nnn^, akadei iemaja" v Ljubi?am Sinoči se jo vršil v zborovalni dvorani Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani I. redni občni zbor društva »Trgovsko akademije* v Ljubljani. Zbor je otvoril predsednik g. Ivan J e 1 a č i n, ki jo pozdravil zborovalee, predvsem zastopnika oddelka ministrstva za trgovino in industrijo vi. sv. Lubca ter zastopnika Trgovske in obrtniške zbornice tajnika dr. Windischer.ia, nato pa podal prrdsedslveuo poročilo. Orisal jo v kratkem delovanje društva v prošlem letu ter med drugim omenil, da jo bilo nakupljeno zemljišče za zgradbo trgovske akademijo poleg vladno palače i;a oglu Blelivcisovo in Erjavčevo ceste. Da so jo ta nakup mogel Izvršiti, je glavna zasluga nekaterih domačih denarnih zavodov in industrijskih podjetij, ki so priskočili z znatnimi prispevki na pomoč. Predvsem jo omenit: nastopno darovalce: Ljubljanska kreditna banka ?oo.000, Trgovska banka 25.000 Kmatska posojilnica 25.000, Kreditni zavod 50.000, pivovarna Union 25.000, tovarni za dulilc Rušo 25.000, papirnica Vevče 25.000, Kranjska industrijska družba 25.000, Prometni zavod za premog 10.000, Schneider & Verovšek 5000, in- dustrijeo Vinko Majd i 5 v Kranju 2500, Gremij tigoveov Ljubljana 2500, tovarna za firnež Brovat & Comp. 2500 in drugi. Največjo zaslugo, da so so ti prispevki zbrali, imajo gg. dr. Windischer, Tykač in Knez. Predsednik navaja dalje, da jo pri Trgovski in obrtniški zbornici fond za zgradbo trgovsko akademijo v znesku 75.000 Din, ki so vsako loto zvišuje. Tudi vlada jo v prošlem lotu v proračunu nakazala prispevek za zgradbo v znesku okrog 75.000 Din, ki so pa zaradi raznih formalnosti šo ni izplačal. Treba bo napraviti korake, da so tudi v prihodnjem proračunu vnoso stalna postavka za Trgovsko akademijo v Ljubljani. Pohvaliti je daljo agilno sodelovanje trgovskih akademikov, ki so pod vodstvom absolventa g. Lajovica priredili nabiralno akcijo med ljubljanskim trgovstvom. II lconcu so je spominjal predsednik umrlega veleza slušnega člana odbora vi. sv. g. Ivana Subiea, pri čemer so so navzoči v počaščenje spomina dvignili raz sedežev. Iz sledečega blagajniškega poročila, ki ga jo podal blagajnik gen. ravnatelj g. Alojzij Tjrkač, je razvidno, da so skupni prejemki v lanskem letu znašali 442.817.00 Din; od tega bc jo med drugim uporabilo za nakup stavbnega zemljišča 295.000 Din. Skupno čisto p^emo-žen.io znaša okrog 431.000 Din. G. dr. Fran VVindisclier ,,o predlagal nato posebno zahvalo predsedniku g. Jelačinu, ki je izposloval pri Ljubljan Bki kreditni banki omenjeni veliki prispevek ter vnetemu pospeševatolju društva blagajniku g. Tj kaču. Iz tajniškega poročila, ki ga jo podal tajnik dr. Jože Pretnar, povzemamo, da jo imelo društvo 158 članov, od teh 8 ustanoviteljev in 6 pospošovateljov. Poleg gori navedenih darovalcev jo bilo šo 23 darovalcev manjših »noskov. Tajništvo je interveniralo večinoma z uspehom pri raznih oblastvih gledo olajšav raznih davščin in pristojbin. Po spremembi pravil so se vršile volitve. Za predsednika jo bil per aeclaina-tionem na predlog dr. VVindischorja ponovno izvoljen g. Jelačin. Nato so jo na predlog g. Kostcvca izvolil nastopni odbor: L podpredsednik Ivan Knez, II. podpredsednik dr. Fran VVindisclier, blagajnik gen. ravn. Alojzij Tvkač, tajnik dr. Jože Pretnar; odborniki: Fran Bonač Fran Medic, Anton Rojina, Andrej Šara-bon, in?. Milan Sukljc, Viktor Meden, rsvratelj dr. Ludovik BOlim; stavbni odsek: višji svet. inž. Viktor Skaberne. arhitekt Costapcraria, ravnatelj Rihard Skuboc, inž. Vladimir Sublc; preglednika: Fran Stupica in Avgust Skaberne. Za tem je predsednik omenil, da bo v svrho povečanja dohodkov treba pod-vzeti primerne akcije, predvsem denarno loterijo ter intervencijo pri denarnih zavodih in večjih podjetjih, ki šo niso dali nikakih prispevkov. Govoril jo dalio o izvršitvi gradlienih načrtov tor so so debato udeleževali gg.: Stupica, Verovšek, inž. gukljfe, ravnatelj BBhm in drugi. Ko so jo določila šo redna letna članarina na 100 Din, io predsednik g. Jelačin zaključil občni zbor. Čaniga pred sodnijo V torek se je dopoldanska razprava proti Čarugi začela ob 10. in ker nekatere pozvane priče niso dospele, je predsednik takoj začel zasliševati cigana Stc-vana Šajna, čigar bajto je Čaruga s svojimi koinpllci napadel 29. oktobra 1920. ter v njej uprav nečloveško razsajal. Zasliševanje cigana Sajna vzbuja obilo smeha. V glavnem se njegove sedanje navedbe krijejo z izpovedbami v preiskavi, samo da jc zdaj vse zgovornejši. Pripoveduje pa '-ikole: »Prišel je Caruga s svojimi kar nenadno jonoči pred mojo hišo. Ali je prej streljal, va nisem čul. Seveda sem ga mo rai .■pustiti v hišo, ker sem, slavno so- dišče, tisti dan ležal v postelji In Imel mrzlico 99 stopinj! (Buren smeh v dvorani.) Nato jc nastalo strašno streljanje. Jovo Je nam vsem, kl smo bili v hiši, zapovedal, da se vležemo s trebuhi na pod. V tem jc prlhltel v sobo tudi moj sln» (cigan s tem misli svojega mlajšega brata, kl ga je zadela krogla in jc podlegel.) Siromak Je bil ranjen in jc kričal, da mora umreti. Svakinja niti je podložila pernico, da je nanjo legel. Nato se je zopet streljalo.« lz njegovega opisovanja se vidi, da pripoveduje bolj stvari, kl so mu jili pozneje pripovedovali, ker tudi sam nc taji, da je takrat bil popolnoma ■'.meden od bolezni in strahu, ali kakor sam pravi: »Tako sem se tresel od strahu, da me je odmetavalo s tal, kjer sem ležal na trebuhu.« Predsednik ga Izprašuje nadalje: »Kdo vse jc bil v sobi?« Cigan: »Jaz in pa — ne zamerite — moja žena z otroci!« Carugo poznate? »Ho, če bi bil v škatljl zaprt, bl ga spoznal!« — Ali so vas pretepali? »Nič nc vem, slavno sodišče, tako ma jc takrat bilo strah, da su nič ne spominjam, če je kaj padlo po meni.« — Koliko so vam pobrali? »Ko smo ležali na tleh, so razbojniki vse prebrskali ln pobrali 4000 Din pa 200 zlatih iu srebrnih gumbov.« — Želite denar nazaj, seveda? »Pravično bl bilo, slavno sodišče, da ga dobim.« Sledila je konfrontacija ln na clganova prepričevalna zatrdila, da Carugo izbor-no pozna, jc Caruga prežimo dejal: »Jaz nisem oddal strela, četudi setn v preiskavi to priznal. Sploh pa clgo laže!« — Zatem je prišla na vrsto clganova žena Marija Sajn in komični prizori so sc ponovili. Pred prisego jo je predsednik začel izpraševati gencralla, kar jc izzvalo buren stneli: — Koliko ste stari? »Kje bl jaz to vedela!« — Kje ste rojeni? »Tudi tega ne vem. Kje pa naj bi sc rodila? Kjer Bog to hoče!« — Ali ste poročeni? »Tako, no... po cigansko. — Zdaj zač ne pripovedovati o napadu slično kakor v preiskavi. Zasliševanje pa je težavno, ker ciganka enostavno potrdi vsa predsednikova vprašanja, tako da njene izpo-vedbe predstavljajo splošno konfuzijo. Predsednik jo vpraša: »Kako so izgledali razbojniki?« »Tako, prav različno. Bilo je par majhnih pa tudi velikih. Toda Caruga jc vsekakor bil zraven, jaz ga poznam.« —■ Po čem ga poznate? »Tako, sploh!« — Zahtevale odškodnino? »No, dobro bi bilo.« » — Koliko zahtevate? »Ha, kakih 1500 forintov ali kron... Kolikor pač prisodite!« — Pri konfrontaciji ciganka ponovno zatrdi, da Carugo dobro pozna, Caruga temu ne ugovarja, nc prizna pa njenih navedb. • Polagoma prihajajo osješkemu državnemu pravdnlštvu vedno proti Čarugi nove prijave, osobito iz Like in Slavonije, in v njih se navajajo poedini zločini, ki so doslej ostali nepojasnjeni, zdaj pa sc more sumiti, da je tudi nje izvršil Caruga in njegovi pajdaši. Utemeljena je stimnja tudi s tem, ker sc v obtožnici našteti zločini časovno vrstijo v precejšnjih raz-stavkih. Ker nove prijave pretežno navajajo rope, jc soditi, da si je Carugina tolpa profesijonalno služila denar, kjer je le našla priliko. Prva prijava navaja lajinstvcni roparski umor, ki se je novembra 1921 zgodil v Oprisavcih, kjer sta bila ponoči v postelji ubita posestnik Mate Derakovič in njegova žena. Razbojniki so pobrali vse vrednostne stvari in sledu za njimi ni bilo najti. Eden Caruginih pajdašev, Boja-nič, je sicor takrat bil osumljen in je ne- kaj časa presedel v preiskovalnem zaporu, toda radi pomanjkanja dokazov zopet Izpuščen. Bojanlč Jc sedaj znova na obtožni klopi. V drugi prijavi navaja trgovcc Kari Johlcr Iz Novske, da je 24. avgusta 1921 poslal svojega najstarejšega sina Jakoba s 180 tisoč kronami v Bačko. V vlaku pa so neznani tolovaji sina ubili ter mu vzeli denar. Vsa preiskava Je ostala brez uspeha. Tretja prijava: Dne 19. novembra 1919. sta bila ob Savi pri Dugom selu ustreljena podjetnik Miroslav Vestcr in njegov spremljevalce. Ustrelil ga je neki oborožen človek s šajkačo na glavi. Ke-sterjev sin, kl zdaj to javlja, zatrjuje, da razbojnik po opisu prič vsekakor utegne biti Identičen s Carugo. Četrta prijava jc iz Velike Kapele v Liki, kjer so 1. 1920 trije razbojniki v gostilni Tomaža Zrnca ustrelili 19-letncga Pavla Sertiča in nato pobegnili. Ker so priče Ina razpolago, utegne la zločin kmalu biti dognan. Je pa še več prijav, kl navajajo večja ali manjša tolovajska dela, prihajajo pa še nove. Osješko državno pravdništvo deluje s polno paro, da obravnava teh zločinov čimprej pride v tek z razpravo, kl se bo s tem seveda šc znatno zavlekla. « v^ RŽENAik KAVA. & >ADRBA< TVORNI.CA ŽITNE KAVH, VELFPRAŽARNAZHNATH KAVC. AJ, CLINCE PRI LJUBLJANI. f miiJkJ^jMtM&m Skok v Ljubljanico Ljubljana, 28. maia. Danes, okoli dveh popoldne, je prišel od magistrata proti frančiškanskemu mostu 42 letni brezposelni vrtnar in godbenik Jakob Breščak, rodom iz Trsta. Na hrbtu jc Imel nahrbtnik, poln obleke, v roki pa škatljo z violino. Pri mostu sc je približal tamkaj stoječemu Bosancu, kl prodaja preproge in nekaj časa motril njegovo blago. Nato Je snel polagoma nahrbtnik z ramen, ga položil na tla, zraven pa postavil violino. Ozrl se jc parkrat okoli sebe, nato pa sc bliskoma popcl na železno ograjo mostu in skočil, ne da bi mu mogel kdo to preprečiti, na glavo v Ljubljanico. Ko so mimoidoči zapazili drzni skok, se je v trenutku zbra la na onem mestu velika množica ljudi. Breščaku se jo skok v Ljubljanico posrečil in se mu nl zgodilo nič hudega. Očividno pa se Je v hladni kopclji premislil In jc otepal z vsemi štirimi, da bl prišel zopet na suho. Lovil se jc neprestano ob betonskem nazidku ob Ljubljanici, vendar pa kot nespreten plavač nl mogel do brega. Nasprotno, valovi so ga tirali naprej pod frančiškanski most in potcin do prvih mesarskih stojnic. Tu sta ga potegnila dva stražnika iz vode. Breščak jo bil žc popolnoma onesveščen. O dogodku je bila obveščena tudi rešilna postaja, kl ga je prepeljala takoj v bolnico. Kaj ga jc gnalo v smrt, šc nl znano, najbrže pa beda. Dogodek jc vzbu dil v mestu splošno pozornost. Klimo Od 29. maia do 1. junija Kriminalna drama v 7 dejanjih v glavni vlogi 33 ir i E3 v sx .. Dopisi ' D. M. V POLJU. Obrtno - nadaljevali na šola pri D. M. v Polju priredi v n<* doljo dno 1. junija razstavo risarskih in praktičnih izdelkov vajencev, h kateri so občinstvo, ki so za stvar zanima, naj-uljudneje vabi. Razstava bo odprta od 8. zjutraj do 17. ure popoldne. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. V nedoi Ijo dno 1. junija vsi v P.apttžo »K Slo-, pem Janezu«, kjer so vrši ob 4. uri po, poldno javen nastop domačega Sokola ia št. Vida nad Ljubljano. Iver je ta prva. izmed letošnjih prireditev, vabimo prii jateljo Sokolstva, da nas obiščejo. N.n stop bo nudil vsekakor lep užitok: prin ste vajo članov in obojo dece po scat.vl vi br. Dckvala, prosto vajo članic b kiji, članstvo na orodju in nastop na tom n vzorno vrsto, pro. te vaje članio (češke) in orodna telovadba dece; vse 8 spremljanjem orkestra Sokola I. iz Ljubljane, Nato 60 vrši prosta zabava s prav pr'w jotnim sporedom. Upamo, da nas na» predni Ljubljančani, kot vsako leto, tu-j di sedaj posotijo. V hladni senci kostanjevih vej bomo v najlepši harmonij? v7.HI mnogo veselja. MENGEŠ. NaS Pokol priredi v nedeljo javen nastop pri g. A. Kancu r. vrtno veselico in siečolovom. Zato dno 7,' junija vsi v Mengeš, kjer bo obilo brat-ske zabave! LITIJA. Prostovoljno gasilno draštvo v Litiji razvije v nedeljo dne 1. junija svoj društveni prapor. Slavjo jo zdrulo. no 7. veliko ljudsko veselico. Pri celodnevnem sporedu s vira codba jugoslov. železnlčarjov iz Zidanega mosta, ltazvit-jo prapora ob pol 10. uri dopoldne. Za polovično vožnjo udeležencem so »torje-ni potrebni koraki, rešitev so šc objavi v časopisih. K mnogobrojni udeležbi vabi — odbor. TRBOVLJE. V nedeljo bo imeli komunisti, oziroma njihovo mladinsko društvo »Vesna« protestni shod proti razvitju prapora Orjune, ki bo v nedeljo dno 1. junija. Govornik jo surovo napadal Orjuno, ki jo bajo žo lopo številoi pametnih delavcev izneverila boljšoviš-kira idejam ter pretil z grožnjo, da bo-do v nedeljo dobili Orjunci po gobcu (njegov izraz). Opozarjamo bratske organizacijo, posebno močnejše: Ljubljana-Siška - Celjo - Maribor itd., da je udeležba častna dolžnost, no da bi so bali kakih nedoraslih fantičev, oziroma drugih protidržavnih elementov v Trbovljah! ki prirejajo isti dan razno izlete iz Tr-lx>velj — ampak, da pokažemo, kolik« imajo našo organizacijo «gol>cev». Vsi) na krov! Somišljeniki pa — nadomestita odpadniko nacijo! RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Podružnica Jugoslov. Matice jo priredila, dno 18. maja koncert »Orkestra Frisc.li-ko\vitz« iz Zidanega mosta. Zal jo bil obisk za prvo narodno prireditov nepri-moren; pogrešali smo mnogo tržanov. Oikcstc jo pod spretnim vodstvom g. Frisehkovvitza izvajal najizhranojSe komade z izredno fineso. G. Frischkowitv. kakor tudi vsi člani njegovega orkestnv naj prejmejo najprisrčnejSo zahvalo krasen užitek. — Pozabiti no f.ir.cino naših zavednih žena in deklet, ki so napravilo pecivo ter tako pripomoglo k lepemu gmotnemu uspehu. Hvala Vam vsem! ROGAŠKA SLATINA. K dopisu r. dne 27. maja v »Jutru« nekaj pripomb: Okoli »Sloge« se zbirajo razni klerikalni in nemškutarski bratci, ki so bili šo pred letom dni internacionalcl. K društvu ima bajo pristop vso, kar »ložo in gre«, samo eo sovraži naprednjake, ki danes v čast in ponos zavednim Slovencem gospodarijo v naši občini. Na čelu to neslogo sejočo slogo je orožnik, ki so skriva za razno klerikalno figure. Rovarjom, ki 110 ustanavljajo društev iz ljubezni do glasbene umetnosti ali iz navdušenja za kulturno delo, ampak samo, da zasejejo razdor v naš8 napredno vrste, bomo pošteno stopili na prsto. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Četrtek, 29.: »Cezar ln Kleopatra«. Izv. Petek, 30.: »Dom«. B. Sobota, 31.: »Izgubljene duše«. E. Nedelja, 1.: »Paglavka«. Izv. p')iideljek, 2.: »Kamela skozi uho šlvan-kc*. P. Ljubljanska opera. Četrtek, 29.: »Poljub«. Ljudska predstava. Izv. Petek, 30.: »Gorenjski slavček«. D. Scbcta, 31.: »Carjeva nevesta«. C. Nedelja, i.: »Manon Lescaut«. Ljudska predstava. Izv. Pondeijek, 2..: Zapito. Mariborsko gledališče. Četrtek, 29.: »Zlvljeuski boj«. Gostovanje Hudožestvenikov. Ljubljansko gledališče. Danes na praznik se poje v opernem gledališču Smetanova opera vredna vsaj dvakrat toliko, kolikor stanejo. Prav nič ne dvomimo o toni, da si bo cPisma* omislil vsak denarno količkaj situiran Slovenec: saj za prodajo borili 30. eksemplarjev ne potrebujemo nobenih umetnostnih mecenov, temveč s:v I ni o golovo število ljudi, ki umejo cenili umetnost kot najplemenitejše, kar jo dano človeku ustvarjati iz s.-be. cPisma* so izšla v samozaložbi in so dobo pri slikarju P>. Jakcu v Ljubljani, na Bregu št. 10, II. nadstr. Slovo Labanovcga plesnega ansambla od Zagreba. Labanova plesna šola iz Hamburga, ki je priredila v Zagrebu 4 nle.-.ne večere, deloma s komornim sporedom, se je v torek, 27. maja poslovila od Zagrebčanov. Kritiko zagrebškega tiska poudarjajo, da jo Laban ros iznašel čisto nove elemente scenske umetnosti, pozitivno vrednosti, ki bodo obogatele ples in panlomino. Najboljši Labanovl plesalci so gg. Jens Kolih, Edgar Frank, Gertruda Loscr in Iiildcgnrda Troplavilz. Skupina so j a sedaj odpeljala v Beograd. Splitska drama na gostovanju. Vodstvo splitskega gledališča jo sklenilo, da pošljf) meseca junija svoj dramski a:i-sambl na gostovanje v Sibenik, Sini, Kiiin, Maknrsko ild. Repertoar bo nn go-slovanju ob3egal najboljše ia liajuspelcjše konrde splitsko dramo v prošli sezoni. Kriza N.-r. glednlišfa v Osljeku. --Upravitelj Kar. gledališča v Osličku go- I spod Golia se je mudil teden dni v Beogradu, kjer jo interveniral v zadevi denarne krizo osiješkega gledališča. Dose- I t;el ni nič in se je vrnil domov praznih rok z edino mogočo solucijo, da reducira osobjo ln uvede v svojem gledališči: čim večjo štcdcnjc. Zdaj bo v Osijeku po sebna anketa, na kateri se bo razpravljalo, kako najti sredstva, da se položaj ublaži. Novnsailsko gledališče v r.anJevn. No. vosadskl gledališki ansumbl jo prošli teden odpotoval v Pančovo, kjer ostano ns gostovanju več dni. Dosedaj jn uprizorile dve domači deli: Nušlčev -ogrske vojske. V smislu naredbe ministrstva voiske in mornarice F. A. br. 26.985 z dne 12. junija 1921. morajo vsi bivši aktivni častniki avstro-ogrske armade, ki niso bili sprejeti v našo vojsko, vložiti prošnjo za upokojitev. Več je razvidno iz oglasa, ki je nabit na mestni deski v Ljubljani. * Palača urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu prične še letos z gradnjo novega uradnega poslopja. Kot rezultat razpisanega natečaja je osrednji urad prejel 30 konkurenčnih načrtov in bo posebna jury v kratkem določila nagrade. Nova palača bo dograjena do konca prihodnjega leta. Gradbeni troški so proračunjeni na približno 20 milijonov dinarjev. * Angleška eskadra v Splitu. Velik del angleške sredozemske eskadre bo meseca julija obiskal Split in druge kraje dalmatinske obale. Eskadra bo obsegala štiri dreadnoughte: »Iron Duke*, Marl-borough*, »Emperor of Indie* in »Be-cock* ter štiri flotilje rušilcev s posadko nad 5000 mož. Eskadra prispe v Split dne 3. julija. V počaščenje angleške eskadre se pripravljajo velike svečanosti. * Sprejem dveh krojačev in dveh čevljarjev. Uprava 4. zavoda za izradu vojne odede v Zagrebu sprejme dva mojstra-krojača in dva mojstra-čevljarja. Ponudbe je predložiti najkasneje do 1. julija upravniku imenovanega zavoda. Natančnejše v Trgovski iu obrtniški zbornici v Ljubljani. * Požar v Vojniku. V soboto, dne 24. t. m. je zgorela, kakor nam poročajo iz Celja, za občinsko hišo v Vojniku večja drvarnica, v kateri so imele stranke razno orodje iu jim je tudi služila za hlev Ker je v neposredni bližini s slamo krito poslopje, jo bila nevarnost za okolico ten. večja. Domači požarni brambi in požarni brambi iz Škofje vasi se je posrečilo ogenj takoj omejiti. Požig je povzročila najbrž hudobna roka. * Strela udarila med pojoča dekleta. Dne 21. t. m. je pri Sv. Ani na Krem-bergu razsajalo strašno neurje z bliskom in gromom. Tri dekleta so grabila listje v gozdu. Ko se je bližala nevihta, so se dekleta prepevajo vrnčala domov. Nenadoma je znbliskalo in strelu je udarila med nje. Lorbekova je obležala takoj mrtva, ostale dve pa sta se onesvestili. Enn izmed obeh jo medtem že okrevala, dočim je zdravstveno stanje druge še vedno jako opasno. * Utopljenec. Dne 21. t. m. popoldne so opazili ljudje v potoku Ložnici pri Celju okrog 70 let starega moža, ki je bil že v zadnjih vzdihih. Potegnili so ga iz vode in ga odnesli v poslopje Matija Žagarja v Ložnici, kjer pa je kmalu nato izdihnil. Pri preiskavi mrliča niso našli nlkakih listov, po katerih bi se mo?ln ugotovili njegova identiteta. Po obleki sodeč, je moral biti mrtvec berač. * Dolgoiskanl tat in vlomilec Anion Rakuša iz Precentincev, mlad dečko, je vlomil v noči na 20. t. m. v hišo posest-nice Marije Peklar v Ljutomeru, Pokradel je veliko obleke in perila. Isto noč si ie znal naili vstoo tudi v hišo Mariie .■ 4-- Kranjo v Radlslavcih, kateri je odnesel več dragocenosti in zlatnine. Oba vloma sta bila težkega značaja in znaša skupna škoda 18.780 Din. * S streho jo padel in so ubil dne 28. t. m. okrog 9. uro dopoldne 151etni Jožef Platovšek iz Škofje vasi pri Celju. Stavbenik Miha Verndl iz Gaberja je prevzel ca Bernovi dvonadstropni hiši v Gosposki ulici št. 19 v Celju popravilo dimnika. Poslal je Ija zidarja Ivana Pla-tovšeka z njegovim sinom Jožefom. Ko sta oba na visoki stavbi pripravljala okrog dimnika leseni oder, je stopil mladi Platovšek, z vrvjo nezavarovau, na konec deske. Ta so je dvignila in faut so ni mogel obdržali za dimnik, ker je bil poškodovan. Telebnil je z opeko vred na nižjo sosedno poslopje ter padel odtod na ulični tlak. Pri tem je opeka poškodovala lahko tudi nekega mimoidočega voznika. Nezavestnega Platovšeka so takoj naložili na voz, n je izdihnil že med vožnjo v javno bolnico pred Narodnim domom. Dobil je smrtne poškodbe na glavi iu v notranjih delih telesa. Iz Ljubljane u— Kralj Aleksander v Ljubljani. Da« nes ob 10. dopoldne se pripelje kralj Aleksander, ki je včeraj ob 6. zvečer odpotoval iz Beograda v spremstvu de» žurnega oficirja na Bled, v Ljubljano, odkoder sc odpelje z avtomobilom na Bled, kjer ostane čez poletje. u— Orjuna za svojega člana. Kljub močnemu deževju je v torek popoldne Orjuna ob izredno častni udeležbi spre« mila svojega, tragične smrti umrlega ide« alnega člana Frana Oražma, na njegovi zadnji poti. Poskrbela jo tudi siroti, ki jo bil brez starišev in svojcev, dostojen pogreb. Orjunaši v kroju so tvorili čast« no spremstvo. Ob odprtem grobu sc je poslovil od brata Frana z jedrnatim go« vorom predsednik Zveze ljubljanskih Orjun, br. Ante Kalokira, s prisego na program jugoslovcnskih nacijonalistov. u— Koncert umetnih pesmi in skladb priredita dne 6. junija v filharmonični dvorani Šentjakobski pevski zbor in Št. Jakobski salonski orkester. Predprodaja vstopnic od pondeljka dne 2. junija na« prej v Šentjakobski knjižnici, Stari trg štev. 11. u— Češkoslovenska Obee v Ljubljani porada v nedeli 1. června společny vylet na Golicu. Odjezd t hlav. nadr. ve 4.40 rano. členovč S. P. D. pfihlaste se nej« dele do patku večer u Skrušnyho kvuli polovični sleve na drflze. Zabavni odbor. u— Zadruga urarjev, zlatarjev, optl« kov, pasarjev in graverjev naznanja ob« činstvu, da ostanejo njih trgovine ob binkoštnih praznikih, in sicer v nedeljo popoldan in v pondeljek cel dan zaprte. Odprte bodo torej le v nedeljo dopoldne P. n. občinstvo se vsled tega naproša, da si eventualne potrebščine pravočasno nabavi. u— Slava 40. pešpolka (Triglavskega) se je vršila včeraj v spomin Koroške ofenzive leta 1919, v kateri jc polk, ta« krat «SIovcnski planinski polk« prema« ga I pri Kotlah nemške čete. Prijazni do« mačin podpolkovnik Jercmič, ki je za« stopal službeno odsotnega polkovnega poveljnika, je sprejemal došle goste, med njimi predstavnike tukajšnjih uradov, univerze, narodnih organizacij in ljub« Ijanskih vojaških formacij. Po ccrkvcnih obredih je imel g. podpolkovnik kratek nagovor na vojaštvo, nakar je ves polk — sami regruti — strumno defiliral pred navzočimi dostojanstveniki. Med zaku« sko, ki jo je polk priredil svojim gostom je domačin nazdravil kralju in njego« vemu domu ter prečital došle čestitke, med njimi čestitki kralja in vojnega mi« nistra. Pod vodstvom poročnika Hudale« sa je izvajala izbrana četa mladih voja« kov vzpričo kratkodobnega vežbanja na« ravnost presenetljivo dobre proste vaje, s katerimi nastopi vojaštvo na sokol« skem prazniku na Taboru, mitraljeska četa pa je frapirala s prostimi vajami, ki jih je dobro izvajala brez godbe in brez štetja. Oba oddelka sta žela zasluženo priznanje. Popoldne se je vršila na dvo« lišču vojašnice živahna, vesela vojaška zabava, ki ji je zopet prisostvovalo večje število občinstva. Polk je z včerajšnjo prireditvijo vnovič poglobil prijateljske odnošaje, ki ga vežejo z našim občin« stvom. u— Neža Fortič -j-. Kakor smo žo vče« raj poročali, fc v torek preminula v Ljub ljani gospa Neža Fortič. Pokojnica je mati g. Voitcha, obrntovodje ljubljansko mestne elektrarne, Valentina, rač. ofiei« jala mest. doli. urada, Antona, dež. pri« stava in gerenta trboveljske občine, Iva« na, lastnika mestne elektrarne v Idriji in stara mati ravnatelja družbe Trbo« ugalj v Beogradu, dr. V. Vrhunca. Naj« mlajši sin Ivan je bil ravno te clni iz« gnan iz Idrije radi svojega jugoslovcn« skega prepričanja. Bodi vrli ženi ohra« njen trajen spomin! u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Josipi« na Čižman, poscstnica, 74 let. — Marija Dolinar, žena uradnega sluge, 34 let. --Tc rcziia Kolar, kuharica, 42 let. — An« »cla Effenbergcr, zasebnica, 28 let. — Ernest Krejšelc, orožniški stražmojster v p., 61 let. — Ivanka Urdih, žena varno« stnega nadstražnika, 24 let. — Zorko No vinc, rejcnec, poldrugo leto. — Janez Pogačar, dninar, 19 let. — Bara črnu« gelj, posestnikova hči, hlralka, 26 let. u— Pollcliske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni sledeči slučaji: 2 kaljenji nočnega miru, 7 prestopkov ccstncffa policijskega reda, 1 prekorače« nje policijske ure, 2 prestopka pasjega kontumaca, 1 prestopek surovega ravna« nja z ženo in cn prestopek žaljenja lav« ne straže. Iz Celja e— Krstna slava 39. pešpolka v Celju se je vršila včeraj v spomin dneva, ko so pred petimi leti po ljutih bojih na Koroškem hrabri fantje takratnega ceij« skega pešpolka zavzeli trg črno na Ko« roškem. Pred 10. je prikorakal domači pcšpolk v paradni uniformi na Glazijo, na čelu mu mariborska vojaška godba. Pod milim nebom sc jo vršila nato ma« ša, ki jo je bral katoliški vojni kurat, pravoslavne obrede pa opravil pravo« slavni svečenik dr. Perič. Pred mnogo« brojnim občinstvom ter zastopniki celj« skih javnih uradov in narodnih društev je govori! vojaštvu izvanredno pomembno in ognjevito g. major Črnko, ki je orisal zgodovinski pomen tega dneva, naglašal kulturno in nacionalno skupnost vseh treh plemen ujedinjenega naroda, ki bo korakal odslej lc pod eno zastavo in ži« vel le v eni državi. Častniški zbor je po« gostil nato povabljene goste na jako ijubezniv način v oficirskem domu. — Kljub slabemu vremenu sc jc zbralo pri popoldanskih vojaških igrah na Glaziji mnogo občinstva, ki jc vztrajalo do kon« ca prireditve. c— Občinske volitve v Celju=oko!ici. Ni dneva, da bi nemškutarska volilna lista za občinske volitve v celjski oko« liški občini ne doživela kake nove bla« maže. Kot petnajsti jc podal izjavo, da jo prišel na kandidatno listo vsled na« pačnih informacij, Vanovšck Alojz, že« Iczničar iz Zavodne. Vidi sc, da s to nc« politično stranko, ki na tako nemoralen način skuša spraviti v občinski odbor razne svoje prvake, kakor Pctschucha, Pristovšeka, Jezernika, Jarmcrja itd, le po hrbtu ubogega delavstva, obrtništva in drugih zapeljanih žrtev noče imeti ni« česar skupnega. V neverjetni molk sc jc sicer zatopilo zelo klepetavo glasilo spodnještajerskih renegatov «Cillier Zei« tung», ki do danes še ni črhnilo besedico v prid svoji strankarski listi v celjski okoliški občini. Baje stori to dogovorno z volilnimi agitatorji, ki bi radi obranili vsaj do volitev dvojno — nemškutarsko in slovensko lice. c— Zaključek šolskega leta hotelirske šole v Celju. Vršil sc je v torek, dne 27. t. m. ob 16. v hotelu Union. Zaključ« nega sestanka, ki ga jc spretno aranžiral hotelir g. Martinovič, so se udeležili kot zastopnik politične oblasti g. vladni svet nik dr. žužek, v imenu mestne občine g. magistratni svetnik Šubic, kot zastopnik šolstva g. ravnatelj Jeršinovič, nadalje načelnik Zveze gostilničarskih zadrug g. Joško Božič, načelnik celjskc gostilničar« ske eadruge g. Bernardi, vodja šole g. rayhatclj Serajnik, strokovni učitelj g. Kranjc in drugi. Izmenjale so sc prisrčne napitnice, tekom katerih se je zlasti po« vdarjalo, kako potrebna jc te vrste šola za duševno povzdigo hotelirskega nara« ščaja in za osamosvojitev od raznih ino« zcmccv v tej stroki. Nuglašalo se je tudi Ia oljnate bar?©, laki, firnež, tcrpemfln, salmijafe, olje zoper prah, kit itd. Pred škoUio 20. 2623,% da jc v Celju ta šola prednjačila ostalim mestom v Sloveniji, kjer sc otvoro hote« lirske šole šele v jeseni. Prvi letnik ja štel 15 učenccv. S prihodnjim šolskim letom bo šola že popolna in bo razpo« lagala tudi z bogatejšimi učnimi sredstvi. c— Osma carinska konfercnca v Ce« lju sc vrši jutri, dne 30. maja ob 20. v prostorih Javno skladiščne in prevozno družbe v Celju. Ker sc bo govorilo o raznih težnjah pridobitnih slojev, se go« spodarski krogi opozarjajo prav posebno na to konfcrcnco. ' Iz Maribora a— Poslovanje mariborske oblasti jo' za silo v toliko omogočeno, da so se obširni prostori okr. glavarstva primerno uredili iri adaptirali. Veliki župan jo zasedel desni trakt v I. nadstropju, med tem, ko eo jo okr. glavarstvo umaknilo na levo stran. Kmetijski oddelek posluje v II. nadstropju, kjer jo bilo precej prostorov na razpolago, nekaj sob ccici praznih. Skupno ima sedaj veliki župan za svoje uradne prostore okrog 20 soli v tem poslopju. Nekaj sob so pridobili na ta način, da so predelali prejšnje velike sobano v dve. Nekoliko sta se morali skrčiti tudi davčni urad v pritličju in finančno ravnateljstvo v II. nadstroji-ju. Sedaj iščejo prostore za prosvetni in' hidrotehnični oddelek. V načrtu je tudi nakup neko hiše, v kateri doslej ni rodbinskih stanovanj. Razen tega se peča' vlada z mislijo, da prizida dosedanjemu poslopju okr. glavarstva severni trakt, s čemur bi bila stavba lepo zaokrožena in mnogo okusuejša, ali pa, da ce dosedanjo poslopje dvigne za eno nadstropje, kar bi bilo baje zvezano •/, najmanjšimi stroški. Že nakupljeno Kokoschinehovo hišo bi so prodalo in izkupiček uporabil za zidavo. Največjo težave pa imajo se-, veda iz Ljubljane došli uradniki, kojih nekateri so poročeni, pa jim dela ljubljanski stanovanjski urad težave celo pri nameravanih 'zamenjavah stanovanj, kar je bilo doslej po stanovanjskem zakonu in pravilniku že davno dovoljeno.1 a— Izredna seja občinskega sveta sn vrši v petek dne 30. maja ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu so stavbeni kroJ diti. a— Revizija na okr. sodišču. Ze par dni vrši odposlanec višjega deželnega sodišča iz Ljubljane revizijo okr. sodišča. Ker poiooajo, da io g. revizor zelo natančen, bi ga prosili, da se zanima tudi za gorostasne ostanke germariizacijo iz avstrijskih časov. Na civilnem oddelku ho n. pr. našel še namesto seznama izvedencev «Sachverstiindigon Verzcich-nis* z izključno nemškutarskimi in nemško - nacionalnimi veličinami iz Maribora in bližnje okolico, ki jih še danes kličejo kot izvedence slovenski sodniki. Sedaj imamo že dovolj slovenskih obrtnikov, trgovcev, gospodarskih in drugih veščakov pri okr. glavarstvu, oblastni upravi, kmetijski šoli in drugod, ki bi bili bolj potrebni poštenega pribnljška v svoji plači in so gotovo vsaj toliko zmožni objektivni strokovnjaki kot miši narodni nasprotniki. — G. revizor bo nadalje lahko ugotovil, da so bleste še poto ieto po prevratu v zemljiški knjigi samonemški napisi tako popačenih naših krajevnih imen, da se brez slovarja sploh ni mogoče oriiontirati. o o Aerorazstava v Pragi V soboto 81. maja so otvori v Pragi poj osebnim protektoratom prezideai-ta Masaryka letalska razstava. To bo prva razstava to vrsto. Srednja Evropa dozdaj Se ni iniola priliko videti na enem mestu zbrano različne tipe letal ter letalske pripomočke, ki so bili iz-najdenl v zadnjih letih. Udeležbo na razstavi jo doslej najavilo 87 ra.zsto.v-Ijalcev. Skoro polovica raastavljalcov jo češkoslovaških domačinov. Po številu jih jo 30. Takoj za njimi so številno zastopani Francozi, namreč 34 tvrilk. Angleži pošljejo v Prago na aerorazsta.vo 12 roprezentantov, ostali narodi, med njiimi tudi Nemci, pa nekaj manj. Ra.zsla.va bo nudila obsežen pregled dosedanjega stanja celokupnega letalstva. Razstavljanih bo 38 kompletnih zrakoplovov najmodernejšega tipa. In-loresantno jo tudi to, da se pripelje večina letal v Prago po zraku, « čimur bodo razstavi jajcem iz inozemstva prevozni strožki olajšani. Poleg zrakoplovov bodo razstavljeni tudi različni izdelki pomožne zrakoplovne indu-strije. S tom bo javnosti prvič dama možnost pregledati vos obsog in vse panogo industrije, ki jo v službi avija-tiko. Ker so vrše od 81. maja do 2. junija v Pragi mednarodne glasbeno svečanosti tor obifičo čoSkosiovaško pre-stolico te dni na tisočo odličnih ino-zemcev, si obetajo Pražnni tudi od zrakoplovne razstave velikih uspehov. Med drugimi poseti Prago angleški minister za zrakoplovstvo lord Thomson, šef angleškega zrakoplovstva, general Brancher, tor nežteto vojaških zrakoplovnih strokovnjakov iz vseh evropskih držav. Razstava bo dostopna občinstvu voč dni. Ves ta čas se bo vršila rodna letalska služba med Prago in Berlinom. Na razstavnem prostoru se bodo vsak dan predvajali filmi iz aeronavtičnega življenja, kar bo interes posetnikov nedvomno šo bolj povečalo. Babilonski stolp odkrit Angleški listi poročajo o senzacij-fki najdbi: odkrit jo bil babilonski Ftolp. Pri izkopavanjih ponsilvansko univerze na kraju ka blejskega mosta l"r jo bila najtežja naloga, odkriti veliki stolp. Ob začetku dela je bil ta f-lolp, katerega ogromne dimenzijo so vzbujalo slutnjo, da gro res za sloviti babilonski stolp, lo kup razvalin s strmim pobočjem. Težko jo bilo razločiti, kaj jo bilo to nekoč. Danes se tam vzpenja mogočna zgradba. Na umetni terasi, ki so dviga visoko nad ravnino, na kateri leži mesto, stoji štiri-oglata stavba, 105 m dolga, 150 m široka in 60 m visoka. Cela stavba jo iz enega zidovja, ki je zgrajeno iz granitnih kvadrov. Terasa s trojnim stopniščem izvira iz časa kralja Engura, ki jo vladal okoli 1. 2350. pred Kri-fctom. Zgornji del stavbe, k&likor ga jo ohranjenega, izvira iz dobe zadnjega babilonskega kralja, ki je skušal 1. 535. obnoviti stavbo, ki je začela razpadati. Med razvalinami so našli glinaste cilindre, na katerih jo napisana zgodovina cclo stavbe. Vprašanje pa je — pravi »Times« — čemu so se lotili nekoč ljudjo tako ogromnega dela in zakaj ima skoro vsako večjo mesto v Mezopotamiji tak večen stolp. Razlogi so bili verski in historični. Ljudjo so hoteli s svojimi stavbami pokazati svojo vero v nesmrtnost. Historični razlogi pa so: Suimori, ki so zgradili te stolpe, niso bili rojaki te dežele, ampak so si jo osvojili. Njihova prava domovina jo bila na vzhodu na gorskem ozemlju. Tam so se navadili, kakor vsi gorski nairodi, častiti svojo bogove z visoko stoječih krajev in so radi toga postavljali svojo altor-ji! lo na visoko gore. Ko pa šo prišli v nižava Evfratovo doline, so jim, jo zdelo, da tu nimajo priložnosti, da bi so približali bogovom, ki bivajo visoko nad njimi. In zato, da bi mogli uspešneje moliti, so gradili stolpe, katerih vrhovi naj bi segali do obla-kov», kakor pravi sveto pismo. Zdravilo zoper gobavost Britanska vlada jo v vseli angleških kolonijah podvzcla pravcato križarsko vojno proti gobavosti. Računa se namreč da se nahaja na svetu nad 2 milijona gobavcev. Od tega števila jih odpade okoli 300.000 samo na angleške kolonije. Angleška vlada jc zato sklenila, da zatre to strašno bolezen z radikalnimi sredstvi iu da z najeuerglčnejšlmi ukrepi prepreči nadalino širjenje gobavosti. Angleži zdravijo svojo gobavce z nekim prastarim indijskim zdravilom, z oljcin, ki ga daje posebna rastlina »ciial-moogra«. Olje gobavci pijejo. Ker pa ima olje zopern duh, se ga večkrat bolniki branijo na vse načine. S sestavo nekega seruma, katerega jo iznašel zdravnik dr. Pravaz pa je stvar sedaj postala lažja, ker sc jo začelo olje vbrizgavati v žile. Kasneje je bilo to idealno zdravilo proti gobavosti Izboljšano še s tem, da so sc kemičnim potom izločila iz olja njegova aktivna svojstva proti gobavosti. Danes se nahajajo v mnogih angleških kolonijah »stanice gobavosti«, kjer se zdravijo tozadevni bolniki. Zdravljenje uapre-dujo sicer počasi, a je vendar uspešno. Ni pa še povsem dognano, ali je to zdravilo deiinitivno. Tudi ni znano, ali bolnik po zavživanju olja okreva popolnoma nli če se goba pozneje zopet pojavi v prvotni obliki ali kot druga bolezen. Tu so zdravniška nazlvanja deljena. Ako pa se zdravilo Izkaže za trajno sredstvo, tedaj bo grozna bolezen gobavost zatrta in člo veštvo bo zopet enkrat slavilo triuinfe nad temnimi silami, ki mu zagrenjujejo nesrečno življenje. dala nekaterim novinarjem, dokazujejo, da jo bil Rasputln čisto navaden slepar, ki pa je sam živel v domnevi, da dela po navodilih neko višje božansko sile. Začetek Rasputinovega »menlštva« pa sega žo v sibirsko selo Zatrovsk, kjer jc bil Rasputln tako pobožen, dn so ga jclc napadati .mistične krize«. Tc krize, so, kakor znano, spravile Rasputina na različna božja pota In slednjič na carski dvor v Petrograd, kjer je pobožnjak veljal več kakor vse dobre državniško glave. Francoska javnost In ves svet pričakuje napovedane spomine Marije Gri-gorljevne z največjo napetostjo ter sl obe ta od njih senzacionalnih razkritij. X Solnčnikl Iz usnja. Doslej smo bili navajeni na solnčnlkc iz prav lahkega, tenkega blaga. Pa tudi solnčnikl se izpre-minjanjo po inodl. Zdaj so začeli izdelovati solnčnlke iz usnja. Stvar se siccr nekam čudno sliši, toda kdor pogleda te mične solnčnlkc iz najtanjše chevreaujc-ve kože, kako se odpirajo pred solnčnimi /arki rdeče, zeleno ali modro, pozabi na težo materijala. Seveda je roč pri takem solnčniku trdnejši nego pri ostalih solnč-nlkih iz svile. Drugače pa so usnjati solnčnikl baje zelo praktični, ker čuvajo ljndl zelo uspešno pred solnčno prlpalico. lu vrhu tega so še zelo moderni. Zdravilo proti Izza grozno svetovno vojue trpi naš narod mnoi ,ljer jo zaloga da svo ono radnike, činovnike i druge namešteniko strane državljane, koji nisu od preke potrebe, a koji bi se našim rudnim snagama dali zameniti, odpuste iz svojih predtizeča. Ovaj poziv podredjenog mi Ministar-stva medjutim nije naišao na očekivani odziv te so još i danas u mnogim privrednim preduzečima (trgovačkim rad-njama, fabrikama, novčanim zn votlima itd.) u zemlji naleze mnogi strani držav, Ijani, koji oduzimaju zarodu našoj sposobno,) radnoj snazi. Danas, kada so u opčtoj privrednoj krizi sve države brez Tir/like brano strnnaea, da bi timo sma-niili nezaposlenost domačeg elementa, i kada i kod nas nezaposlenost, u svima privrednim granama svo više uzima maha, ja još jetlanput, pre no što bih pre-duzeo ilnige mere, pozivam sve privred-no krugove u zemlji, da uvidevši eitu-aciju, u kojoj fe naša radna snaga na-lazi a imajuči pred očima nacionalne interese našeg privrodnog napretka, što pre odpuste iz svojih preduzeča sve stranice, koji nisu neobhodno potrebni i koji se domačom radnom snagom daju zameniti. Komora če o prednom bitno izvostlti bez razliko svo privredne organizacijo svoga področja i izvestavače mo stalno n odzivu na ovaj poziv, kako bih n pro-tivnem slučaju mogao izdati potrebna naredjenja. — Minlstar Trgovino i Industrijo dr. II. Krizman 1. r.». j Kakor razvidimo, eo jo začelo tudi ministrstvo trgovine in industrijo baviti s tem vele važnim vprašanjem. Pričakuje se, da bodo vsa podjetja, upoštevajoč težak položaj doc.ačih delavnih sil, vse inozemce. ki podjetju niso neobhodno potrebni in ki se dajo z domačimi delovnimi silami nadomestiti, odpustila, da se tako irognejo drugim event. poostrenim meram, ki bi jih v protivnem slučaju moglo v smislu gornjega poziva izdati ministrstvo trgovine in industrije. Zaradi tega poživljamo vse člane, da se točno ravnajo ijo gornjem pozivu ministrstva trgovino in industrijo ter Trgovske in obrtniško zbornice ter 'vso inozemsko moči odpuste in zaposlujejo domače sile. Pripominja so k temu, da je v trgovinski stroki vsaka tuja moč jiadomestljiva. Zato dvomimo, da bi se pojavili primeri, ki bi dokazali nasprotno. Svobodnice za vino pri ' vinotržcih Prodajalci vina na debelo, ki no stanujejo v krajih, kjer so oddelki finančno kontrole, imajo veliko neprilike s prijavljanjem oddaje vina, ker morajo za vsako oddajo vina nad 10 litrov iskati pri oddelku finančne kontrole, ki je morda 10 ali še celo več kilometrov oddaljen, transportni list in čakati s prevozom vina, dokler nimajo tega lista v rokah. Marsikaterega trgovca z viuom bo zato zanimalo izvedeti, da uživa že več vino-tržcev to ugodnost, da jim ni treba prijavljati vsake oddaje sproti, temveč da smejo sami izdajati transportne liste. Zanimivo je, da so vsi vinotržci, ki uživajo to ugodnost, na Kranjskem, medtem ko ni nobenega na Štajerskem. Pogoj za pridobitev le ugodnosti je sicer v sedanji denarni krizi precej težak, toda ugodnost je tako znatna, da bi se je marsikateri vinotržec poslužil, če bi le zanjo vedel, zato hočemo o njej na kratko izpregovciriti. , Kot predpogoj za dovolitev izdajanja vina m približna razdalja založne kleti do oddelka finančne kontrole (v urah hoda ali kilometrih). Koncem prošnje mora prosilec izjaviti, da bo imel tudi v zalogi za prodajo vina na debelo vedno lo zatrošarinjeno vino in da bo vodil o izdaji transportnih listov natančen račun. Prodajalcem vina na debelo, ki imajo tudi gostilno ali kako drugo prodajo vina na drobno, se dajejo dovoljenja le, čo je med kletjo za prodajo na drobno (točilno kletjo) in kletjo za prodajo na debelo (založno kletio) vsaj javna cesta ali pot. Taki prosilci morajo zato v prošnji navesti, ali in kako sta obo kleti ločeni, in priložiti morajo črtež, iz katerega jo razvidno, kako ležita obe kleti in ali je med njima vsaj javna cesta ali pot. Crtež so kolkuje z 2 Din, isto velja za vso druge priloge, ki še niso vsaj s takim kolkom kolkovane. Ce je v prošnji kaka pomanjkljivost, se prošnja izpopolni ob pregledu od strani finančnih organov. Ko izda generalna direkcija posrednih davkov dovoljenje, mora založnik vina vso zalogo zatrošariniti, oddelek finančne kontrole pa mu izda primerno število transportnih listov (svobodnic). Svobod-nico so opremljene z žigom oddelka finančne kontrole, podpisom starejšine oddelka in zaporedno številko belržnice o izdanih svobodnlcnh, ki jo vodi dotični oddelek. Ime kupca, količino vina, število sodov in dan oddajo vpiše založnik sam, ko svobodnico porabi. Račun o prejemu in porabi prejetih svobodnic so vodi v založnem zapisniku, ki ga mora voditi založnik še nadalje. Povrh tega morn založnik vsaj dvakrat na teden prijavljati oddelku finančne kontrole, kdaj komu in koliko vina je prodal v poslednjih dneh. Dovoljenja r.a izdajanje svobodnie sc izdajajo vedno s pridržkom preklica in se ob najmanjši zlorabi takoj razveljavijo. cene prilično Čvrste; zato so se tuji kup« ci, kl jih je bilo precej, vzdrževali na« kupa. Cene za kg žive teže: biki 12.5 do 14, voli I. 15 do 16.5, II. 12.5 do 14, III. 11 do 13, junci I. 13.5 do 14, II. 11.5 do 12, telice I. 12.5 do 14, II. 11 do 13, krave I. 11 do 13.5, II. 9 do 10, III. 8 do 9, te. leta 12.5 do 13.5, svinje, nepitane 16.5 do 17.5, pitane 15 do 16.5, prasci do enega leta 17.5 do 22, preko enega leta 16 do 17 Din. Krma: seno, neprešano I. 100 do 125, II. 80 do 100, detelja 130 do 150, luccrna 130 do 175, krmilna slama 112 do 125, slama za steljo 75 do 100 Din. Konji komad: tovorni 10 do 13.000, težki 7 do 8.000, lahki 8 do 8.500, kmetijski 4.500 do 5.000, vozni lahki 4.500 do 5.500, srednji 5.500 do 6.500 Din. Tržaški sladkorni trg (27. t. m.) Veli« kc ponudbe so povzročile padec cen. Na trgu so tudi večje količino italijanskega sladkorja. S 1. avgustom bo izvoz slad« korja iz Italije popolnoma prost. Ceno so se prošli teden gibale takole: peščnati sladkor, madžarski, promptno Lst 24 do 0; normalni kristali, češkoslovaški, prom« ptno Lst 24.10 do 25; fini kristali, češko« slovaški, promptno Lst 25 do 25.15; fini kristali, italijanski, promptno Lst 24.10 do 24.15; kockasti sladkor, češkoslovaški, promptno Lst 25.15 do 26.15; kockasti sladkor, italijanski, promptno Lst 25.15 do 26.5; concassč, češkoslovaški Lst 25.15. krila teta Marjeta, pa že mora biti t:d«>. Spominjam se, da sem tudi pri Skoplju nekjo nekaj takšnega slišal: tam pusto državno trsnico, da ponoči okoliški seljaki po mili volji kradejo sajenke iž nje; le na ta način (la jo mogočo, da pridejo dotični kmetje do pridobitev modernega vinogradništva; in državna oblast, da je z uspehi prav zadovoljna in celo ponosna nanjo. Pa. še za eno biološko prikazen som izvedel. Sem zadnjič obiskal gospodično Fini, jo gospodična Fini že precej priletna, a šo zmirom nazarensko flo-tna: tako mehka jo v bokih ter je rekla, da sovraži moško, ki imajo samo želodec velik in nič srca. Ta gospodična Fini ima čudovito nageljne: vsa. soba žari in dehti od njih! Vprašal sem, odkod to, zakaj tako. Pa je mladenka le sramožl.iivo zardela, kakor onemela ter mo iz srca pogledala. In sem potlej tozadevno na zaupen način vprašal' šo Spelo, ki je za deklo v biši gospodično Fini. Ta Spela mi jo povedala: »Oh, vosle, gospod ženil', naša gospodična jih samo s solzami nli vajo, zato tako žare in diše!» S solzami? Špela se najbrž moti. Še danes Som vzel učene bot.miškc in fi-tijoloake bukve v roko ter bom v.-o^to feoB .nSena. iu," n^MČMtiiiJ'.cš.tiidii"al. ? ' Z žitnega trga Novi Sad, 27. maja. Na prekomorskih in zapadnih trgih jc bila zadnje dni tendenca nekaj čvrstejša. Le avstrijski in češkoslovaški trg poka« zujeta tendenco slabljenja. Tendenca na našem trgu se morc za prošli teden ozna« iiti kot mirna, a za pšenico in fino moko nestanovitna. Ponudba na naših tržiščih jo bila v početku prošlega tedna prilič« na, a konccm tedna so sc dovozi zinanj« šali. Cene pšcnici in fini moki so osla« bele, dočim so drugim žitaricam ostale v glavnem nespremenjene, Promet je bil priličcn. Največ poslov v prošlem tednu izka« zujc novosadska blagovna borza v tur« ščici. Povpraševanje iz raznih domačih pokrajin države je bilo preccjšnje, a iz inozemstva ni bilo nikakega povpraševa, nja, ker naše ccnc nc morejo konkurirati z rumunskim in bolgarskim blagom. Za bodoče sc obetajo manjši dovozi, ker bodo kmetje preveč zaposleni na polju, kar bi moglo uplivati na razvoj cen. V pšenici je bilo jako malo kupčijskih zaključkov. Mlini malo kupujejo, ker so v večini zelo omejili svoje obrate, do« beršen del mlinov pa jc do nove kampa« nje sploh popolnoma ustavil delo. Nekaj malega so povpraševali mlini iz Slovenije in Dalmacije po pšcnici. Inozemstvo jc sicer tudi povpraševalo po našem blagu, toda do zaključkov ni prišlo, ker cene niso konvenirale. Ker ccne pšcnici sla« bijo, se obeta v najkrajšem času izdaten izvoz. Stare zaloga so še obilne in izgledi nove letine pšenice so izredno dobri. Trgovanje z novo pšenico je. na novo« sadski blagovni borzi zabranjeno in se zato vrSi le v privatnem prometu; prišlo je do več zaključkov za avgust s celo ta« kojšnjo knso po 230 do 240 Din, a s ka« so po duplikatu po 260 clo 265 Din. V čini moki je bila tudi prošli teden precejšnja kupčija. Proti koncu tedna se je pojavilo tudi zanimanje za fino moko iz Slovenije in Dalmacije. V ostalih pro« izvodih je bilo malo poslov. Celokupni promet na novosadski bla« govni borzi je znašal v prošlem tednu 384 vagonov, in siccr 319 turščice, 38 pše niče, 23 moke, 3 ovsa. Cene so bile: tur« ščica, baška, promptno 220 do 222.5; pše« niča je oslabela od 307.5 do 312.5 na 305 do 310 in moka: «00» od 485 do 490 na 480 do 485 ter «0» od 480 do 485 na 475 do 430 Din. = l.eSne uzance ljubljansko borze. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani sklicuje za soboto dne 81. maja ob 9. uri dopoldne v svojih prostorih anketo vseh lesnih interesentov za sestavo, oziroma odobritev lesnih uzane ljubljanske borzo. Ker bodo uzance, spro-joto na tej anketi, podlaga in temelj na-šo bodoče lesne trgovine, posebno trgovine 7. inox< ir.stvom, opozarjamo in prosimo vse lesne interesente, posebno pa izvoznike, da se te anketo zanesljivo udeleže. — Ljubljanska borza. Kongres proizvajalcev žganja se je vršil dne 27. maja v Beogradu. Na njem so zastopane vso pokrajino razen Srbije in Črne gore. Zborovanju je predsedoval g. Apsanovič, predsednik Trgovsko in obrtniške zbornice v Osijeku, na katere iniciativo so je sklical ta kongres. Med drugim se jo na kongresu pretresalo zlasti vprašan jo pravilnika o plačevanju državne trošarine na žganje. Zadevna resolucija, ki so je sprejela, je bila predložena pristojnim ministrstvom. — Stanje hmeljskih napadov, (m. poročilo Hmeljarskega društva v Žalca.) Žatoo (CSR), 25. maja. Kupčija se izvršuje mimo; cene padajo in se za prvovrstno blago plačuje po 5550 Kč za 50 kilogramov. Povpraševanje jo manjše nogo ponujanjo. — Mlada rastlina se ugodno razvija in to pri najugodnejšem vremenu — topli dnevi in tople noči v zvezi z novihtino mokroto — v nekaterih krajih z obilnimi padavinami. Hmelj raste hitro in jo že do 2 m visok. Bolhač mu je povzročil le neznatno škodo, ker se je bujno in hitro razvijal. Rastlina je dosedaj še brez mrčesa, dasi je v rasti neenaka, kar se bo pa kmalu izenačilo. Hmeljarji okopavajo nasade in trebijo vrste. = Izgledi bogate letine olji: v našem Primorju. Ia Splita poročajo, da so izgledi za oljčno letino izredno ugodni po vsem Primorju. Kmetjo zaradi tega močno popuščajo v cenah lanskemu olju. = Otvoritev novosadske borze za efekte. Novosadska borza za efekte bo pričela s poslovanjem 1. septembra.. Dovoljenje ministrstva trgovino in industrije je že podeljeno. Za poslovanje z valutami se najbrže ne bo prosilo, kar bi bilo v soglasju z zaključki gospodarsko konference v Skoplju. = Zlati nadavek v Italiji je določen za dobo od 26. maja do 1. junija na 385 odstotkov. Zlata lira je torej vredna 4.35 papirnate lire. Pctriču v Rečici, ki je z lastnimi stroški planiral prostor za nastop in se sploh ve« liko trudil za izlet. Sokolsko zahvalo smo pa dolžni tudi ostalim Šmarčanom, ki so s prostovoljnimi doneski omogočili, da je bila vsa deca in naraščaj iz Šoštanja in Polzele — nad 50 — pogoščena, ma« ma Goričnikova so pa kuhali. Vsem lepa hvalal Zdravo I Stanovanja in prehrana na pokrajin« skem zletu v Sarajevu. Ker je za pokra« jinski zlet v Sarajevu prijavljenih že precejšnje število udeležencev, bodo za te preskrbljena skupna prenočišča v vo« jašnicah, šolali"in konviktih. Skupna pre« nočišča so za članstvo, ki ima zletni znak, brezplačna. Članstvo brez zletne« ga znaka in privatniki plačajo za skupno prenočišče 20 Din za ves čas bivanja na zletu. Privat. prenočišča bodo približno po 30 Din za osebo in noč, vrhutega je treba plačati še 5 Din pristojbine za po« sredovanje. Vsa stanovanja bo nakazo« vala stanovanjska ekspozitura zletnega odbora v Sarajevu. Za prehrano bo pre« skrbljeno po gostilnah in restavracijah. Telovadci, telovadke in naraščaj mora« jo prinesti seboj jedilno orodje, zanje stane kosilo in večerja 20 Din na dan, za ostale posetnike pa veljata kosilo in večerja 30 Diu. Te cene pa veljajo samo za one, ki se pravočasno prijavijo in po« šljejo denar vnaprej prehranjevalnemu odseku. Društva naj torej pravočasno zherejo denar in naj pošljejo odseku do 22. junija. Seveda jo treba navesti šte« vilo članov in dneve, za katere se želi prehrana. Sokolič. Majniška številka Sokoliča, ki je tc dni izšla ima na prvem mestu pesem Fr. čička: Pod sokolskim prapo« rom. — Prisrčno je pisano »Pismo mu lega Sokoliča iz Istre« sobratu na Sušaku. Mali Istran toži o domačih razmerah in blagruje jugoslovenskega Sokoliča, da sme sodelovati pri Sokolih; veseli sc, da bo smel posetiti župni zlet na Vidovdan na Sušaku. — Triglav, Igra za sokolsko mladino, se nadaljuje in je končano prvo dejanje. — Ljubka je povcstica: Tjelo« vežba od E. Gangla v srbohrvaščini. — J. Jcras nadaljuje tgodovino telovadbe, ki se neha s petim sokolskim zletom v Pragi. — Dr. KuSčerjeva »Prednjaška šola« ima lepo število vaj na drogu, pri« mernih za naraščaj. — Telovadni prizor »Mali Sokolič« od Fineingcrja je v otro« škem duhu sestavljen samogovor v zvezi z lahkimi prostimi vajami. Deca bo ta opis rada čitala in marsikateri Sokolič se ga bo tudi naučil in z njim nastopil. — Naraščajska pesma Sokolstva je lahka pesmica komponirana za sokolsko mla« dino. — Med dopisi so poročila iz Banja« luke, Valpova in Maribora o nastopih sokolskega naraščaja. — Sokoliča po« zdravljamo in priporočamo! zmagalec največjih internacionalnih dirk, so je vdeležil prvič v tej sezoni dirke v Mariboru ter jo dokazal svojo kvaliteto s svojimi sijnjnimi uspehi. Vozač Kleibl je zmagal kot prvi v kategoriji 350 c, o. in zasedel drugo mesto v kategoriji £00 c. e. ter bil z malim 350 c. c. 2»/, lip strojem samo i sekundo za 500 c. c. B. S. A. motorjem. V handikapu na 10 km jo zmagal isti motor z 360 c. c. in 2 a/4 HI' proti 500 c. c. in 3 >/i HP B. S. A. motorju. 6!av£i0 zastopstvo BSilfilHS Molaia l!d. O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodne-. ulica 1!. Te!. It-,ter, 4S|, Tržna poročila Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Pšcnica: bnška, 79 clo 80 kg, 2 odst. 302.5. Ječmen: baški 305. Oves: baški 280 do 285. Otrobi: 200. Turščica: nespremenje« na. Moka: «00» 482.5; 472.5; -"2« 425 do 4?0; «5« 370 do 375; «7» 290 do 300. Tendenca nespremenjeno slaba. Zagrebški tedenski sejem (28. t. m.) Pogon srednji. Ker io dovoli krme. so Odborova seja Jugoslov. Sokolskega Saveza se vrši na binkoštno nedeljo dne 8. junija t. 1. ob 10. dopoldne v prostorih JSS v Ljubljani, Narodni dom. — K od« borovi seji odpošlje vsaka župa po ene« ga zastopnika. Seja prednjaškega zbora Jugoslov. Sokolskega Saveza se vrši na binkoštno nedeljo dne 8. junija t. L ob 8. zjutraj v Ljubljani. Sokol Ljubljana n. Vse naše pripad« nike poživljamo, da sc zglase osebno do 1. junija v društveni sobi na realki od 18. clo 19. Gre za stvar eminentne važ« nosti. Lahko sc poravna tedaj tudi čla« narina. Sokolsko društvo v Šoštanju jc pri« redilo v nedeljo 25. t. m. peš«izlct v Re« čico ob 1'aki. Njegovemu vabilu so se odzvala tudi sosedna društva iz Polzele, Braslovč in Mozirja — posebno v mno« gobrojnem številu vrli Polzelani, — tako da jc bil obisk pri javnem nastopu V3eh oddelkov s prostimi vajami in na orodju nad vse pričakovanje zadovoljiv. Jedro nastopa so tvorili Soštanjčanl, nastopili so pa tudi ž njimi vred Polzelani. Ob koncu nastopa jc s kratkim a jedrnatim nagovorom bodril k intenzivnemu sokol« skemu delu starosta šoštanjskega sokol« skega društva. Da se jc izlet tako lepo obnescl, se imamo poleg posetnikov v prvi .vrsti zahvaliti nožrtvovalncmu bc. Šport Olimpijada Po našem porazu. Listi, ki poročajo o pondeljkovl tekmi med Uruguayem in Jugoslavijo, zatrjujejo, da ie bila po zadnjih tekmah Južnih Američanov njihova zmaga nad našo reprezentanco zven dvoma in da niti visoki seore ni presenetil. Uruguayci postajajo vedno bolj prvi favorit za svetovno prvenstvo v nogometu. Edini nevarni kon kurent so jim baje le še Cehoslovakl. Uruguayska igra je najmodernejša, taktično in tehnično na višku, start Je nedosežen, ravno tako tudi streljanje na gol. Tako so Uruguayci Jugoslovane kratko-malo poteptali, pri tem pa so igrali skoz in skoz falr. Prva polovica ie končala s 3 : 0, ko so v drugi polovici zabili še 4 gole, so vidno popustili, tako da se je poznalo, da se hranijo za prihodnje tekme. Gledalcev na tekmi je bilo komaj dober tisoč, tako da so se v ogromnem stadionu kar porazgubili. Tekmo je sodil francoski sodnik Vallat, ki pa težki nalogi baje ni bil kos. V Zagrebu, pa seveda tudi drugod po Jugoslaviji je učinkoval Izid silno deprl-mirajoče. Trezni športniki so sicer računali s porazom že, odkar nam je nemili žreb določil za nasprotnika močno uru-guaysko reprezentenco, upali pa so vendar, da bo izid bolj časten, poraz ne tako katastrofalen. Saj so naši nogometaši iz-vojevali v zadnjem času marsikako lepo zmago in gotovo ne spadajo med najslabša moštva, ki se merijo na pariškem olimpijskem mejdanu. Službene objave LNP. — (Iz seje poslovnega odbora 28. t m.) — Prvenstvena tekma Lask : Svoboda dne 29. t. m. so vrši ob 10.30 na Igrišču Ilirije, predigra rezervnih moštev ob 9. uri. Blagajniško službo vrši Lask, cene 3, 5, 10 Din. Službujoči odbornik g. Klapalek. — Prvenstvena tekma Primorje : Svoboda dne 1. junija se vrši na igrišču Primorja ob 18. url, predigra rezerv ob 16. url. Bla-gajniško službo vrši S. K. Primorje, službujoči odbornik s. Grcgorič; ccne 3, 5, 10 Din. — Tajnik. Sportverein (Beljak) : Ilirija. — V nedeljo, 1. Junija igra S. K. Ilirija v Ljubljani nogometno tekmo proti koroškemu prvaku «Sportvereinu» iz Beljaka. Ta sa nahala letos v jako dobri formi In ima najboljše izglede, da si vnovič pridobi prvenstvo v koroškem nogometnem sa-vezu; dosegel je tudi nekaj lepih rezultatov proti graškim in dunajskim klubom. Ilirija se bo morala torej pripraviti na trd boj. Zadnje srečanje med Ilirijo in Beljačanl v jeseni 1923 v Beljaku jc končalo z 2 : 1 v prid Beljaku. Hazena družina S. K. Ilirija igra danes, 29. t m. svojo prvo tekmo v letošnji sezoni in sicer proti CŠK. v Čakovcu, Postava Ilirije je sledeča: Sirca, Vlvod, VVider, Oman, Legan, Krisclt, Jezeršck; rez. Kocli. Slavila : Ilirija komb. — Danes ob 16. uri se vršt na športnem prostoru Ilirije nogometna trening-tekma med Slavijo ln komb. moštvom Ilirije. Ob deževnem vremenu tekma odpade. S K. Jadran, Ljubljana poživlja prvo ln rezervno moštvo na sestanek, ki se vrši v petek, 30. t. m., ob pol 7. zvečer v klubovem lokalu. Udeležba obvezna, —, Tajnik II. Hermes : Primorje. Danes ob 15.30 na Igrišču Primorja prijateljska tekma med obema kluboma. Tekma bo zanimiva ln ostra. Ob 14. nastopijo JuniorJl Pri-mor]a proti mladinskemu S. K. Danica z Ježlce. Ob 17.15 trening-tekma med rezervama Jadrana in Primorja. S. K. Jadran, Ljubljana poživlja člane k rednim treningom ln to: torek, petek prvo moštvo; pondeijek, petek rezerva; pondeijek, četrtek drugo moštvo; četrtek, nedelja popoldne mladinsko moštvo; sreda, sobota lahki atleti; sreda, nedelja dopoldne hazena. Tajnik II. Sestanek podpornega članstva S. K. Ilirije. Odbor S. K. Ilirija poziva vse pod pome člane in članice na sestanek, ki se vrši v petek 30. t m. ob pol 7. zvečer v novi garderobi na nogometnem igrišču. Ker je sestanek izredne važnosti radi nedeljskega cvetličnega dne prosi odbor, da se vse podporno članstvo odzove temu pozivi^ ter se sestanka v čim večjem številu udeleži. V slučaju slabega vremena se vrši ta sestanek ob isti url v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet». —i Sestanek rednega članstva S. K. Ilirija. V petek, 30. t. m. se vrši ob pol 7, url zvečer v garderobi na nogometnem igrišču sestanek rednega članstva S. K. Ilirija. Predvsem se naj tega sestanka udeleže, tenis, lahkoatletska, nogometna in damska sekcija. Radi nedeljskega cvcl ličnega dne, je ta sestanek Izredne važnosti, zato prosi odbor, da se istega udeleže vsi člani ln članice omenjenih sekcij, da si razdelimo delo in s tem pomagamo naši Iliriji do čim lepšega gmotnega uspeha. V slučaju neugodnega vre-i mena se vrši sestanek ob isti uri v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet. —> Sestanek plavalne sekcije S. K. Ilirija. V svrho razdelitve prostih (-stopnic za mesec junij se vrši sestanek plavalna sekcije v petek 30. t. m. ob pol 7. url zvečer na nogometnem igrišču. Udeležba za vse člane in članice dolžnost. Kdor so sestanka ne udeleži, ne dobi proste vstop nlce za mesec junij. V slučaju neugodnega vremena se vrši sestanek ob isti uri v Prešernovi sobi restavracije Novi svet. — Načelnik. Gradbeni odsek S. K. Ilirila. V petek zvečer se vrši ob 8. uri v garderobi na nogometnem igrišču seia gradbenega odseka. Seja ie radi raznih preureditev na prostoru Jako važna, zato ic udeležba za vse dolžnost. Te seje naj se udeleže gg. Šircelj, Logar, Zupan, Bioudek, Baltazar In Švaiger. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Ju tras. Odgovorni urednik F r. B r o z o v i S. Tisk Delniško tiskarne, d. d. v Ljubljani. Ljubljana 28. maja 1924. Ljubljana, 306 nad mor jota Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavino nun 7. 761-9 16-8 vzhod več. obl. 87.5 14. 761-5 19 0 jug. vzhod — 21. 7, 762-3 161 broz vetra oblačno — , 7. 7. 7631 160 eapad dež 9.0 j 7. 764 0 130 sever oblačno 0-3 20 7. 760'7 130 brezvetra Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana , Zagrob . Beograd , Dunaj , Praga . Inomost V Ljubljani barometer višji temper. visoka Solnce vzhaja ob 4-12, zahaja ob 19.43 Vremenska napoved zu četrtek: Hlad-Ini izključeno, uo in deževno vreme, Kratko zboljšanje i ' Romain RoMasKi! v Pragi Francoski romnncpiscc Romnin Rolland rint nuj/namcnitfj.ših osebnosti v sodob« nem duševnem življenju Evrope, se je pred par dnevi pripeljal v Prago, da pri« (.ustvujo mednarodnim glasbenim sveča« postim, ki se bodo vršile v prestolici češkoslovaško republike od 31. maja do i, junija. Rollunda jc takoj po prihodu v Prago obiskalo več novinarjev, ki so 5c zanimali za vse, s čemur se pisatelj bavi. Odličen gost jim je v ljubeznivem razgovoru izjavil med drugim: eliaročna Praga je prekrasna. Samo eno mesto je r.a svetu, ki se da v tem o,:iru primerjati s Prago : večni Rim. Praški barok je melodijozen. ln ti vrto« Morda bi jim našel človek kaj enako« vrednega le v italijanskem pomorskem pristanišču Genovi!» Potem je govoril Rolland o Shakespe« arjevi tragediji »Romeo in Julija«, ka« tero je videl v Nar. divadlu. »Uprizoritev tega dela jo napravila na« mc globok vtis. Divil sem se režiji, sce« neriji in navdušenju igralcev. V Parizu igrajo Shakespearja deklamatorično, v Angliji tradicijonalno. Pravega Shakes« peareja sem dosedaj našel samo v Pragi, jz uprizoritve je dihal ves žar resničnega britanskega genija«. Romanopisec je prešel k češki glasbi: »Smetana mi zelo ugaja, toda o njem nc nameravam pisati. Premalo časa imam n zgodovinska raziskovanja, ker sem silno zaposlen s pisanjem cikla dram iz Irancoske revolucije. Cikel bo obsegal deset dram, ki bodo skupno tvorile sliko tedanjo dobe. štiri prve knjige so žo do« vršene, peto dramo imam v delu. Praga ima sijajno glasbeno preteklost. Kolika radost prešine človeka če pomi« sli, da jo tukaj ustvaril Mozart svojega «Dona Juunasl Obiskal sem gledališče, kjer so jc vršila premijera te opere. Mo« zart jc po moji sodbi imel velik vpliv na Dvoraka. Mladi češki glasbeniki obetajo mnogo. V nekaterih, katere sem slišal lani v Salzburgu, tiči mnogo originalnosti. Za Iiabo sem sc naravnost navdušil. Rado« veden sem na letošnje mednarodne glas« bene svečanosti. Od njih si obetam mar« sikaj novega.» O sodobnem duševnem gibanju ter o smereh, ki ga vodijo, jc dejal Rolland: »Razpada evropske civilizacije, katc« rega napovedujejo mnogi sodobniki, po mojem ni pričakovati. Jaz ne morem verjeti, da bi sc pripravljala livropa na novo barbarstvo. Pač pa pričakujem na« sprotno, da se pojavi v Evropi nova kul« tura. Svet se nahaja v intenzivnem du« ševnem gibanju. V Španiji, latinski Anic« riki, Japonski in Indiji vstajajo nove sile. Imajoč vse to pred očmi, nc morem biti nič drugega nego optimist. Zanašam sc na mladino, ki mora živeti v prepričanju da v življenju ne odloča surova moč ampak duhovitost. Evropa ima barbare v svoji lastni src« di. Zato jih mora iztrebiti. Šele, ko se jih otrese, bo res svobodna in prosta ter prerojena. Potem sc bo v nji tudi poja« vilo novo življenje.® Rolland je končal kakor prorok, kate« rega jezik oznanja nekaj, kar jc obča« nom razumljivo šele tedaj, ko sc duševne perspektive pretvorijo v trdo realnost. Mrtvi dom v Mitrovici Paskijevlč v kaznilnici. Prošli teden v petek ponoči je bil Hr-vojc Paskijcvič odveden v moško kaznilnico v Mitrovico, kjer bo odsedel svojo 10 letno ječo. Paskijcviča sta odpeljala i/, Zagreba dva orožnika. Bil jc v uko-vlli, kakor je to predpis za transport kaznjencev. Ko jc eskorta, dospela na kolodvor, so Paskijcviča odvedli v tretji razred, kjer .ie izrazil željo, da bl rad kadil. Orožniki so njegovi prošnji ugodili. Ko sc je vlak pričel pomikati, pa jc Paskijcvič vzkliknil: »Bliža se moje zadnje prebivališče!« Mrtvi dom. Srcmci imenujejo initroviško kaznilnico »mrtvi dom». Zavod je oddaljen pol ure od postaje. Ob poti od postaje do kaznilnice so same nizke hišice, v katerih stanujejo pazniki. Velika kaznilnica je obdana z visokim zidom. Na notranji strani zida se nahajajo velike kaznilni-ške delavnice. Zavod izgleda kot velika vzorna tvornica, v kateri je zaposlenih nad tisoč delavcev. Vse jc pod ključi. Ob obzidju se sprehajajo po dnevi in ponoči stražniki z nabitimi puškami. Beg iz kaznilnice jc nemogoč. Kaznjcnci lahko pobegnejo edino od dela na polju, a še laki slučaji so zelo redki. Prihod v kaznilnico. Ko pride kaznjcnec v kaznilnico, ga v;)iscjo v kn.iign. Orožniki dube potrdilo, i :,o zločincu oddali. Novotloilcca dobe v roko pazniki. Kaznjenec sc najprej obrije in skopa, nato mora oddati civilno obleko. V zameno zanjo dobi jotniško oblačilo. Kaznjenca tudi fotografirajo in mu Izročc matrično številko. Samotni zapor. Vsak kaznjenec pride najprej v samotni zapor, kjer lahko razmišlja o storjenem zločinu. Tu ga obiskujejo duhovnik Iu upravno osobje kaznilnice. Tu se kaznjenec tudi navaja k strogi disciplini. Vstajati mora ob petih zjutraj. Za zajtrk dobi črno kavo ali juho ter košček kruha. Nato mora urediti In osnažiti celico. V samotnem zaporu jo rcdtio sam; celica je štiri metre dolga in ravnotoliko široka. Ob 1. dobi skromen obed. V cclici se nahaja postelja, kl je pritrjena ob zidu, mala mizica iu stol. Na vratih jc majhna odprtina, skozi katero nadzorujejo pazniki kaznjenca. Življenje v samotnem zaporu je seveda težko. V it jem se marsikdo pokesa. Po šestteden-skein samotnem zaporu sc kaznjenec izroči drugemu oddelku. Skupni zapor ln delo. Iz samotnega zapora pride v skupni zapor. Urejeno pa je to tako, da mladoletniki ne pridejo nikoli v dotiko s starej širni kaznjenci. V vsaki sobi je prostora za 12 do 30 kaznjencev. Vsakdo Ima svojo posteljo, na katero pa se po drevi nc sme vleči. Cim pride kaznjenec, v skupni zapor, se 11111 odredi določeno delo. Kmetovalci hodijo pod nadzorstvom paznikov na polja in delajo zunaj, ker Ima kaznilnica veliko posestvo. Razni obrtni- ki pa delajo v kmnllnfčliih delavnicah^ V sobe pridejo samo opoldne Iti zvečerj Mladi kaznjcnci si delo lahko Izberejo;, dobijo posebnega voditelja In sc urijo. Delo sc M: i '. c J1: •; pod isadzorslvom paznikov. Za delo dobivajo kaznjcnci malti denarno nagrado. S tem denarjem si lahko kupijo kruh, slanino, med I11 marmelado. Njihovi dohodki se zabeležilo, stroški pa odbijejo. Ko zapusti kaznjencu zavod, sc napravi obračun in prebitek so izroči odhajajočemu. Življenje v kaznilnici. Kaznjcnci sami naglašajo, da jc delo vi ječi velikega vzgojnega pomena. Pred do lom, rano zjutraj, gredo na dvorišče, kjer sc sprehajajo pod nadzorstvom paznikov. Vsake dva mcscca lahko pišejo svojim staršem ali svojccm, pisma pa lahko dobivajo neomejeno. Seveda so vsa pisma pod cenzuro. V prostem času dobivajo tudi knjige. Zavodna knjižnica j* precej bogata. Ob nedeljah se kaznjenci lahko udeleže službe bož.ic. Ako kaznjcnec oboli sc vpiše v bolniško knjigo. Zdravnik ga preišče iu v slučaju potrebe ga pošlje v bolnico. To jc zgradba zase. Ako bolnik umre, ga odnesejo v mrtvašnico, kl sc nahaja izven obzidja. V kaznilnici vlada popolna enakopravnost. Za vse jetnike veljajo enaki predpisi. Ako sc kaznjenec pregreši proti hišnemu redu, Je kaznovan s postom, trdim ležiščem in stičnim. S higijenskega stališča jc Mitrovica prvovrsten zavod, zgrajen po vzoru belgijskih kaznilnic, tako da slovi daleč naokrog kot eden najmodernejših evropskih zavodov te vrste. Btane Tlaka beseda 50 par. Ztt»Dopisovanje« ln „2enlt*o" M računa vuntta beseda 1 Din. — FrlnhlSuJoJo »e le mali oglasi, kl 10 platmi t naprti. Plat. •» Uhko tudi T znamkah. Na vprnfianja odgovarja uprava le, te Je vpraSanJu prltoJona znamka »a odgovor ter manlpulacIjsUa pristojbina (2 Din). Slike za legitimacije tedeluje najhitreje fotograf Ilugon H 1 b S o r, Ljubljana, Vavazorjev trg. Državni na-stavljencl Imajo popust. D51 (dobe) Dečko js sprejme v trgovino s me-fianlin blugom. Naslov povo uprava ..Jutra". 11002 2 krojaška pomočnika dobro lzvežbana, sprejme takoj Janko Uozrnuu, Zgornja klika St. 24, Ljubljana VII. 11000 Sobarica pridna ln vestna, kl zna tudi kuhati, želi službo v boljši hiši. Nastopi takoj. Cenjeno ponudbe na upravo „Jutl'a" pod ..Marljiva 10". 11060 Auto Železen štedilnik 30 HP, Cisto posebno prvo- sn kupi. Ponudbo pod Slfro razredne murko. 4—0 sedežev. starter. elektr. svetlo, malo rabljen, dobro gume, vso v najboljem redu, so radi selitve proda. — Dopise pod ..Posebnost" na upravo ..Jutra". 10320 „3tcd" na upravo Trgovski pomočnik veSfi trgovino mešano stroke, želi primernega mestn. — Ponudbe na upravo ..Jutra" Vrtne stolo ——, prodaja najcenoje Rožmanc & Komp., Ljubljana, Mlr-Je 4. 02S2 ..Jutra" 11088 VfTt Soba z 2 posteljama In tbo pravo, majhno predsobo, elektr. razsvetljavo ln posebnim vhodom, bo odda b 1. Junijem dvoma mirnima osebama. — Naslov ▼ upravi „Jutra". 10950 Stanovanje s hrano so Išče za 141etnoga dečka za Šolsko leto 1025. Upoštevajo se lo rodbine brez lastnih otrok — Blovensko ali nemške narodnosti. Cenjeno ponudbe pod „8tev. 6" na upravo „Jutra". 10682 Vrtna klop pod ..Nastop takoj". 11071 ! zaklopna, železno ogrodje, skoraj nova, naprodaj. — Ogleda so od 2.-4. uro. — Naslov pove uprava „Jutra" 10807 Služkinjo kl ee razume vsaj nekoliko ua kuho in kl opravlja vsa hišna dela, ISČo dobra tr-povska hiša na deželi. — Naslov pove uprava „ Jutra" 10939 Lekarna A. Šušteršlč dediči — išče za avgust pro- Flzorja, samostojnega ln zanesljivega Mr. ph. Ostalo po dogovoru. 10847 Poslovodja podružnice — želi promenltl mesto. Event. gre v trgovsko pisarno ali kot pomočnik v mešano trgovino. —Cenjene ponudbo na upravo „Jutra" pod »Nastopim 15. junija". 11009 Dobro izurjena šivilja kl rada opravlja tudi druga hlSna dela, Išče mcBta. — Naslov pove uprava ..Jutra" 11014 Motorno kolo dobro ohranjeno, bo radi selitve takoj proda za polovično cono 4S00 dinarjev. Naslov pove uprava „Jutra" 11074 Pisarniška moč fo lščo za neko tovarno v Mlžini Ljubljane, popolnoma vešča pisalnega stroja in Etcnogrnfijo in kl popolnoma obvlada slovenščino ali hrvaščino ter nemščino, zanesljiva v računanju. Zabte-ra se dokaz prakse. Ponudbe i navedbo plače ln reforen-io pod Slfro „A. !W." na upravo „Jutra". 10754 Samostojna kuharica boljšo deklo, izvežbana v vseh delih, z dobrimi spričevali, išče stalno mesto. — Reflektlra na Maribor ali Zagreb. Ponudbo pod šifro ,.Zanesljiva" na upr. .Jutra'. Nastop 15. junija. 11018 Spretne natakarice »o Iščejo za 1. junij popoldne. 1'redstavltl ho jo v hotelu ..Tivoli". — Istotam so lščo natakarica (začetnica) ta stalno. 11081 Nakupovalce jajc za Gorenjsko ln Dolenjsko Iščem za stalno. Ponudbe jo poslati na upravo „Jutra" Vod ,.Stalno". 11080 Nočnega čuvaja 'prejme trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod šifro ».Nočni čuvaj" na upravo ►Jutra". 11023 Krojaški pomočnik »a bolJSa l.u konfekcijska rtela, ao sprejme na deželi, ['lača po dogovoru. Lo trezni 1» zanesljivi delavci imajo prednost. Naslov v upravi ..Jutra". 11024 Pekovski pomočnik mlad, Išče službo. Nastopi takoj ali po dogovoru. — Naslov povo uprava „Jutra" 11011 Izprašan kurjač išče službe. — Ponudbo pod ..Izprašan" na upr. ..Jutra". 11019 Trgovska vajenka r. dveletno prakso v Speco-rlji, želi premen Iti avojega šefa. Cenj. dopise ua upr. „ Jutra" pod šifro ..Praksa". 11010 2 damskl zlati uri primerni za blrmska darila, bo prodasta po nizki ceni. Naslov povo uprava ,.Jutra" 11066 Zaman se trudite s prodajo vil, stanovanjskih, trgovskih in obrtnih hiš, kmetsklh posestev, graSčin, žag, mlinov, stavbnih parcel itd., ker kupci •o oglaSaJo stalno le pri «Posest» Realltctna pisarna, d. s o. s. y Ljubljani, Sv. Potra c. 24. 1022-a II Majhna hiša s kletjo ln vrtom v Mostah pri Ljubljani — naprodaj. 10910 Dve opremljeni sobi h Bouporabo kuhinjo, oddam takoj. Sp. šiška, Kavškova centu 158. 11065 Letovišče Bled Kdor reflektlra na letovišče Med z veliko družino, mu oddani stanovanje 4. sob s kuhinjo, kletjo in verando, 10 postelj, vso prenovljeno, za dobo 3 mesecev 10.000 Din. Oddam pa tudi manj, tudi eno sobo, zelo ugodno. Naalov povo uprava „Jutra" pod ..Prostorno stauovanje". 11015 Prav lepo majhno posestvo doblčkanosno, v prijaznem svetovnoznanem kopališču — Itimsko toplieo — so radi družin, razmor zelo ugodno Tramove prodn. Kupcu takoj vse nu približno 40 m«, lopo tesa- 1'""°'®?°^, Potre.bc,ri k»P'tal nih In ravnih smrekovih, Din; ostalo po io- prodam. Debellnn od 3/3 do K0™™-, resnim kup- 7/0, dolžina do 8 m. Cena po V™? uaJo "ar°?mi "I1"50 la dogovoru. - Andrej Kržlč, lasl.ulk { , £ ?rk. m"»D» "" poŠta Mokronog. 11040 , ?ovl??. LJubljana, Stari trg 6000 kron dam tistemu, kl ml preskrbi sobo In kuhinjo za 2 osebi, tukoj aH kak mesec poznejo. Ponudbe ua upravo ,.Jutra" pod „Resnost". 10989 Les prodam i St. 18. 10138 I Hiša z vrtom in gozdom 200 m lzdelauej;a smrekove- s iUnliu /„,. hlnkr>5lnl n..- st;J?m ,bn°r;osa' rhra- 'A o" "f^aL z pnrdif »n nnaoboii bukovega pro(laJ, 'y Črnomlju št. 106 gozda za posekati. - Fr. na javnl dra2bl £ Orogorlč Sodja, Rlbno pri Dlodu. 11017 Fotografični aparat 10 X 15. ceno proda fotograf HibSer, Valvasorjev trg. 11041 Pisalne mize hišo z vrtom, 2 gozda ln 1 Btelnllc. Kupci se vabijo na lice mesta. 1445 Mlinarski pomočnik (kmečki mlinar), Išče mesta Cenjene ponudbo na upruvp ..Jutra" pod „Mlin", 11044 Vinogradsko posestvo krasno, solnčno, lepa gospodarska hiša z lepim stano-i vanjem, na okrajni cesti blizu Maribora, bogat Inven-; tar, travniki, njive in velik , ., . BadonoBnik, bo proda. — S™™ ,*t„s?nllg0 , ?azn" Ponudbo na podruž. .Jutra" I drugo pohištvo po nizki ceni ; v Mariboru pod ..Rodovitno i naprodaj. Ivan Napast, za- p0,estvo". 11033 loga pohištva, Vižmarjo 70 pri Ljubljani. Wertheim blagajne priporoča ..Ljubljanska ko mercljalna družba", LJublja ua, Bleiwelsova cesta št. 18. Enodružinska hiša Kupujem okrogel les nova, v Novem Vodmatu, S !yy« | oobo, kuhinja, prltikllne, lep ograjen vrt, elektrika, vodovod — ugodno naprodaj. --Takojšnja vselitev. Pojasnilu dajo županstvo Mosto. 11049 Gostilna in trgovina Uradniškega aspiranta 'prejme Mestna hranilnica v 1'tuju. Pogoji: 1.) neomade-i^vana preteklost; 2.) popolno zdravje; 8.) absolvent lovske akademijo z naj-nianj dobrim, ali absolvent "Vorazredne trgovske Šolo z iiajmanj prav dobrim uspehom. Adjutum v 1. službe-"Pin letu po dogovoru. ProS-"Jo do najkosnojo 20. Junija ;• 1. na ravnateljstvo Mestne hranilnice v Ptuju. 11016 2 vag. bukovih plohov 1 vagon paralelno Zajmanlh 38, 48, 58, 68 In 7S mm, 1 vagon nežnjmanlli 85, Ou, 95 ln 100 mm, od 2'25 do 5 m dolžine, dva vagona bukovih kva^lrelov 29 X 29 mm X 1 m ter dva vagona borovih plohov, 50 mm, dolžina 4 m, nekaj malega 8 m, \ paralelno žajmano, prodam. ' Naslov povo uprava „Jutra'" (hlodo) za žago od vseh vrst listnatega drevja, posebno hrast ln bukev, vodno vsako množino po naj- ________ ___ . ...... višjih dnevnih cenah. Ozira z gospodarskim poslopjem, ----- ho le na ponudbe z navedbo | vrtom, njivami, vao v do- 10G9 cone, množino ln kvalitete brem atanju na okr< CCBt, ----i franko vagon nakladalna po- primorno za mesarijo — ho staja. Ivan SlSka, tovarna proda. Potreben kapital Din parket In parna ža^a. Ljub- ( i00.000. Dam event. tudi v Ijana, Metelkova ulica št. 4. ! Qn.„n __________ Stnro zlato ln srebro kupuje Iv. Ravnihar, urar, Sv. Petra cesta 44 10862 , w ,'lajem. Samo rer.no ponudbo na upr. ,,Jutra" pod šifro ..Ugodnost". 11053 Stanovanje 2—8 sob, kuhinje in prltl-klln, v sredini mestu, išče mirna stranka. Ponudbe jo poslati na upravo ..Jutru" pod šifro ..Nagrada 10.000" 10976 Obširni trgovski prostori ter velika skladišča ob prometni cesti v centru Ljubljano, bo odajo takoj v najem. — Ponudbo nu upravo ..Jutra" pod ..SkladlSča". 10957 Trgovino z meš. blagom na deželi, kupim ali vzamem v najem. Naslov pove podružnica , .Jutra" v Mariboru pod ..Denar takoj". 10944 Lepo, suho skladišče v bližini kolodvora v Ljubljani, bo lščo za takoj. — Ponudbo na upravo „JUtra" pod ..Takoj". 11078 Kavarna na Primorju bo radi odhoda proda z vnem lnvontarjom. Pojasnilu dajo g. Dolenc, Knafljeva ul. 18. 11015 ■Si V svrho žen it ve ISče znanja 221otna gospodična. prijetne zununjosti. b primernim premožeujem, b kakim trgovcem ali boljšim obrtnikom. Ponudbo na upr. ..Jutra" pod Slfro ..Poroku". 10964 Znanja želim radi ženltvo z gospodično, kl ima veselje do Izselitve v Amorlko. Doplso b nliko na upravo „Jutra" v Mari boru pod Slfro „New-York". 11032 Planino žo rabljen, dobro ohranjen, bo kupi. Ponudbo jo ponluti na upravo »Jutra" pod šifro „3500". 10969 Dober gramofon kupim. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Slfro »Gramofon". 11061 Gramofon zaprti, salonski, n 60 prvovrstnimi ploSčnml, so proda za 4000 Din. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod značko ,.Gramofon". 11042 Godbeniki! Za dobro ohranjen čelo, kompleten, zamenjam popolnoma dobro ohranjeno izvrstno chromatlčno harmoniko. — Novak, Prlvoz St. 17. 11057 Rjavi dobermani z rodovnikom, 3 meseco sta rl, naprodaj. -- Ogledajo bo lahko Pot na Loko Stov. 4 (Trnovo). 11062 Manufakturno blago želi v komisijo trgovec na deželi. Zadostna garancija. PoTiudbo pod „Dober promet" na upravo ,,Jutra". 11068 I Kdor kofie KbJ prodali | Kdor hoče kaj kupiti lor išče službe itd. i naj inserlra v jura" a S Za tvomloo testenin so Išče "»» popolnoma samostojen prvovrsten ¥od|a obratai x« 6!m prejšnji nastop. ObSirno ponudbo s točnim opisom dosedanjega tleJ lovauja, z navedbo referunc. iu zahtevano plato jo nasloviti ua naslov : Prvi Oaljookl mlin na valjke, d. d. n Oaijeltn. 2371-a Krasno gorsko letovišče Koroški Mi vrelec Guštanj- Ravne, pošta Kotijo (1 nro poSpotl od želesnlike postaje). Vrelec mineralno vodo, zdravilne proti boleznim v grlu, na lcdvicah itd. Najboljša namizna voda. - Priložnost za kopanje. - Izvrstna kuhinja z nizkimi penzionskimi cenami. rah, »eee^eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeecese« Potrtim srcem naznanjamo T«om sorodnikom, prijatoljem in znancom pretnžno veat, da jo nafa nad vfo skrbna, srdno ljub-ljona mati, stara mali, teta ia tašča, gospa posestnloa v torek, dno 27. t. ra. po dolgi, mučni bolezni, previdena » sv. zakramenti za umirajočo, v Btarosti 75 lot mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabno pokojniee so bo vrSil v četrtek, dne 29. maja 1921 ob pol 6. url popolduo iz hišo žalosti, Voliki štradon 12, na pokopališčo k Sv. Križu. Sv. mašo zadušnico so bodo brale t farni cerkvi y Trnovem. V Ljubljani, 28. maja 1924. Žalujoči ostali Ali ste že poslali naročnino za,Jutro" Oreliovlh hlodov Kegljišče j dobro ohranjeno, zelono plo-skauo, s steklom obloženo in več hrastovih hlodov, produ Tovarna verig, d. d., Lesce pri Bledu. 10962 Prazno sobico prlprosto, v sredini mesta, 11006 P!ir vagonov, kupim proti ISčeta dvo mirni gospodični, takojšnjemu plačilu. Prosim Ponudbe na upravo ..Jutra" cenjeno ponudbo pod Slfro pod ..Sobica". „Lepo blago" na upr. Jutra. 11064 Lokal za ureditev pekarne, so išče takoj. Ponudbo pod značko ..Spomlad" na upr. ..Jutru". 11013 Družabnika j lščo realltetna pisarna ln ponredovalnlca služb. Potreben kapital po dogovoru. — Prednost imajo oni, kl bo v »ličnem podjotju žo delo-vull. — Ponudbo nu Aloma Companjr v Ljubljani pod ..Posredovalnica". 11007 Kontoristinjo popolnoma vefičo slovenske In Jicmfike korespondence, ee ta-]:°J sprejme. Začotnlce niso Izključene. Ponudbe b sliko nu upravo „Jutra" pod Slfro ..VešCa". 11039 S (roj za praženje kave Prodajam drva Mesečna soba lepo opremljeno, z elektr. razsvetljavo, bo odda mirnemu gospodu. Polzve so v „Jutra". 10993 za kurjavo (odrezld od žago , ln parket) in žaganje od trdega lesa, dokler troja zu- I Iona. no 7nlžnnl renl. Tvnn 1 malo rabljen, s kurjavo na drva, z vsebino 7—10 kg, upravi kupim.— Ponudbo z navedbo j------—---------- cono na upravo „Jutra" pod ~ ..... ,,Dober". 11073 I Dve opremljeni sonl Konjski hlapec težke vožnjo na deželo, poročen, so ISfo. Stanovanjo "i hrana prosto, plača po dogovoru. V. Mttller. Zagorje t>b Savi. 11012 skupni, z vso opravo, s so-... J parntnlm vhodom ln elektr. ......... HrastOVlll pragov ; razsvetljavo, so oddaata 2 trna parket "lil i a e kupi vsako množino — mirnim oBfibnm tnkoj ali b LJubljana, Mc- I 2'20 m dolžine, 16 24—28. 1 1. Junljoin. - Naslov povo A 1 nnnn Takojšnja dobava. Najnižjo uprava ..Jutra". 100S1 ponudbo na upravo ..Jutru" {------------------ pod ,.Ilrast". 11052 „ . ___________________ oOfjO loga, po znižani ceni. Ivan S 1š k a, tovarna parna žaga, telkova ulica 4. 10920 Polkr;to kočijo naturno lakirano ln 1 Zrja-va (Krahnwlnde) z 20 m Belo oblečena dama ki jo v soboto 24. t. m. ob 5. url popolduu od pošto do glavnega kolodvora padla, bo naproša, da bo pojavi v potok 30. t. m. ob lutl url zopet pri glavnem kolodvoru. 10899 Mladenič čedno zunanjosti, vcsclnea značaja, preskrbljen, lSčo primerno goaplco. — Doplso pod ..Ljubezen" na upravo j „Jutra". 11.020 ecparlrano, tudi na' prrlto-I i-lJI mostu, isr-u zelo soliden Cevi dolgo želj. vrco »t. 4, proda za napeljavo vode. cn M0 m Gospod. Ponudbo pod fifro Orobotelt, Dob. Bistrica. i kupimo. — Kuloveo 1 drug, ; ,.10, junij" ua upr, ..Jutra 10802 I StraZa. 110311 10951 Kdo 1.1 mogel razumeti moje srco? Doplso nu upruvu „Jutra" I pod ..Oljku". 11018 Roman, ki jo okrašen z lepimi ilustracijami, bo obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izhaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25'— Diu. Celemu romana bo pozneje cena v knjigotrštvu za 30 °,'0 višja. Prvi zvezek jo žo izšel. Naročnino jo treba poslati vsaj za en zvezek naprej. Naročila Sprejema TISKOVMA ZADRUGA v Ljubljani, m" Ptf" Prešernova uiiea 24. "OT «To se pravi, b"ežimo!?» _ «To ni beg, gospod prefekt! To Je enostavna previdnost, ukrep, ki bi ga storil vsakdo razen samomorilca . . . Vi sami, gospod prefekt ...» «Dovolj!» »Toda, gospod prefekt, Don Luis Je rekel . . .» «Dovolj!» ponovi prefekt s suliotnim glasom. «Ce vas je strah, izvolite se poslužitl povelja, katero sem vam poprej dal,... idile s svojim zapornim poveljem po don Luisa, pri-jnite in privedite ga. In hitite!« Mazerous se zravna po vojaško, stnimno pozdravi poveljnika in izjavi: »Jaz ostanem sedaj še tu, gospod prefekt!« Potem sc okrenc na inestu in odide v zadnji kot sobane. Razgovoru sledi gluh molk. Vsi čutijo, da jc razgovor bil velepomemben, in na njih obrazih se zrcali negotovost in neka bojazen, Id jo marsikateri skuša prikriti z brezskrbnim smeškoin, ki pa se prclevlja v grimaso. Desmalions koraka po sobi gor in dol z rokami prekri-žanimi na hrbtu kakor Napoleon, potem pa se obrne po kratkem pomisleku k policijskemu ravnatelju in glavnemu tajniku: »Vidva sta istih misli z menoj, upam?» »I, kako pak, gospod prefekt!* »Predvsem njegova hipoteza nima nikakršnega temelja. •Razvcn tega smo dali vse preiskati. Bombe ne prihajajo z neba, nekdo jo mora vreči. Kako neki? Odkod?« «Najbrže po isti poti, odkoder tudi prihajajo pisma? opomni glavni tajnik. «Kako? Vi torej dopuščate misel...?» Glavni tajnik ne odgovori in Desmalions ne konča svojega vprašanja, kajti on sam začuti pravkar kakor vsi drugi oni občutek tesnobe, ki se jih je že vseh polotil in ki postaja z vsakim trenutkom neprijetnejša. Tretja ura zjutraj! Ta zavest neizprosno trka na njegove možgane. Dvakrat zapored pogleda na uro. Še dvanajst minut. Se deset. Pa kaj jc zares mogoče, je li sploh dopustno misliti, da bi bilo mogoče, da bi ta palača čez deset minut mogla sladko zletetl v zrak? »Bedasto! Prebedasto!» vzklikne prefekt jezno in z nogo udari po tleli. Toda pri pogleda na svoje spremljevalce zapazi, da imajo obraze spačene in tudi njegovo srce se mu pričenja stiskati. Zares, njega ni strah, drugih tudi ne,... toda vsi skupaj od načelnika do zadnjega agenta očividno verujejo besedam Luis Perenne, kajti videli so ga, da jc izpolnjeval tako nenavadne ln neverjetne reči, in vanj verujejo kakor v čudežno silo, tako da se jim niti nocojšnje poročilo, kakor je zares nenavadno in nc baš najbolj verjetno, zdi mogoče... živčevje je skrajno napeto, fantazija deluje, vzbujajo se občutki... Sicer pa, ni li baš on, Lupin, sedaj sam njih opazoril, jih posvaril, v hipu tik pred neposredno grozečo opasnostjo... 'kajti le sedem minut še in palača... zleti v zrak..., morda, verjelno, gotovo... Mazeroux ie pravkar pokleknil, se prekrižal in brez ozira na druge pričel polglasno moliti. Ta kretnja je bila tako enostavna in obenem prepričevalna, da si ni nikdo upal nasmeh-Ijati se. Glavni tajnik in policijski ravnatelj se obenem obrneta k prefektu. Ta pa pogleda drugam, kakor da se jima izogne, in zopet prične korakati po sobi gor in dol. Pa tudi v nJem se sedaj tesnoba izpreminja v strah, na telefonu slišane besede mu zvene po ušesih, pred njim se pojavlja vsa Perennova zmagovita osebnost, njegov ukazovalni in obenem prepričevalni glas... in... videl Je Perenno pri delu, ali ima torej sedaj pravico, dvomiti vanj in to v uri, ki bi ipak utegnila biti usodepolna za vse... In čc ne, kdo bo vedel?... »Pa pojdimo!« pravi. Izrekel jc te besede povsem mirno, tako, da bi vsakdo drugI mislil, da Izvirajo lz dolgotrajnega premišljevanja in d* izražajo pridobljeno prepričanje, sklep, ki je pač neizbežen temeljem dosedanjih izkušenj. Stražniki in njih šefi odhajajq povsem mirno, v najlepšem redu korakajo dokaj stiha p0 stopnicah, ne kakbr begunci, marveč kot preudarni ljudje, ki se uklanjajo svojemu razumu in treznosti in ld ne marajo brca potrebe risldratl svojega življenja in zdravja. Pred izhodom se ustavijo v lepi vrsti, da puste prefekt^ da stopa pred njimi. «Ne,» pravi, »jaz vam bom sledil.* V vestibulu zaprosi prefekt policijskega ravnatelja, da za-žvižga na piščalko in tako pokliče še zaostale, če bi še mordj kdo kje bil, in jih pošlje na ulico, obenem pa ukaže zunanjim stražnikom: »Odstranite radovedneže kolikor mogoče daleč nazaj! Sami se držite v pripravi..., mislim, da se bomo čez pol ure vrnili vsi nazaj v palačo, na dosedanja mesta...» »In vi, gospod prefekt?« zamrmra Mazeroux. »Upam, da nimate namena, da bi ostali tukaj?» »No, tega ravno ne!» se nasmeje prefekt. «Ce Je moram storiti, kakor je svetoval naš prijatelj Perenna, potem mu ža sledim do zadnjega, tudi za svojo osebo.» »Vprašal sem, ker manjkata samo še dve minuti...» Prefekt prekorači bulevard, z nJim pa policijski ravnatelj, njegov generalni tajnik in brigadir Mazeroux. Vsi štirje stopijo na škarpo, ki se dviga ob drevoredu nasproti palače in odkoder so stražniki pravkar odstranili radovedneže. »Morda bi bilo dobro, da se zaklonimo?« opomni Mazeroux. »No, naj bo!« pritrdi prefekt, «čeravno se ml zdi, da sma se danes že preveč i zaklanjali i priklanjali... SIcer pa, ča se sedaj nič ne pripeti, smo blamirani do kosti in osmešenl, da takega šc ne. Vsi boulevardski fakini bodo skladali nama poskočne pesmice.« »Eksplozija bo zanesljivo, gospod prefekt!« mirno, pravi Mazerous. »Reči moram,* opomni prefekt nekoliko nejevoljno, da je vaše zaupanje v prijatelja Perenno prav zelo trdno.* ISkakljclbiiU ,$liii.ij>, jo treba, da Vam jili črevljar nabije'na črevlje, ker:'s tem-ne žtedito samo z novci, temveč si 'čuvata nogo in-črevlje. 712 a Za blrmanceZ VV: Zadetke: 2373/a A različna suhno, šavlloii In psrlino blago. Za dekilcc: • Etamlnl, batlstl, šiloarska rezenlna |{d, , D. 5 f. Slobsrne, UubUsna, Mestoi trg 10. i ^__ Frodajai košiafo sena. V nedeljo dno I. Jcnija t. 2. ob '/,11. nrl .dopoldne ee vrši na Dolenjski oostl 23 (Zslonl hrib) dražba letošnja košnje sena (oziroma otavo) nu parcelah, spadajočih v dr. Orr.žnovo zapuščino, t. j. travnik in njiva. nr. Hribu, travnik pod Dolenjskim kolodvorom, travniki na Rakovniku in travniki v Mestnem lngu. 10«/, kupnino je plačati takoj, ostanek tokom 7 dni po odobritvi prodaje. Ejninl adijer dr. Gjažnonsp dljašftep slonu j- ' .;«; v Ljubljani, dne 27. maja 1921. 8614/if! "V': ' Tč. predsednik: Dr. A. Šerko. = Se vodno = 10 do 20% popusta A, Šinkovec nas!, K. Soss L]l!OljR!iii 1,1 Msstnl trg St. 13. Ortja.Mm zadruga za jipslanija v Ljubljani PISARN A: Kongresni tr« fttev. 2. K LST: Spodnja Šlftlca itev. 77 ima na zalogi po ugoduih conah, dalje sprejme potnike in krajevne zastopnike, kakor tudi oddA v najem ali prodi pa-viljon na velesejmu. 2G26& ~ „Pri nizki ceni" „Pri nizki ceni" v nac Zargi tsze g Sv. Petra cesta št. 3 i« f8 nudi cenjenim odjomalccm po globoko znižanih [N conah razno dr.msko, moško iu otroško perilo, "g najnovejše bluze, damska obleke, periine, od r, HO Di ii naprej, razno nogavice v vseh barvah, 1« sviiono fior-nogavico za damo od 38 Din naprej, »> daljo velika izbora za gospodo in otroke, svileno M in pleteno samoveznioe itd. itd. 2629a 35 n. «> er CD za odrasie i djecu. Dietno liječenje za jaeenje i debljanje. - Vlastite obalno morske kupke. Tečajevi ritmične gimnastike na slo-bočlnom zraku. 2444/a Djeca pooam od 7 godlna I boz pratnjo. SS53S3 kovano in lito, kupuje po najvišjih dnevnih cenah v celih vagonih: Centralna nataipBiialnica staMp žeieza i o. z,, Ljubljana, Oosposuats&a cesta!, 2601/a t 2634/a iji Ilir, fij. ji Potrti od globoko žalosti naznanjamo vsom sorodnikom ia znancem žalostno vest, da je naša ljubljena hči, se3(ra, tota, gospa a dno 27. t. m. mirno v Gospodu preminula. Pogreb pokojnico so vrši danes ob pol 3. uri popoldne iz bigo žalosti, Tržaška cesta, ua pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dno 29. maja 1924. MblM Bolinar, Kszele, Kastslli, Goltaš, najboljših tovarn Bosendorfer, Czapka, Etirbar, Selmclghofer, Original Stlngl t itd. r 3erica MM, roj. Dolenc 9 LJUBLJANA, Hilšerjava ulica št. 5. d. d. industrija Zagreb, Jelacičev trg 4 (lastna palača) ©cSnSšJia stavnica O in 80.000.000*— Brzojavi: CETROBANKA Tolofon: Doviznl odio: 8-07, 10-78, 13-83. Noona slnžba: 7-78. Monjalnica: 5-56- Hišaa centrala: 2-85, 7-13, 7-96, 11-94 ia 12-28. Podružnice: Erod n/S., Dlakovo, Ivancc, Karlovac, Klanjeo, Krapina, Koprivnica, Maribor, Novi Sad, Poželo, Ruma, Varaždin ia Voliko Trgovište. Afllijtranl zavodi v vsoh vofrjih trgovskih središčih Jugoslavijo. Direktna zveza s prvovrstnimi bankami v vsaj Evropi in Ameriki. Kiapuajerca 2fi27/a a Ul?&I (asa, pa>£>Icet®). Ponudbo s ceno in količino na upravo ...Jutra" pod šifro ..Krasiovo frizo". Reprodukcije po vsaki sliki Izdeluj. Foto atelje I. POGAČNIK g Ljubljana, Aleluindrova 3. 102i>-¥-TV Btane moških 1073-a prvovrstnih močnih v vsaki velikosti Kosta palača Ljubljanske kreditne banke. za letošnja leto bo prodajal Ivan Knez iz Ljubljano ua javni dražbi v nedeljo dne 1. junija ob 2. nrl popoldne pri Ančnt-kovom kozolou v Sp. ŠlšUl. 2607/a Modistka um Ljubljana Sv. Petra cesta 27 poleg hotela Tratnik priporoča 5Y0]0 Ttllio zalogo Tsakovrstnili rnejš Sprejema damslro slamuiko v prekrojo-vanjo in vsa popravila Zaloga Spaterle oblik ter vseh potrebščin za modistko Postrežba toSna Cone najnižje. lili lii Sli lili 1 kaknrnznl šrot, specialno za 'J638/a dobavlja uz najjeftiniju cijenu „P03AVINA".amjetni mlin, Sisak. so dobi od 7. do 8. uro zjutraj pri tvrdki T. 3HEN-ClfTdKR, trgoviua z mešanim blagom in delikate-sami, Sv. Petra o. 43. v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah _ «« ®8' ™ Najboljši ia najmodernejši pisalni »troj sedanjosti. THE REK GO., Ljubljana Gra4IK