Leto LOM. Številka 52. UoMlani, o tam Ceno Din 1*50 tha|« vsak dsm popolda», Isvstossl nadalje ta prasalks. — Iassratl i do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 O 50 p, večji Inserat! petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratnl davek posebej. — »Slovanski Narod0* velja letno v Jugoslaviji 240 D, aa inozemstvo 360 D. 1 UpravnUtvo: Urodnlstvoi Sašu nilos štor. 9, priUlöfs. — Telefon Ate?. 304-•en silen iL 5f I. nadstropje. — Telefon stev. 34, ftitnlna Dlatana v sotovinl. Načela komunalne politike. Ko se je pred leti SLS pod Ščitom »delovnega ljudstva« polastila ljub* Ijanskega mestnega gospodarstva, je predvsem obečala dalekosežne socija? lizacije. Mi smo vedeli, da ne gre dajati vere SLS. Saj SLS ni stanoval t stran* ka, ki bi se mogla angažirati v eni smeri! V svoji sredi ščiti velekapttali« ste in veleagrarce in mami istočasno delovne sloje s socijalnimi vabami, ki se večinoma ne dajo ustvariti, vsaj ne tako, kakor jih je obečala SLS. Kmalu nato smo videli SLS na delni To delo ni bilo komunalno in upravno, marveč na presenečenje naše poštene javnosti povsem partizansko in stran' harsko? Dočim je najprvo govorila o socijalnih izpremembah, Je na občinski upravi takoj zapičila svoj nos v napredno ljubljansko šolstvo ter ga hotela uničiti. Znana je klerikalna ata* ka na mestni licej. na žensko gimna* zijo, na učiteljski zbor. Po svoji stari maniri niso vprašali, ali odgovarja in* teresom ljubljanskega mesta, da se uničujejo tako važni ženski srednje* eolski zavodi! OdloČila je klerikalna strankarska zagrizenost ter stremijo* nje po čimvečji moči v Ljubljani. Tudi na drugem polju so se kmalu uveljavili v istem pravcu. Mestne in* stitucije so pojmovali kot avgijev hlev, kjer naj se nastavljajo klerikalni in komunistični partizani. Namen je bil očiten: poklerikariti mestno uradnu štvo, napredno nadomestiti s klerikah nimi eksponenti ter si zasigurati komm nalni uradniški aparat. Komunalno politiko so torej klerikalci pojmovali kot generalni naskok na službe, kot napad proti naprednemu šolstvu. Bog ve, kaj bi bili še vse sto* rili, da se jim niso izneverili komunisti, ki niso mogli več trpeti tolike neodkrit tosrčnosti v socijalnih vprašanjih. Met sto obečanega sodelovanja pri socija* lizacijah in radikalnih socijalnih refor* mah, so komunisti videli, da gre klerU kalcem samo za pozicijo SLS, za kleri* kalno uradnlštvo ter za izrabo koalh d je »delovnega ljudstva* proti napred* ni Ljubljani. Iz čisto programatičnih in socijalnih ozirov so torej komunisti prekinili svojo zvezo s SLS in ji od* rekli podporo. Bil je to pameten ko* rak. Koalicije se morajo držati začrta* nih programov! Naj ne izigravajo strankarskih interesov ter onemogoča* jo uresničenje začrtanih kompromi* sov! Seveda so postali komunisti pri skupščinskih volitvah recidivni, ker so skoraj kompaktno glasovali za kleri* kalce. Naravno je, da bo imela napredna komunalna politika, ki se bo sedaj začela na ljubljanskem magistratu po* polnoma drugačne cilje, kakor si jih je postavila partizanska in socijalno* koruptna SLS. Dobrobit ljubljanskega mesta brez ozira na demagoške fraze in obečanja bo stala na prvem mestu. Tu imamo važne ustanove in dela, ki jih mora iz* vršiti vsaka pametna, nepristranska ter stvarno uravnana komunalna politika! Ljubljansko mesto mora tudi na zunaj dobiti čim čednejše lice in moderni obraz. Ceste se bodo morale temeljito popraviti, takisto dela v strugi Ljublja* niče nadaljevati ter privesti h kraju. Elektrifikacija bo do jeseni gotova. Nadalje se bodo morale reformirati naše higijenske ustanove. Klavnica, mestni trg in drugo se morajo moder* nizirati. Celokupne komunalne finance bo treba utemeljiti s stvarnimi, strokov* nimi proračuni. Mestno šolstvo se bo reformiralo po najnaprednejših smer* nicah zapadnih narodov. Zlasti v higi* jenskem oziru bo tu treba temeljitih reform. Končno se pojavljajo vpraša* nja cestnosželezniških spojev ljubljan* skega mesta z bližnjimi vasmi in pred* mestji, kar bi veliko pospešilo dogra* ditev velike Ljubljane itd. Napredna komunalna politika bo torej stvarna in se bo ravnala po ostvarljivih vzorcih zapadnih narodov brez socijalne demagogije, brez partizanskih ciljev, zgolj usmerjena napram dobrobiti ljubljanskega mesta. Upamo, da 60 s tem stopilo naša mesto na pot Kompaktnost narodnega bloka Nikola Pašič odklanja približanje radikalov opozicijonalnemu bloku. — Zanimiva izjava voditelja radikalov o bodoči politiki vlade. — Beograd, 4. marca. (Izv. Ob 12.) Govor ministrskega predsednika g. Ni-kole PašLča na današnji plenarni seji radikalnega poslanskega kluba politični krogi živahno komentirajo. Posebno odstavek glede Narodnega bloka komentirajo tako, da g. Nikola Pašič odklanja vsako približanje narodnoradi-kalne stranke opozicijonalnemu bloku In da je odločen nadaljevati dosedanjo politiko Narodnega bloka, politiko, bi jo le narod z večino odobril. Vlada je odločena izvesti vsa določila vidovdan-ske ustave in začeti z rednim zakonodajnim delom, za kar Ima v skupščini kompaktno večino. Po končani seji je odšel ministrski predsednik na dvor, kjer je kratko poročal kralju o razpoloženju v radikalnem poslanskem klubu. O poteku seje je vaš dopisnik informiran tako-le: Danes ob 10. dopoldne so se zbrali v veliki dvorani narodne skupščine v velikem številu radikalni poslanci, da razpravljajo o političnem položaju in volijo pristojne odbore. Seja je bila v dvorani, ker t nova adaptirajo dosedanje prostore radikalnepra kluba, ki so postali nekoliko pretesni z ozirom na veliko število poslancev. Plenarno sejo je otvoril dosedanji klubski predsednik, minister Marko Gjuričič, ki je navzoče pozdravil v lepem govoru. Takoj za njim je povzel besedo ministrski predsednik Nikola Pašič, od navzočih poslancev viharno in navdu- šeno pozdravljen. Ministrski predsednik je v svojem pozdravu naglašal težko in veliko odgovornost izvoljenih narodnih poslancev, kakor tudi njih dolžnosti. V nadaljnem je omenja! s posebnim poudarkom volilno zmago Narodnega bloka. Temu je narod z večino poveril svoje zaupanje. Politika Narodnega bloka, kl je dobila v narodu odobrenle, se mora nadaljevati. Tako narod hoče! Kolikor časa narod ne spremeni svojega sklepa, nc moremo govoriti o spremembi vladfnc politike. NI niti govora o kakih federacijah, o avtonomijah ali siičmh skromnih željah opozlcijonalnlh polit?kov. Svoj govor je zaključil z naglasom, da moralo vsi narodni poslanci vestno in vneto vrs'ti svoje dolžnosti, ker je Narodni blok prevzel težke posle in polno odgovornost za izvedbo svoje politike, ki temelji na vidovdansk? ustavi. Ce so vsi poslanci složni in odločni, tedaj je končna zmaga Narodnega bloka gotova. Narodni blok doseže svoje zaželite cilje. Za ministrskim predsednikom je govorilo več poslancev. Nekateri so opozarjali poslanski klub in vlado na lokalne potrebe in zadeve. Za tem so bile volitve širšera odbora. V širši odbor je bil odposlan po 1 poslanec iz vsakega volilnega okrožja. Volitev ožjega odbora parlamentarnega kluba je preložena na jutri dopoldne. Jutri ob 10. se seja radikalnega kluba nadaljuje. Kakšen je sporazum o^ozieijonalnega bloka? Kapitulacija republikancev. — HRSS ima priznali monarTiisfi-riu princip v angleškem smislu. — Nove intrige opozicije. — Beograd, i. marca. (Izvirno.) Danes ob 10. dopoldne je plenarna s«*ja radikalnega poslanskega kluba. V fBeo- grad je do danes zjutraj prispelo 'V poslancev iz lažnih Krajev države Danes se popolnoma potrjujeji vse vesti, k? so ugotavljale, da vlada med samostojnimi demokrat« in tadikjir popolna solidarnost. Na včera^rih sestankih so kaln? ministri raz.no«? ivali vsa aktualna polffičria vprašanja, ki se tičejo delovnega programa v narodni skupščini in nadaljne taktike. Značilno je, da poskušata *Politi-ka« in »Pravda« z novimi intrigami, Kako bi radikale pridobili za koncentracijo z blokom narodnega sporazum? in ljudske demokracije. Ta dva lista trdita, da bo sporazum opozicl;onaln<*ga bloka od vseh faktorjev upoštevia. — •»Pravda« celo trdi, da kren^ sedai situacija na pot stabilizacije in da je splošni vtis ta, da se ustvari koncentracija z radikali. Današnje »Vreme« priobčuje nekatere podrobnosti iz dozdevnega bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije in izvaja: Voditelji opozicijo-nalnega bloka so napravili le nekak načrt sporazuma, napravili pa niso sporazuma med srbskim In hrvatskim narodom. Načelniki opozicije so samo sestavili sporazum o nadaljnem delu. Kakor zatrjuje »Vreme«, je temu sporazumu podlaga delo opozicljona!-nega bloka v parlamentu In izven par- lamenta, ugotovljena so samo bistvena načela, po katerih se ima ravnati opo-zicijonalni blok in po katerih je usmerjena vsa nadaljna akcija tega bloka. — Sporazum opoziciionalnega bloka priznava v glavnih črtah: parlamentarno in liberalno demokratsko monarhijo. zahteva ureditev države v pravcu samouprave od občin do centralne uprave. Snoraznm dalje naglasa, da nobena stranka ne nadaljuje zvez z Inozemstvo :n. Ta odstavek se nanaša na HRSS, Iri naj v bodoče prekine vse zveze z moskovsko kmetsko internaci*onalo. Sporazum vsebuje tudi gospodar-sko-socijalni program, ki priznava: privatno lastnino, zadružništvo in ljudski demokrattzem. Sporazum opoziciionalnega bloka jemlje dalje kot delovni program v narodni skupščini — delovni program bivše vlade Ljube Davidoviča. Kakor je videti, je opozicijonalni blok samo izdelal nekak sporazum za nadaljnje delo v parlamentu, toda tega programa ta blok ne bo mogel izvesti, ker nima za to potrebne večine na razpolago. Ker gospodje nimajo večine, zato so jim sedaj prav dobrodošli radikali, s katerimi popreje niso hoteli imeti nikakili zvez ter so osobito odklanjali sodelovanje z voditeljem radikalne stranke Nikolo Pašičem. R mmm princip monarhije? Važna današnja seja HRSS v Zagrebu. — Zagreb, 4. marca. (Izv.) Danes ob 8. zjutraj je pričela oficijelna seja Hrvatskega narodnega zastopstva. Seji prisostvuje večje število hrvatskih kmetov, izvoljenih za narodne poslance. Inteligenca Je zastopana v manjšem številu. Seje se udeležujejo tudi dr. Pernar, dr. Fran Ni kič in dr. T r u m b i 6 Za to sejo vlada v političnih mirnega razvoja in procvitanja, kakor se spodobi za tretjo prestolico naše države. krogih precejSnje zanimanje, kajti vodstvo HRSS ima načelno soremeniii smer svoje politike. Raznesle so se že vesti, da se HRSS odpoveduje republikam zrnu. Te ves i Še niso potrjene. Kakor je vas dopisnik informiran, sprejme ta konferenca komunike »bloka narodnega sporazuma In seJjške demokracije«, kakor je bil sprejet včeraj na seji Davtdovlčeve demokratske stranke v Beograda. Ta sporazum je sprejela tudi SLS v Ljubljani. Ta komunike naglasa, da opozl-cljonaln! blok kot celota stoji na načelu monarhije angleškega tipa In zahteva lokalne samouprave po angleškem vzorcu. Današnji »Hrvat« pripominja, da zvečer objavi v posebni izdaji oficijelno poročilo ln sklepe seje Hrvatskega narodnega zastopstva. Ženevski protokol končno odklonjen. Anglija protokola ne sprejme. — Nove kombinacije za mednarodno varnost. — London, 3. marca. (Wolff.) Na včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o ženevskem protokolu. Problem evropske splošne varnosti je sedaj glavni predmet vsem razpravam. Po poročilu »Timesov« ministrski svet ni ničesar definltlvr.ega sklenil, toda opažati Je napredek. Po »Daily Mailu« Je državni obrambni odbor mnenja, da mora AngMJa od 16 členov ženevskega protokola devet brezpogojno odkloniti in pri drugih važne spremembe zahtevati. Protokol je smatrati za nesprejemljiv. Odklonitev protokola obenem pomenja odgoditev razorožitvene konference. Vlada začne raz-motrivati načrt, ki bi nadomestil ženevski protokol ln razorožitveno pogodbo. — London, 4. marca. (Izv.) Na pod'asl zanesljivih, iz Pariza dobljenih diplomatič-nih informacij, zatrjujejo tukajšrji politični krogi, da je nemški poslan'k v Parizu ministrskemu predsedniku Herriotu stavil nove pogoje glede splošne varnosti. Ti pogoji vsebujejo: 1. vse evropske dr/ave, ki meje na Reno. In poleg tega tudi Anglija, garantirajo sedanje meje zapadne Evrope; 2. Nemčija je obvezana zahtevati revizijo vzhodnih meje le s pomočjo mirovnih sredstev, tako na podlagi pogajanj v smislu določil pakta o Društvu narodov. SEJA PAPIKALNEGA KLUBA. — Beograd, 4. marca. (Izv.) Radikalni klub bo danes v defmftivni in oficijelnl obliki odklonil vsako možnost koncentracije, k&kor jo to žele nekatere opozicijonalne skupine. Radikalni klub sprejme program Narodnega bloka. Na današnji seji radikalnega kluba poda predsednik Nikola Pašič daljši ekspoze* o politični situaciji. V tem ekspozeju razvije Pašič glavne točke delovnega programa. O situaciji se gotovo razvije daljša debata. Po konstituiranju poslanskega kluba se nadaljuie razprava o parlamentarni taktiki, o volitvah radikalnih članov v vertfikacfjskl odbor. Na tej seji se tudi določi oseba, ki se ima Izvoliti za začasnega predsednika narodne skupščine v smislu ustave ln poslovnika. Volitev začasnega predsednika se vrši takoj na prvi seji dne 7. marca. Začasni predsednik vodi nato skupščinske posle do končne sestave predsedstva narodne skupščine. DRŽAVNI ODBOR. — Beograd, 4. marca. (Izv.) Državni odbor, ki je sodaj prejel vse volilne spise od glavnih volilnih odborov, se sestane v petek na svojo zadnjo sejo. Na tej seji se sestavi imenik vseh izvoljenih poslancev. Imenik se nato izroči skupščinskemu predsedstvu. »SLOVENSKI KLUB«. — Beograd. 4. marca. (Izv.) V parlamentarnih krogih govore, da nameravajo klerikalci spremeniti ime svojega kluba. Doslej so ga imenovali »Jugoslovanski klub«, sedaj ga nameravajo prekrstiti v »Slovenski klub«. KRIZA V ČEŠKOSLOVAŠKI VLADI ODSTRANJENA. — Praga. 4. marca. (Izv.) Po poročilu praških Jutranjih listov je kriza koalicijske vlade odstranjena. Kriza je nastala radi interpelacije glede pastirskega pisma slovaških škofov, glede katere so zahtevali socijalisti odgovor vlade. Posebna komisija češke klerikalne stranke in »petke« je dosegla kompromis, da vlada prečita v skupščini na gorenjo interpelacijo izjavo, ki zadovolji interpelante, ne krši državne suverenosti in obenem ne tangira načel klerikalne stranke. SESTAVA NOVE TURŠKE VLADE. — Carigrad 3. marca. (Izv.) Iz Angore Je prispelo poročilo, da je vlada Mustafe Kemala paše danes odstopila. — Carigrad. 4. marca. (Havas.) Izmet paša je prejel mandat za sestavo nove vrade. T e v f i k RuštI paša prevzame zunanje posle. Odstop Kemala paše je v zvezi z uporom kurdskih plemen. TRGOVINSKA POGAJANJA MED NEMČIJO IN FRAN. COSKO. — Berlin, 2. marca. (Izv.) Glede saar* skega ozemlja se je dosegel med Francijo in Nemčijo začasni sporazum. Obe stranki sta se obvezali prenehati z vsakimi borbenimi sredstvi. Trgovinska pogajanja se bodo spo* razumno nadaljevala. TRGOVINSKA POGAJANJA MED POLJSKO IN NEMČIJO. — Berlin, 4. marca. (Izv.) V zunanjem ministrstvu so včeraj pričela oficijelna pogajanja med nemško In poljsko delegacijo za sklenitev definitivne trgovinske posod be med Poljsko in Nemčijo. POSKUSEN ATENTAT NA LVOVSKO SMODNIŠNICO. — Lvov, 2. marca. (Izv.) Močnejši vo» jaški oddelek je v bližini mesta imel vojn* ško vajo. Med vajami so naleteli na clek. trično napeljavo, ki je vodila v smeri proti veliki smodnišnici. Posebna patrulja je šla proti smodnišnici ter kmalu zalotila dva ▼ kmetsko bleko oblečena moška, ki sta pr montirala električni aparat, da poženeta 3 njim smodnišnico v zrak. Prijeli so ju in pri njiju so na5li ruske papirje in ruski d nar. Uvedena je kazenska preiskava. RAZOROŽITEV NEMČIJE. — Pariz. 2. marca. (Izv.) Po infortnu- -jr»H Iz zunanjega ministrstva je medsavez-niška vojaška kontrolna komisija izročili francoskim in drugim vladam končno poročilo o razorožitvi Nemčije v smislu versaill-ske mirovne pogodbe. Borzna poročila. Dinar v CmHu 8,32—8.42. Ljubljanska borza. LESNI TRG. Smrekovi hlodi od 2.25 ali 4.50 breS, 4>2^ kr. pos. i? L 1917. 22. Zagrebška borza. Dne L marca. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.9375~-1J.0373, Praga 183.80—186.80, Pariz 313.50— 318.50, Newyork 61.65—62—65, London 295—298, Trst 248.25—251^5, Bertis 14.755—14.905, Dunaj 0.OS6S—0.888. Efekti 7% mvest. pos. 1921. 67—60. 2K% drž. renta za ratnu štetu 157—162, Ljubljanska kreditna 20—22, Hrv. esk. bka 118—119, Kreditna banka, Zgb. 105—107. Hipotek, banka 65—66. Jugobanka 107—tOf-Praštediona 945—950, Slavenska banka 70— 71, Eksploatacija 61, Drava d. d. Osijefc 200, Šečerana, Osijek 715—720. Isis d. d. -Nihag 40, Gutman 5S0. Slaveks —.—, Slavonija 57—58. Trboveljska 435—440. Um* on, paromlšn, 470—490, Vevče 100—120. Iiozetns!ce bo-ze. Curih, 4. marca. Današnja pred-borza: Beograd 8.35—3.425, Pariz 26.2< —26.30, London 24.70—24.75, Newyork 5.20—550, Milan 20.70—20.80, Prasa 15.40—15.45, Dunaj 0.01732—0.0735. — Trst, 4. marca. Borza: Pari;. 126.25—126.75, London 119.30—119.4^5 Neywork 25.07—25.10, Curih 480—482 Pragra 74—74.50. — Dunaj, 3. marca. Devize: Beograa 11.42—11.46. London 33.77—33.87, Milan 28.36— 2S.38, Newyork 709.35—711.85, Pariz 35.85—36.01, Praga 21.07—21.15, Curii; 136.35—136.85, Valute: dolar 704.60-708.60, dinar 11.37—11.43, češka krofl* 20.94—21.06, Ura 28.25—28.4$ Or. T. G. Masaryk. (Povodom 751etnice Češkoslovaški narod slavi tc dni TSlernico rojstva svojega prvega predsednika in soustanovitelja samostojne države, dr. T. G. Masaryka. Vsa Če-Skosiovaška se dostojno pripravlja na ta jubilej. Odkar je češkoslovaški narod pred več nego 50 leti proslavil svojega največjega historika FrantiŠka Pa-lackega, se nt nikoli pripravljal k enaki proslavi, kakor Je ta 751etnica, ki ima biti prava narodna svečanost. Kakor ie nekdaj narod izrazil Palackemu svoje globoko spoštovanje kot velikemu politiku fu zgodovinarju, kot reprezentanci in prototipu narodne ideje in stremljenja po samostojni Češkoslovaški državi, tako danes Masaryka slave ne samo kot filozofa in politika, kot spretnega voditelja čeoslovaške revolucije v inozemstvu, neso tudi kot predstavnika osvobojene generacije, kot poosebljenost zmagonosne^a gibanja, pričetega v češkoslovaški zgodovini pred 300 teti. Ko je Masaryk leta 1914. pobegnil iz bivše Avstro-Ogrske v inozemstva odločen, da v svoji starosti 65 let organizira borbo Čehoslovakov proti Avstriji, takrat se ni nihče nadejal, da ta prostovoljni begunec kmalu opozori nase države velike antante in nevtralno Inozemstvo in da se mu končno posreči pridobiti za večno bodočnost svojega naroda večino evropskih diplomatov pod geslom: Uničite Avstro-Ogr-sko! Kakor je bilo to Masarykovo geslo v prvih letih v državah Velike an-tajite malo popularno, postalo je pozneje absolutni postulat miru in prešlo je pod krilatico »samoodločba zatiranih narodov« v kri in meso skoraj vseh Ideologov miru in zastopnikov javnega mnenja Evrope in Amerike. Takrat se ni nihče nadejal ,da napiše predsednik Združenih držav oni svoj porazni odgovor na prošnjo cesarja Karla za mir. Odgovor, ki je obenem pomenjal signal za pogin stare podonavske monarhije. Ta odgovor je podal Wilson po poprejšnjem direktnem posvetovanju s profesorjem dr. Masarykom, tedanjim emigrantom. Pa v Pragi se niso mogli najboljši Masarykovi prijatelji, optimisti in borci za narodno stvar, trdno zanašati, da se kdaj povrne Masaryk v staroslavno osvobojeno Prago kot zmagovalec, kot prvi predsednik samostojne češkoslovaške republike. Dočim je Masarykovo rodoljubno delo v inozemstvu za časa svetovne vojne znano vsem zavezniškim in prijateljskim državam, ve javnost zelo malo o njegovem prejšnjem življenju, o njegovih bojih in stremljenjih za boljšo bodočnost svojega naroda. Masarykovo delo za osvobojenje svojega zatiranega naroda in zatiranih slovanskih narodov moremo šele tedaj pravilno o-ceniti, Če dobro poznamo njegovo živ-Jienje. T. G. Masaryk je po pokolenju m o-ravski Slovak. Rodil se je 7. marca leta T350. v Hodoninu kot sin cesarjevega kočijaža. Njegov oče je bil namreč kot kočijaž uslužben na hodoninskem cesarskem posestvu. Po končani ljudski soli jc odšel mali Toma na nižjo nemško realko v Hustopeči, da bi tam konča! dva razreda in stopil nato v učitelji-šk: seminar. Bilo mu je 15 let. Ko je koučal oba realna razreda, ni bil sprejet v seminar, ker so sprejemali samo učence s 16 letom. Zato je Masaryk nrakticiral doma na ljudski šoli v Hodoninu. Ker je bilo to čakanje na sprejem v seminar težko tako zanj kakor za roditelje, sc je Masaryk odločil oditi na Dunaj, da se tam izuči ključavničarstva. Fuolični ključavničarski posel mu dolgo ni ugajal obrnil se je k smejim roditeljem ter jim naznanil, da postane kovač. Prijatelji pa so svetovali iodi-teljem, naj pošljejo nadarjenega mladeniča v Šole v Cajkovicah, da tam prakticira. Po posredovanju mestnega koplana je Masaryk položil v svojem 15. letu izpit za 2. razred nemške gimnazije v Brnu. Na gimnaziji se je Masaryk zelo odlikoval. Z vso strastjo se je posvetil izučevanju jezikov, tako da je po končani maturi obvladal pismeno in ostmeno ne samo nemški in češki, marveč tudi francoski, angleški, ruski In poljski jezik. Kljub temu, da je bil odličen dijak, mu ni bilo usojeno končati gimnazijske študije v Brnu. Kot Izrazita individualnost ie imel Masaryk o raznih stvareh svoje mnenje in nazore. Zato je prišel večkrat v konflikt s svojimi profesorji. To se je posebno večkrat dogodilo s profesorjem veronauka. ker je imel mladi Masaryk o verskih zadevah svoje lastne nazore. Nekega dne je hotel gimnazijski ravnatelj prisiliti Masaryka k spovedi ter mu je ukazal: »Vi morate k spovedi! Tudi jaz ne verujem, toda sem uradnik in moram vršiti svojo dolžnost.« Masaryk je ravnatelju nato kratko odvrnil, da nima značaja. Kmalu nato je dobil revolucionarni gimnazijec consilium abeundi. Odšel je na Dunaj, kjer je položil maturo, se vpisal na univerzo ter s svojim vstrajnim študijem končno dosegel doktorat filizofije. Z Dunaja je odšel za neka! časa na študijsko potovanje v Lip- predsednika ČSR.) sko. To potovanje je bilo ranj Tenkega pomena. V Lipskem se Je seznanil s hospitantko tamošnjega konservatorija, z mlado Amerikanko Charlie Ganique, s svojo poznejšo soprogo. V Lipskem se je Masaryk tudi pripravljal na svojo karijero kot univerzitetni profesor. Dosegel ie, da je postal docent na filozofski fakulteti na Dunaju. Za Masaryka je bilo leto 1882. odločilno. Tega leta je biia praška univerza razdeljena na češko in nemško. Masaryk Je bil pozvan na češko univerzo kot izredni profesor filozofije. Kmalu jc postal v Pragi organizator celega češkega znanstvenega svetal dajal je povsod nove smernice in svežo inicijativo za ustvarjanje. Ves znanstveni svet v Pragi ie začel visoko ceniti mladega učenjaka. Njegove sveže ideje so kmalu našle globok odmev v češki javnosti. Kljub temu, da je mnogo vplival na mladino, je bil takrat v javnem življenju še osamljen. Večina je odklanjala njegove nazore, jih strastno pobijala In oficijelna javnost mu je povsod nasprotovala. Toda vstrajni Masaryk ni odnehal, s svojim sugestivnim nastopanjem je povsod razpalili mlade duhove. Masaryk je postal bolj narodni prerok, nego pa okosteneli znanstveni delavec. S svojimi življenjskimi in moralnimi nazori se je Masaryk duševno bliža! angleškemu puritanizmu, izkristalizirala se je v njem protestantska strogost, omiljena s slovanskim čustvovanjem. Takrat češka javnost ni bila prevzeta revolucionarnih idej, marveč živeča v idejah vsakdanjega liberalizma, je več ali manj popolnoma zanemarjala vsako idealnejše delo. Masarvkova široka izobrazba, globoka moralnost, njegov temperament In njegova poštena iskrenost, so povsod pridobivali novih učencev, katerim so nadeli v javnosti ime Masarykovci. Polagoma so Masaryko-ve ideje prožele češko javnost in vsak Češki inteiigent, ki je samostojno mislil, je bil prisiljen upoštevati ideje, ki jih jc širil Masaryk z univerzitetne katedre aH s svojih ljudskih predavanj. Kakor je bil Masaryk dosleden, vstrajen in konstruktiven v moderni filozofiji, tak je bil tudi v politiki. Ko se je v 90 letih prejšniega stoletja vrgel v vrtinec politične borbe, je postal ta-toj ustanovitelj češkega realizma. Zv le'a je bil izvoljen za posta*'^a v dunajski parlament Zaradi načelnih nesoglasij je Masaryk zapustil mlado Češko stn*nKo m je vrnil mandat. Ko je HV> leta i907. uvedeio splošno volilno pravo, >a katero se je tudi Masaryk boril in je osebno vodil mogi)?«c demonstracije v Pragi, je bil Iz* oljen za poslanca državni zbor v svojem rojstnem kraju kot vodja mal« toda vplivne re.iiisiiCne stranke. Dr. Masaryk Je na Dunaju hitro dosegel spoštovanje vseh političnih strank in narodnosti. Niso stali vsi za njim, naletel je tudi na strastne nasprotnike med nacijonalisti, toda bilo ie splošno pravilo, da je zavladala v parlamentu največja tišina in napetost, kadar je Masaryk stopil na govorniško tribuno. Malokateri govornik dunajskega parlamenta je imel okoli sebe zbrano tako odlično število poslušalcev, kakor on. Masarykove politične in filozofske izjave so kmalu našle globok odmev in pravilno oceno v inozemstvu. K temu so naravno mnogo pripomogle Masarykove zveze z uglednimi inozemskimi politiki, učenjaki in umetniki raznih narodov, osobito med Rusi. Znano je Masarykovo osebno prijateljstvo s Tolstim in njegove zveze z Alaksimom Gorkim. V kulturnem svetu so postala znana Masarykova dela, od katerih je izzval povsod največjo pozornost njegov spis: »Samomor kot pojav moderne civilizacije«. V tem delu je Masaryk podvrgel ostri kritiki sodobno versko moralno krizo. Veliko senzacijo je zbudilo tudi delo, ki pobija popolnoma znanstveno marksizem. Osobito pozornost v diplomatičnem svetu pa je zbudilo Masarykovo delo: »Rusija in Evropa«. V tem delu Masaryk indirektno napoveduje revolucionarni prevrat. Največjo in trajno popularnost pa si je pridobil Masaryk v takozvanem zagrebškem veleizdajniškem procesu in procesu proti avstrijskemu zgodovinarju dr. Friedjungu. V teh procesih je Masaryk temeljito dokazal, da je avstrijsko poslaništvo v Beogradu proti Srbom kot takim in osobito proti Srbom avstro - ogrske monarhije operiralo s podmenami in pa s ponarejenimi dokumenti. Rezultat tega je bil, da je moral takratni avstrijski zunanji minister grof Aehrenthal odstopiti. Zagrebški velelz-dajniški proces in akcija proti Friedjungu se lahko smatrata za uverturo Ma-sarykovega revolucijonarnega delovanja proti trhli Avstriji. Njegove besede v avstrijskem parlamentu, ki so se nanašale na oba procesa, so bile namenjene celi Evropi. Prišla je svetovna vojna. Masary-ku, kakor tudi večini češkoslovaškega naroda, je postalo jasno, da njih mesto v svetovni borbi ni v nemško avstrijski fronti. Že prvi vojni dogodki so oosoe- §01 uresničenje Masarykove ideje, da prične boj za samostojnost češkoslovaške države, za samostojnost ostalih zatiranih narodov v avstro - ogrski monarhiji, da za to idejo bije boj na življenje in smrt, ne ozirale se niti na svoje interese niti na interese svoje rodbine, ki io je moral zapustiti na milost in nemilost v rokah avstrijskih tiranov. Kolikor odločnejši ie postajal Masaryk, toliko hitreje so se razvijali dogodki na bojiščih. Razvnelo je njegovo dušo, ker so v avstrijski javnosti preganjali Srbe ter jih preganjali za napadalce, oddahnil se je, ko so stopili Rusi in Francozi na njegovo stran. V nJem je v>klilo trd-dno upanje, da postane po stoletni suž-njosti češkoslovaški narod svoboden in da se iznebi zgodovinskega svojega tla- Čitelja. Ko je potem Masaryk dobil ' prve zanesljive in točne vesti, da Češki vojaki v masah prehajajo k nasprotniku in da so se Čehoslovakl v inozemstvu takoj postavili proti Avstro-Ogr-ski, takrat je dobro občutil, da je prišel važni in odločilni trenotek, da dokonča svoje delo. Danes vsi vemo, da je Masarykov boj, ki je imel spočetka zelo malo Šans na uspeh, končan s popolno zmago. Velika borba je bila srečno končana. In nikdar češkoslovaški narod in ostali Slovani ne pozabijo, koliko nevenljivih zaslug si je pridobil v tej borbi prezi-dent češkoslovaške republike dr. T. G. Masaryk, borec za novo pravično politično organizacijo Evrope. KINO IDEAlr * C, 8., marca Evangellk po Istoimenski operi. — V glavni vlogi Hanny Weisse in Paul Hirtmsrn. Porotna zasedanja. Uboj v Dobu« Jožef Flis, 24 letni samski delavec !z Doba pri Domžalah, je splošno na glasu sl-roveža. Vkljub svoji mladost! je bil .že 8 krat kaznovan, medtem trikrat zaradi težke telesre poškodbe. Sredi meseca novembra lanskega leta je prestal 10 mesečno ječo, pa je takoj pri izpustu Iz jetnišmce kazal Mirku Matičrču kakor britev nabrušen nož ter pravil, da je ga je dobil od nekega kaznjenca v zaporu, češ, da je ta nož že enega v »nebesa poslal« m da ga ne da proč, temveč mora poprej še kdo crkniti. Ta izjava jasno priča o njegovem mišljenju. Njegove grožnje so se uresničile na Štefanovo !. leta. Obtoženec je onega dne popoldne popival v raznih družbah m po raznih gostilnah, končno je postal siten in neprijeten celo njegovemu tovarišu Antonu Juvanu. Ko je hodil Iz gostilne v gostilno je na cesti mirno idoče fante izzival z «auf biksc in jih podil spat. tako, da sta morala Ivan Bolta in Iv. Zarnlk pred njim bežati, ker jima je Žugal, da jih pokol.ie kot zajce. Ko je prišel do Vi-demškove gostilne v Dobu se je ustavil pri Primožu Grošlju, Fr. Drolku in Fr. Vider-sarju, ki so se ravnokar odpravljali domov in ga še svarili, naj bo vendar pameten ker je ravnokar šele prišel iz zaporov. Grošelj je že takrat videl v njegov! rok! odprt nož. Kmaln nato je prišel Jožef Miklavčič Iz Matfčičeve gostilne, ker je 5e Izpregovorll par besed z Drclfco ter se nato podal proti Rihterjevi trgovini na občinsko pot med tema dvema hišama, hoteč Iti spat. Obtoženec m-fmo katerega je pri tem šel, je zacepetal z nogama ter se takoj podal za njim. Kmalu nato sta ga Drolka m Vidergar videla pred gostilno »pri Emavzarjn*. kjer je prepeva! neko pesem. Obhodil je potem še več gostilen !n se tako napil, da je bruhal. Komaj pa je Miklavčič zapustil Matičl-čevo gostilno, se je že zopet vrnil skoz! zadnja vrata iz dvorišča, opotekajoč se in je na vprašanje gospodinje povedal, da je že eno dobil In da ga Je »Kremžarjev« (t. J. cbtoženec), nakar se *e zgrudil in kmalu Izdihnil, ker mu je bila glasom izvedeniškega mnenja prerezana žila — dovodnica In je bila vsled tega vsaka zdravniška pomoč nemogoča. Obtoženec je prvotno napram orožnikom in pred preiskovalnim sodnikom zanikal, da bi se bil Miklavč!ča sploh dotaknil. Ko pa je slednjič na podlagi izpovedb prič izprevidel da svojega zagovora ne more več držati, je priznal, da je res Miklavčiča sunil z nožem, ker ga je hotel ta z driteljcem udariti, kar pa je s sunkom preprečil. Ta zagovor pa je popolnoma izmišljen. Miklavčiča opisujejo vse priče kot mirnega, delavnega m dostojnega fanta, ki se m* nikoli opil In tudi ni bil usodnega dne prav nič pijan, kakor sta izpovedala Fr. Birk in Miklavčičev gospodar Ivan MatiČič, ki sta neposredno pred dogodkom z njim govorila. O silobranu pa že zarad! tega ne more biti govora, ker je Sel Miklavčič mirno na dvorišče k počitku, dočhn je obtoženec najprej za njim zaceptal potem pa odšel za njim z odprtim nožem v roki. Ce b! bil torej posegel Miklavčič po driteljcu, bi bil imel kot napadenec za to povod, ker se je moral bati obtoženca, ki je šel za njim na dvorišče, kjer ni !mel ničesar opravit!, torej zgolj v sovražnem namerni. Vendar pa ie tudi v tem pogledu obtožencev zagovor neresničen, ker iz krajevnega položaja je razvidno, da je obtoženec pognal Miklavčiča, ki je stekel, ga pri vozu dohitel ter ga zabodel. Tam se je namreč našel Miklavči-čev klobuk. Drttčljc je potem obtoženec odpel pr! vozu in ga — kakor sam prizna — 'odnese! kakih 300 korakov seboj, nato pa ga vrgel v bližini mostu pri Levčevi gostilni proč. To je storil v očlvldnem namenu, da bi se zagovarjal s silobranom. Vse te okolščine jasno pričajo, da je obtoženec v svoji sirovosti se lotil pač prve osebe proti kateri je mogel neovirano nastopki. Porotniki so potrdili glavno vprašanje na uboj, zanikali pa silobran. na kar je bil Flis obsojen na 5 let težke ječe. (BraniteJj dr. 2it-ko). Tretji uboj. (Senatu predseduje viš. sod. .svetnik Mladič, drž. pravdnik dr. Lavrenčak, zagovornik dr. žitko). Na zatožni klopi sedi še ne 20 let stari posestnikov sin Jožef Bevc iz Pečice, obtožen, da je dne 4. januarja ti. pri Sv. Križu pri Litiji z nožem zaklal Antona Jeriča. Iz obtožnice posnemamo sledeče: Dne 4. Januarja ti. zvečer je bila v gost-ilnt Karla Mikltča pri Sv. Križu pri Litiji zbrana večja družba, med njimi tudi obtoženec in pokojni Anton Jerič. Fantje so bili vinjeni. Bi-1» so, kakor pravita orožnika Vodopivec in Kožuh, ki sta se tudi izven .službe nahajala v gostilni dobre volje in precej korajžnl. — Eden teh fantov, Franc Jevševar, je bil vsled plesa nekoliko utrulen in Je šil na dvorišče, kjer je v a t! zadremal. Okoli pol desete ure so tudi ostali fantje prišli Iz gostilne. Ko so opazili dremajočega Jevševar-ja, so prfšl! k njemu, hoteč ga zbuditi. Ko se je pokojni Jerič pripravljal, da ga zbucH mu je obto2ef»ec to zabranil, češ, naj ga pusti pri mira, naj asi m je Jeriča ori tem rmiL Vsled sunka >e Jerič odskočil, se pri tem najbrže spodtaknil ob kamen in padel. Vznevoljen je skočil po koncu in rekel obtožencu: »Kaj si pa ti m^ne vrgel po tleh?« Pričela sta ;>e prerekati. Da bi ne prišlo do kakesa pretepa, so ga pričeli fantje miriti. Anton Kolenc je pristopil k obtožencu, ga prijel in vleke! proti gostilniški veži. Obtoženec se mu ie močno upiral. poizknSal se je s silo iztrgati, kar se mu ie v gostil, sobi tudf posrečilo. Odrinil je Kolenca na stran, stopil hitro !z veže na dvorišče proti Antonu Jeriču, ki je ravno Še! proti vasi in je brez vsakega povoda z besedami: »Kaj boš ti, prokleti Čurn!* z nožem v roki zamahnil proti Jeriču. Ta je tako! kar obstal, kakor pravi obtoženec, potem pa šel v gostilniško sobo povedat fantom, da ga je Bevc »štfhnil«, zlezel je na zapeček, kjer Je po par minutah vsied izkrvavitve umrl. Pri raztelesenju se je dognalo, da je Jerič dobil dve rani na levi rami, prerezana mu je bila tudi žila-odvodmea, vslid česar Je smrt takoj nastopila In je bila vsaka zdravniška pomoč Izključena. Obtoženec dej3nje prizna, zagovarja pa se s silobranom, češ da ga je Jerič udari! z roko po ustih, ko ga je odpahrtfl od spečega Jevševarja. Tedaj pa je Jerič (tako trdi obtoženec) segel po nož, ga držal pred seboj na pršil in dejal: »Porka madona. ali se ne spravite vsi stran!« Obtoženec je odskočll In tudi segel po nož. V tem se mu jc Jerič vnovič približal *n ga ponovno udaril v obraz in sicer s tisto roko v kater! Je Imel nož. To pa da je obtoženca razjezilo In ker je' imel ravno nož v rokah, |e hotel Jeriča malo »opraskati« In ga enkrat ali dvakrat oda-ril z nožem po rami. Ta njegov zagovor pa nI resničen. Obtoženec slika ves položaj tako. kakor da bi se bilo vršilo vse obenem fn na istem prostoru, kar pa ni res. Ločiti je treba dogodek v uti, oziroma pred uto in pa pravo dejanje pred vežo. O tem, da bi bil Jerič dvakrat udaril obtoženca v obraz, ne ve nobeden navzočih fantov In s! je to obtoženec gladko izmislil. Jerič je res, ko se je pobral Izvlekel nož hi ga odprl, toda takrat je bil od obtoženca najmanj 1 meter oddaljen. Jerič ni z nožem niti mahal, niti grozil, temveč je nož kmalu zopet zaprl in spravil. DrugI dogodek se je vrši! pozneje v veži, ozir. pred vežo. Kakor že rečeno. Je Kolenc obtoženca vlekel v gostilno in ga miril, dokler se mu ni Iztrgal in zopet šel iz veže na dvorišče. Rajnki Jerič je med tem govoril z Jevševarjcm, ki se je prebudil. Oba sta se podala v gostilno in je pri tem Jevševar držal Jeriča z levo roko okoli vratu, tako da Jerič desne roke sploh ni mogel rabiti. Ko sta prišla pred vežo, Jc tam stal obtoženec, ki je brez vsakega povoda zamahnil z nožem prot! Jeriču. Jerič je bil pri tem dogodku popolnoma miren in til izustil nobene žaljivke. Iz tega je razvidno, da o kakem silobraru ne more biti govora. Porotnikom je bil« poleg glavnega vprašanja na uboj stavljeno še dodatno vprašanje na prekoračenje silobrana, dočim je senat odklonil zagovornikov© dodatno vprašanje zaradi popo'ne pijanosti. Porotniki so glavno vprašanje potrdili z 10 glasovi, na kar je dodatno vprašanje odpadlo. Bevc je bil obsojen na dve leti težke ječe. Sleparija. Obtožen Je 201 etn! Vinko Ravnih ar, rojen v Oberhausenu na Nemškem, pristojen v Skofjo Loko, samski, voznik. Obtožnica mu očita, da je v dobi od februarja do 30. avgusta i. L osleparil Akcijsko družbo za kemično industrijo v Ljubljani za 18.725 Din na ta način, da Je pri dovažanlu kosti ponaredil čisto težo, ozna-čujočo številko 500 kg v 1500 kg, 300 v 1300 kg. 220 v 2220 kg, 350 v 3350 kg, 270 v 3270 kg, 350 v 3350 kg, 270 v 3270 kg, 250 v 3250 kg, 200 v 3200 kg, 430 v 3400 kg, 480 v 3480 kg ter s tem izvabil tvrdki V. Pan-holzer za 12.875 Din, tvrdki V. Rohrmantt pa za 5850 Din preveč plačila. Položaj Je bil sledeči:« Akcijski družbi za kemično industrijo, ki je lastnica tovarne za klei (lim), sta za fabfrikacijo klela dobavlja kosti trgovec V. Rohrmann In trgovka V. Panholzer na ta način, da sta obe tvrdki pošiljali stranke, ki so jima pri-važaJe kosti v nakup, naravnost v tovarno za klej, kjer so tovarniški uslužbenci stehtali kosti ter dajali strankam potdilo. stranke pa so s tem potrdilom dvigale kupnino pri Rohrmannu ali Panholzer je vi. Obtoženec, ki Je dovažal po par sto kil kosti, Je na potrdilu pripisal spredaj kako novo številko, da se je popačeno potrdilo glasilo na nekaj tisoč kilogramov, namesto na par sto. S takim potrdilom pa )e nato dvignil pri eni al! drugi omenjenih tvrdk višjo kupnino, dokler niso prišli pri Panholzerjevl njegovim sleparijam na sled. Obtoženec priznava vse te goljufije, trdi pa, da kakih petkrat n! sam popačn omenjenih potrdil, temveč da mu je to napravil neki tujec, on pa jih je vnovčil. Tk trditev pa je zelo neverjetna, tudi se taka oseba ni mogla Izslediti. Sploh pa je za Ob sklepu lista razprava še traja. Izid priobčimo Jutri.) Mariborska poreta. *«~ Zanemarjena mladina. Včeraj sta sedeli aa obtožni Klopi pred petoto dve mladi deklici, obe žrtvi vladajočih socijalnih razmer. Nezakonski otroci služkinje in nlkdai poznanega očeta. Navzlic svoii mladosti — Marija Kovač iieie 19, njena sestra Ana komaj 14 let — sta obe deklici globoko pokvarjeni. Mati, ki je imela poleg obeh deklet ?e pet nezakonskih otrok, se ni brigala za vzgojo otrok ter jih je običajno prepustila usmiljenim ljudem. Samo današnji ob« toženki sta ostali pri n}!. Mati sama 'e obe dekleti vodila v družbo moških, jih vlačila okoli ter vabila moške, da prenočujejo prf hčerkah. Očividno pa vsem trem ni zadoščal ta zaslužek, kajti nekega dne sta Ana in Marija pričeli krasti pri svojem gospo* darju Kohlbergerju. Ta je denar skril v neko luknjo v klet! v nadi, da bo tam na varnem. Toda prefrigani tatici sta denar tam izsledili in nekega dne je Iz luknje Izginilo vseh 25.000 dinarjev. Pri razpravi sta obtoženi zanikali svojo krivdo ter jo zvračali druga na drugo. Porotniki so potrdili vprašanje glede krivde obeh obtoženk in je bila Marija Kovač obsojena na 18 mesecev ječe-njena sestra Ana pa na 10 tednov strogega zapora. — Poneverba. Kot tretji Je sedel na obtožni klopi zavarovalni uradnik Robert Fuchs. Mož je imel pri družbi Vardar 10ÖC Din mesečno s procenti in drugimi dohodka pa je zasluža! do 9300 Din. Navzlic temu da Je Fuchs domov dajal samo 1500 Din z ostalim denarjem nI mogel Izhajati, kajt! bil Je silen veseljak In vehk zapTavIjivec Zabredel je v dolgove ter začel pridrževat* denar, ki so ga stranke plačevale za zavarovanje Na ta način Je družbo oškodoval za 90.000 Din. Obtoženec ie dejanje priznal in je hladnokrvno pripomnil, da je denar zapravi! v veseli družbi v Gradcu !n iia Dunaju. Obsojen je bil na 16 mesecev težk« ječe. Vsem, ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo prevo domačo Koiinsko ciko-njo. § Politične vesti. = Ni po volji dr. Ravniharju, du predsednik gerentskega sveta v Lji.t> Jjani g. dr. Dinko Puc nedavno te interveniral v Beogradu v raznih z? ljubljansko občino velevažnih in pere« čih vprašanjih ter dosegel po večini ugodno rešitev vseh teh vprašanj. Dok« tor Ravnihar pravi, da je ugodna re?;« tev teh vprašanj s strani vlade samo »cukrček« za ljubljansko prebivalstvo, darovan Ljubljani za to, da bi volila tako, kakor si želi vlada. Ko je g. dok« tor to ugotovil, se postavlja v pozo po* nosnega Spanca, se trka na junaška prša in pravi: »Ljubljana je prestolica slovenskega naroda in ima kot taka svoje posebne dolžnosti. Ljubljana mora biti vsemu sloveskemu narodu vzgled samozavesti in ponosa in če bc v Ljubljani padla možatost, potem bo padla povsod. Zato je Ljubljana dolž« na, da politiko »cukrčkov« odkloni. In s'"cer energično in na rr^mnf* nt« čin ...« Stoječ na tem gledišču prihaja na to dr. Ravnihar do tegale nad vse brihtnega zaključka: Ker je vlada po posredovanju predsednika gerentskega sveta dr. Puca ugodno rešila celo vrste za Ljubljano važnih interesnih vpra* šanj, mora Ljubljana na to odgovoriti s tem, da voli pri bodočih očinskih vo* litvah — klerikalno, zato, ker je na klerikalni listi na četrtem mestu tudi g. dr Ravnihar! Tako je in nič dru» gače. Samo v tem slučaju bo Ljubljana »slovenskemu narodu vzgled samoza« vesti, ponosa in možatosti...« Tako pravi dr. Ravnihar, amen! = Narodnim radikalom v Ljublja« nI. Narodni radikali v mestu Ljubljani se opozarjajo na sledeči red občnib zborov posamnih pododborov: za K rakovo - Trnovo v sredo 4. t. m. pri Mraku (zvečer ob pol 19.); Kolodvorski okraj v četrtek 5. t. m. pri Cešnovarju; S t. Jakobski okraj v petek 6. t. m pri Lozarju; Dvorski okraj v soboto 7. t. m. pri Mraku: Ud mat v torek 10. t. m. pri Flegarju; Št. Peter s ki okraj v sredo 11. t. m. pri Flesarju; Poljanski v četrtek \Z. t. m. pri Turku; Kolizejski okraj v petek 13. t m. pri Novem svetu, in Š i Š k a v soboto 14. t. m. pri Valjavcu (ReininghausV Občni zbori se vršijo povsod zveČei ob 20. Dolžnost vsakega zavednega radikala je, da se udeleži občnega zbora v svojem organizacijskem okraju. Za Mestni odbor NRS v Ljubljani; M, P r e s 1, predsednik. = lz hrvatskega tabora. V hrvatskem taboru v Zagrebu ie nastala prava babilonska zmeda. »Obzor« imenuje zajedničarje, torej skunino dr. Trumbi-ča, dr. Lorkovida in Poliča, »operetne republikance*-. »Hrvatsko pravoc pa nazivlje poslance HRSS kopune, ki jifc popelje dr. Trtimblč v Beograd. Stepan Radič je tej politični skupini »Stiplca Lažonja«, dr. Trumbič »dalmatinska Trumbeta« ter »koritolovec«. Lepi med« Slovenske šote na Koroškem v dunajskem parlamentu. Z Dunaja poročajo: Avstrijska skupščina je 3. t. m. poleg tekočih zadev razpravljala tudi o vprašanju slovenskih šol na Koroškem. Povod tej razpravi je dala obširna interpelacija veienernškin poslancev, ki so vprašali državnega kancelarja glede ukinjenja nemških šol v Jugoslaviji. Ta interpelacija omenja med drugim tudi slovenske šole na Koroškem in poudarja, da .so Slovenci na Koroškem povsem rav-nopravni državljani avstrijske repu-blfce. Velenemški poslanec dr. H a m p e l je utemeljeval to interpelacijo ter se povspel do trditve, da je morala koroška deželna vlada štirikrat ponoviti razpis za slovenske Šole. Kljub tem oonovnim razpisom je bilo le malo roditeljev, ki so se dali pregovoriti ter so poslali svoje otroke v slovenske manjšinske šole. Kljub temu te manjšinske Šole niso bile zaprte. Velenemški poslanec dalje izmišljeno trdi, da Slovenci pri zadnjih deželnozborskih volitvah niso mogli zbrati po zakonu določenih podpisov za njih kandidatne liste. Kljub temu niso bile te liste razveljavljene. Zvezni kancelar dr. Ramek je takoj odgovoril na to interpelacijo in podal daljšo izjavo o stališču avstrijske zvezne vlade napram slovanskim manjšinam v Avstriji. Pojasnil je v svojem govoru šolske razmere na Koroškem in omenil, da obstoja poleg čistih slovenskih šol v Št. Jakobu ob Rožu in v Selah še 80 utrakvističnih šol. Slovenska manjšina v Avstriji nima v Avstriji nikakega povoda za pritožbo, ker Slovenci imajo poleg slovenskih šol še utrakvistične šole. Te šole so pri slovenskem prebivalstvu zelo priljubljene f?), dočim se za čisto slovenske šole, kakor v Selah, ni prijavil noben otrok. Utrakvistične šole so za slovensko manjšino velikega pomena v gospodarskem oziru, da tako Slovenci obvladujejo svetovni jezik. Koncelar dalje na-\Taja slučaj v Velikovcu. Tu se je ustanovila leta 1923. čisto slovenska šola, za katero pa se je javilo samo S otrok. Na intervencijo Jugoslovenskega kon- i zula se je ta šola premestila v oktobra 1923. v Št Rupert. Pri otvoritvi je Šola štela 6 učencev. Zvezni kancelar je nadalje v svoji izjavi omenil, da vsa agitacija v koroško - šolskem vprašanju ne izhaja od staršev samih, marveč od »Organizacije za osvoboditev jugoslovenskih bratov na Koroškem«. Tej organizaciji gre za tem. da pridejo v šole nje agitatorji kot učitelji. Avstrija bo vedno izpolnjevala določila saintgermainske mirovne pogodbe, ki se nanašajo na narodne mmjšine, in nima v tem oziru ničesar prikrivati. Slovencem je dana možnost, se v svoji individualnosti izživeti, kar zlasti dokazuje veliko število slovenskih društev na Koroškem. Državni kancelar je končno protestiral proti pisavi jugoslovenskega tiska. Končno je izjavil, da je ppslal avstrijskemu poslaniku v Beograd nalog, da najodločnejše protestira pri jugoslo-venski vladi za slučaj, da bi bila ukinitev nemških šol v Jugoslaviji v zvezi z zatiranjem slovenskega šolstva v Avstriji. Ce ima jugoslovenska vlada kako pritožbo zaradi postopanja z narodnimi manjšinami, je odprta edina pot, da pri Društvu narodo vloži javno pritožbo. Vojna avstrijskih Nemcev ni nič izučila. Menijo še vedno, da imajo v Slovencih pred seboj samo helote, s katerimi lahko postopajo, kakor se jim zlju-bi. Pri tem pa pozabljajo, da imajo koroški Slovenci za seboj močno jugoslo-vensko državo, ki je dovolj silna, da jim izvojuje pravice, ki jim gredo po st. germainski mirovni pogodbi. Najbolj smešno je, ako se avstrijski Nemci sklicujejo na zloglasne utrakvistične šole, ki baje najbolj odgovarjajo potrebam koroškega slovenskega prebivalstva. Te utrakvistične šole so bile že pred vojno predmet naiostrejših pritožb s slovenske strani, kako naj postanejo sedaj polnovredno nadomestilo za narodne šole? Sicer pa bodo o tem, kakšne šole so prikladne, pač razsojali Slovenci sami, ne pa njih narodni nasprotniki! Pismo iz Prage. V notranjepolitični situaciji ni prišlo do sedaj do nobene bistvene spremembe. Položaj je za nadalini obstoj koalicije še vedno zelo kritičen. Sredi preteklega tedna je bila situacija tako napeta, da se je žc govorilo, da je koalicija razbita in da se delajo že načrti za sestavo manjšinske vlade. Po seji kluba poslancev in senatorjev klerikalne stranke v četrtek pa so te govorice utihnile. Na tej seji je bil namreč po celodnevni razpravi sprejet ^klep, da hoče klerikalna stranka vstra-jati v koaliciji. Odločitev o tej stvari se pospeši s tem, da je poslanska zbornica sklicana na dan 5. marca in sicer v svrho, da sprejme vladno predlogo o pretvoritvi vojaške bolnice na Karlovem namesti v civilno in nje združitev v sosedno javno bolnico. Ta nova bolnica bo ob priliki 75 letnice pre-zidenta republike dne 7. marca prekrščena v »Masarykovo«. Klerikalna stranka v svoji izjavi Povdarja, da hoče izvajati koalicijski program, v kolikor ni bil dosedaj izpolnjen. Izvajanje tega programa pa ne prenaša ne pritiska, ne groženj. Načrte koalicije more izvajati samo sedanja narodna večina. Zato smatra klerikalna stranka za narodno in državno nevarnost, ako izzivajo neodgovorni elementi krizo koalicije in narodnega vladnega sistema samo v to svrho, da uspe taktika opozicije, ki jemlje za krinko skrb za ustavne svoboščine in zaščito države. Stranka zavrača odgovornost za krizo, ker ona ni zagrešila sedanje situacije, in končno zagovarja tudi pastirski list slovaških ško- fov, ker niso baje ž njim ogrožene ustavne svobodščine. Obenem je klerikalna stranka izvolila 8 članski odbor z nalogo, da se pogaja z ostalimi koalicijskimi strankami in ostane v stalnih stikih s politično spetko*. Ta odbor, v katerem sedi šest duhovnikov, je že pričel pod predsedstvom ministra dr. Dolanskega s svojim delom in ima nalogo, proučiti medkonfesijonalni zakon in zakon o praznikih, katere zakone naj priredi v sporazumu z ostalimi koalicijskimi strankami. Danes ni mogoče povedati ničesar drugega, kakor da je mnogo odvisno od tega. kakšno stališče zavzame v tem vprašanju stranka čeških socijali-stov, zlasti kar se tiče poslednje točke v izjavi klerikalne stranke. Med strankami koalicije se nadaljujejo pogajanja in situacija se stalno spreminja. Zato je težko prorokovati, kakšen bo končni izid te borbe med koalicijskimi strankami, ki se najbrže konča še pred sklicanjem parlamenta. Upravičeno pa je upanje, da dado stranke prednost državnim pred strankarskimi interesi. Razkol v komunistični stranki se širi. ;>Levica« se je nadejala, da oplaši z izključitvijo poslanca Bubnika njegove somišljenike, dosegla pa je s tem ravno nasprotno. Opozicija se je postavila na zaupniških shodih odločno proti praškemu vodstvu, na čegar čelu stoji po imenu posl. Haken, v resnici pa v tem vodstvu vedri in oblači poslanec Neurath (Nemec). Največji odpor je bil v Brnu, kjer so zaupni- ki na plenarnem shodu * vsemi glasovi proti enemu sprejeli oster protest proti Izključitvi poslanca Bubnika in celo odstavili pri dnevniku »Rovnost« dosedanjega glavnega urednika Buria-na, pripadajočega levici, ter imenovali na njegovo mesto poslanca Roučka. Iz komunistične stranke je prostovoljno izstopil tudi nemški komunistični poslanec Warnbronn, ki v dopisu, poslanem na stranko, povdarja, da je bilo vodstvo stranke izvoljeno na sleparski način in da so Člani načelstva mislili samo nase in na svojo karijero. Delavstvo tudi ve, da opravljajo člani te najvišje strankine instance za denar vohunsko službo praški policiji. Koncem svojega dopisa pravi, da je delovanje v stranki postalo mnogim, da celo večini, na najvišjih pozicijah se nahajajočih sodrugov. pridobiten poklic. Pričakujejo, da za Bubnikom in Warnbrunnom izstopi iz komunističnega kluba še pet poslancev, in sicer: Svetli k, Teska. Rouček, Križ in K o u t n y. Razpor v stranki se je razširil tudi na Slovaško in na Podkarpatsko-Rusijo. V spor je posegel že tudi izvršilni odbor v Moskvi, ki se je v svoji brzojavki postavil na stran levice. Pojavlja se težnja, da bi se konflikt poravnal in da bi došlo h kakršnemukoli sporazumu. O stvari bo razpravljal te dni izvršilni odbor, na katerega se je pritožil poslanec Bubnik, posredujoč proti svoji izključitvi. Ta torej odloči, ako bo sklicana državna konferenca ali izredni zbor stranke same. J. K. S. Pros ve ta. Repertoar Narodnzgn gledališča v Ljubem. Drama. Začetek ob 20. zvečer. Sreda, 4. marca: »Rosmersholm^. Red A. Četrtek, 5. marca: -»Othello«. Gostovanje ob 251ctnici umetniškega delovanja g. Hinka Nučiča ix Zagreba. Izven. Petek, 6. marca: »Vdova Rošlinka*. Red F. Sobota, 7. marca: »Izgubljene dušeč. Gosto* vanje gc. Vike Podgorske iz Zagreba. Izven- Nedelja, S. marca: Ob 15. »Stričkove sa» nje«. Ljudska predstava pri znižanih ce* nah. Izven. Opera: Začetek ob pot 20. zvečer. Sreda, 4. marca: »Mignon«. Red E. Četrtek, 5. marca: Zaprto. Petek, 6. marca: »Boheme«. Red C. (Prvič na novo naStudirano.) Sobota. 7. marca: -»Trubadur«. Red B. Jubilej ,.Lepe Helene". Klasična Offenbachova opereta »Lepa Helena« je v tej sezoni praznovala svojo 60-letnico. 7. decembra 1^64. je bila namreč prvič vpiizorjena v Parizu in od tam je zmagos avno prešla na vse odre sveta. 2e 17. marca 1865 je bila prvič vprizorje-na na Dunaju (v gledališču ob DunajčicO pod direkcijo Strampferja. — Na tisoče tn tisoče preJstav je vsako leto doživela po vsem sve.u. V Ljubljani je bila mnogokrat vprizori ena, tako na slovenskem kakor na nemškem oJru. Še danes s svojimi prikup-Ijivimi melodijami in s svojo groteskno tragedijo star'h Grkov razveseljuje In očaru-je občinstva Nlen stvarnik, J. Ottenbach, se je rodil 21 junij* 1819 kot sin židovskega kirlcrir v Kfilnu, bil muzikalno zelo nadarjen otrok *er je že v mladih letih gojil glasbo in ik?udbo. V Parizu, kjer je vescuači! In se nč*», Je zložil mnogo skladb, postal 1849. kapelnik na Theatre francals, katero službo je vrsU pet let, nato pa je ustanovil lastno malo gledališče, kjer je vprizarjal svoje enodejanske operete, katerih mnoge (»Čarobne gosli«, Soprog pred durmi«, Zaroke pri svetilnicnhc L dr.) so se tudi vprizarjale na slovenskem odru. Izmed poznejših večjih operet so dosegle največjo slavo »OrfeJ v podzemlju«, *Le-pa Helena« in »Le grande druchesse« (velika kneginja Gcrolsteinska), polee teh Še »La Perichola« In »La princesse de Trebi-zonde*. Šele po njegovi smrti se je vprl-zorila opera »Les contres d* Holtmann« (Hofmanove pripovedke). Offenbach Je umrl 5. oktobra 1890 za srčno kapjo in vprizoritev Hof mana v naslednjem letu se je, ker je mojster opero dovršil le v klavirskem izvlečku, vršila v instrumentacijl Ernesta Glranda, ki je to fzvršil na željo rodbine, po Offenbachovih navodilih in zapiskih, katere ie zapustil. V Parizu se je vprizonli v februarju 1881. In v decembru istega "uta je bila na Dunaju v tkzv. komični operi (aH obče • Ringtheater^) vprizorjena ter se Je undi pri njeni drugi predstavi 8 decembra pripetila ena najstrašnejših katastrof; v gledališču nastali ogenj in njem povzročena panika Je zahtevala na i 300 človeških žrtev. To je bilo usodno zi t, krasno delo, ki se Je Šele čez dolgn vrsto 'et, ko je bila ona nesreča že nekoliko pozabljena, zopet osvojila vse odre. Klasična t-Helena* se je poleg »Orfeja« vprizarjala na raznih opernih odrih, zlasti nemških. — Hof man je danes na vseh opernih odrih domač (tudi slovenska opera ga je opetovano z največjim uspehom vpri-zorila ter bi želcii njegovo zopetno oživitev). Morda bi tudi *Lepa Helena« ob svojem jubileju zaslužila, da se zopet pojavi na našem odru. Kakor moramo odklanjati vse one plitve dunajske operete in njih posnetke, ki so se zadnja desetletja pojavljala, tako smemo želeti, da se najboljšim In najpriznanejšim, umetniško veljavnim operetam vnovično odpre naše pozorišče. Tudi blagajna bi pri tem dobro uspevala, kar je to dokazal »Netopir«. Severu). — »Ltterarnoumenlškl« večer »Novega odra«. Včerajšnji »literarnoumetniškic večer v Dramskem gledališču se je zaključil s popolnim literanim in umetniškim neuspehom. Mlajša skupina ljudi, pod vodstvom »režiserja.;, »inscenatorja* in »umetniškega vodje*, Ferda Delaka nam je hotela odkriti nova pota Inscenacije m ljudske, protime-ščanske umetnosti. Poizkus se je popolnoma ponesrečil. Inscenacije so bile sila primitivne. Obstojale so v tem, da je deklamator sPijanca« nastopil kot pijanec, tribun kot tribun. To je tvorilo vso »revolucijonar-nost* včerajšnjih inscenacij. Nič manj izvirne so bile deklamatorične »kreacije«. Kosov »Orest« bi se prav dobro prilcgel zagrebški »Koprivi« ali pa komičnem kabaretu. Nedo-sežno smešna je bila deklamacija Caldero-novega »Sena in življenja«. »Ahasver* pa je vsaj delno oškodoval prisotno občinstvo, ki je plačalo za včerajšnji s-umetniškolite-rarn!« večer okrogle dramske cene. Edino izjemo Je delala v tej pisani družbi popolnoma nesposobnih, zato pa tembolj domišljavih mladih ljudi gdč. Maša 5 1 a v Č e v a. Ima igralski talent zna si izbrati primerno formo ter poizkuša podajati verne Ženske emocije s prav prijetnim glasom, občuteno mimiko in z okretno telesno dinamiko. Svetujemo da se oklene resnih gledaliških Ig-alcev tn priključi vstaremu« odru! Glede ostalih pa je že včerajšnje maloštevilno občinstvo izreklo svojo sodbo: salve smeha so spremljale kljub dobrohotnosti številna, že prekomična mesta. Smatramo tudi, da Dramsko geldališče nI mesto za take poizkuse m nastope. Kljub naivnosti, neobčutljivosti za smešnost otopelosti za blamažo, ter neresni pripravi pa ne trdimo, da moramo mlado družbo a limine odklanjati. Naj se le oprime dela. resnega študija, temeljite priprave ter skromnih nastopanj, pa bo morda velika volja, ki se pri vseh očituje danes v naivni komičnosti, dozorela do kake rrave gledališke vrednote. Prvi pogoj do takega rednega napredka pa je skromnost in Študij! Družba naj si zaporam, da izžviž-gajo drugje svetovne pevce, čc zgreše samo en ton in da bi jih bila taka publika, da se je nahajala včeraj v dramskem gledališču izdatno obdelala z gnilimi jajci in klofutami. To samo za primer nekulturnosti velikih narodov in našo strpljive primitivnosti! — Opera. Gostovanje g. Vaškovlča Iz Zagreba. V Traviati pridejo vsi glavni solisti na svoj račun !n tudi publika izlahka presodi njiho\re slabosti in vrline. Violeto Iz pela Frisekova kakor običajno zelo Ijubez-njivo, simpatično in v tej svoji partiji ksr prav lepo zadošča. Alfreda ie pel Darian. Izgubil je že več ali mani svoio prvotno pla-host in slutim, sodeč po vsem njegovem pevskem In igralskem nastopu, da bo po dovršenih pevskih študijah prav izvrstno vporabna moč, George Germorrt, Alfredov oče je bil VušTcovič kot gost. Navzlic tema, da je sijaj njegovega glasu tekom dolgoletnega umetniškega, silno uspešnega delovanja izgubil na svežini, je vendar še to glas mehkega, liričnega tnnbra. ki prijetno boža uho In ki seže vsled svoje neprisiljene naravnosti tudi toplo do srca. Publika je pevca sprejela z živahnim odkritosrčnim odobravanjem, celo pri odprti sceni. Tudi ostali pevci so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da je Traviata dosegla uspeh, kakršnega vsled svoje glasbene in vsebinski prikupljivosti zasluži. Zbor in orkester dobra. Opero »e vešče in spretno vodil %. Ne£-fat. — Sprememba repertoarja. Vsled obo« ielosii g, Cvejiča je danes nemogoča opera Don Juan In se poje mesto nje Mignon za red E. V drami se vprizori Rosmersholm za red A, — Hinko Nučlč v Ljubljani. V četrtek dne 5. t .m gostuje v naši drami rešisec Hinko Nučič v naslovni vlogi Shakespear-jevega Othella. Odličnega zastopnika !a umetnika naše drame najiskreneje pozdravljamo na domačem odru in to tem bolj, ker hoče Ljubljana s tem gostovanjera proslaviti 251etnico njegovega umetniškega delo-i vanj a. To delovanje je nam vsem i ako do-, bro znano in prav posebno cenimo Še Nu-čičeve odlične zasluge za razvoj slovenske drame po prevratu in to v Ljubljani in Mariboru. Režiser g. Nučlč se pripelje v Ljubljano danes dopoldne i zagrebškim brzo-vlakom. Predprodaja vstopnic za to gostovanje se vrši pri dnevni blagajni v operL Predstava je izven — IV. mladinsko muzikalno predavanje. V nedeljo 8. marca ob 11. uri dopoldne vrši se muzikalno predavanje, na katerem izvajata operni pevec Nikola C v e j i č In pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani Izključno le srbske skladbe. O srbski glasbi predava g. Srečko Kumar. Predavanje bo velezanimivo ter prosimo starše slovenske mladine, da pošljejo svojo mladež k temu predavanju. Sporedi se dobivajo v Matični knjigarni. — »Jugoslavenska \'jiva«, .5. bro?, od 1. marta o. g. donosi Članke dra, Luje Voj-noviča (Spljet pred 60 godina) % dra. Mila* na Preloga (Petar Veliki), Novele Vladf-mira Nazora (Voda) i Mislava Mihajloviča (Smrt princa karnevala), pjesme Ante Cet-tinea i Zlatije. Turkalja. Zatim nmjetnički i naučni pregled, u kojem o različitim edicl« jama i pojavima pišu M. Prelog, Fr. šič, A. Bonifačič i dr. — Wasnerjev »Siegfried*: v poljščini V Varšavi so vprizorili pred nekaj dnevi prvikrat Wagnerjevo opero Siegfriede y poljščini. Uspeh je bil ugoden. Samo tekom marca se prodaja radi opustive podružnice Oblačil nie* na Dunajski cesti št. 29 (hiša Gospo* odrske zveze) m an ti! akt urno blago po skrajno nizkih cenah« — Ne zamudite prilike! Ed. Rice Burroughs: War%anov sin Julijska krajioa. — Tobak se je podražil in sicer tobae* ni izdelek drama od Hr 75 na lir 85 pri kilogramu, ci&arete Sport od lir 130 na Ti izdelki so na prodaj samo pri državni^ zalogah v Julijski Krajini. — V Postojni bo gostovala v nedelio S. tm. tržaška -»Čitalnica«, ki vprizor! tro-dejanko »-Scampoloc, ki občfn»tvn povsod^ ugaja. — Krvav pustni ponedeFek okoli Kopra. S Kopriščine se poroča šele sedaj o krvi-vem pustnem ponedeljku. Fašisti iz Kopra so divjali po okolici. Pričeli so v Lazaretu, kjer so pretepali domačine kar od kraja, pa-tem so v Bertokih pretepli domačine do krvi, enako v Rižanih, v Pradfh. In Pobegih* pr! Cezarjih. V Pobegih so razbili tudi nek* gostilno. Take izlete oy zopet kak nedolžen Jugosloven! — Goriška odvetniška zbornica le fm«i la pred nekaj dnevi svoj občni zbor. zk predsednika je izvoljen dr. MaranL Ne v upravni in tudi ne v disciplinarni zbor ni bil izvoljen noben slovenski odvetnik in to-di ne noben Italijan iz starih pokrajin. V, Gorico iz Italije došli odvetniki se radf tega zelo razburjajo, slovenski pa prav nič. — V Biljah pri Gorici vprizori tamošmr tamburaško in pevsko društvo 16. t. m. IJudU sko igro »Krivoprisežnikc. —————— —i- —raaeaBaBsaafcaB—i 83 Njegove nozdrvi so se razširile in zavohal je različne vonje, ki so prihajali iz džungle. Njegove sive oči so se zožile, kakor oči roparske zveri. Potem pa se je skrčil in skočil na spodnjo vejo in v prihodnjem hipu zginil skozi gosto vejevje. Z vso iiaglico je plezal po vejah, skakal iz drevesa na drevo, — plezal z naglico veverice, se spuščal po vejah navzdol, kakor bi ne bil človek, marveč epica, ki je vse svoje življenje preživela v vrhovih dreves. Gnal se je z divjo naglico naprej, postajal le v daljših presledkih in klicaj v puščavo in čakal, da se od nekod odzove odgovor. Tako je drvel iz drevesa na drevo nekoliko tn*. Kar naenkrat je zaslišal pred sabo slab, komaj slišen krik opičjega samca, ki je odgovarjal njegovim lastnim krikom. Njegovi živci so zadrgeta-!i in oči so se mu zasvetile. Zakriknil je znova in pospešil pot v smer, odkoder je ta glas prihajal. Ko je Korak spoznal, da bi moral brez tuje Pomoči umreti na mestu, kjer je ležal, je nagovoril Tantorja v jeziku, katerega je razumela ta ogromna žival. Zaukazal je slonu, naj ga zopet dvigne in odnese proti severu-vzhodu, kjer bi lahko na stezah srečala ljudi. Tu je zagledal skupino ljudj, belokoicev in črncev. Kko bi m Tantorja posrečilo enega teh ljudi zagrabiti, bi ga lahko prisilil, da bi prerezal vrvi. s katerimi je bil Korak še vedno privezan na kol. Tako bi bil oproščen mukapolnih vezi in ne bilo bi mu treba umirati žeje in lakote. Toda ljudje so se pri pogledu na ogromnega slona razpršili na vse strani, kakor bi nekdo med nje ustrelil. In spomnil se je Korak na svojega starega prijatelja Akuta, na četo /ele-opic in na njih kralja ter pričel klicati v njih govorici na pomoč. Upal je, da ga morda vendarle sliši kaka opica. Ajaks je bila nenavadno inteligentna opica in njemu bi se gotovo posrečilo prerezati vrvi, kar je dokazal že takrat, ko je stari Rus privezal Koraka k postelji. In res: — Ajaks je v daljavi čul njegov krik, prisluškoval je in se mu polagoma bližal. Toda predno je prišel Ajaks, mu je prišel nekdo drugi na pomoč. Komaj je Veliki Bwana zapustil svoje bojevnike in jim ukazal, naj ranjenega Baynesa in Me-riemo spremljajo v njegovo farmo, je dekle s sklonjeno glavo tiho jezdila za mladim Angležem, kateremu se je od vročine Že bledlo. Po nieni glavi so blodile čudne misli, katerih bi nihče ne uganil. Končno pa se je očividno ojunačila in poklicala k sebi poveljnika bojevnikov. »Jaz grem za Bwano!« je kratko in odločno izjavita. Črnec je odkimal t glavo. »Nej« jt odločno odgovoril »Bwina ml je naročil, naj Te peljem na njegov dom. Moraš torej z menoj, drugače bi se Bwana jezil in bi Te kaznoval.« »Torej mi ne dovoliš, da bi odšla?« ga je vprašala. Črnec je stopil za njenega konja, da bi jo mogel boljše nadzirati. Mertema se je nasmehnila in počasi jahala naprej, kakor da bi na Bwano že pozabila in ne mislila več. da hoče za njim. Toda naenkrat, ko je jahala pod gosto zaraščenim drevesom, je zginila kakor megla v solncu in črnci so začudeno in prestrašeno gledali v zrak in na njenega praznega konja. Priskočili so k drevesu, v katerega vejah je najbrže izginila, toda nikjer ni bilo več sledu o nji. Klicali so za njo, toda ni se odzvala, samo od nekod je prihajal tih, škodoželjni smeh, kakor da bi se jim nekdo hotel ro-gati. Poveljnik je takoj razposlal svoje moštvo na vse strani, da bi raziskali okolico, toda vrnili so se brez nje. Končno mu ni preostajalo ničesar drugega, kakor da je nadaljeval pot proti bun-galowu Velikega Bwane; — to je moral storiti radi Morisona Baynesa, ki je bil nujno potreben zdravniške pomoči. Meriema je hitela naravnost proti kraju, kjer je mislila, da najde Tantorja. Usmerila je pot tja, kjer so se zbiralo črede, slonov, kar ni bilo dnleč od naselbine starega poglavarja. Tiho in urno je skakala z drevesa na dr»*Vrt; v srcu misleč le na & * *i da ga najd* in privedo seboj na farmo Velikega Bwane, predno bi zopet brec sledu izginil v neizmernih puščavah džungle. T» je smatrala za svojo dolžnost in tudi za svoje pravico. Mučil jo je strah, da ga je morda omamo dim, da je morda ranjen, ali da je celo zgorel na grmadi, ki je bila že v polnih plamenih. Radi Koraka se ni nič premišljala zapustiti ranjenega Morisona Baynesa, ki je bil itak že pod varstvom Bwanovih ljudi in ki na farmi gotovo dobi vse* potrebno pomoč in nego. Korak pa je zapušče« brez pomoči in brez upanja na rešitev. Ko je tako brez odpočitka hitela naprej, je naenkrat nedaleč pred seboj zaslišala znani krik opičjega samca, IrJ kliče svojo družino in tovariše. Meriema ni odgovorila. Pospešila je sam* svojo hojo in letela kakor blisk skozi drevje. Njen bistri vonj je zavohal Tantora in takoj je spoznala« da ni daleč od kraja, kamor je namenjena. Ni zaklicala, ker ga je hotela presenetiti in to se ji j« posrečilo. Čez nekaj minut je planila iz goščavi naravnost proti orjaški postavi slona, ki je počasi lomastil po gozdu in na svojem rilcu nesel moža, privezanega h kolu. *Korak!c je zaklicala Meriema iu drevesne« vejevja nad njima. Slon je takoj obstal. Položil je svoje breme previdno na zemljo in borbeno zarjovel. Bit jc pripravljen, da brani svojega dragega prijatelja. Korak je spoznal čigav je giaj m radostna vzklikni*; - ' 7 ' r ' ' ' k *wv^ Dnevne vesti. V Ljubljani, dne Poglavje o jznačajih, Ljubljane doslej še v nobenem zakonodajnem zboru ni zastopal klerikalec. Desetletja so se klerikalci zaman trudili, da bi dobili v pest to napredno trdnjavo, zavedajoč se. da bi bilo njihovo gospodstvo v Sloveniji popolno šele, ako zavojujejo poleg vseh pozicij na kmetih še tudi Ljubljano. Ni se jim posrečilo. Vsi njihovi poskusi, dasi jih je v njih stremljenju podpirala z vsem svojim aparatom pokojna avstrijska vlada, 50 ostali brezuspešni. Slovenska prestottca je z uspehom kljubovala vsem klerikalnim naskokom in naporom do včeraj. Šele 8. februarja je padla ta narodna in napredna trdnjava, ki se je preje nad 50 let z uspehom upirala i Nemcem i klerikalcem. Padla je, ker so napredno stvar izdaii živiji, ki so imeli sicer vedpo polna usta naprednosti in svobodoimiselstva, v srcu pa so bili že zdavna vdani črni in rdeči internacijo-nali obenem. Napredno katastrofo pa so v prvi vrsti zakrivili oni, ki so še včeraj nosili rdečo košuljo in sokolsko pero ter klicali na junački megdan klerikalce, da jih pometejo z zemeljskega površja, tdanes pa stopajo — baje v obrambi »višje« naprednosti — v eno fronto s klerikalnimi dušami proti onim, ki so več kakor pol stoletja branili in Ščitili napredno Ljubljano. Napredne izdajice in uskoki so zapravili Ljubljano. Za enkrat jih je še sram tega svojega čina. Le dva, trije Izmed njih so padli že tako globoko, da jih ni sraxn se javno bahati s svojim efijaltskim činom. No, vsi, prav vsi so s temi vred na potu, ki je privedel tudi pokojnega dr. Verstovška, pa ing. Ser-neca in slične značaje v klerikalni ostrog. Vsi ti prijadrajo preje ali sleje v varno pristanišče klerikalizma in naj se ti bivši naprednjaki imenujejo že Šerko ali F?avniliar ali Deržič ali kako drugače. Njihova pot se je nagibala stalno navzdol. Danes spada v premi črti naravnost doli v črno taborišče. Nobeden še ni ostal naprednjak, ki je bil Že enkrat v klerikalnem objemu! In v tej družbi so še druge korife* ja, taki« ki se še danes zaklinjajo, da so naprednjaki starega kova, ki jim ni .večje svetinje, kakor so jim napredni Ideali« taki, ki bi šli vsakogar tožit, ako |>i jim kdo očital, da igrajo pod enim JrJobukom s klerikalno sodrgo. In med Jemi je tudi mož, ki je nedavno tega pisal dr. Korošcu svojeročno pismo, % katerem ga zaklinja, naj za vsako £eno pridrži svoj ljubljanski mandat in £a ne odda svojemu namestniku Ter-peglavu, ker bi s tem uničil vse delo, ki 10 ga »prijatelji slovenstva« v zadnjem času izvršili in s tem pripomogli stran-Jd slovenskega ljudstva, do zmage tudi y Ljubljani. Pismo je, kakor pravijo, učinkovalo. Na ljubo ljudem, ki še danes hodijo med nami in s tremi prsti prisegajo, kadarkoli hočete, da so prepričani napredniaki in svobomisleci, obdrži dr. Korošec svoj ljubljanski inandat. In z njegovo pomočjo bodo sedaj ti »naprednjaki« reševali v Beogradu — slovenstvo, pa latinščino, odpravljali uradniške nadloge, ščitili trgovske in obrtniške koristi, branili industrijske interese! O, srečni časi se nam obetajo, ko bodo napredno stvar s Koroščevo pomočjo branili takile »svo-bodomisleci« t m * — Češkoslovaški konzula« v naši državi. Češkoslovaško zunanje ministrstvo je sklenilo likvidirati dosedanji konzulat v Splitu in ustanoviti namesto njega novi konzulat v Skoplju, ker je postalo to mesto važno gospodarsko središče. V Splitu ostane samo honorarni konzulat. Tako bo imela Češkoslovaška v naši državi poleg poslaništva, in generalnega Konzulata dva general-:ia in dva na\ adna ! cr.zulata, in sicer v 7agrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skopü'J. Splitska javnost je nezadovoljna s tem sklepom češkoslovaškega zunanjega ministrstva in apelira na češkoslovaško vtado, da razvei-avi sklep glede likvidacije kcn^ulata v Splitu. — Opozorilo društvom/ Uprava »Slovenskega Naroda« opozarja vsa društva, da je treba društvene oglase in notice plačati takoj, ker uprava ne more društvom pošiljati računov za malenkostne zneske petih do desetih dinarjev. Cenik objavljenim noticam vseh vrst med tekstom je. 1. Društvene prireditve brez vstopnine ali brez zve* ze z materijalnimi dohodki: do 30 be= sed Din 5.—, vsaka nadaljna beseda 50 par. 2. Društvene prireditve z vstop? nino ali v zvezi z materijalnimi dohod* ki do 50 besed vsaka beseda 50 par, od 50 besed naprej vsaka beseda Din 1.—. 3. Nedruštvene prireditve (objave ma* logospodarskih organizacij, objave za* sebnih in gostilniških koncertov, posia* na, izvaje, preklici, svarila itd.) do 50 besed vsak beseda Din 2.— od 50 besed naprej vsaka beseda Din 5.—. Naj* manjši znesek je Din 30.—. 4. Objave velikojZospodarskega. vrJeindustrijske* 4. marca 1925. ga, bančnega itd. značaja: vsaka bese* da Din 5.—. 5. Špecijalne reklamne no* tiče manjšega ali večjega obsega za ve* .likogospodarska podjetja se računajo po špecijalnih dogovorih in tarifih. — Celjski dom in staj. deželni zbor. Po poročilu iz Gradca so včeraj 3. t. m. v štajerskem deželnem zboru nemški nacijonalci stavili posebno interpelacijo na deželnega glavarja o usodi »Celjskega doma«. Interpenlantje navajajo najprej nekatere zgodovinske podatke o gradnji »Nemškega doma« v Celju in nato stavljajo na deželnega glavarja nujno vprašanje: Ali je deželni glavar pripravljen intervenirati pri zvezni vladi na Dunaju, da po svojem zastopniku protestira pri Društvu narodov proti kršenju manjšinskih pravic v kraljevini SHS. Deželni glavar je na to vprašanje odgovoril, da ni merodajen podajati končnih izjav na to interpelacijo in da interpelacijo predloži zunanjemu ministrstvu na Dunaju. — Jugoslovenski konzulat v SvlcI. Jugoslavija je izpremenila dosedanji honorarni konzulat v Curihu v honararni generalni konzulat. Dosedanji voditelj uradov Milan Schwarz je imenovan za generalnega konzula. Švicarski Usti pozdravljajo konzulatno povišanje z zadoščenjem in pričakujejo na-daljnega ugodnega razvoja gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Švico. — Službena obleka poštnih nameščencev. Poštno ministrstvo je točko 1. »Pravilnika za službeno obleko« tako-le izpopolnilo: Izjemno dobe službeno obleko takoj pri vstopu v državno s!užbo uslužbenci pri poštnih in brzojavnih ustanovah v Beogradu in v mestih, kjer ima svoj sedež poštno ravnateljstvo in čekovni zavod, t. j. v Zagrebu, LJubljani, Splitu, Sarajevu, Novem sadu, Cetinju io Skoplju, ter uslužbenci, kateri opravljajo službo pri prevzemanju in oddajanju pošte na važnejših železniških križiščih in sicer v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva pri kolodvorski pošti v Mariboru. — Instalacijske pristojbine za Izpre-membe telefonskih postaj. Ministrstvo je izdalo z odlokom Štev. 3676 z dne 31. januarja t. 1. naslednja pojasnila: Če postane naročnik sporedne telefonske postaje, ki je priklopljena na tujo glavno postajo, samostojen, to Je glavni naročnik, plača za tako preureditev samo dejanske stroške, kakor da bi šlo po točki 3, Člena 14 telefonskega pravilnika za izpremembo številke naročnika. Ako se izpremeni sporedni aparat glavnega naročnika v sporedno postajo, plača naročnik razliko med pristojbinama za instalacijo sporedne postaje (2000 Din) in sporednega aparati (300 Din\ to je 1700 dinarjev. Če se pa sporedna postaja glavnega naročnika preuredi v glavno postajo, plača naročnik sam dejanske stroške. Ako se pri tej priliki sporedni aparat ali sporedna postaja premestita, mora naročnik poleg prej omenjenih pristojbin plačati tudi pristojbino za premestitev telefona. V obeh poslednjih primerih so mišljene le sporedne postaje in aparati istega glavnega naročnika, ne pa tujega (čl. 7, točka 4 telefonskega pravilnika). — Nagrade za plakatni osnutek V. Ljubljanskega velesejma. Natečaja se ]e udeležilo 25 konkurentov z '49 osnutki. — Prva nagrada Din 1.500 se je priznala g. Bogomllu Gorazdu v Ljubljani, druga 1000 Din g. Iku Marinšku v Ljubljani, tretja 500 Din g. Gojmiru A. Kosu v Ljubljani. Dalje se je priznalo po Din 200 gg. Janku Omah-nu, Janku Trpinu, prof. A. Černigoju in Joži Mesarju, vsi v Ljubljani, ter Ladislavu Khamu na Dunaju. V žiriju so sodelovali gg. dr. Zarnik, prof. Vavpotič in akad. slikar Jakopič. — Nevročljive poštne pošiljke. Te dni je izšel razglas o nevročljivih poštnih pošiljkah za mesec januar in je bil razposlan na vse poštne urade, kjer je v prostoru za stranke prilepljen občinstvu v vpogled. Pošiljatelji oziroma naslovniki teh pošiljk se s tem pozivajo, da pridejo ponje, sicer bodo po določeni dobi na javni dražbi prodane in pripade izkupiček za nedvignjene pošiljke v korist poštni upravi — Učiteljsko društvo za kočevski okraj ima svoj občni zbor v soboto dne 7. marca t. 1. ob 9. dopoldne na deški osnovni šoli v Ribnici. Vsi nanovo vstopivši č?ani so naj-iskreneje vabljeni, čeprav še niso prejeli društvenih glasil. — Smrt vsled ugriza škorpijona. V se-lu Zlatina pri Mostarju je te dni tragične smrti umrl 231etni Milan Djerič. Mladenič je prišel domov z zelo oteklo roko in ko so ga vprašali, kaj da se mu je primerilo, je odvrnil, da ga je pičil škorpijon. Ker v selu ni nikakega zdravnika, so bolnika lečili se-Ijaki, pokladajoč mu na roko razne maže in »žavbe«. Zastrupljenje pa se je naglo širilo in čez nekaj* dni je nesrečni mladenič preminul v groznih mukah. — Kdo je ovaduh? Z ozirom da Vašo notico »Kdo je ovaduh?« Vam sporočam tole: Med vojno sem bil kot civilni kondukter pri vojaškem trenu v Ljubljani. Nekaj časa je bil naš oddelek nastanjen po občini Jezici pri Ljubljani. Ker pa ni bilo nikakega pravega posla za vojake niti za civilne voznike, so se ponavadi porazkropili po gostilnah. To je dalo povod službujočemu trenskemu stražmojstru za nenadno inšpekcijo, pri kateri ie naletel na vojaka, ki se je vračal domov. Bil je to konjski strežaj od-delnesa komandanta. Radi tega ga je po*-z val na od so vor. Ker je bil omenjeni tren-ski vojak slučajno vinjen, je nastal med njima prepir in pretep. V pretepu je vojak z nekim topim orodjem udaril stražmojstra s tako silo, da je omenjeni kasneje na eno oko oslepel. (Imena vojaka in stramojstra se več ne morem spominjati). Pripomnim, da je bil ta trenski vojak pri svojem komandantu kakor pri vseh drugih tovariših radi svojega lepega vedenja zelo orujubljec Zato so tudi vsi njegovi tovariši Izpovedali pred vojaškim sodiščem njemu v prid. (Tako so pač meni izjavljali vsi njegovi tovariši, ki so bili večinoma Čehi.) Kljub temu pa je bil leta 1915. pri glavni obravnavi obsojen radi nepokorščine Kd na smrt. Po obsodbi se je sam oddelui komandant trudil izposlovati pormloščenje. (Ime dotičnega komandanta Vam lahko pove g. Marčan star. čigar rodbina je bila s komandantom dobro znana). Ves trud je bil zaman, ker ga ie med tem časom nekdo še povrh denunciral radi neke njegove Izjave. Kdo je to bil, ne vem, ker mi njegovi tovariši niso mogli afi smeli povedati imena. Spominjam pa se, da se je že takrat širila govorica, da je denun-cijan* neki Slovenec. Radi denuncljacije je bilo njegovo pomiloščenje zavrnjeno Hi mož je bil leta 1916. na vojaškem strelišču na Suhem bajerju ustreljen. Spominjam pa se tudi prav dobro, da sem na lastne oči videl obleko, čepico in čevlje, prestreljene in okrvavljene. Vse to je prinesel od vojaškega sodišča neki vojak še isti dan v pisarno našega trenskega oddelka 7/13, ki se je takrat po preselitvi z Jezice v Ljubljano nahajala na Martinovi cesti na dvorišču gostilne gosp. I. Zupančiča. Ker se je zavzemal za siromaka, ie bil komandant poslan na bojišče in so oddelek prevzeli sami Madžari. Ni izključeno, da je žrtev denunciral kak Slovenec, ker so bili med nami tudi taki, ki so bili sposobni za vsako dejanje. Denuncijant je vsekakor moral znati češki jezik, ker ustreljeni vojak, kakor se spominjal, nI bil vešč slovenščine. Ime do-tičnika bi morda vedel g. Sluga, tapetnik in dekorater na Rimski cesti, g. Filip Pri-stov, slikar, ali morda brat g. Puha, trgovca s strešno lepenko, vsi v Ljubljani, kateri 5*1 svoječasno z menoj skupaj služili pri našem trenskem oddelku. Morda vedo o stvari gospodje kaj več povedati. Nadejam se, da bodo te vrstice spravile malo več luči v to zagonetno afero. — ^Miroslav Firm, Rečr2a pri Laškem. —Vse vesti, ki krožijo po Šiški, da so akademiki v noči od nedelje na ponedeljek razgrajali in razbijali, so neosnovane In neresnične. Lansirane so v javnosti z očitnim namenom, da škodijo dobremu imenu akademikov. — V Zgornji Šiški namerava spomladi pričeti s pekarsko obrtjo g. Fr. Zajec. Pekarno otvori v hiši, ki jo ie ki'pil od g. Katnerja. Pekarna je v Zgornji Šiški nujno potrebna. — Užaljeni krvnik. Povodom justifikas cije Čaruge in. Prpiča je nastal oster kon* flikt med krvnikom Mauserjem in mestnim fizikom dr. Heštero. Ko dr. Heštera po 11. minuti še ni mogel Mgotoviti Prpičeve smrti, se je obrnil proti Mauserju in mu zabrusil v obraz: To ni nikako usmrčenje, temveč mučenje človeka. Krvnik se izjavi dr. He* štera ni odzval, temveč je mirno opravil svoj na dahni posel. Kakor sedaj javljajo osiješki listi, namerava Mausner dr. HeŠte* ro tožiti radi razžaljenja časti in zahteva zadoščenja za izrečena očitanja. Zatrjuje, da je izvrSil usmrčenje točno po predpisih in ri kriv, da sta bila Caruga in Prvič tako močne narave, da sta rabila 12 do 15 minut za smrt na vešalih, dočim so drugi zločinci že mrtvi po 6. ali 8. minuti. — Tragična smrt starke. V selu Milnani v Hercegovini se je te dni dogodila težka nesreča. Šestdesetletna starka Jovanka Anatič je zakurila peč. Ker ni hotelo takoj goreti, je polila drva s petrolejem. V tem hipu je starki plamen bušil v ->braz, vneli so se ji lasje in predno se je nesrečnica zavedla je že gorela po vsem telesu. Sin, ki je prišel kasneje domov, je našel vso ožgano mater ležati mrtvo poleg peči. — Strahovit sadistični čin cigana. Pred sodiščem v Skoplju se je te dni vršila zanimiva razprava. Duda Muhamed, lepa 181et-na ciganka iz Donjega Konjara, je tožila Is-vana Delila, kovača iz istega sela, radi te-ške telesne poškodbe. Duda je že skoraj dve leti stanovala pri Mi-haremu, bil je to pravi divji zakon. Večkrat sta se oba ljubimca sprla in stepla. Nekega dne v oktobru preteklega leta je prišel Delil, kakor običajno, zvečer domov, ukazal je Dudi, da se sleče, jo zlorabil In jI nato zvezal noge in roke. Tako zvezano je nato z bičem pretepel ter jo nato mučil z razbeljenim železom na najbolj občutnih delih telesa. Delil je na sodišču svoje dejanje tajil, pomagalo pa mu ni nič in je bil obsojen na tri mesece ječe. — Proti odebelelost! deluje s kolosal-nlm uspehom samo »VILFANOV ČAJ*. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerljah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71. O 8 l e k e O Bröks Om MESTNI TRG s .ESernatovic Iz LitMane. 124 t — Nadomestna volitev pri^cJ;iikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani se bo vršila za volilno okrož* je Ljubljana dne 8. in 10. marca vsako* krat od 8. do 1. ure, in sicer volijo: 1. delavci, oziroma delojemalci dne 8. marca od 8. do 1. ure v Mestnem domu (velika dvorana), Krekov trg, 2. podjetniki, oziroma delodajalci dne 10. marca 1925 od 8. do 1. ure v mestni posvetovalnici na magistratu, Mestni trg, kakor je to označeno na glasovni« cah, katere bodo prejeli vsi vpisani vo* lilci, dostavljene v svoje obrate. Voliti se smejo samo osebe, ki so vpisane v volilnem imeniku. — Udružcnie rezervnih offlcira 1 ratnl-ka pododbor LJubljana (poštni predi!), sklicuje obvezni članski sestanek na 12. marca 1925. ob 8. zveer v oficirskem domu. Dnevni red: Navodila delegatom, ki se udeleže rednega zbora udruženja v Beograda dne 15. in 16. marca .1925. Razgovor o načinu razdelitve 80 uniform, k! nam jih je nakazala središnja uprava. Člani, ki se sestanka ne bodo mogli udeležiti pa žele dobiti uniformo, naj javijo najkasneje do sestanka na gorenji naslov svoj točni naslov z navedbo reda orožja. Cena kompletne uniforme obstoječe iz kape, bluze, čakšire, šinjela, haveloka se določi po premoženjskem stanju od 300 do 700 dinarjev. — Upravna pododbora. — Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V četrtek 5. in soboto 7. ob 18.15. vaja za inešan zbor. V nedeljo nastop, zato točna udeležba nujna. Detajlnih vaj v tem tednu ni. — Odbor. 491-n — V društvu »Soča« v Ljubljani predava v soboto dne 7. tm pri Levu g. dr. Matija Ambrožič, šef zavoda za socijalno-higi-jer.sko zaščito dece v Ljtibl'ani in sicer o temi: »Zdravniški stan in nacionalizem«. Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop prost. 490—n — Smrtna kosa. V državni bolnici je po dolgi mučni bolezni umrl g. Viktor G i 11 i c h, trgovski potnik. Pokojnik je bil v trgovskih krogih dobro znana oseba. Spreten v svojem poslu je vžival povsod uva-ževanje in simpatije. Pogreb bo jutri v četrtek ob 16. iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! — Sestanek Triglavanov Je danes v sredo ob pol 21. v restavrac'ü »Zvezde.« — Gremij trgovcev v Ljubljani sklicuje za petek dne 6. t. m. ob pol 20. zvečer v gremijalni zborovalnici, palača Ljubljanske kreditne banke, Aleksandrova cesta 2-1. sestanek glede ureditve vprašanja najcirinine za poslovne lokale. Vabijo se vsi interesenti, da se sestanka zanesljivo udeleže. nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) nft".? da se prepričate, kako 1 par trafa Kakor 4 pari drugih. — Dobivajo se v prodajalnah. Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejene. 39 L Iz Celja. —c Društvo Sokolskl dom v Gaberju ima svoj redni občni zbor dne 5. t. m. ob 20 uri v zborovalnici Sokolskega društva v Celju z običajnim dnevnim redom. —c Glavna skupščina Celjske Sokolsks župe se 32 vršila preteklo nedeljo v telovadnici Sokolskega društva v Celju. Od 20 včlanjenih društev jih je bilo zastopanih štirinajst. JSS je zastopal podsiarcsta brat Baj želj. Skupščino je otvoril namestnik staroste brat S m e r t n i k. Spominjal se je v svojem nagovoru med drugim tudi pokojnega dr. Rosine, ki je bil med ustanovitelji celjskega Sokola. Predsedstvo skupščine je prevzel nato brat Poljšak, prvi podstarosta. Nato so sledila poročila društvenih funkcijonarjev in volitve, pri katerih je bil izvoljen za starosto dr. Gvidon Ser-n e c, za njegovega namestnika Poljšak Ferdo in dr. Rečni k Rudolf. Za župnega načelnika je bil izvoljen Lojze J e r i n, v savezni odbor dr. S e r n e c, za zastopnike v savezno skupščino J. Smrtnik, dr. Sernec, Kukec, Jerin in Poljšak. 2upni zlet se vrši 14. Junija v Žalcu. —c Krajevna organizacija Jugosloven-ske demokratske stranke za mesto Celje ima svoj redni občni zbor v sredo 11. marca ob 20. uri zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Odbor pričakuje polnošte-vilne udeležbe. —c Ljudsko vseučilišče v CeMu, V ponedeljek 9. t. m. predava v risalnici meščanske šole g. Cdo Šimnic o temi: »Narodno gospodarstvo pri starih Egipčanih«. — Spomenica odvetniških in notarskih uradnikov Celju. Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je poslalo vsem odvetnikom in notarjem spomenico, v kateri predlagajo: 1.) Ob sobotah naj se uvede v vseh odvetniških in notarskih pisarnah nepretrgano uradovanje od 8. do 13. ter naj bodo popoldnevi prosti. 2.) Popolnoma naj bodo prosti ti-le dnevi: Velika sobota, brnkoštna sobota ter dan pred božičem, v katerih dnevih sc je do sedaj že itak v večini pisaren delalo samo dopoldne do 12. 3.) Prav tako naj bodo prosti ti-le narodni prazniki. Vidov dan in praznik narodnega ujedinjenja, kateri dnevi so že skoro brez Izjeme v vseh pisarnah do sedaj bili prosti ter se nanaša zahteva le še na one redke izjeme, v katerih bi se to do sedaj morda ne bilo zgodilo. Ako do 5. mar<~a ti. društvo ne sprejme nasprotnih izjav, bo smatralo, da so njegovi predlogi sprejeti. —c Porota. V ponedeljek se je pred celjskim okrožnim sodiščem pričelo pomladansko porotno zasedanje. Kot prvi se Je zagovarjal radi hudodelstva uboja 191eim posestnikov sin Franc Jesenek iz Bovš, kateri je 28. septembra 1921 na poti iz BovŠ proti Razgorju napadel in pobil na tla Karla Podergajsa in mu prizadejal tako težke poškodbe, da ie Podergajs vsled istih v celjski bolnici umrl. Jesenek je bil po kriv-doreku porotnikov obsojen na poldrugo leto težke ječe. Kakao Van Kaster 1 Strahovit umor pri Bohovi. Priznanje trgovca Hotka. Dne 27. februarja je bil umorjen in oro* pan trgovec Josip Kraljic iz Senkovca, o čemer smo poročali pred dnevi. Umora je bil osumljen trgovce Josip Hotko iz Marije Gorice. O aretaciji morilca nam poročajo sledeče podrobnosti: Orožniška postaja v Brežicah je takoj uvedla obširno preiskava Orožniki so «e predvsem zanimali, kdo da je bil kritičr.cg* dne v družbi s Kraljičem. Zaznali so, da je bil v gostilni navzoč tudi trgovec Josip Hotko. Ta je imel pri sebi nekak zavitek rume: nega papirja, dolg približno 60 cm. Hotkc je odšel iz gostilne ob tričetrt na 10., do« čim je Kraljic odšel kasneje. Umora je bil takoj osumljen Hotko. Hotko, ki je zaznal, da ga orožniki iščejo, je prišel 1. marca sam n« oroiniško postajo in spraševal, kaj da hočejo od nje« ga. Bil takej aretiran. Naravno da je zatrjeval, da je nedolžen, videlo pa se mu je po vedenju, da nima čiste vesti. Trdil je tudi, da je pač bil kritičnega dne v gostilni, di pa je ob trčetrt na 19. odšel v Marijo Go« rico. Ob 2ü. je bil doma. V papirju da je imel zavit dežnik. Na vprašanje, kjs da je bil v soboto, je odvrnil, da je šel ob 8. zju* traj v Brežice, kjer se je zanimal za cene fižola in krompirja. Ob 19. se je vrnil do* raov. Ko so mu predočili, da je njegov z«»« j^ovor v protislovju z dejstvom, je prizn-ii, da je umeril in oropal trgovca Kraljica. Njegova kupčija je bila slaba, zabredel je v dolgove in večkrat je razmišljal, kako bi prišel do denarja. Večkrat je mislil urno* riti Kraljica, pri katerem je vedno videl večje vsote denarja. Sledil je tudi večkrat Kraljiču v Zagreb, da je videl, kake kup« čije opravlja ter je vedno prežal na priliko, da ga ubije. Ta se mu je nudila dne 27. fe*. bruarja. Zjutraj ob 8. je svojo dvoccvKo zložil na dva dela ter jo omotal v rumen papir. Nato se je odpeljal v Zagreb, mislit; da tam najde Kraljica, ker je ta vsak petek redno prihajal tja nakupovat živino. Cl&kul je Kraljica do pol 16. na južnem kolodvoru, nato pa se je vrnil v Dobovo, kjer je v go* stilni Megovac naletel na Kraljica. Ta jc kupil od Hotka tele in mu dal 100 Din pred« ujma. Hotko je pri tem videl, da ima Kra* ljič pri sebi večjo vsoto denarja in sklenil je, da ga ubije. Odšel je iz gostilne cb tri« Četrt na 19. ter se vlegel na tla za železn nasipom, nad katerim vodi cesta iz Dobove proti Brežicam. Tu je nabil puško in prežal na Kraljica. Nekako četrt ure kasneje ji prispel Kraljic. Ko je bil ta nekako 24 ko» rakov oddaljen od njega, je Hotko sprožil pv.ško. Kraljic jc skočil s kolesa, kričaje: »Joj! joj!« Hotko je skočil sedaj iz zasede in iz daljave 30 korakov oddal na Kraljica še en strel. Kraljic je padel na tla. Hotko pa je priskočil in šiloma odprl telovnik. (Odtrgal je vseh osem gumbov.) V listnici, katero mu je odvzel, je bilo 11.130 Din in žepna ura, tako praxi Hotko. Kraljica pe je nato položil na železniško progo in po* leg trupla položil prazno listnico. Kolo je treščil v vedo. Po krvavem zločinu je odše* Hotko domov in rekel zeni: »Daj večerjo!« Po večerji je rekel ženi: »Evo ti novca, jaz sem ubil Kraljica in ga vrgel na progo!«: Z ženo je legel nato spat, popreje pa sta še preštela denar. Drugi dan ob 8. se je z vo* zom odpeljal v Brežice, kjer je Matušu pla* čal 5707 Din dolga. Nato se je odpeljal v Zagreb, kjer je v neki trgovini poravnal 29SS Din dolga, mesarju Žagmajstru pa je plačal 1100 Din. Ko se je zvečer vrnil do< mov, mu je žena povedala, da so ga iskali orožniki. Nato ie odšel Hotko sam na orož* niško postajo. Pri hišni preiskavi so orož^ niki našli Kraljičcvo uro v svinjaku, puška in brovning na sta bila zakopana na dvorišču. Pod streho je žena skrila 1000 Din. Dne 2. marca po priznanju ztočina je bil Hotko z orožniško ekskorto odpeljan na kra i zločina. Tam je bilo zbranih okoli 2000 ljudi, ki so hoteli morilca linčati in orožni* ki so ga komaj obvarovali. Na Hcu mesta je Hotko točno opisal svoj zločin in pristavil jo, da mu je žal, da je Kraljica urno* ril za tako majhno vsoto. Upal je, da dobi pri njem najmanj pol milijona dinarjev. —* Merilca so izročili sodišču. Šckotetm — i .••.•Javanje »Sokola v £t5»^*:irt vasi. Sokol v Stepami vasi je priredil v sonoto 28. febr. lepo uspelo predavanje. Navzoče je pozdravil br. prosveUr Kosmač, nakar je bil br. Fran Selan obširno očrta! biografijo našega največjega pesnika dr. Fr. Prešerna. Za njim je predaval dr. Fran Lo-kar o kmetskem kralju Matiji Oubcu, sestra Marica 2gur pa je posvetila svol govor velikemu vodju slovenskega naroda, pisatelju in poborniku sokolske ideit* dr. Ivanu Tavčarju. Bil je to lep kulturni večer, žal da le bil obisk zelo pičel. Želeti bi bilo, da se narodno in sokolsko zavedno občinstva v večji meri udeleži teh predavanj, da tak. Gospodarstvo. Tržao poročilo. DomaČa tržiSča. Tendenca na -itnem trgu, ki je bila ves teden labilna, se josebno zanimzU za. plenice, ker moka ne gre v promet. Velikih zalcp: v državi nimamo. 2ato bazirajo ceue sr>mo na domači kDTBtnnacm. V Srbiji so zaloge pšenice večje nego drugod, zato je tam tudi ponudba večja. Povpraševanje po srbski pšenici ie v Novem Sadu slabo. Cene varirajo med 590—o95 Din. Koruze je biio prodane 234 vagonov. Povpraševanje po koruzi je na-rastlo s'eje koncem tedna, ko so se začeu Lrvozničarji za bla^o, ki gravitira po Donavi k Braili, ker v drugi smeri naše blago ne more na zunania tržišča. Tržišča v Braii-»iavi, Pragi iti na Dunaju so preobložena s Icornzo. Ta tržišča so nakupila v zimskih h>esecib ve£ koruze, nego so jo potrebovala m zato jo zdaj sama ponujajo. Notranjega L*3vpraševanja še rA, izviemš! Bosno, ki pa bo kupovala koruzo šele koncem marca in T-ačetkorn aprila. Cene prompixtega blaga so oofiral^v Bačk! 190—195, v Sremu 195 Barr-? koruza ?e Nla padla za marec - april oa 207.30 Din, koncem tedna pa je zopet poskočila na J 12.50 Din. Blago za izvoz po Donavi so ponujali in plačevali koncem i*dna po 200 D!n. Ponudba ie bila slaba. Drntisrava je ponujala za marec po 134 do To5 Kč, za rtpril 138» za maj 141. Za Brailo 50 piačevaM uašo koruzo po 170—173 šilingov. Italija sc malo zanima za našo koruzo. Plačevara je po 2.55. Moke je bilo predano vas^rov. Povpraševanje je bilo zc»o t^ibo. Vo?n*k* dobavitelji so povpraševali po črni moki. Gene so bile sledeče: *, .7,. 390. Mekin se je prodalo 4 vagone. Ponudba je velika, kupcev zelo malo. Backe mekine v vrečah so kupovali po 160 Din. Inozemska tržišča. Dunajski trg le podlegel hosirujočim vestem iz Amerike, vendar se pa trgovina ni mogla razviti v nobeni smeri. Notiranje za Rosafe je poskočilo na 336 angleških funtov. Na Dunaju notira domača pšenica 55 do 56, r»adjarska 62—63, Jugoslovenska 60—61, I?osafe 61—61.50; rž domača 50—51.50, bu-c-impeštar.ska 50.50—51.50. ječmen domači 52—56. čeSko - moravski 62—65, koruza -5CL50—31.50, oves romunski 40.25—41.25; avstrijsko seno prešano polsladko 12 50— 13, sladko 14—15, ržena slama prešana ?0o0—11. Na madžarskem trgu je precej iivahno. Pšenica notira 580.000 niK, rž pa 460 000 ab postala. Češkoslovaško tržišče je brez večjega prometa. Cene no Irajo: domača pšenica 255 —273, domača rl 215— 722, ječmen 250—270 Kč. Na Grškem notira nsenica L 16, pšenica II. 15, rž 10.15, oves 9, ječmen 10.18, koruza 9.10, pesenična moka -*\m 18.10, mekine 2.20. V Newyorku no-f;ra rdeča pšenica 213% doU koruza 139*/«. V Chicagi notira pšenica za maj !°5*i. za julij 167%, koruza za maj 1331/«, za julij 135,rž za maj 167V4, za julij 143, za september !25%. r>aniino stanie sovjetske Rusiie. Podržavljeni sovjetski indusiriii je nuj-so potreben zunanje posojilo. Moskovski politiki si žc dolgo prizadevajo, da bi našli v Inozemstvu lek za zpropadajoče narodno •rospodarsrvo v obliki Izdatnega posojila v dobri valuti V ta namen priobčujejo sovjetski Usti neprespano zelo optimistična poročila o stanju ruskih financ !n državnega proračuna. Al! celo iz teh poročil in referatov sovjetskih gospodarskih Činiteliev Hhko sk*epamo o skrajno neugodnem finančnem položaju Rusije. Finančni komisar Sokoljnikov trd!, da ruski državni proračun stalno narašča, kar je dokaz, da lud* rarodno gospodarstvo rapidno okreva. Res je, da proračun, izračunan v novi valuti — Cervoncu, narašča. Ce pa vpoštevami različno vrednost červonca v zadnjih letih ter io primerjamo z vrednostjo predvojnega rub7J3. vidimo baš nasprotno s'lko, kar dokazuje tudi naslednja tabela: v milijonih UilavuJ proračun červonci predvojni rub. 1922— 23 1,360 1.245 1923— 24 1.766 1.T93 1924— 25 2 080 IjOOO Ce je torej v državnem proračunu Izrazen gospodarski položaj države, moramo v nasprotju s finančnim komisarjem prizna-% da rusko gospodarstvo sistematično nazaduje. In dasi je letošnji proračun sovjetske Rusije po faktični vrednosti manjši od lanskega, lahko dvomimo o njegovih števil-kan. Sam profesor Siriuov, ki analizira v rficijelni »Ekonomlč. 2ižai* sovjetski proračun, naglasa, da je bil sestavljen v atmosferi lakote, ki preti mnogim produktivnim pokrajinam (sev. vzhodna Rusija. Ukrajina In centralne gubernije. V 12 gubernijah ie znašal brutto pridelek od 1 ha 2 puda =* 32 kg). Slaha lettna ne gre Ramo oa račun žita, temveč tudi krompirja in sena. Naj->>orjši dokaz kritičnega položaja ruskega gospodarstva le v tem, da je začela sovjetska vlada kupovati v inozemstvu večje količine 2ita. Ce hočemo pravilno oceniti dohodke v letošnjem sovjetskem proračunskem letu, moramo vpoštevati tudi nove ukrepe vladi v trgovinski politiki. Ker državne trgovske zadruge m konsumna društva neprestano izpodrivajo privatno trgovino, se morajo logično znižati tudi dohodki od dohodninskega davka; državne trgovske zadruge Imajo slede davčni.V dajatev velike privilegij* Profesor Sirtnov je izračunal, da bo znašal deficit Rusije v tekočem proračunskem letu okrog 690,000.000 červoncev, če državni izdatki ne bodo dovolj omejeni in znižani (1. 1922-23 je znašal deficit 472 milijonov, leta 1923-24 pa 564 milijonov). Druge sovjetske avtoritete, kakor Kimenlev. Rykov in Sokoljnikov trdijo, da bo znašal letošnji defic!: kvečjemu 200 milijonov červoncev. Vsekakor bo znaten in. kar je najvažnejše, ne bo krit razer. z emisijo novih novčanic, ker so se vsi poi/.kusl z notranjim posojik>m Izjalovili, zunanjega posojila pa inozemski kapitalisti bržkone ne bodo dali vladi, ki hoče na vsak način uničiti kapitalistični svet. —g Stanje narodne banke dne 22. febr. Posojila pri Narodni banki so se v tretjem tednu februarja znatno znižala (za 26.6 mil. din.), žiro se Je pa povišal za 23 mii. Svoje terjatve je država zvišala za 16.1 mil. D, in ker se jc aktivni saldo raznih računov znižal za 34.9 mil., le zelo nazadoval tudi obtok novčanic Kovinska podlaga se je znižala za 274.659 Din neznane valute. Kovinska podlaga j-e znašala 22. februarja 446,184.634 Din in sicer 72.364.477 D v kovanem ziatu, 17,456.567 v kovanem srebru, 3,616.913 Din v tujem denarju in 352.746.648 Din v devizah: eskont in lombard je znašal 1.379.642.025 Din. aktivu! saldo 531^55.311, obtok novčanic 5 729,027.680, državne terjatve 26,323.450, žiro in druge obveznosti 671.971 282 Din. Ostale postavke In obrestna mera je ostala neizpremenjena. —g Znižanje železni? Ih tarif. Na sc JI ekonomsko-finančnega odbora dne 28. febr. je bilo soglasno sklenjeno, da se pri izvozu domačega sladkorja leiošnje sladkorne kampanje do 1. novembra t. 1. znižajo železniški tarifi za 30 %. Prometno ministrstvo predlaga to znižanje, ki se vjema s splošno tendenco, da se železniški tarifi znižajo za 20 %. —I Nova Industrija ▼ na§l državr? — Ruski strokovnjak v industriji nafte. Ing. L, Baskakov, ki je organiziral eksploataci-jo znamenitih vrelcev nafte na jugu Rusije, se peča že 3 leta s preiskovanjem nafto-nosnega ozemlja v naši državi. O rezultatih svojega dela je poročal na sestanku zveze ruskih Inženirjev v Beograd, Izjavil Je, da so v timoskem in podrinjskem okraju, v črni gori in v nekaterih krajih Slovenije velike količine nafte. Po zatrdilu Baskakova, ki )*t veljal v Rusiji glede nafte za avtoriteto, je zltastl bogat timoškf okraj, kjer bi z razmeroma neznatnimi s roški prišli do ogromnih količin nafte. Baskakov trdi, da Je potrebna samo izdatna pomoč države in angažiranje resnih kapitalistov, pa dobi naša država ttovo industrijo. —g Pospeševanje našega po'jed:lstva. Poljedelsko ministrstvo priredi letos več poljedelskih razstav, ki imajo namen propagirati in kvalitativno dvigniti naše pridelke. V maju bo poljedelska in živinska razstava v Bltoiju, v Juniju v Skoplju in Mostarju, v juliju v Jagodini, Sinju, Banja-luki in Vukovarju, v avgustu v Somboru, Vršcu in Požegi (slavonski), v septembru v Tuzli, Osijcku, Novem Sadu In Smede-revn, v oktobru v Varaždinu, Iloku in Ne-gotinu. —g Nage posojilo v Franciji V soboto je francoski parlament odobril č'en finančnega zakona, ki predvideva za Poljsko in Jugoslavijo materijal In predujem do svote 40 milijonov, komunisti so glasovali pro.L —g Poštne znamke. V glavnem skladišču znamk je bilo začetkom letošnjega leta poštnih znamk in vrednostnih papirjev za 603 milijonov dinarjev. Vrednost vseh znamk v državi znaša 47,950.000 dinarjev. Mesečno gre v promet za 25.00C.000 znamk. —g Bolgarski premog. Te dni so se Širile vesti, da namLrava Bolgarska pošiljati Jugoslaviji na račun reparacij dnevno 50 vagonov premoga. S tem bi bia zelo prizadeta naša rudniška industrija, ker bi pridobivanje premoga logično nazadovalo in zato bi zavladala med rudarji brezposeln st. Merodajni krogi izjavljajo, da je bojazen neupravičena. Naša država hoče pred agati Bclgarijiv da nam plačuje dnevni prebitek 23 vagonov v golovonl Tako pridejo naši rudniki na svoj račun. —g Regulacija obres'.ne mere Na skupnem sestanku denarnih zavodov (bank, večjih hranilnic in posojilnic) v Sloveniji dne 28. februarja t. L se je sklenilo pristopiti kar najhitreje k regulaciji obrestnih mer. Kakor je znano, je dala inicSjalivo v tem vprašanju Narodna banka kra'Jevine SHS. Današnja denarna situacija faktično zahie-va, da s« to vprašanje nredi in sicer ne le za vloge, ampak tudi za posojila. Da se ta za naše gospodarstvo velevažen cilj doseže, se bo izdelal načrt glede skupnega in erotnega postopanja vseh večjih denarnih zavodov naše države in smemo upati, da se uresniči v najbližnji bodočnosti. Tako se približujemo tudi na denarnem trgu predvojnim normalnim razmeram. Gotovo Je, da bo regulacija obrestne mere vplivala kar najugodnejše na ozdravljenje današnjih neznosnih razmer v industriji in trgovini ter pospeševala stavbeno podjetnost. —g Oddaja pravice prometa in tras* sportlmnja monopolske in druge robe v Beogradu se bo vršiia pri upravi državnih monopolov v Beogradu dne 20. marca t. L Predmetni oglas z natančnejšimi poda ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Prodala odpadkov (od blaga iu od nsnia) sc bo vršila dne 24. marca t. L pri upravi 4, zavoda za Izradu vojne odeče v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice ▼ Ljubljani Interesentom na vpogled. — Prodala lesa (okolu 10.000 m") se bo vršila dne 20. marca t. 1. pri direkciji Šum v Sarajeva. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarn: trgovske In obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled To in ono. Peri s Pust v Parizu. Pariz, koncem februarja Stara francoska narodna pesem pravi: Mardi-Grns, NYen vas pas! Je ferai des crčpcs . • . Toda Mardi-Gras (pustni torek) s svojo povorko našem!jKn<~ev je že dolgo izginil. Sport ga je ubi*. Dananšij Parižani in Parlžanke bi nikakor ne bili zadovoljni, Če bi stali prosti popoldan na oglu kakega bulvarja in gledali pustne seme in metanje konfetijev. Taki časi so prešli in se ne vrnejo nikoli več. 2c na pustno nedeljo se Je to opazilo. V bledem zimskem solncu se je le tu in tam znašla kaka maska, toda ljudstvo nI plesalo in prepevalo po cestah, drlo je v kinematografe, zvečer pa v razne »bals de nuit« in maškerade. Početki praznovanja karnevala segajo v daljnjo, temno preteklost, toda do zadnjega časa ga je Pariz vedno praznoval z uprav južno živahnos:jo. Edino dve mesti sta ohranili stoletno tradicijo pustnega veselja: Nizza in Benetke. Kar pa s* tiče posta, ki sledi pustu, so se ga v Parizu do konca 18. stoletja ze!o strogo držali: od pcpe'nicnc srede do velikega petka so bile vse pariške mesnice zaprte, izvzemši one. ki je zalagala Hotel Dicu (bolnišnico). Brez zdravnikovega dovoljenja nihče v tem Času ni mogel kupiti mesa. Sedaj so mesnice zaprte samo na veliki petek in Se ta dan lahko je meso, kdor si ga kupi prejšnji dan. Mesto pustnih še ni so imeli letos Parižani priliko videti tibetanske svečenik \ imenovane lame. ki potujejo po Evropi. V Pariz jih je povabilo francosko zemljepisno drušlvo. Sedem jih je, ki so zapusiiH svoj samostan v višini 4000 metrov nad morjem v večno zasneženem" tibetanskem gorovju. Spremlja jih tolmač In eden no-sačev, ki je sprem'jal ekspediciji britanskega generala Bruceja na Mount Everest. Za letošnji pust plešejo Parižani nov ples s sedmimi točno definiranimi figurami, imenovan »raqueUe«, po peti in šesti figuri, v katerih plesalci posnemnjo gibanje Igralca tenisa, ki udarja žogo od leve na desno in od desne na levo. Ta novi ples ?e skozi in skozi korekten in eleganten in nima ničesar skupnega z divjim »craquet-te*. ki je bil še pred kratkim najprüjub'ie-ticjšl ples v nočnih lokalih (boltes) na Montmartru. »Raquette* plešejo po melodiji Raquel Mellerjeve popevke »Aie, ale, alel«, ki Jo danes žvižga vsak pr»riškl čevljarski vajenec Raquette Je zbog svoje umerjenostl In elegantnosti že prodrl v najvišjo pariško družbo in prorokujejo nm, da bo v najkrajšem času Izpodrinil ne samo huppo-huppo m ostale nove plese, temveč tudi shimmy in foxtrott. Povprečni Pari^an, izvzemš! mladine, pa se oe zanima toliko za p?~s, kot za kino. Reči moramo, da so filmi, ki se danes kažejo v Parizu, mnogo boljši kot oni pred dvemi, tremi leti. pa ne samo z umetniškega, temveč tudi moralnega stališča. Celo za kričečimi, senzacijskimi naslovi se danes skrivajo dobre, da, celo prav dobre stvari. » ' j.- Eden filmov, za katerega vlada ta teden velikansko zanimanje, se fmeneje Le fantome de MouMn Rouge. To je drama, ki aas ne muči z nikakim psihološkim problemom, temveč nam prikazuje čudovite stvari, da se nam včasih kar lasje ježljo. Vseblna Je kratko sledeča: Hčerka bivšega mmfstra ljubi poslanca, ki }l vrača njeno ljubezen. Njen oče pa Je prisiljen vsled gniovlh okornosti obljubiti njeno roko izdaj a tel jn velikega pariškega dnevn:ka. Poslanec misli, da ga dekle ne ljubi več in oba sta nesrečna. Potem pa se začnejo godit! »zredne stvari. Poslanec izgine. Plašči, ki vise v garderobi zabavall-šca Moni in Rouge, se sami saamejo iz obe* Na Uno bi radi leteli. Dva znamenita astronoma in raziskovalca prirode, prof. Godard in Oben, se že več let pečata s problemom, da-If je mogoče zgraditi aparate, ki bi se dvignili na J ozračje in dosegli luno. In oba sta prišla do zaključka, da ie s pomočjo mode.ne teh::!ke mogoče doseči ta cilj; treba Je samo premagati vse zapreke, k! se obetijo pr! zradltvi takega meJ^i?r*etnego tet^la in poskrbeti za odgovarjajočo gonilno silo. Gobani predlaga napraviti raketo, napolnjeno z ekspioziv-Hmi snovmi. Raketa je prikladna, ker se dviga enakomerno, do-čirn bi granata ne odgovarjala temu cilju, ker njena hitrost rapidno pojema. Godard 1 smatra, da bi lahko posetili luno, če bi se posrečilo napraviti dvojno rake;o, ki bi imela na vsak kilogram teže 800 kg gorilnih snovi. Seve bi sedeli v taki raket! ljudje. Vendar pa se nčenl profesor še ni lotil praktičnih priprav za polet i.a luno. ker Je njegov načrt v tej obliki težko Izvedljiv. Zanimivo bi bilo izvedeti, če bi bil profesor pripravljen sesti v tako raketo in čakati, kdaj eksplodira pod njim to čudno letalo, ki bi ga poneslo na luno. Zdi se nam da bi profesor mahoma opustil svojo nakano, čim bf bilo ?-eba res zajahati raketo. Nemški profesor Obert pa smatra, da bi bile pripravne za tak medplanetni polet goste gorivne snovi. Tudi njegova raketa je dvojna. Za spodnjo gonilno raketo hoče uporabiti alkohol in zgoščeni kisik, za zgornjo rotniško pa vodik in kisik. To so največje sile, kar jih poznamo doslej. Godar-dova raketa bi planila v nebeške višave s hitrostjo 2 km v sekundi, za njo bi se pa poznala ognjena pot. Obert bi dirjal po ve-soljstvu s hitrostjo 5 km v sekundi. Obema lahkr* želimo večno pot, če se mislita resno preseliti na luno. Sal m »odidejo-. Nekdo gre po bulvarju in hod* čita časnik. Ta naenkrat prične goreti. Dogaja se cela vrsta takih čudežev, tako da se celo ministrski svet posvetuje o tej zadevi. Ko eden ministrov govori, se nenadoma prikaže na njegovi mizi zajec, ki veselo skače po pivniku. Kaj se Je zgodilo? Poslanec, ki Je bil globoko nesrečen, je šel k zdravr/ku In ga prosil, naj mu da lek zoper njegove dušne bolečine. Ta zdravnik r-otom *ajnega, samo njemu znanega načina loči poslančevo dušo od telesa. Poslancev duh se tako sprehala brez telesa po Pariz« in se zabava s tem, da ugani a razne neumnosti. Slučajno pride na to, da ga niegova izvolicn-ka še ljubi in posreči se mu, vzeti izdajatelju dnevnika listino, ki kompromitira njegovega očeta. Nato pa i.a idejo mrtvo truplo poslaiiC^ v doktor j evi hiši in ga obtožijo umoru itd. itd. Drama le vseskozi napeta, nje proMen? !e zelo zaiilrr.iv Domovina biserov. Do najnovejšega Časa je prevladovalo raziranje, da nastanejo biseri v notranjosti zemlje, odkoder jih spravi n* dan lava. Drugi naravoslovci so trdili, da padajo biseri iz vsemirja obenem z meteorji. Koncem prošlega stoletja je nastopal med znanstveniki mož. ki je trdil, da so padli biseri na našo zemljo iz vesoljstva in da je na zemlji toliko premoga zato. ker >e izgorelo mnogo biserov. Znanstveni svet se mu je seveda smejal, ali čez deset le* so našli ruski učneiaki bisere v meteorjih. V južni Afriki, ki je znana kot domovina biserov, so cele žile ohlajene lave, v kateri je mnogo dragocenih kamnov. Zanimivo je, da so našli v teh žilah zdrobljene dijamante, o katerih je znano, da so najtrši element. Po mnenju nekega nemškega naravoslovca so nastale te dijamantne žile, ko *c padali na zemljo meteorji, ki so se z velikansko silo zariit v zemljo In napolnili razpoke. Drugi dokaz, da so dijamantl meteornega Izvora, je meteorno železo, naideno v Arl-sonu. To železo je nenavadno trdo. S težavo so ga razbili in našli v njem praznino, kjer so opazili koščke dijamantov. Iz tega bi se dalo sklepati, da je domovina biserov nekje daleč v vesoljstvu. Sicer pa s tem ni povedano nič posebnega, ker je končno tudi domovina naše zemlje In vsega njenega stvarstva vesoljstvo. Spomladanske novosti za gospode — najlepših angleških vzorcev blago je dospelo. — Kdorkoli si nabavi no* vo obleko, naj si blago nabavi pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. 24/L Konsc drzne sleparske družbe. Policija v Bukarešti je prijela pred dnevi dva elegantna Grka, Petra Atihidesa in Louisa Astrasa. Oba Grka s:a člana tolpe, ki je izvršila najneverjetnejše In najdrznejše sleparije. Peter Atihidcs Je skupno z Athanazl-jem Barzacanom nekako v sredi preteklega leta obiskal pridelovalce oliv v pokrajini Amfissa. Oba sta se izdajala kot ugledna Atenca. Ker je bilo baš za časa žetve oljčnih semen, s'a oba tujca producente pregovorila, da jima prepuste žetev, češ da blago prodajata naravnost v roke veletr-govcem. Ker Izključita vsake prekupce, lahko nudita boljše cene. Ljudje so zaupali elegantnima tujcema In Jima izročili oliv v vrednosti treh milijonov drahem. Dolgo časa so čakali producenti na denar, toda vedno le prihajal lakoničen odgovor, da blago Še nI prodano. Med tem so lopovi s pomočjo Stamata Astrasa in njegovega brata Louisa blago že zdavnaj prodali ter si izkupiček razdelili med seboj. Zasnovali pa so tudi še nov, peklenski načrt. Družbi je uspelo nekemu inozemen proda« 2500 vreč kave In 500 vreč sladkorja. Na račun kasnejše pošlljatve so lopovi prejeli večjo vsoto denarja. Seveda blaga niso odposlali, ker ga sploh niso imeli. — Družba je izvršila nenavadno rafiniran trik. Lopovi so kupili 2500 praznih kavinih in 500 sladkornih vreč, napolnili prve z olivnimi pečkaml, druge pa s soljo In apnom ter odpremtli celo »posiljaicv« na parnik rConstantinos«. Poprcje so robo zavarovali za polno vrednost kave In sladkorja. Na podlagi potrdilnih listin o transportu blaga so sleparji od inozemca prejeli 5c nadaljnje predujme. Na ladjo se le vkrcal tudi Stamate Astras, ki si je izmislil pe- klenskl načrt. S pomočjo mornarja Galii-sa je ladjo navrtal »n -Constantinos- se Je v b'izin: otoka Haikida potopil, pri čemet so trije mornarji utoniü. Oalitis in Astras sia odnesla zdravo kožo. Sedaj je tolpa dvignila zavarovalnino. Med teui so postajali pridelovalci oliv nestrpni in grozili so 2 ovadbo. V Atenah so postajala tolpi t!a prevroča In cela družba z izjemo Mazara-hlsa je pobegnila v Carigrad. Tudi ta beg ni bil zastonj, zakaj i njimi je pobegnila soproga uglednega grškega trgovca Marija Perdiheas, sorodnica ministra Russosa. Ta je imela že dolgo Časa ljubavno razmerje z Barcazanom. Rop ^Lepe Helene« pa se je obnesel tudi v materijalnem oziru, k..iti Perdiheasova je svojemu soprogu odnesla razlifne dragocenosti in gotovino v skupni vrednosti 15 milijonov drahem. Zna se, da zrak v Carigradu lemovoni ni prijal, zakaj nekega lepega dne so odrinili v Constanco. Tu so med grškimi kolonisti našli svoje žrtve. Znali so izrabi:! zaupanje ljudi in tako je Atihides izvabil znanemu trgovcu Sava ee Sava 360.000 lei. Med tem so zasnovali nov drzen načrt. Družba je najela veliko tovorno ladjo, na katero Je hotela vkrcati 5000 ton *bsn-cina- In hotela to vodo zavarovati; torej sličen proces kot pri »Constantinosu«. Načrt pa ni uspel. Že je družba kovala nove In smele načrte, ko je nenavaden dogodek prekrižal račune lopovov. Barzacanos je z Marijo Perdiheas stanoval v ConstancI pod imenom Trlandi-filis. Ko Je Šel nekega dne v kavarno Grka Constandinisa, ga je ta spoznal, ker sta svoječasno skupaj služila pri vojakih. Barzacanos je trdovratno tajil, da je identičen z osebo, katero meni Grk. Končno pa je priznal, da je Barzacanos. Zadeva pa mu le bila sila neprijetna, odšel ie takoj domov ter še isti dan izginil iz Constance. Kam Je odpotoval, ne ve nihče. 2 njim je pobegnila tudi njegova žena, ki pa se Je zopet vrnila v Romunijo. Dne IS. februarja je ponovno Izginila iz Constance. Prijeti Atihi-des noče izdati njenega bivališča. Samate. Astras, ki je vedel, da mu je policija zu petimi, je še pravočasno pobegnil na Angleško. V ConstancI sta ostala samo dva člana tolpe, ki sta bila prijeta. Vsega skupaj so lopovi napravili 100 milijonov drahem škode. • 2ldje v Palestini. Angleški list! poročajo, da je prišlo lansko leto v Palestino 12.000 2idov. Odšlo ;ih Je 2000. V zadiriiMTi Času se preseljujejo tudi premožni 2idjc Švicarka poklicana na vseučilišče ▼ Moskvi. Vseučilišče v Moskvi je pozvalo gospodično profesorico Lmo Stern, docen-t.'nyo na medicinski fakulteti na vseučilišču v 2enevf, na stolico za fiziologijo. Državni svet v 2enevi se trcdl. da bi obdrznl odlično docentmio doma. • Zborovanj mednarodne zveze za žensko voMno pravico se ?e vršilo od 24. do 27. februarja v Basln v Švici. Predsedovala je Miss Corbct- Ashbv, podpredsednica ;e bila Mme Malaterre iz Pariza. Tajnica Je obširno poročala o delovanju dru« štvene pisarne v Londonu. Razprave so bile zelo živahne. In zveza hoče nadaljevati vstrajno svoje delo v dosego vseh svojih ciljev. • Knjižnica v Jeruzalema. Ki; ju niča pok. dunajskega vseučiiiškega profesorja Teodorja Gomperza je nabavljena za naci-jonalno knjižnico v Jeruzalemu. Oompera se Je pečal z grško filologijo in filozofija. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS GB Stran 6. »SLOVtNSKf NAROD« dn«. 5. marca I§25. StrV: 52 Objava. Na osnova odluke Uprave Državnih Monopola MBr. 1455 od 23 februara o. g. nabaviče se putem direktnih ponada 420 kilograma zlatne bronze ra cigarete $m tsporukom franko rnagracin fabrike Duvana a Sara-rajevn 20O kg, a Bania-Laei 100 kg:, u Travniku 50 kg i n Ljabljani 70 kg. Pozi vaju se zainteresovana lica da podnesn ponude sa mustrama najdalje do 25. marta o. g. sa naznačenjem najkraceer roka isporuke. Cena se može podneti u dinarima i stranoj valuti a pravo ucešca tmaju domače i strane firme. Ponuda se ima podneti zapečatena ervenim voskom, sa taksnom markom od 5 dinara. Is kancelrrije Uprave Državnih Monopola EM r. 5363 n Beogradu od 25 februara 1922. Sanatorium Dr. R. Szeiff me odrasle 1 d]«e*. — Abbazla (Italija). Dietno lijecenje Ea debljanje 1 krep'jenje. Prvorazredn' zavod za bolesne ns srcu, na ovapnenja 5!la. — Promjenc iS»off-wechstl) zrn ženske 1 živčanc bolesti. D|eea od 7 godina prlmaju se 1 bez pratn'e. 69 T Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani p r • d a i m n l :: premog :: is slovenskih premogovnikov vseh ka1eovostfr v celili vagonib po orgrnalnih cenah premogovn'kcv za dorne čb up' rabo kakor tudi za ir?dustri,*ka podjetja i« razpečava na drbelo inozemski in koks vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča ^osebno prvovrstni čeSkoskovaSkJ In aoü'eSk! kok» za Hvarne 'n domačo uporabo, koava'kl premog, črni premog in br kete U<*#t *itf • ^romet&ni ziswod za premog d. d. 650 V globoki žalosti na-nan?arro vsem sorodnikem, jjrljrteifem in znsncrrrr. da ie nal srčnoljubljeai dobri ein, brat, sva* in stric, gospod Viktor Gillich trgovski potnik dne 3. t. m. pa dolgi, močni bolezni, previden s tolažil' sv vere, mirno prenrnll. Porjrcb dragega rajnkega bo v fehtek, 5 t. m. ob Štirih ooroldne te mrtvašnice v drž. bolnici na pokopaiiččc fe Sv. Križu. V LJubljani, dne 3. februarja 1925. Žalujoči ofttali. BAD-NAUHEIM Odlični zdravilni uspehi pri boleznih sram, "licetaea* porpnen a irleri', revajaiixm«. o B&s-c. -h *n atslealti, protaa, hrbteničnega «io*g* teasklh in itve"!h boleznih. Različna razvedrila, izvrstni koncertu opera, tenis, golf strelišče, družabne vožnje 2 avtom. Val Meadotal sdraatlal ponaoekt. Lepa prijetno okrevališča, taborna preskrba velika lebare pa primernih ca sah. 53-l Zahtevajte na'novef§i prospekt A 58 od kopališča (Bad- and Kurverwaltung) Bad-Nauheim 19 let priznane v,L.erttoln*c pilufe najsi gnrneje ozdravijo kapavico (Tripper) — Dobiva se po vseh leksr nah po 20 D:n Skatlja. Po poŠti raznošl ia lekarna Blum, Subotlcai. 115 L Pozor, Jiuillel P.lslranje v?eh vrst r^nje, entlanje in preoblečene gumbe i/dr u e najceneje in najhitreje 37 BELIHAR i VELEPIč UbSQaM. sa- Icfetfvarska «L 150 Imam lairolij in 200 nT bukovih hodov ia t va*?on 634 javorovih hlodov Les je prvovrsten. Prodaja ec Anton Jakoralrl (Kočevje4. 1 Stfspiišln = Slsak = prenon&a najbolle tembure Sice. •art ters! cits!? pctrebStkt is _ rta gla*- 21 l SmleioosKl arhitekt * lo mestni stavbenik Rimska cesta 2 iz-TŠuje mčrte 'n moračune, prevzem*, stavbna dela vseh vrst. kakor tudi nresoevania ia cenitve vsakovrstnih posestev pod *olid-nimi in na ugodnejšimi rocoj. Zfesna opeka od tes'ne opekarne na Viču, priznana kot nai^o'i^a kakovost ll ovjlsial. fcl v posredovalne In social» os nmmmni sbeinatv«, vsaka basado 50 rar. Bajmaajii sooaok Otn S. ULI 0GLHSI Zonltva. don ionnl« ter oq aal atrorjo traov- akeii rnač-»«a, vsaka bss-tda Din I*-. Najmanjil znank Din 10 Instrukcije iz matematike daje uči« tclj matematike. — Po» n^dbe pod »Matematika 655« na upravo »Slovcn« skega Naroda«. laaat Sposobnega potnika tekstilne stroke '2 išče as čimprejšnji nastep — Mars d. d. za izdelovanje in nroda^a robcev v Za* grebu, Sajmište 55. Rc# flektanti naj vlože pisme« n: ponrdbe* s fotografijo. Pogoj jc. da morajo dos kazati dališo prakso in da so v Sloveniji. Gor* skem kotarju in Liki uv« de ni. 652 •^oa^aaaaaaaaaaaaaaaaaoa Putnika d'bro uvedenog u Slove* ni i i za s^ori nastrip traži tvrtka Mars d. d. za iz« radbu i prodaju ri'baca, Zagreb, Sajmište 55. — Ponude sa fotografijom slati na imenovanu tvt* ' — po zmerni ceni — dokler tr?ja zalega — se d^bc pri Ivan Šiška, tovnrna DarVetov in pa^na za^a. 1Li"bljanp Metelkova «lt* ca 5t. 4. 33 L Naprodaj nekaj pohištva in nekaj obleke, vse dobro oh~a* njeno — prav po ugodni ceni. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 656 I Rrzno Strojno pletenje Pred Škofijo l/I — pre* v/LHia v delo vsakovrst» ne nogavice, ka' or tudi podpletanic — Cene »o. lidne 25 L Na dobro opoldansko hrano po zmerni ceni se spre j* me gospod? ali gospodi?* ne. — Naslov pove upra* va »Slov Naroda«. 64S Pozor gospodje! Natančno po meri in mo* di vam izgotovim obleko kakor tudi oKra£3rr! ctnrr samo za 600 K. — Vljvd« no se priporoča Jožef Vodenik, Laverca 15. 6*19 Ks j igo vodstva vpeljuje in revidira ter sestavlja in revidira bi* lance po lastnih strokov* njakih. — Gospodarska nišama, dn'zba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ult^a št 1, II. nadstr. 41/L Ravnokar so došle vrtnice ;z svetovnoznane dreves* niee »Tesch^ndorff« in sc d"»be vsak dan po na mi2» ith crnah pri 0°sp. Ivan Brccelniku, Veli' a Col* na rs' a ulica 21, Ljubi: a • na. 586 nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa> vici (triper) tei zast*rc> Icmu (kroničnemu) tri^ perju ter vnetiu mehur« ja Za popolno ozdrav« ljenjc treba šes* lončkov Vsak lonček z navodi'om stane 45 On — Proizva* ia in po pošti razpošilja t'»di na zdravniški pred« pis lekarna Pcnič. Žanre* prešič. Hrvatska 99/T I J(e remičnin? | Prodaje se 9") rall zeml'i?ta sa ku-čom. Posjed se nnlazl kraj glavne ceste blizu kuparMa Slatina }Uč^ kod Banja Luke i poseo« no još 70 tali ze^lü-šta ta'codjer u bližini istoj bez kuče. — Naslov nove uprav« »SlcvensVe» ga Naroda«. 653 I Posaiila g Zdravnik išče posojilo od 400.000 do 600.000 Din za zmer* ne obresti in proti inra* birlaciji na realije, kt da« jejo popolno varnost. — Ponudbe pod »Zd-avnik 637« na upravo »Slovcn« skega Naroda«. »S©©©©©©© Trrmrni nonrnr'al v trpovss lliütHÖ i!rL"liidl. vodlne, na r.i Mvabneišt m 1 rMu mesta !p ■e^a. po vse cko Irl znann, d bro ;df Ca treov'na A>: sanira F srher»Ä se zaifd» *mr-i lastnika a^oi nroda. — Vrč v norfnt. rrn|r»nt,-rt:!cki 'ertr ■■»nv'n' 7 ifa^n i Aleksander Flacher Kosi Sad Kn»Ha Petra ul ca 3 S20 m »os >•»••»♦♦# Wndt:stri'ivkaT obriniška in trgovska podjetja, ki nudi'o *■ popolno varsvo z vkrjižho in z zastavo zalopj blara, fičefo roso't?E c? r. i?rriabuüse ali kupce. Ponudbe sprrictna in po;asnila daje Gospodarska pisarn?« dr. z o. z. v Ljublant, Wolf ovo ulica I II 28 L g Popctnoma vsrno naložite denar v J Ljubljansko posojilnico v liubljani. Hestni trg Ste«. C ker ima že nad 1O.0ÜO.O0O M n 5r*rr?«ifv*»r»e nlavnlo«. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje naiuirodne'e. Sfalne vloj^e z r»^p.->vedn*m rokom obresttt'e po dogovoru. Sprejema v inkrso fakture in cr^fie terjatev. Po«o«ila daje le proti rolni varnost na vknjižba in proti poroštvu. Telefon 5tev. 9. 23 L Telefon ?tcv. 9- IIKdo je praktičen?? Kdor kupi pri meni vse vrste manufaktarro b!?go, fne ^amgarne, «ukno od najbol:5e do na;cenej§e (Din 44—) kabte'e, razne ccflrje in oks orde, priznano najboljše 5ifo e n Vrfenino ter vse kroja^^e no^ebSčlne' — Po žo znižanih cenah p:> oljemu čez 500 dinarjev 5*/a popusla! — Kro.ači popust pri Ostanki po lastni ceni! Podrnžnica: IVAN KOS, Ljubljana. ŠIŠKA vsaki svoti i — 627 Podružnica: Sv. Pctia cesta 23. Celovška cesta št 63. Gorenjske, Srednja vas' RAST LAS ZAJAMCUJE „LEDA" '3»"!r»in raičlteno trrdatvo proti rVi«vr*t1. Iznadnntu Ia« In »rhHafn. Dobiva ?>e v vseh lekarnah, dro^rrijah. brivriov: „Prometnu banka44« laaitnitf ia tisk »Narodne tiskaruc* 33