150. Mika. u umnimi, o Četrtek 6. lolDo 1922. Leto LV. Izna|& vsak dan oopoldns, Uvzsmsl ntdslje In praznika. Inserati : do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od H objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor, Cpravnistro „Slov. Naroda1* In „Narodna tiskarna4' Knaflora ulica *L 5, pritlično. — Telefon it. 304. Oradaistro „Slov. Naroda" EnaJlova nlloa AL S, I. aadstropf« Telafon stav. 34. Doplas sprslosia lo podpisana In sadoatno irankovana« __ Rokopisov so no vrata. -a^i| Posamezne Številke: "VI v Jugoslaviji navadita dni 75 par, nadalje 1 O v Inozemstvu navadne dni 1 O, nedelje 1*25 O Poštnina plačana v gotovini. „Slovanski Narod« volfa v L|nklfnnl In po podil: V Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . O 129 — polletno....... g 60*— 3 mesečno. . ♦ . 4 . . 30*— 1 . ..... . 10*— T"* -________Lil_______________»«_ _« celoletno .,*... D 216*— polletno . j g 0 . . , 108'— 3 mesečno « l • « . . 54*— 1 10.___ rn uiuicLMuicLii iHJvi-saiij-j »c ima u.njst iijiotinnn uu^iaiau. Novi naročniki naj pošljejo v p**vlč naročnino vedno 9oV~ P° nakaznici. Na ^amo pismena naročili brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Kako j£ na klerikalnih shodih? Klerikalna stranka pridno prireja shode po vsej Sloveniji. Vsako nedeljo so take politične prireditve kar na več krajih. V Dravl.iah je bil v nedeljo »Kmetski tabor«, v Šmarju Pri Jelšah pa »katoliški shod,« ki se je razvil baje v veličastno katoliško manifestacijo. Na vseh takih shodih klerikalni govorniki udrihajo na levo in desno, navzgor in navzdol. V Dravljah sta se odlikovala v velikopoteznem zabavljanju »nax.« posl. Brodar in poslanec in spe France Kremžar. Prvi je pripovedoval zbo rovalcem, da bosta centralizem in kapitalizem zasužnjila vse stanove in zato mora kmet sam braniti svoje pravice in izvojevati si mora v državi gospodarsko in versko enakopravnost. Brodarili se torej zdi ,da tudi verske enakopravnosti ni v državi, čeprav ve ves razsodni svet v Jugoslaviji, da se katoliški cerkvi v njei ne godi nikaka krivica. Ali v huska-Ške namene mora služiti cerkev vedno in povsodi! Brodar ie za trenutek prišel k sebi pa mislil da treba paziti kaj se govori. Vsaj tako je rekel. Toda kmalu se je zopet spozabil in začel ie rohneti proti krallevi civilni listi. Kralj Aleksander biva med Slovenci in povsodi, koder se prikaže, v tem ali onem de]u Slovenije, ga ljudstvo vzljubi in radostno pozdravlja. Tudi med klerikalci bi se dobili ljudje, ki bi ne rekli žal besede proti kra-liu. ako bi ne vihteli nad njim biča strahovanja klerikalni voditelji m politiki. Kralj je v Sloveniji. Zajo se i« ne sme opustiti to priliko, da se ne bi hujskaio proti dinastiji. Brodarju ni všeč kraljeva civilna lista. Ob cerkvenem zidu stali Brodar in rohni proti kraljevim dohodkom. Kaj pa. ko bi drugi liudje začeli rohneti proti dohodkom, ki jih imalo klerikalni poslanci in njihovi prijatelji enake vrednosti za svoje poslančevanje, ki obstoji v tem, da delajo v državi aerago, nemir, zdražbe, da hujskaio, netijo medsebojne spore, nesramno zabavljajo, pretvarajo resnico In delajo državi samo Škodo. Še razbiti bi 10 hoteli, ako bi se kie na obzorju v ko J likor toliko veliki moči pojavil znova kak katoliški Habsburžan, Ti ljudje Hudje dobivajo za svoje protidržavno delovanje na leto milijone. To je državni denar, uporabljen proti državi. To treba povedati klerikalnemu ljudstvu, da bi počasi prišlo do spoznanja, da klerikalni poslanci dobivajo dijete satno za Škodljivo rovarenje med jugoslovcnskim ljudstvom. »Domoljub« se je bil pred kratkim spozabil celo tako daleč, da je napadel našo kraljico. Zelo duhovit je bil na shodu g. posl. in spe Kremžar. ki ie na neke medklice s strani neklerikal-cev zakričal: ali delate medklice iz Pašičevega trebuha? Potem je pripovedoval duhovito zgodbo o možu, ki je spal, ko pa se je zbudil, je bilo tisto, ki bi imelo biti spredaj, zadaj, tisto, ki je bilo zadaj pa spredaj. Ženske so se sramežljivo spogledale. Na neki drugi medklic se je zadri z opaž ko o številki 13. Vse to ob zidu cerkve. Vse. kar ni klerikafno. hoče iz-podbiti in naše sokolske čete so v njegovih očeh sokolske torpe. Na shodu je bilo več pristašev SKS, ki bi se radi priglasili k besedi, toda osrečevale! slovenskega ljudstva jim tega niso dovolili. Se pač boje poštene odkritosrčne kmetske besede, ki bi kai zalegla tudi pri klerikalnih poslušalcih. V Šmarju pri Jelšah je bil v nedeljo na gričku pri cerkvi Sv. Roka katoliški shod, tudi ves poln klerikalne politike. Razni gospodje so govorili, med njimi tudi voditelj dr. Korošec o zmagovitih krščanskih načelih. Koliko let nam Že pripovedujejo, da so krščanska načela zmagovita in da Ra ni na svetu človeka, ki bi jih porušil. Čudno je le. da v resnici ta krščanska načela, katera gonijo Korošec in njegovi liudje po političnih sejmih, nič ne izdajo. Najbrže ta načela niso pristno krščanska! Poslu-žil se je tudi verske strani, ker brez te ne sme biti noben političen shod, in vzkliknil slovesno, da se bodo katoličani držali napram državi tako, kakor se bo država napram njim. No. tozadevno se nimalo katoličani ničesar pritoževati, ker država n£ nastopa prav čisto nič sovražno pro- ti katoliški cerkvi. Seveda pa j© taka »katoliška« razšopirienost. kakršna je cvetela pod_Avstrijo, v Jugoslaviji nemogoča. V Avstriji so se tiščali skupaj cesar, ministri in pa »katoHški voditelji«. Zato so bili sledni zelo predrzni in čutili so se velike gospodarje na strani cesarja in vlade. Klerikalcem so se tozadevno časi izpre-menili, ali da bi se katoliški cerkvi godila kaka krivica, to pa ni res. Klerikalci seveda identificirajo svojo politiko s katolicizmom. Ako bi se cerkvi res imela pripetiti kdaj kaka zapostavljenost, je dolžnost nienih predstojnikov, da se pravočasno postavilo proti taki nameri. Sedaj pa tozadevno samo nesramno lažejo z namenom, da bi toliko uspešneje huj-skali in razburjali naše ljudstvo. Upamo pa, da vzraste protj temu hujskanju v ljudstvu pravi od«>or. Povdariamo. da ie energičen odpor neobhodno potreben. Jugosloveni, ki čutilo za državo, ki streme po kon-solidaciff naših notranjih razmer in do ugledu naše države v svetu, se moralo strniti v skupno vrsto na boj orot? klerikalizmu. Zadnja leta se le ta boj le preveč opuščal, zato pa klerikalcem po nekaterih krajih zopet preveč rastejo grebena. Ako bi bil odpor proti njim deloval takoj, ko so pričeli z rovarjenjem, bi bila danes klerikalna protidržavna gonja žo vržena ob tla. Takr> pa se divia po deželi, in ne verjamemo, da bi kaj zalegle besede, ki iih je izrekel v Šmarju sodni svetnik dr. Lavren-čič: »Najprei moramo sami pošten! biti!« Na shodih pač ob kaki priliki klerikalci izpresrovore kako tako besedo, kf bi Domenjala preobrat v njihovem političnem delovanju, ali to so le prazne besede. Do poštenja je t>ri klerikalcih še dolga pot. ako ne nastopilo vsi dobro misleči Slovenci nroti njim ter jih nauče pravega pošteni* in razsodnega vpoštevania naših razmer. Konec bodi večnim hujskarijam! Nase ljudstvo nai misli na delo in napredek! Delo in napredek pa pospešuje le poštenost. ielezntfonke zadeve. Iz železničarskih krogov nam pišejo: V članku g. dr. Kokalia v »Slovenskem Narodu« 28. pret meseca se pohvalno omenjajo železničarji, ki so s svojim požrtvovalnim delom za časa preobrata izborno služili svoji jugDsicvenski domovini. Noč in dan so bili v skrajno naporni službi, da so pomagali rešiti našo ju^osloven-sko domovino pred nevarnostjo, ki jej je pretila. Železničarji ne iščejo pohvale v javnosti radi tega, kar so storili za domovino, ker vsak izmed njih je smatral za svojo sveto dolžnost, vztrajati do skrajnosti. Prav pa bi bilo. da bi se izpolnil vsaj mali del onih številnih obljub, ki so se takrat vsipale na železničarje! Sedaj pa je tako, da imamo od obljubljenega zelo malo in kar nam včasih do eni strani dajo, nam po drugi strani vzamejo. Vesejje je zavladalo med železničarji takrat, ko so jim izpremenili plačo v dinarsko vrednost t. i. kolikor kron toliko dinarjev, ali glei h kratu so bile reducirane plače in odvzeta je bila tudi stanarina. O pragmatik! ne slišimo zopet nič in najbrže poteče še mnogo časa, da pridemo do nje. Pač se nam vsiljuje neki načrt, s katerim se pa ne bomo nikdar spriiaznili, kajti prirejen je menda po sistemu gospoda JeliČa, ki je rekel nekoč, da Ima dosti mul in volov za vzdrževanje prometa. Ali ste že slišali kdaj kaj takega? Obeta se nam tudi večja kilometrina in čitali smo že. da jo le ministrski svet potrdil, toda v naših pisarnah ni ne duha ne sluha o kaki taki odredbi. Potrebuiema pa Jo nujno, da bomo mosli živeti in so oblačiti. Ko so bile naše želje po boljšem zaslužku preglasne, so Imeli za nas žandarje, puške in bajonete in 24. aprila si je takratni deželni predsednik dr. Brejc zaslužil »slavnostni spomenik«, mesto Ljubljana si je zapisala 24. april 1920 v svojo zgodovino kot krvavi dan. Takrat smo bili puntarji. ki hočejo državo prekucniti. In radi nekai nepremišljenih besed nekega vrocekrvneža so počni streH na delavstvo. Imamo svoje ravnateljstvo v Jugoslaviji, toda aH se nam kai boljše godi kakor pod švabsko vlado? Glo^ be za vsako malenkost so na dnev^ nem redu. Dosegajo ogromne svote. Anarhističnega nereda niso zakrivil? železničarji in pred svetom ga ui mogoče skriti. Vodilni gospodie nai si ga kar lepo zapišejo na svoj račun. Palo bi se Še mnogo povedati, toda kdo bo poslušal te žele.znlčar-ske pritožbe! Gosp. dr. Kokalju se za njegovfc pohvalne vrstice zahvaljujemo, javnosti pa obenem povemo to. da železničarji nismo plačani tako. da bi mogji vsaj nekoliko udobnejše Iti bolj brez skrbi živeti svoje življenje. Za svojo prvo uslugo. storJeiK) naši mladi domovini, ne zahtevamo nika-ke hvale, prosimo samo to, da kadar se zopet ogtesjmo, da potrebujemo kruha, da bo cenjena iavoost z vodH-nimi čini telil vred stopffa na našo. stran in z nami solidarno čutila! ODBOR ZA PRIZNANJE SLUŽBENIH LET NARODNIM DELAVCEM, — Beograd. 4. hrfite. Ustanovljen fe poseben odbor, kj tnta naloga započeti akcijo v korist narodnim kulturnim deJavcenv osobito. da se jfm priznalo sefova službena leta. Predsednik odbora Je sef d£S mokratske stranke «. Ljuba Davfdo-vič, podpredsednik pa Jovan Cirko-vič. Odbor hna predvsem name** podpirati tudi vdove \r\ «i*o4e narod« Dih delavcev. LJENINOVA BOLEZEN NE1ZPREHE-NJENA. — Risa, 3. Julija. o-polen mir. Ne sme čitati niti knjic niti časopisov in ne sme sprejemati nfti komi^a'--Jev. Radi tega ga ni mogel obiskati niti Krasiti, ki mu te imel poročati q zelo važnih zunanfepotttičnih zadevah. Dr. Niko ZupaniČ: Pohvala nune Mirnije carju Lazarju. (Za 533. obletnico kosovske bitk«.) Ob koncu IX. stoletja so Nemci poklicali finsko-turške Madžar« na pomoč proti močni Moraviji. In velika moravska država j© res propadla pod udarci divjih madžarskih jezdecev, toda tudi Nemce je usoda poplačala za nepremišljeni škodoželjnost, ker so bili skoraj sto let izpostavljeni madžarskim napadom ter so izgubili Vzhodno marko. Nekaj sličnega se je dogodilo drugim mongolskim narodom, z osman-skirai Turki, ki so jih pretendenti na bizantinski prestol klicali na pomoč in k' ?o tako spoznali lepo primorje ob Egeji in dobili skomine po Carigradu. Bizrint jih je klical tudi iz strahu pred Srbi. Okoli polovice XIV. stoletja so se Turki nasilno polastili trdnjave Gali-polja ob Helespontu in tak*> zavzeli prvo postojanko na evropskih tleh. Car Dušnn (1331__1355) je spoznal pokvarjenost Bizantincev in turško navarao^t za slovanski polotok in Evropo. Odločil se je, vzeti Carigrad ter izgnati Osmane iz Evrope. ŽalibOg mu je nenadna smrt prekrižala dalekosežne načrte svetovnega pomena. Na prestolu mu je nasledil njegov sin, Štefan Uroš IV., ki pa je bil slabič in j« carevina obstojala le še navidezno, po imenu, dO njegove smrti (1371). Fevdalna gospod.i, ki se je vedno gibala v centrifugalnih sferah, če je bil slab vi> hovni vladar, je dosegla neodvisnost, v svojih pokrajinah in tako razdrobila srbsko velesila baš v času, ko je bil* najbolj potrebna za zaščito neodvisno- sti južnih Slovenov in evropske kulture. Odslej zgodovina ne pfczna več celokupnega nastopa srbskega naroda v boju s Turki, ker so se borile posamezne državice Vsaka za sebe. Samo včasih je nevarnost združila več državic, da so se skupno uprle Azijatom. To je bilo v bitki na Marici leta 1371 in na Kosovem polju leta 1389. Zanimivo je, da se car Štefan Uroš IV. imenuje leta 1366 v Dubrovniških spomenikih dominus imperator Sclavoniae, to je car Slovenije. To bi pač pomenilo, da se je smatrala srbska carevina kot predstavi teljica južnih Slovenov. Bistro oko Primorca jfc zgodaj opazilo, pt> katerem potu In v katerem znamenju se moramo sporazumeti, zmagati in zediniti. Poleg carskih delegatov so prispeli v Dubrovnik istega leta tudi odposlanci kralja Vukasina (Dominus rex Sclavoniae) po istem opravku, namreč zaradi davka sv. Dimitrija. Sodi se, da je kralj Vukašin opravljal v izvesnem pogledu službo skrbnika ali pomočnika pri slabotnem carju. Neposredno pa je Vukašin vladal v ozemlju severno in južno od Sar planine, tako so bila v objemu mej njegove kraljevine mesta Prizreii, Skoplje, Prilep. Kakor ja bil kralj Vukašin energičen in razborit mož, tako je tudi njegov brat, đespfrt Jovan Umiješa pod najtežjimi pogoji energično vladal in urejeval svoje gospodstvo v jugovzhodnem kotu Macedonije, kjer se je moral boriti z bizantinskim patrijarhatom, z bizantinsko carevino In tudi s Turki. Zvesto mu je stala ob strani s n**-svetom njegova vsestransko izobražena in modra soproga, hči nekdanjega srbskega carskega namestnika Vo-jihne. Prestolnica te obmejne države je bila Ser« (Seral), ki je bila zbiralir šče sijajnih vitezov, učenjakov in menihov srbske in grške narodnosti. Despot Uglješa se je leta 1371 začel resno* pripravljati na vojno proti Turkom, ki so ž» prekoračili mejno reko Mesto in vznemirjali njegove podanike. Poklical io na pomoč tudi svojega brata Vukasina, ki je sam prispel na jugovzhod ter prevzel Vodstvo nad vojsko, ki se je zbrala v Seresu, Pravijo, da je štela 60.000 mož, kar pomeni za tisti ča3 naravnost veliko število. Srbi niso udarili takoj na Galipolj ali na Di-motiko, glavne turške postojanke, ampak so krenili proti Jedrenam (Odrin Adrianopel). En dan hoda od tod, v gozdnatem predelu pri Cernomenu (Cirmen) na desni obali Marice, so se udarili Turki in Srbi. Zadnji so doživeli popoln poraz. Na bojnem polju sta ostala mrtva oba brata, vladarja Vukasin in Jovan Uglješa Ker Turki niso pokopali ubitih, so se leta in leta belile kosti bojevnikov na bojišču. Ko so leta 1913 prišli Srbi na pomoč Bolgarom pri Jedrenah, je ukazal vojvoda Stepa Ste-panovič, da se na mestu nesrečne bitke služi parastos v spomin in za pokoj duš padlih srbskih križarjev. Poraz Srbov pri 0—— (dne 26. septembra 1371) je Torkom odprl prost vhod v dežele med Egejskim morjem, Sar planino in Jonskim morjem. Turski četafei so se razkropili na vse kraje ter plenili in požigali do Tesalije in Arbanije. Poprej neodvisni srbski vladarji se namah postali sultanovi vazali, kakor na primer Vukašinov sin, kralj Marko v Prilepu, despot Draga* in njegov brat Konstantin v severovzhodni Macedoniji okoli Kumanova, Krato-va in Velbožda. Dinastija na Marici padlega Jovana Uglješe je morala pobegniti iz lepe prestolnice Seresa in zamenjala y> je neka bizantinska rodbina« seveda pod vrhovnim sultanovim gospodstvom. Obudovela soprog-a Uglješe je našla pribežališče na dvoru kneza Lazarja, ki je vladal v Šumadiji in je kmalu potem oblekla črno rizo nune. Odslej je kot nuna Jefimija molila Boga za pokoj duše svojega moža, ki je padel za sveti križ in zlato svobodo ter za zboljšanje usode južnih Srbov na obeh straneh reko Vardarja. Ko je sultan Murat I. podjarmil Južno Srbijo, se jo pričel resno pripravljati, da podjarmi tudi sen*rno onstran 8ar-p!anine. Prvi poskus se mu je ponesrečil, ker ga je knez Ivizar premagal pri Pločniku v dolini Toplice. To je bila sploh prva zmaga kristjanov nad Turki. No, Murat I. ni postal malodušen zaradi tega neuspeha, ampak se je pripravljal na novo vojno protj severnim Srbom v največjem obseeru. Tudi knez Lazar je vstvaril koalicijo vladarjev severno od Šar-planine in se postavil nasproti Turkom na Kosovem polju, na Vidov dan leta 1389. Tu je doživela srbska svoboda katastrofo, car Lazar pa Je bil obglavljen na povelje umirajočega sultana Res je, da sb bili Turki iztorna vojna sila in da so imeli veliko boljšo taktiko kakor težki evropski oklopnikl tedanje dobe, vendar pa bi »e bili Srbi lahko ubranili mohamedanskih Mongolov, če bi no bila sebičnost fevdalne gospode razdrobila, in oslabila moči naroda. Lastna korist jim je bila dražja kot ljubezen db skupne domovine in ljudstva. Isto kažejo danes voditelji raznih političnih strank, ki rastejo od dneva do dneva, samo da je več pr©*®^-dentov za častna mesta in minfotrsks stolice, med tem ko opozicija s svojimi temnimi političnimi nazori izpodkopa-va temelje nade velike in lepe države. QuouBoque tandem? *Dosti je!«; »po- vedo nekega dne oni, ki vodo k riko U ž-ko je bito nam zasužnjenim povrniti svobodo po desetih stoletjih suženjstva. Srbska narodna cerkev- ^lavi Lazarja kot svetnika, nar hI pa %© dal življrn;o nr-j.-rv da so sramotno pokori sovražniku, ki ja bil tuj po krvi, veri in kulturi. Porar, na Kosovem polju jo poin^iiil rr#jraln*> zmago naroda. '»Car*: Laznr (e vedel, da bo ostal mrtev na bojnem polju, p^ je le šel v boj, mtfc) da je kot vazrj priznal Turke. Privolil jo >nebe»kenni cesarstvu«. Knete Lazar, ali kakor ga imenuje narodna pesem. Car Lazar, j»> bil položen k večnemu počitku v svoji zaduz-hini Ravanioi v Srbiji. Ko so pozneje v XVII. stoletju tamošnji menihi bežali pred osveto Turkov, s*> vz^li a peboj tu di krsto s tetesmimi ostanki earji in jo prenesli v Vrdnik fNova Ravrmioa) v SreroiL Od vseh krajev romajo Srbi semkaj na Vittov dan, da »o poklouijo njegovemu spominu, "Lazarjeva krsta irrvi svilen pokrov in na svili mu ^e % zlatimi urkatni izrečena pohvala nune .Tefimijo, vdove Jovana Uglješe. Ona je zložila to povo-ličavno in ganljivo pesem junajtvu in mučeništvu »carja Lazarja« leta 139# to jo deset lot po kosovski bitki. Lastnoročno je vozla vez-onino iz zlatih niti in jO zalivala s solzami. Napis je Okrasen tudi s figurami in jo najtepsi spomin pobožnostl, delavnosti in okuia srbeke piemkinje takratnega Časa. Jefimija je napisala pohvalo v takratnem staroslovenskem jeziku, kakbr je bil na koncu XIV. stolotja v rabi pri Srbih. Priobcujemo ta biser «™*« srednjeveška večinoma naboino mera* I turo v no** srto&ui« t stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 6. julija 1922. Stev. 150 Roninl sporazum z Italijo odgođen. ODGOVOR ITALIJANSKE VLADE — PAŠ1ČEVO ODKLONILNO STALIŠČE GLEDE ZADRA. — DEMISIJA MINISTRA DR. KRSTE- LJA. — KRIZA V VLADL — Beograd. 5. julija. (Izvirno.) V parlamentarnih in tudi v vladnih krogih je včeraj nastalo veliko izr nenadenje in mestoma presenečenje. Iz Rima je v ponedeljek pozno zvečer naša vlada prejela odgovor italijanske vlade na naše spreminjeval-ne predloge h konvencijam glede sporazuma, sklenjenem y Rimu in začasno podpisanem od naših delegatov, osobito od ministra dr. Ivo Krstelia. Italijanska vlada le te spre-minievalne predloge v bistvu sprejela. Povodom vesti, da ile ttalianska vlada v podrobnostih spretela naše predloge, so včerai dopoldne smatrali politični krogi sprva za gotovo, da bo sporazum med našo državo in Italijo v najkrajšem času perfekclo-niran. Splošno le prevladovalo mnenje, da ie sporazum z Italijo dtflniti-ven. Nastale pa so nove komplikacije Tz razloga^ ker. kakor soglasno javljajo vsi beogradski jutranji listi, ministrski predsednik g. Nikola Pa-šlč ne soglaša z nekaterimi določbami konvencije glede Zadra, posebno pa ne glede odločitve nevtralne cone za Zader v širini 16 km, k$r sam je za to, da se da Zadru nevtralna cona v največji širini 5 km. Ministrski predsednik smatra preveliko nevtralno cono kot škodo državi. Radi te okolnosti le sporazum z Italijo odgođen na nedoločen čas. — Beograd, 5. julija. (Izvirno.) Z ozirom na odklonilno stališče ministrskega predsednika g. Nikole Pašiča glede definitivnegra sporazuma z Italijo je minster ver dr. Ivo Krsteli, ki le zelo aranžiran pri podpisu rimskih konvenciji, naiorvo prijavil svoio demisijo šefu demokratske stranke g. Ljubi Davldoviču. Pismo je predsednik demokratskega kluba prešel okoli 11. dopoldne. Mi- nister Krsteli pa ie na to pismeno prijavil svoio demisijo tudi ministrskemu predsedniku g. Nikoli Pa&jču. Radi tega ie nastala v vladi kriza. —- Beograd. 5. julija. (Izvirno.) Radi diferenc v vladi gleae sporazuma r Italijo smatrajo politični krogi za možno, da odstopi tudi zunanji minister dr. Mnčič, ki ie popreie pred prejemom Poročila iz Rima odpotoval na Bled. da poroča kraliu o dogodkih glede Bolgarske. — Beograd, 5. ulija. (Izvirno.) Naša vlada je v ponedeljek pozno zvečer sprejela poročilo italijanske vlade, da sprejema Italija vse spre-minjevalne predloge h konvencijam glede izvršitve rapallske pogrodbe. Radi tega ie bilo včeral dopoldne razpoloženje v parlamentu zelo po-volino. Situacija na se le tekom popoldneva zelo poslabšala, ker se ie zaznalo, da ministrski predsednik Pašič nI naklonien konvenciit dede Zadra z ozirom na širino nevtralne cone. Splošno smatralo, da je sporazum z Italijo odgođen na nedoločen čas. ker ie oeividno, da izbruhne načelna kriza v Pašičevem kabinetu. — Beograd, 5. julija. (Izvirno.) Dalmatinski poslanci so sprva pozdravili vest. da pride do definitjv-nega sporazuma z Italijo, ker ie prebivalstvo okoli Zadra šteto interesi-rano v gospodarskem oziru. Absolutno ne odobravalo odklonilnega stališča ministrskega predsednika. — Beograd, 5. julija .(Izvirno.) Na vČerajšnii popoldanski seji je demokratski klub razpravljal o demisiji ministra dr. Krstelia. Demokratski klub je izrazil ministru Krstelju popolno zaupame in ga zaprosil, da ostane še nadalie na svoiem mestu. Klub pa je nadalie odobril vse predloge ministra prosvete Svetozarfa Pribiceviča h konvenciji o šolstvu. narodna skupSCtna. PRORAČUNSKA RAZPRAVA. — KLERIKALNE KLEVETE PROTI SO- KOLSTVIL _„ Beograd, 5. julija (Izv.) Narodna skupščina je včeraj nadaljevala pnoračunsko debato. Klerikalci so porabili priliko, da so zlili vse svoje sovraštvo na Sokola. Odločno jim je odgovarjal posl. samostojno kmetijske stranke Mermolja, Drugače je bila debata stvarna, eamfc> klerikalni poslanec Škulj je kot duhovnik začel politično gonjo nroti Sokfclu. Plenarna seja jo bila ob 9.30 dopoldne otvorjena. Po končanih formalnostih je zbornica takoj prešla na dnevni red. Nadaljevala se je razprava o prt>-računu. Posl. dr. Mazi (dalm, kler.) je k proračunu zelo stvarno govoril, skušal je ugovarjati proračunu iz stvarnih razlogov. Navajal je žalostne gospodarske razmere v Imotskem okraju, ki je ves popolnoma zanemarjen in neplodo-nosen, torej za državo pasiven, a nfcče nikdo povzeti inicijativo, da bi okraj, drugače popolnoma poplavljen, gospodarsko dvignil in obogati L V tem okraju je glavni poljedeljski pridelek tobak, katerega pridelovanje pa se je sedaj znižalo za ena tretjino. Poslanec je dalje govoril v tem smislu, da bi tekla Jadranska železnica v smeri Mostar preko Imotske ga v Split. Posl. Voja Lazi ć, (zemljoradnik) je kritiziral proračun. V splošnem j^ 3e govoril o valutnem vprašanju in ponovno zahteval popolno prepoved uvo-ra luksuznega blaga. Dalje je zahteval, cia se vspostavijo v proračun večje podpore poljedelj-=kim zadrucram. Očital j« vladi, da še ni ničesar ukrenila glede zavarovanja poljedeljskih delavcev zo- per nezgode, da ni ničesar ukrenila glede odstranitve kužnih živinskih bolezni in da n*e skrbi popolnoma za podpore poljedeljecv, Oškodovanih vsled poplav. Dalje je Lazič razvijal program o kanalizaciji rek, o regulaciji hudournikov in o pomoči poliedeljcem radi slabe letine. Naglašal je tudi, da mora vlada bolj skrbeti za kmetijsko šolstvo. Posl. J a n k o v i 6 (rad.) je govoril kot prvi generalni govornik vladne večine. Govoril je o proračunskem ravnotežju. Obširneje je razpravljal o redukciji uradništva. Zahteval j a, da vlada v najkrajšem času izvede to redukcijo v interesu proračuna in stabilnosti, dalj^ je govoril o invalidskem vprašanju in zahteval, da mora vlada invalidom točno in vsak me^ec, kakor uradnikom izplačati invalidsko pokojnino. Ob 1. popoldne prekinjena seja se je nadaljevala ob 5. popoldne. Popoldanska seja je bila mestoma zelo zanimiva in deloma viharna, ker so slovenski klerikalci zaceli z ofenzivo proti Sokol, stvn. Pol. Ivan Mermolja (SKS) je izjavil, da glasuje za proračun. Obširneje je govoril o finančnem stanju države in posebno naglašal, da je iskati glavni vzrok državnemu primanjkljaju v trgovinski politiki izvoza in uvoza. Ta politika v glavnem ubija nfl?o valuto, radi česar z ozirom na nizki tečaj vlada mod kmetskim prebivalstvom veliko nezadovoljstvo. Seveda ne moremo dol žiti vlada, da je ona kriva vsega tega, da je Ona kriva pasivne trgovinske bilance. Kriva je vlada v toliko, ker dopušča popolnoma po nepotrebnem uvoz takih predmetov, ki Jih nai knw*ijski narod absolutno ne po treba je. Poelaneo je u prepoved uvoza luksuznega blaga. Glavni vzrok slabega finančnega stanja pa Je po mnenja posl. Mtennolje v glavnem v tem, ker naal državi primanjkuje domača, dobro razvita industrija Kadi tega je tudi Industrijsko delavstvo premak> produktivno. Obrača se proti socijalistom in naglasa, da je glavna naloga socijalističkih fctrank pod. učevati delavstvo v tej smeri, da več producira in s tem pride do blagostanja. Slovenski delavec, ki je v Ameriki in tudi v Nemčiji poznan za najboljšega in najvstrajnejšeLM delavca, lahko dobi tudi v državi <~»Mlnega dela toda v ne-produktivm>st ga ja zavedlo komunistično gibanje. Dalje govori proti strankarski demagogiji in naglasa, da bi morale vse stranke delovati v tem smislu, da se doseže popolno ravnotežje v državnih financah. Kot kmetijski poslanec, ki zastopa oni del slovenskega kmeta, kateri je za konsolidacijo države, glasuje za preračun. Posl. Janez škulj (kler.) je naj-preje začel vfhementno napadati vlado radi njene Bolske politike. Napadel je politiko ministra prosvete, češ da preganja katoliško :J)lo, ker baje uvaja v šolo framazonstvo, pritoževal se je radi tega, da so bila v Vojvodini i/gnane iz cSoi nune. (Kakor j^ bilo ugotovljeno, so bile te nune, katerim je vlada odrekla vodstvo gotovih sol, prononsirane madžarska vohunke). Palie je fikulj »o. voril, da vlada preganja Marijanske kongregacije in Orle, protežira pa Sokole. Napadel je ostro ministra presvete, češ da uvaja v sole sokolski naturalizem. Škulj je protestiral orrorčeno proti uvedbi sokolske vzcroje v ftftlaV ker so sokolska organizacije brezverske. C\tiral je po škofovem načinu in po jezuitskih metodah razne Iztrgan« eitnte iz člankov ><*Vsko:dovaŠkega Kokolskeua Vestnikac, kakor tudi Vestnika Slovenskega Sokol ?tva. Ponosno ie dvignil clavo !n za^l bahato citirati neki izrek Sokola ^dr. Vidmarla* (cw\\ so s? klici: ^Mogoče Stane Vidmar!«). Dalje je Skulj obširno govoril o Marijanskih kongregncijah, katerih člane baje N~>s. vlada z^lo preganja jn da vlada nooe plačevati katoliške duhovščine. doČim izd.^ia velik© «vote za duhovščine drugih konfesij. Ocrorčeno je izjavljal, da vlada zatira katoliško cerkev. Posl. Mermolja je zaklical Vrulju prav ironično: »Seveda če bi tako bilo, bi bilo dobro! Toda vse cerkvene bratovščin© so politične organizacije, ki zborujejo v cerkvi!« (V zbornici velik -smeh). Tudi posl. Majcen fSKSl je Skn-Iju napravil dober medklic, ko se je začel Skulj pritoževati, da vlada na Hrvatskem podpira narodno cerkev. Kratka mu je rekel: >Ne vlada, marveč Piro, ker noče odpraviti duhovniškega celibata. « Po Skulievem govoru je bila seja ob 8. zakliii' ena in odrejena za danes ob 9-30 dopoldne nadaljna seja. IZ ZVEZE NARODOV. — Ženeva, 4. julija. (Izv.) Danes se je sestala konferenca članov Zveze narodov, da razpravlja o vprašanju potnih listov v Rusijo, kakor tudi vprašanje brezplačnih kart. Naš delegat dr. Miljutin Jovanovič, poslanik v Bernu, je v imenu vlade izjavil, da vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sprejema predloge dr. Nanserta z .trotovimi pridržki, katere je predsednik konference smatral za upravičene. Koncem seje je bila imenovana petčlanska komisiia, da prouči predloge dr. Nansena. V to komisijo so bili izvoljeni zastopniki Nemčije, Francije, Potiske, Švice in Jugoslavije. BRATJE IN SESTRE! ZBIRAJTE PREDMETE za L JUGOSLOVENSKO SOKOLSKO RAZSTAVO! Politične uesti. ■ Pisma kraljevića Olonda falsificirana. — Beograd. 5. julija. (Izv.) Iz popolnoma zanesljivega vira smo pooblaščeni objaviti, da so vsa v nekaterih, zlasti v separatističnih in tudi klerikalnih listih priobčena Pisma kraljeviča Ojorgia popolnoma izmišljena, deloma falsificirana in tendencijozna. = Demonstracija proti madžarskemu lHtii. V SukOttci je verj?t 3kupi-rm narotinih meščanov demonstrirala pred uredništvom madžarskega dnevnika >Hirlap« in razbila par bkeiL — Madžarska akcija v Vojvodini. Iz Su bo tiče poročajo, di namerava madžarska stranka v Voivodini ustanoviti i i) vseh ve/jih mesti K ura/lo m zaščito narodnostnih manjšin. ss Razmejitev z Romunijo. Iz llcr>-fTTiidit poročajo, da ie odpotovala nača l.-tzmejitvena komisija v Temi 3 v ar, kje-r Lo nadaljevala svoja dftlftu — Italija in naša država. >Bnlkan< pi^e: Francosko in anjcMko časopisja ti;-kazuje, da ee v politiki italijansko vlade BBOVa prikazuje žalostno rinra-nie, ki je do sedaj oviralo Italije «ia )»i živela v prijateljskih odnosa jih z mladim sosednim naror^m Ta iiFodo. polna politika ie vrs-Tla Orlanda, Son-nlna, Nittiia, Giolittija in Btorso ter se klinh t<^mu še vedno nadaljuje. Vsldd U3L'a ne trpi ?amn Italija, temveč tudi svetovni mir. Ratifikacija pogodbe v St. Marsdieriti sb vedno ni izvršena, Palmarija j« se vedno saaedena, rapallaki pogodbi ^e vedno ni Isvede-na. Italija \x> izjmhila priliko, da ureli sama na priiat^li«=ki način svoje od-no^ajp* z Juct^lavijo. Iz kraje\Tiej?a vprašanja ustvarja mednarodno vpra-^ani^, ki mor«? povzročiti velike za-pletljaie. Anglija in Francija n*> nK*ro-ta ravnodušno pl*Mati lesa rnzvoia na Adriji. Itnlijnn«=ki imperii^Hzem in fa-sizotn unieni^ta moč in konsolidacijo Tt^Hje. Italijo ima mnopo razlogov, da Sli ? miru in prijateljstvu s kralje, vino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ima vse poboje za napredek v bodočnosti. — Llovd Oeorcre za Mazziniieva rtac'-ola. Ob priliki Mazziniie\*e proclave, ki jo je priredila londonska italiian-pka kolonija. Je cov^ril tudi T^lovd Genrjre, ki je hrilil Msmttniji kot nnj-TPčieg'a du?°A-ne?a velikann. Med drugim je govoril- Med sedanjo prenera-eiio ni človeka, ki bi imel tolika vpliva^ kakor ga ie imel ^fazzini. Bil j© prorok n^cijonalizma. Danes, po beemdecetih letih, eo dali njegovi nauki življenj državam, ki so se rodile v Evropi po veliki svetovni vojni. Narodi, ki so bili ?užni Turške, Avstrije in Rusije, so dobili svojo samostojnost in «vnbodo potom Mazzinitevih načel, ki s^ jih je poslužila rudi Ir<=ka. Mazzinije^ nauki triumfirajo povsod. Imamo svobodno in neodvisno Jugoslavijo, svobodno in neodvisno Češkoslovaško. Poljsko itd. V Mazzinijevih načelih najdemo rudi vso potrebne elemente za evropsko ob. novo. Kot narodno dolžnost je označil spoštovanje pravic vseh narodov. Mftz-zeni ni veroval v rtožnort bbstanka držav in narodov na razvalinah drueih narodov in držav. Želim, da bi bila Fvropa enota pobratimsklh narodov, v kateri naj 1 i no bile svobodne samo .Tusrostavija in češkoslovaška t^r osta-li> države, amppk kjer naj bi bil rudi pomirjen in svoboden Balkan. In v taki Evropi naj bo, če želi. tudi Irska. Meni narodi mora prenehati sovraštvo, ker bomo dru trače zopet zasužnjeni. Berite ponovno Ifsssinifnl — Politika in vera v sovjetski Rn-siji. Lnctsno Mngrfsn piše v reviji >Se-oolo XX«, da se oživljajo v sovjetski Rusiji stare sekte, ki so s<* nftslo že davno pozabljeno. Meti temi ie tudi sekta o'iščevnnja, ki po siri zlasti v Simbir-^ku. Samari in Tambovn. Nedavno je šlo v n^kom krabt flnssbovskn eru^ernije okoli dvesto ljudi v bi^o, na kateri s*> poeta vil l velik kri* in |b obdali t. velikimi kupi leea. Zažgali so les pred hišo ter so vsi zcroreli r prepričanju, da so izvr'ili zveličavno ceremonijo očiščenja. Sedanji polnzaj v Rusiji s** more primerjati z dobo desetih let anar- I hije, ki ^o sledili L 1612. Car in patri-jorh t>ta bila ujeta, Švedi so zavzeli Movnosod, Toljaki pa Kreuilin. Itjvsod so bile razL-ojnižke tolpe, ki &o ropale po mestih, mučile kmete in onnfničsls c-orkve. V skrajni sili 3^ rešila takrat Kusijt> ruska verska gorečnost, ki je bila podol.na gihinju, ki pa jo povzročila v Franciji Ivana d' Are. Rusko ljudstvo se je naveličalo političnih eksperimentov, ki jih oganjajo ž njimi boljševiki ter išče rešit1 »> v verskem fanatizmu. = Vatikan in Pa*>^tina, Iz Ženevo poročajo, da je poslal kardinal ( a-Fparri v za^i^vi an~Tle§ke^a mantlata nad Palestino Z-« nčno zahteva zadortno varstvo za kr^ an?ki veroiz-UOvedenja v Palestini, (-^lede prve zahteve jo treba omeniti, da se nanaša na namoravar?> srospođarsko, upravno In p^alitičnanih držav, ki so obonem zastopan« v sv**tu Zvens narodov. Julijska krmilna. — Goriška županska zveza prorl razdelitvi političnega društva »Edinosti«. Goriška županska zveza ie spreltla prAročilo, da $o se župan. postoinckej;a in bistriškega okraU Izrekli proti razdelitvi političnega d'uftva »Edinosti* in da se Ohrani sedanja enoma politična organizacija. Županska zveza se ic nato po dolgi debati soglasno Izrekla, da se ima izvršiti reorganizacija političnega druStva b-ez razdelitve tako. da naj centrala ostane v Trstu In se ohrani enotno i>-1iti*no društvo. — $o!?ka prireditev ▼ Sežani prep'v vedana. V Sežani se je Imela vr* t! napovedana prireditev ^Solskejra draltva«. Vlada pa ie radnji hip to priredirt-v prcr>o-vedala 5 praznim izgrrvorom. da se Je bati za javni mir in red. v resnici pa zato, ker hoče preprečiti vsako gibanje za Jugosto-vensko šolstvo. — V Gorici se fe pojavila kakor lani ob tem času neka druJha vlomilcev, ki $f% pridno na delu. Zadnje dni Je bilo izvršenih več vlomov, med njimi vlom v občinsko blagajno, iz katere so odnesli za kakih 34 tisoč lir denarja in drugih vrednosti. Tatovom so morale biti razmere dobro znane, ker tekom meseca le blagajna navadno prazna, le proti koncu meseca si mora preskrbeti blagajnik denar za mesečna plačila uradnikom in drugim občinskim uslužbencem. Svoj ponočni obisk $o temu primerno uredili. — Naslednjo noč. t J. od 29. na 30. Junija, so se spravili nad blagajno v deželno-užitninskem urada; tudi tam se ilm je delo izplačalo, ker so dobili v blagajni nekaj tisočakov. — Nek* gospe Ani Zajec so ednesli ponoči draso-cenosti za kakih 60 tisoč lir; k sreči le pravočasno zapazila vlomilce in začela kričati na pomoč. Preplašeni roparji so na begu izgubili en zavitek In ž nJim približno polovico plena. — Predelska železnica. Vlada se Je odločila, da predloži v prihodnjem zborničnem zasedanju zagonski nacrt, vsebujoč gradnjo predclske železnice v odobritev. Tako vsaj poročajo italijanski listi. Poročajo pa tudi, da bo vlada zahtevala od zbornice pooblastilo, da bo smela oddat! dela Kakemu privatnemu podjetju. Goriški italijanski listi pa to zahtevo grajajo, češ. da bi potem dela mnogo več stala. »Naj omenjamo samo gotova obnovitvena dela. ki so stal aerar v gotovih slučaj.h dvakrat, trikrat, desetkrat več nego !e bilo treba in to vsled besne dobfčka2cljnosri ne preveč tankovestnih ljudi in v^led pomanjkljivosti nadzorstva.« Tako pravi »II Popo-lo Frutlano« in namiguje pri tem na sleparije v skladišču tehničnega urada. Pohvala: U svemu što le ovoga sveta lepo vas-pitan1) si i oš od mladosti, o novi mučenice, kneze Lazare, i močna raka Gospodnja po* kaza te jaka i slavna medla svem gospodom zemaljskom. Vladao si zemljama svoga otačastvar)t i a svemu si dobrom razveselio Hriščane, koji ti pod raku biše dani, pa si z junačkim srcem i s blagočastvom željom iznašao pred demona i protivnika božanstvenih crkava, rasudivši, da tvoje srce ne može otrpeti> da mirno gleda, gde HriS-danima tvoga otacastva zavladala Turci; i voleo si i ostaviti trošna visinu zemalske vlade, pa se poprskati) krvlju svojom t stati utđruštvo nebeskoga cara, nego U to otrpetL Tako st dvoje postigao. I ubio si demona I primio si od Boga venac mučenički. Ni sad nemoj zaboraviti mila tt Čedd1), koja si tvojim preminučem*) sirotna ostavio, jer od kako ti ode u večita nebesna veselja, druga ti čeda obuzeše mnogo tuge i boljke, u mnogome jadu svoj život provode, jer nad njima vladaju Ismailćani*), te nam je svima tvoja pomoć od potrebe. 2a to ti se molimo, da se pomolil zajedničkome vladicf) za draga ti čela, mnogbn jadima sputani). } koji hleb njihov jedu, podigoše pletke velike na njih, a tvoja dobra u zaborav baciše9), o mučenice! Ali ti znaš tuga i boljku dece tvoje, ma da si ovaj svet ostavto, n češ kao mučenik imati sloboda pred Gospodom. Prikloni kolena pred vladikom koji U je venčao, moli se, da mnogoletni iivot tt dobru bogougodna, provode, draga d*m Žvfe ja, moli se da i bez tebe pravoslavna vera hrlšćanska neodstupno stoji, Jtao da si i U s njom, moli se da Bog pobednik pobeda pokloni dragoj tvojoj deci, knezovima Ste- Itanu i Vaku nad neprijateljima vidljivim I nevidljivim, jer19) ako Božjom voljom pomoć primimo, pohvalu ćemo i bligodarnost tebi ukazati. Sakupi lik svojih drugara sve-jih mučenika, pa se sa svima pomoli Bogu koji te je proslavio; podaj glas Djurdjn, kreni Dmitra. ubedi T odora, povedi Mer-kurija i Prokopija, ne ostavi ni četrdeset sevastijskih mučenika; u njihovome mučenju vojuju draga deca tvoja, knez Štefan11) i Vuk. Moli. da im se od Boga pomoć uČinU dodji a pomoć naša, gde bio da bio! Pogledaj i na moj mali prinos i primi ga kao da Je veliki, jer ti prinesoh pohvala ne kako bi dostojalo, nego koliko sam malim razumom mogla, na po tome i nagrada mala očekujem. Ali ti. moj mili gospodine, nisi bio ta* ko malopodatljiv in za trošnoga i kratkove-koga života na ovom svetu, kamo U da st to bio u večitome i velikom Životu, koji si primio od Boga. Mene telesno tndjinka, H » kao tudjinku prihvatio i svačim Izobflno snabdeo, s toga te i molim da se za me postaraš, te da atiŠaŠ ljutu buru duge I išla moga. Jeflmnja ti ovo usrdno prinosi, o sveče")! 0 odgojen. ■) domovine, drSava. ■) OO-fltrooiti. «) otroke. ») smrt •) Turki. 0 Bo. ftu ■) Izmučena. •) so pozabil!. *•) kcr. 1 "1 Štefan »VlaokU 11389—1426^ »I svetnik, Loui?a de la Ramec (Qnida): 30 Kneglnfa Vjera. Roman. Počival je nekoliko v šumarski krčmi, potem se je vrnil. Opni sen se je bolj in bolj bližal Išla, ko je mahoma zaglednl pred seboi dve postavi in p*>-1*8 njiju psa. Kmalu je snoznnl V}ero, ki jo je spremljal ru*ki Flužabnik. poeel bi jo v par mituit.ih; tta f»ta počasi. Toda obotavljal ^e je. Morda jo bolje, da se obrne in ae ne pokaže. Ali sedaj se je Vjera okrenila za zahodom aolnoa in je zapazila Correza. Odločil se je in je stopil prfcti njej. Zarctela je, ko se ji je približal, vendar mu je preprosto in prisrčno segla v roko, ko se ji je odkrit poklonil. >Talo> sama, milostiva kneginja? Ali se tudi navdušujete za aamoto v naravi ?« Odgovorila J* nekam burno, da silno rada hodi peš. Ni ga povabila, naj jo spremlja, a mu tudi ni pokazala, da lfcč© iti tarna. In tako st* stopala v pogovoru sedaj molče dalje. Start ruski sluga, ki je lel >» njima, je nagubančil čelo. Vedel j©, kdo j« Correze In bil celo v Peterburgu prisoten pri nekem zmagoslavnem njegovem nastopu. Vendar pa Je bil mnenja, da takle pevec nima pravice, hoditi kakor njene vrate ljudje poleg kneginjo Zurovo. Stopiti ni mogel, ka- kor bi bil nvjraje storil, med oba, ali razglabljal je, ali ni njegova (tolžnost, da izreke svojemu gospodarju svoje pomisleke. >Mndame de Stmnaz danes ni pri vas?c je vprašal Corrdze mod dvema pavznma >Ne, toliko znanrov im* tukaj.« >Ona je vaSa prijateljica ?< >Bilri je takti dobra in se je ponudila mojemu možu, da. potuje z menoj.« *Eh, l*> bi vedela, kako velika je njena infamija.c si je mislil Correze, glasno pa je dejal: >Markiza je duhovita dama, gotovo je zabavna spremljevalka — kadar hoče,« je dostavil sam pri sebi. >Tudi vi ste njen prijatelj, gospod Correze?« >Jaz?< je odgovoril in napravil fcbraz, da je Vjera osupnila. >Saj ste bili vendar včeraj pri njej na zajutreku,« je odgovorila. >Seveda,« Jo Je prekinil, >dražeet-na dama je... Njen dovtip, njen duh.c >Napram meni ja vedno j*k° Ijn-beroiva.€ Cbrrezo se je naklonil, in sicer tako reeno, da bi bil marsikdo smatral to za ironijo. >Oh,c si je mislil, >ko bi smel govoriti naravnost, brez okoll-gev!« Nekoč Ji jo lahko spravil Noi-sette s poti. Sel je proti roostičku ob po«* naro-jenem iz oklestkov. >Spočijte se, knegi-njSo vedno,«. je odvrnila s tužnim naerncl^rTL Corroze je nabiral cvetke In 6e sklanjal k njim, zato pa ni prekinil razerovora. In ko sta slučajno zopM omenila madame Jeannn, si ni mogel kaj, da ne bi izrazil svojega čudenia nad prijateljstvom med njima. >Moj mož jo zelo upošteva,« je t>d-govorila Vjera. >Aha!« je uMo Orrezu. > Potem razumem. Ne usoiam si oporekati sodbi njegove vvsokosti.« >Tz> Sfc sliši, kakor da ste druseerA mnenja,« je posluhnila Vjera, >Mar ni tudi vaša prijateljica?« >0, jaz ubog v^v™*'* j^ menil. >Jai nimam nobenih prijateljev. In Če me danes kdo zaradi mojega talenta odlikuje s čim, kar je podobrto prijateljstvu, ml morda že jutri okrene evoj hrbet. Pregovor pravi: Zaupaj le u sa in v svojo kljuse!« Iz bojazni, da ne bi zašel predaleč, ako posluša tako svoje srce, se ie poslej flilil govoriti le o banalnih rečeh. Omenjal Je tega in onega ter končno sta prišla tudi na Rusijn. »Rusija jo dežela nasprotstevc, jo menila Vjera, »Nikjer niso kontrasti tako ostri in kruti kakor ondi.« V>*lje prthodnjld) Sicv. 15o. ►SLOVtNSK I NAKODi dne 6. julija 1922. stran 3. ©BMlIlffSM TRGOVSKE MOŽNOSTI V JUGOSLAVIJI. Angleško novinarstvo se v zadnjem času mnogo bavi z vprašanjem našega amerikanskega državnega posojila. »The Observert, eden največjih londonskih dnevnikov vnovič piše sledeče: Iz Jugoslavije nam javlja oseba, ki se tam nahaja v oficijelnih peslih, sledeče: »Članek, ki ste ga objavili v eni Vaših zadnjih številk o amerikanskem posojilu Jugoslaviji, ki poziva v bodočnosti k večii podjetnosti angleških trgovskih krogov v tej državi, je povzročil ugodno presenečenje. Lil je pa tudi že skrajni čas, da se je prevladajoče mišljenje o Jugoslovenih kot narodu, ki se bavi samo z bojevanjem in ki nosi vedno nebroj handžarjev in samokresov s seboj, spremenilo v bolj razjašnjeno in pravilno mnenje: da se namreč smatra Jugoslavija kot država, ki ima veliko in najrazličnejše naravno bogastvo, ki se pa zamore le razviti s pomočjo tujega kapitala, tuje tehnične spretnosti in izkušnje. Če ne bomo pazno sledili dogodkom, more se zgoditi, da se politični položaj nekega dne razjasni in trgovski posli razvijejo. Toda takrat bode za nas že prepozno, ker si bodo do tedaj amerikanske, francoske in nemSke tvrdke zasigurale svoia mesta v vseh podjetnih trgovskih zavodih, medtem ko bodo angleške tvrdke in angleški kapital z veliko zamudo šele pričele s tekmovanjem. Iz raznih vzrokov le ostala do danes Jugoslavija praktično nerazvita. Srbiji, vsled njene revščine, ki so jo pro-vzročili neprestani boji, manjka prijateljev; bivše avstro-ogrske slovanske pokrajine so pa v gospodarskem razvoju radi tega zaostale, ker je to bila želja in nakana avstro-ogrske vlade. Samo en primer: V Jugoslaviji se nahajajo zelo bogati in daleč znani zakladi Železne rud*. Čeprav so prvovrstni strokovnjaki večkrat poskušali zainteresirati merodajne oblasti, dokazujoč Jim, da Je prt tej eksploataciji izključen vsak riziko. se Je začelo z delom šele ob začetku svetovne vojne in sicer le zgolj v vojaške svrhe. Veliko število drugih zdravih poslov čaka na evropski kapital in evropske izkušnje, tako n. pr. vodne zveze in pristanišča na rekah, izvoz Živi!, lesa itd. Izvoz na veliko pa zahteva predvsem dovolj denarnih sredstev In v drugi vrsti tuđi za trgovino z Anglijo sposobnih ljudi. .Tngosloveni pa. prepuščeni sami sebi, teh poslov ne morejo udejsrviti, ker Jim primanjkuje potrebne tehnične spretnosti in tudi nimajo Izkušnje v izvrševanju velikih poslov. Podjetni ljudje naj si zapomnijo, da Beograd, glavno mesto Jugoslavije, leži na začetku vzhoda ter da so b'le mentaliteta In metoda Srbov zelo pod uplivom turškega nasilja. Zato Srbi ne zaupajo novim projektom. To nezaupanje je pa tudi upravičeno, če se pomisli kako so Jih evropski kontrahenti in podjetniki v preteklosti varali, ker so gledali le na to, da imajo oni Čim večjo korist, zanemarjali so pa koristi svojih sopogodnikov. Iz vsega tega izhaja, da mora imeti vsak podjetnik ali tehnični izvedenec, ki namerava obiskati državo, kakršna je Jugoslavija, dobrega vodnika, ki res pozna narod in prilike In kateremu zaupajo lokalne oblasti in merodajne osehe.c Takim sodbam o naši državi ne manjka dobrohotnosti, pa tudi ne — odkritosrčnosti. Gotovo pa naj nam služijo za bodrilo in navodilo k našemu bodočemu delu na vseh poljih — naše do sedaj zatirane domovine in njenih do sedaj zakopanih zakladov. • — g Letina na Štajerskem. Sen*> v nižavah je večinoma že pokošeno, uspehi so jako različni. Po peščeni zemlji, koder niso prav nič gnojili, je letošmji pridelek skoro še slabši kot je bil lani, namreč glede kvantitete, kvaliteta je bolja. Po vlažnih in gnojenih travnikih je košnja dobro uspela. Cene, ki se zdaj na trgu diktirajo, nikakor niso še zanesljive. S fcošnjo v planinah se šele pričenja. Izgledi na otavo so lepši kot *3o bili lani sovrej. Vinogradi s*> doslej kazali lepo. Preveč menjajoče se vreme med dežjem in solncem je pospešilo peronosporo, grozdje f& lepo, je prectolgo cvelo. — Povoljnejši iz-pledi v splošnem so na žitno žetev. Klasje je sicer bolj redko, a polno jeklenega zrnja. Zgodnji kit>mpir slab, lepo obeta pozni krompir; tudi koruza se ugodno razvija. V splošnem se pričakuje boljšo letino kot lani. __ g Tržne cene v Ccđju 1. julija 1922. Cene pri mesu se niso izpremeni-le. Boljša kvaliteta se prodaja le redko na drobno. Cene so sledeče: govedina kg 56 do 64 K v mesnicah, 40 do 52 K na trgu; 1 kg vampov 24 K; pljuč 24 l:ron; jeter in ledic 56 K; loja 40 do 50 K; teletina 1 kg 60 do 64 K; svinjina SO do 88 K; slanina 124 do 128 K; mT3t 124 do 132 K; prekajene šunke 120 do 130 K; prekajeno meso 90 do 120 K; prekajene glave 48 K; prekajeni jezik 100 K; drobnica 40 K; 1 piščanec majhen 50 K; večji 60 K; 1 kokoš 100 K; 1 petelin 110 K; 1 puran 180 K; 1 J i ter mleka 10 K; 1 kg surovega mapi a 120 K; 1 kg čajrmga masla 140 K; 1 jajce 5 K; 1 četrt litra kisle smetane S K. Cene pri vinu in kruhu so ostale neizpremenjene. Zgodnjega sadja j© dovolj na trgu in so tudi cene primerne. Špecerijsko blago: 1 kg kave Por-toriko 200 K; Santo« 136 do' 144 K; Kio 112 "o 120 K; 1 kg kristal belega sladkorja 66 K, v kockah 76 K, 1 kg riža 28 do 44 K; 1 H ter namiznega olja 96 do 108 K; bučnega 128 K, soli 16 K; mila 56 do 64 K. Mlevski pridelki: 1 kg rrfcke St 00 25 20 K; št. 0 24.20 K; St. 2 23.40 K. Z zelenjavo je trg zelo dobro znložen, vsled čeear so cene nekoliko I padle. 1 komad glavnate solata stase I 1 do 4 K, 1 kg ohrovta aH karfijole 30 i kron, 1 koleraba 2 K, 1 kumara po velikosti 8 do 20 K; 1 liter graha v stročju 8 K; 1 kg čebule 36 K; 1 kg česna 50 K; 1 kg krompirja 7 K in 1 velik krožnik gob ps> 18 K. —| Obrtna razstava v Celju (od 13. do 22. avgusta 1922). Pisarna za obrtno razstavo v Celju se je preselila na razstavni prostor v mestno osnovno šolo, pritličje, desno. Dopisi naj se naslovijo na »Obrtna razstava v Celju«, Zrinsko - Frankopanska ulica št 1. Celje. Pisarna je odprta vsaki dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9 do 11. ure. —Z Obrtna razstava v Celju. Priprave za obrtno razstavo v Celju so v polnem teku. V zadnjem času se je priglasilo precejšno število razstavljalcev in je pričakovati, da bo razstava krasno uspela. S to razstavo bo pokazalo naše obrtništvo in industrija, da je v stanu oskrbeti domači i trg s svojimi proizvodi in da dosežemo z dosledno žilavostjo v doslednem času popolno neodvisnost od tujine. Vsak obrtnik si mora biti svest, da bo razstava ugled splošnega obrtništva povzdignila. —g O jugoslovenskem vzorčnem sejmu v Zagrebu poroča >Neue Ziiri-cher Zeitungc, da je zefc> obiskan ne samo s strani držav male antante, Avstrije in Madžarske, ampak tudi s strani druerih evropskih držav. —K Mednarodna poljedelska zveza 30 imela te dni v Parizu sejo, na kateri je sklenila, da bo zahtevala pridružitev k Zvezi narodov. __ g Ekonomski pregled Češkoslovaške. Pod tem naslovom je i??la v Zasrrebu brošura, ki vsebuje splošn»t>, toda dobro oert m gospod irski razvoj Češkoslovaško. Naročila sprejema Jugoslovanski Kompase v Zagrebu. Cena 3 Din. __ £ Državna borza dela. Prt vseh podružnicah >Pržavne borze delac v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Suboti je iskalo v preteklem tednu od 1& do 24. inija 1022 dela 874 moških in 170 ženskih delavnih moči. Delodajalci sc pa iskali 996 moških in 203 ženske delavno moči. Posredovanj se jo izvršilo 367. __ Promet od 1. januarja do 24.- junija 1922 izkazuje 20'260 strank, in sidPr 9998 delodajalcev in 10.2G8 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4443. — Dela iščejo: kovači; elektromonterji; strojni ključavni- i carji; peki; mlinarji; natakarji; nata- I karice; trsov, sotrudniki*. prodajalke; dninari; dninarice; pisarn, moči; mehaniki; vzgojiteljice; bolniške strežni-nice; vajenci vaienke itd. — V delo se snrejemajo: rudarji: cozdni delavci; kleparji; mizarji: kolarii; kovari; zidarji: tesarji: žasrarji: strojni klučav-ničarii: služkinje; kuharice; vajenci; vajenke itd. Dopisi. — Marenhere?. Tudi mi ob severni meji smo slavili Vidov dan. Kako bi ga ne, saj nas je naš dični prvi slovenski župan pO vzorcu ?. dekana, ki pridisu-je skoraj vsako nedeljo razen v slovenščini __ par pobožnim ženicam — tudi v blaženi nemščini, povabil z dvojezičnim vabilom. Gospod župan, kako se je posmehovalo teh par ultra-nem-cev mikavni vsebini vabila in se tudi v zahvalo te ugodnosti odzvalo v taki meri, da niti eden ni prisostvoval slavnostni maši, ki se je brala za padle junake; tudi pri pohodu, ki se je vršil z godbo, ni bilo nobenega videti. Torej lep uspeh dvojezičnega vabila. Pričakovali smo tudi nemškega govora, ki je bil v vabilu napovedan, kateri pa je menda vsled prevelika udeležbe nem-čurjev izostal. Če boste, g. župan, tako napredovali, lahko kmalu rečemo, da smo v Avstriji. — Polzela. Dopisniku v št. 141. »Slov. Naroda« odgovarjamo sledeče: Zavedamo se. da je g. dr. VVildi rojen Švicar. Vsekakor pa je popolnoma gotovo, da se g. Wildi zelo zanima za slovanski razvoj, kajti pri vsakem društvu se radovoljrjo odzove s primernim zneskom. Mislite, da če je g.Wildj rojen Švicar, da zato ne spada med nas Slovane? človeka, kateri f**?* --rno in ne rovari proti ugledu države, se pač lahko pusti v miru in ga ni potreba šikanirati ter zbadati. Saj se tudi dosti Slovanov nahaja v drugih državah! Zaužiti alkohol ni mogel imeti učinka, ker so vsi gostje in delavci že ob pol 2. odšli Jz tovarne, ako so še nekateri potem kje ostali, to pač nas malo zanima, ker s. Wjldi ni prevzel odgovornosti, da bode vsakega posameznika domu neffaL Dopisnik nas tudi vpraša, koliko slovenskih uradnikov in uradnic je nastavljenih tukaj v tovarni. Odgovarjamo mu, da ie splošno trgovsko uredništvo jugoslovanske narodnosti. Sedai se razmere kmalu še bolje urede, ker smo se iznebili par > 50 288 tribunskih stojišč predelek III » » 10 792 sedežev I.—VI. vrste prede- * » lek H in IV . . . . . . » » 30 1056 sedežev VII.—XIV. vrste predelek II in IV.....» , 25 840 sedežev L—VI. vrste prede- » » | lek I in V.......» » 25 1120 sedežev VII.—XIV. vrste i predelek I in V.....» » 20 1632 tribunskih stojišč ....»» 5 8400 stojišč pred tribuno ....»» 3 Severna tribuna: j 822 sedežev I.—III. vrste . . . po D 15 1096 sedežev IV.—VII. vrste . . » » 12 2192 sedežev VIII.—XV. vrste . . » » 10 1644 tribunskih stoiišČ.....» ■ 3i Južna tribuna: 1 822 sedežev I.—III. vrste . . . po D 15 | 1096 sedežev IV.—VII. vrste . . > » 12 2192 sedežev VIII.—XV. vrste . » » 10 1644 tribunskih stojišč ...'..»» 3 Članska tribuna: 7620 stojišč pred člansko tribuno po D 3 • * t DrugI predzlernl dan 6. avgusta 1922. Dan vojaštva In dtfaštva. Cene iste kot za pni predzletnl dan. • • • Mednarodna telovadna tekma In tekma članic 11. avgusta 1922. Glavna tribuna: 66 lož vsaka s 6 sedeži ... po D 600 624 sedežev predelek ITI . . . » » 75 288 tribunskih stojišč predelek TIT .........» » 10 J 792 sedežev I—VI. vrste predelek TT In TV ...._...»» '40 1056 sedežev VIT.—XIV. vrste predelek II in IV......» > 30 840 sedežev I.—VI. vrste predelek I in V .......m » 30 1120 sedežev VII— XIV. vrste predelek I in V......> ■ 25 1632 tribunskih stojišč .*«.»» S 8400 stojišč pred tribuno . . . » » .4 Severna tribuna: i 822 sedežev T.—ITI. vrste . . . po D 20 ! 1096 sedežev IV.—VTI. vrste . . » » 15 2192 sedežev VII.—XV. vrste . » » 12 1644 tribunskih stojišč . . . . ^ » 4 Južna tribuna 822 sedežev T.—III. vrste . . po D 20 1096 sedežev IV.—VII. vrste . . » » 13 2192 sedežev VIII.—XV. vrste . . » » 12 j 1644 tribunskni stojišč ....»» 4 Članska tribuna: 7620 stojišč pred člansko tribuno po D "4 * * # Nadaljevanje mednarodne telovadne tekme in tekme članov 12. avgusta 1922 Cene iste kot za prvi medzletni dan. • * a I. javna telovadba 13. avgusta 1922. Glavna tribuna: 66 lož s 6 sedeži.....po D 900 624 sedežev predel 2k III ... > » 100 288 tribunskih stojišč predelek III .........» » 20 792 sedežev I.—VI. vrste prede- ! lek II in IV......» ■ 60 j 1056 sadežev VII.—XIV. vrste pre ! lek II in IV......» , 50 840 sedežev I.—VI. vrste prede lek I in V.......» » 56 1120 sedežev VII.—XIV. vrste predelek I in V.....» » 40 1632 tribunskih stojišč ....»» 10 8400 stojišč pred tribuno . . . > » 5 Severna tribuna: 822 sedežev I.—III. vrste . . po D 30 1096 sedežev IV.—VII. vrste . . » » 25 2192 sedežev VIII.—XV. vrste . . ■ » 20 1644 tribunskih stojišč . . . < » » 3 Južna tribuna: 822 sedežev I.—III. vrste . . po D 30 1096 sedežev IV.—VII. vrste . . » » 25 2192 sedežev VIII—XV. vrste . » » 20 1644 tribunskih stojišč ....»» 5 Članska tribuna: 7620 stojišč pred člansko tribuno po D 5 • t e Nastop vojaštva in naraščala 14. avgusta 1922. Cene iste kot za prvi predzletni dan. • * * II. javna telovadba 13. avgusta 1922. Cene iste kot za I. Javno telovadbo dne 13. avgusta. Opozarjamo, da naj se p £ občinstvo Pravočasno preskrbi v predprodaji. da se prepreči naval ob zletnlh dneh. Razprodajo vstopnic $0 prevzele iz prijaznosti podružnica Ljubljanske kreditne banke Maribor, Celje, Kranj, Split, Sarajevo m Novi Sad, Prva hrvatska štedionica Zagreb, Ujedinjena banka Beograd, Jugoslovenska banka Osijek. — Prireditveni odsek n I. Jnroslo-venski vsesokolskl zlet v LJubljani Ima v četrtek, dne 6. t. m. ob 18. uri svojo redno sejo v Zletni pisarni, Narodni dom. Pridite val! — L Jugoslovanska sokolska razstava Slavnostna razstavna otvoritev le dne 23. JnliJa ob deseta dopoldne: društva se zbiralo ob devetih ored Narodnim domom. Poživljamo tem potom vsa društva, katera le niso poslala svoje predmete za ntthim • naj to nemudoma store; bratje in aestre, ki imajo slike, znake, razglednice itd. za razstavo, naj iste prineso v Narodn! dom, I. nadstropje (zletna pisarna) in oddaja br. Kovaču vsaki dan ob petih popoldne. — Zletni *nak. Bratska društva poživljamo, da čimpreje naroče zletne znake, ki se že razpošiljajo. Društva, ki naroče zletni znak, morajo priložiti" naročilu točen seznam naročnikov na zavarovanje. Znesek 20 Din za znak in 1.50 Din za zavarovanje . je poslati naprej. Zdravo! S — Stanovanja za ude Uznike T. ju- posloven kt*ara vsesokolskeg^i zle ta. Ker so priglasi za privatna stanovanja številnejši, kakor se je pričakovalo in pr> članih stanovanjskih podods* kov nabrana prenočišča iz daleka n^ zadostujejo, da spravimo na?e goste, ki žele privatna stanovanja, pod streho, obrača so stanovanjski odsek z vljudno in nujno prošnjo do vsega ljubljanskega meščanstva, da priskoči na poaaM in nam odstopi čim največ u.ogoče prenočišč. Stanovanjski od-ck rabi eamo za zastopnike različnih držav, ministrstev, ■Mt, telovadnih organizacij, kulturnih j društev itd. in celo vrsto bdličnih oseb iz tu- in inozemstva 400__500 sob z eno i deloma z 2 post^Ijema — kje so pa so druge množiee, ki so odzovejo našemu vabilu v mnogobrojnem številu? Vso te mane zamoremo pa spraviti pod streho, fiko se vse t>ne družine, ki imajo več kot 1 sobo za 2 do 5£ večero stisnejo in pripravijo nrenof-išča, akoravr£> najprimitivnejsa. Porabiti S£ mora vsak kotiček, vsaka rjuha in odeji. Propri- | čani bodite, da na.-i bratje in gostje, ki pridejr) po dolgotrajnih vožnjah dveh, da celo tr^h dni, upoštevajoč kritične stanovanjske razmere, ki vladajo povsod, ne samo pri nas, ne bodo gledali na fonmoditeto __ veseli bodo, ako se odpočijejo pri dobrih in gostoljubnih ljudeh na primerno pripravljenem prenočišču v predsobi na tleh, ako bi bile sobe zasedene, bodisi vsled mnogo ste- ; vilne družine ali po sorodnikih in znancih, ki so se že oglasili. Stanovanjski odsek prosi, da se blagovoli upoštevati vse gori povedano in apelira na narodno zavednost in gostoljubnost Ljubljančanov. Vsaka družina naj žrtvujo za par noči nekaj svoj a udobuoati, ki jo sicer Ima na stano\:inju in naj pomisli na velike fizične in fiiniKiif &rt-ve udeležnikov našega vsesokolskega zleta, in zadostno število privatnih prenočišč nam je zasigurano. Priglase sta* novanj sprejema zletna pisarna L jugo-j.uvenskrjra v**-sok oN k«* ga zleta v mali dvcirani Narodnega doma. ali pa načelnik -tanovanjskega odreka Dragotin s.«-henik, niagistratni pi*. ravnatelj (Mesl ui trg st. 27. III.) Pri naznanilu stanovanj j .a in vodi nadzorstvo stanovanja. To n.id-zorstvo bi event. lahko prevzela tudi po d inih navodilih kaka diaisra strank,«, v hiši. Vsekakor bi pa bila za sph-:i •-♦ velika Skoda in greh, da bi pri le] veliki l>orbi za sobe in postelje stala cela ctanovanja prazna in postelje prazne! Pomisliti jt> tudi, da bD na občinstvo kaj čudno vplivalo, ko zapazi gaprta okna, posebno trnih stanovanj, ki Imajo okna na ulirr*. Zaprta okna stanovanj v ulicah in cestah, kjer °e bode pomikaj pprevod napravijo pa narav utis demonstracijo. — Stanovanjski odsek I. fugosloTenskaga vae»oko!skega zleta v Ljubljani. Sokolstoo. TEKMA JEZDNEGA ODSEKA SOKOLA V LJUBLJANI. Na Vidov dan, dne 28. m. m. ob 16. url, Je priredil vozarski eskadron Dravske Divizijske Oblasti, pod poveljstvom brata majorja M a s e k a skupno z Jezdnim odsekom j Sokola v LJubliani, Jahalno tekmo. Razpo-j red le bil zelo obsežen in raznovrsten Pro-i gramne točke so Izvrševal! vojaki in So-koli-Jezdeci. Prvo točko sporeda, takozvani »karuselc «0 Izvajali 4 s štirimi konji vpre-ženi trenski vozovi. Vs! štirje so vozil! tako spretno In to vedno v kasu težke figure, da j je bilo sodnikom težko odločiti se, komu 1 pripada prva nagrada. Isto sta si pridobila i redova »VargiČ in Lončarič. Druga točka, I grupa a) skakanje Čez zapreke je Izvajalo 13 vojakov in je bila prva nagrada pripo-• znana kaplaru Pečnlkarju. V grupi b) ( so Izvajali vojaki, devet po številu, boj s sabljo na konjih ter le dobil prvo nagrado redov Š vage II V grupi c) so Izvajali mlajSi vojaki, deset po številu, boj s sabljo . na konjih; to Je dobil prvo nagrado redov j J u r e c Ta grupa Je takoj na to tekmovala v lovskem galopu, master narednik J. R a t, kot prvi Je dospel na cilj redov M i k o -1 a n d 1. Nadalje le izvajalo deset Sokolov Šolsko jahanje, ter je bila priznana nagrada za najboljše Jahanje bratu Vodniku. Ista grupa je takoj nato tekmovala v lovskem galopu, master br. S te novec, br. Jur-kovlč ie dospel prvi na cilj. V drugem lovskem galopu, master brat Oblak. F. Je tekmovalo šest bratov Sokolov, v katerem Je brat K r a t o h v i 1 dosegel kot prvi cilj. Omeniti moramo, da so nastopile tudi tri sestre v točkah Alke i nJevde-barre, v obeh točkah si ie pridobila prvo nagrado gdč. Ne me to v a. Med nadaljnimi točka-I mi je izvajalo devet bratov Sokolov ska-; kanje čez zapreke; prvo nagrado si je prl-| dobil brat Stenovec, ki je vse mogoče toč-i ke dosegel. Potem so Izvajali v posameznih j grupah vojaki in Sokoli Jeu de barre. Prve I nagrade so bile v teh grupah prisojene med vojaki GrobolJšku, Svageljnu, med Sokcll pa bratu Kržanu in Kratohvi-I u. Na koncu tekme so vojaki In Sokoli, ki so si pridobili v prejšnjih točkah prva darila, ie tekmovali med seboj in si je pridobil narednik Cevc pri skakanju, kakor Jeu de barre prvenstvo. Nagrado pa je dobil tudi narednik N e s t e r, kakor tudi brat K r ž a n kot najboljši med Sokoli pri Jeu de barre. V splošnem pa so jahali vsi tekmovalci jako dobro in so bile diference v pogledu pridobljenih točk zelo majhne. Ta tekma pa je v prvi vrsti pokazala dobro šolo majorja Maseka; saj je skoro neverjetno, da so bili med tekmovalci tudi vojaki in Sokoli, ki jahajo komaj pet mesecev, a so v vsakem oziru uspešno tekmovali. Kot sodnike nam je omeniti g. majorja R. B r a b e k a, kt je tudi mnogo prispeval x lepimi darili, brata V. Pranketa in narednika C e v c a. Mnogobrojno občinstvo, med katerim smo pa pogrešali marsikaterega športnika, le imelo res lep užitek pri Interesantni tekmi, ki se je vršila brez vsake nesreče. Želimo le, da bi še večkrat imeli priliko prisostvovati takim športnim prireditvam, na katerih Je Ljubljana tako siromašna. Čestitamo pa Vozarskemu eskadronu In Jezdnemu odseku, ki sta na tako lep način proslavila Vidov dan. e — Vadlteljftkl zbor ljubljanskega Sokola naznanja, da se vrši telovadba moške dece odšle) (do zleta) trikrat na teden in sicer vsak torek, Četrtek in petek od pol 6. popoldne na letnem telovadišču pod Tivoll-fem. v slučaju slabega vremena pa v telovadnici v Narodnem domu. Naralčajalkt, pridite ts| *očih) hi redno! — I. Jttcoslo-ven*kl vseaoholskl zle« le pred d«rml! P. t starši pa naj tudi storijo svofo dolžnost ter se od časa do časa prepričajo osebno o rednem obiska svojih trnov. — Ljubljanski Sofcot. Redovne vaj j za Člane netelovadce sc vrse jutri, v četrtek, 6. t m. in ne v petek, kakor |a bilo pomotoma naznanjeno. — Sokolsko društvo na Vicu se udeleži otvoritve Sokolskega doma v Skofjilok] dne 9. julija t 1. in poživlja vse članstvo k obilni udeležbi. Legitimacije za polovično vožnjo se dobilo od dane1? naprej pa d<> s -bote zvečer od 8. do 9. pri br. tajniku v telovadnici, kjer bo tudi čas odimda naznanjen. — Okrožni zlet v Kršiti vasi pri Brežicah priredi v nedeljo dne 9. julija t 1. posavsko okrožje zagrebačke sokolske župe. Zlet je celodnevni, ker se vrše dopoldne od osmih naprej deloma v Krški vasi, deloma v Brežicah tekme in preskusnje, popoldne ob 14. pa povorka iz Brežic na telovadiščo v Krški vasi, kjer sledi Javna telovadba, tej pa ljudska zabava. Železniška zvezi je za udeležence zleta na obe stran!. Zidani most-Zagreb tako dopoldne, kakor tudi popoldne zelo ugodna. Za udeleženec Iz Po-savja v smeri Zidani most vozi posebni vlak ob 23. uri. Cene vožnji bodo proti izkaznicam polovične. Priprave za zlet so v polnem teku ter obeta biti udeležba zelo obilna, posebno Iz Zagreba, ki pošlje tudi oddelek 1 podoficirske šole. Sodelujejo kostanieviška ! meščanska godba ter sokolski fanfari iz Krškega in Zagreba, tako da se bode po telovadnem nastopu z ozirom na dobro oskrbljene šotore razvila gotovo zelo prijetna zabava. Vabimo torej vse prijatelje Sokolstva, posebno tudi kmetsko prebivalstvo, da se našega okrožnega zleta zanesljivo udeležijo ter tako pokažejo, da vedo ceniti sokolsko dela — Posavsko okrožje. — Sokolsko društvo v Cerknici priredi dna 9. julija na društvenom stavbenem prostoru javno telovadbo z vrtno veselico. Sodeluje gođb* Sokoln II. :z Ljubljane. Začetek ob 5. popoldne. Pt>-setnikom se nudi prilika ogledati *i pol ure oddaljeno Cerkniško jezort), ki nuno sedaj p resi h a. __ Sok. društvo v Zagorju ob Savi prirexli v nedoljo, dne 9. t. m. ob 15. uri javno telovadbo, na letnem telovadi Ku pri Sokfclskem domu. Britska sosedna društva in prijatelja Sokolstva vabimo, da so naše prireditve v kar najvevjeru številu udeleže. __ Sokolsko društvo v Konjieah priredi v nedeljo, dne 9. julija javno tek>vadb*> z vrtno ve?;elieo ter vabi I tem vse prijatelje Sokolstva k obilni udeležbi. — Prevalje: Dne 18. junija se Je vrši! v Prevaljah okrožni zlet koroškega sokol-skega okrožja. Prihiteli smo koroški Sokoli, da prvikrat v Prevaljah javno pokažemo uspeh našega dela, ki smo ga tekočega leta izvršili v najskromnejših razmerah v naših telovadnicah. Vreme nam ta dan ni bilo naklonjeno da pa Je prireditev vzlic temu lepo uspela se imamo zahvaliti tudi našim prijateljem In dobrotnikom. Tako izrekamo ob tej priliki najtoplejšo zahvalo gospodom Angležem v Mežici, ki so dali costom vlak na razpolago, grofu Thurnu v Ouštan.iu za lepenke, ravnateljstvu premogovnika za mlaje, industrijski družbi »Korotan« v Prevaljah za darovani les in gospodom Madile, Rozman, Frfc Lahovnik. Teod. Filipovskv, ki so nam šl! posebno na roke. Zdravo! Odbor. fliia^BBjBa^BHBflHai^^paa^BHBli^i^iaii^i^iaiBiBiBBBaaa^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^BBi^Ma PREVOZ FRANCOSKIH VOJAKOV PADLIH NA SOLUNSKI FRONTI. — Solun. 4. Julija, (izv.) Na francoskem Darniku »TouIom- so bili včeraj orepeliani v Francijo poslednji ostanki francoskih vojakov, ki so padli na solunski fronti. Pogrebnih svečanosti so se udeležili zastopniki Krških oblasti v Solunu, kakor tudi osobje našega konzulata s konzulom na čelu. Stran 4. AOveNSKi rrro^ «' <*> r u* i°^ Konsres lusoslovensketo ženstvo. V veliki dvorani kazine se je danes ob 9. dopoldne pričel zborovati kongres ju^oslovenskih žena, ki so po svojih društvih udružene v »Narodnem Ženskem Savezu kraljevine SHS«. Kongres se je nekoliko zakasnil, ker je bila na progi med Mitrovico in Vinkovci mala železniška nesreča. Na te] progi je skočila s tira lokomotiva vlaka, ki je vozil 58 delegatk »Narodnega Ženskega Saveza« iz Srbije. Radi tega so morale čakati šest ur na zvezo in so dospele po mnogem čakanju in prestopanju na različnih postajah v Ljubljano šele včeraj 4. t. m. ob 10. zvečer. Ostale delegatke, ki so popreie dospele, so si včeraj Ogledovale historične in druge zanimivosti mesta, nekatere so se odpeljale tudi na Posavje, da si ogledajo naše kmetsko življenje. Na kongres, ki je velevažen za nadaljtii razvoj ženskega vprašanja, so prišle zastopnice ženskih organizacij iz Beograda, Zemuna, Novega Sada, Niša, Mitrovice, Kralieva, Gline. Kragujevca, daljnega Zaječarja, iz Pančeva, iz bogatega Sombora, iz Požege, Petrinje, Vukovara, Siska, Sarajeva, Splita, Sušaka, Zagreba, Belovara, Maribora, Celja, Krškega. Novega mesta, Iz lepe koroške Mežice, iz Studenca-Radne itd. Danes ob 9.30 ie otvorila predsednica >Kola iugoslov. sestara« ga. Franja Tavčarjeva II. kongres. Kongresistke so otvoriteliico živahno pozdravljale. Predsednica je pozdravila kongres: »Drage sestre! Tudi za nas Slovenke je prišel nam drag In lop trenntek, di Vas moremo v naši Ljubljani pod si-rtjim Triglavom pritisniti na svoje srce. Želim, drage sestre, da spoznate nas Slovenke in da nas vzljubite, kakor Va-3 me ljubimo. Ve, ki ste Hodile junake, žrtvujoče se za svobodo na£e Jugoslavije, bodite pozdravljene!« Naša domovina mora biti nerazde. Ijena in nera«dniž:ljiva! Vse tiste elemente, ki žele razdreti našo tijedinfeno domovino, moramo odstraniti! (Živahno odobravanje.) Otvoriteljica ga. Franja Tavčarjeva je koncem svojega govora predlagala, da pošlje kongres vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru in NJ. Vel. kraljici ozimma da se pokloni deputacija sester. (Klici: Živel kralj Aleksander! Živela kraljica Marija!) Svoj govor je zaključila ga* Tavčarjeva z iskrenim in navdušenim pozivom, da jugbslovenske ž^ne delujejo v popolni etogi za korist in blagostanje naroda, za srečno in močno Jugoslavijo. Konstituirani prezidi j kongraea bb-stoja iz go^pa: Danica H r i s t i č e v 'a, T. predsednica Narodnega ženskega Šaveza. Zlata K*>vačeviĆ - Lopašić iz Zagreba kot I. podpredsednica. Franja Tavčarjeva, II. podpredsednica. Zorka Jankovi Ć, I. tajnica. Danica B e d e k o v i 6, II. tajnica, Minka Govekarjeva, III. tajnica. Za otvoriteliico kongresa je prevzela besed?> predsednica ga. Hristiteva iz Beograda. Z iskrenimi in sestrskimi besedami se je zahvalila otvoriteljici za prijazni pozdrav in sprejem. Med drugim je omenila, da mora jugo slo vensko žen sivo biti složno in delovati z vsv> V8trajno8tjo v pro?oeh domovine. Kaj sye pravi delati, nam je najbolje pokazala s svojo požrtvovalnostjo in nenmor-nostjo ga. Franja Tavčarjeva. Govor je končala z vzklikom: >Živela naša sestra Tavčarjeva!« (Zivnhnr> odobravanje in vsklikanje drloGrntkinj!) Podpredsednica ga. Zlata Kovače-vic*_L?)PVišić£va je pozdravila navzoče delegatkinje tor omenila, da je srečna, ko vidi sestanek zastopnic vseh treh narodov. Za tem pozdravnim srovorom so sledila poročila tajnic. Prva je poročala tajnica ga. Zorka Jnnkovičeva iz Beo-grda. Podala ie izčmno noročilo o delovanju Narodnega ženskega saveza. (Knninvs se nadaljuje.) KONGRES SREDNJEŠOLSKEGA DIJAŠTVA V BEOGRADU. — Beoprad, 4. julija. (Izvirno.) Včeraj popoldne je bil zakllučen kongres srednješolskega diiaštva. Kongres je začel zborovati v nedelio 2. t. m. ter se sra ie udeležilo dija-štvo iz vseh važnejših kulturnih centrov države. Konsrres le nred-vsem razpravljal aktuelna vprašania srednješolskega diiaštva. tako filozofsko dalje vprašanje azbuke. V tem Dogledu je spreieta latinica s srbsko-hrvatsko ekavščino. Kongres le dalje vzel na znarrie posamna poročila o dosedanjem delovanju za preporod diiaštva. Po končani debati le bil izvoljen centralni upravni odbor. Za predsednika ie izvoljen VorkaDič, Beograd, za podpredsednika pa Tu-šiča Čaia in za tainico *dč, Živičeva. Za urednike dijaškega lista »Preporod« so določeni: Damjan Sokič. Beograd, Ljudevit HennfiberK, Za- greb, in HraSovec LJubljana. Kongres je dalje poslal udanostni brzojav 'Nj. Vel. kralju Aleksandru na Bled in brzojavni pozdrav svojim tovarišem češkoslovaške republike. Beogradska občina ie snočl dijakom na čast priredila banket. ObCnl zbor draltaa lamin oancSCencco o Cd|«. Občni zbor se ie vršil dne 2. julija ob pičli udeležbi članov. \z predsedniškega poročila posnemamo, da je društvo delovalo v prvi vrsti za zboljšanje gmotnega položaja vseh javnih nameščencev. V to svrho ie priredilo društvo več zborovanj, Interveniralo osebno po svojih odbornikih in se obračalo večkrat na Osrednjo Zvezo v LJubljani, od katere pa ni dobili niti odgovora. Društvo šteje 43S članov in Je imelo 405 Din dohodkov in 227 Din izdatkov. Z vzklikom se le izvolil sledeči novi odbor: Komisar dr. Brone za predsednika, prof. Re1"ch za podpredsednika, v odbor pa poštni uradnik Anžlovar, davčni uradnik Trep-pel, tajnik okrajnega glavarstva Ferk, policijski uradnik Jelen. okr. šolski n^d-or-nik Čemel, učitelj Pestevšek, naznik Skala, sod oficijal Zami^ek in uradni predstojnik ZorVo. Na podlagi preglednega referata prof. Pe'cha in stvarne debate o službeni pragmatik! ter raznih stanovsk h zadevah, so se sprejele soglasno sledeče resolucije1: Državni nameščenci brez razlike na politično pripadnost, zbrani na stanovskem zborovanju 1. protestiramo proti maksimiranju do-klad nižjim državnim nameščencem in tistim, ki radi direktnih davkov niso dobili dravinjskih doklad ter zahtevamo, da se jim razlika od 1. maja t 1. naknadno izplača. Protestiramo obenem proti nameravanemu maksimiranju draginjskih doklad ostalega uradništva. 2. Smatramo, da je Čimprejšnja in zadovoljiva ureditev činovniškega vprašanja ena izmed prvih nalog narodne skupščine, katere zavlačevanje bi prineslo državi škodljive posledice. Poudarjamo, da le uradnik, katerega plača dosega najmanj možnost eksistence, zamore državi zasigurati ono nedeljeno energijo, zanesljivost točnost v službi in osebni ugled, katerega država cd njega zahteva in da omalovaževanje tega vprašanja slabi moralični nivo uradništva. Ministrski svet naj zato predloži osnutek zakona o civilnih državnih nameščene h predsedstvu narodne skupščine v svrho pospešenega delovanja vsa) tako pravočasno, da stopi zakon v veljavo, najpozneje 1. avgusta ti. — Obenem prosimo ministrsski svet, da v slučaju, ako bi mu bilo nemogoče upoštevati od glavne-ag in* pokrajinskih savezov predloženih mu dopolnitev In izprememb, določi parlamentarno komisijo, ki naj tekom enega leta pregleda od organizacij predloženi materijal, ga uvažuje in določene izpremembe z novelo k zakonu o civilnih državnih nameščencih uveljavi. Člen 240. tega zakona, zadnji stavek 2. odstavka naj se glasi: »Ministrski svet se pooblašča, da najkasneje v dveh mesecih od dne, ko se ta za'-on uveljavi, izda to uredbo (o novih draginj-skih dokladah).« Rok osem mesecev je mnogo predolg. 3. Zahtevamo ponovno, da se vsem kategorijam državnih nameščencev olače (temeljne in doklade) enotno trrede na podlagi oficirskih plačilnih stop'nj, ker se danes edino službeni prejemki oficirjev še najbolj približujejo eksistenčnemu nrnimu in ker smo mnenja, da v državi, v kateri so ustava poslanci vlada In uprav, sistem tako dem. kakor pri nas, nI mesta za razlikovanje med oficirji In civilnim drž. snovni štvom v prilog prvim, zato pa odklanjamo ponovno tudi vsako zanostavljanle posameznih strok med državnim« nameščenci samimi pri določitvi viš'ne Prejemkov W povsem neutemeljeno in kvarljivo ngleđM prizadetih 4. Zahtevamo, da se draginjske doklade, osebne tako kakor rodbinske reg ilir a-jo avtomatično sorazmerno z draginjo. 5. Zahtevamo, da se uvrsti Celje v Isti draginjski razred kakor Ljubljana in Maribor, ker ne zaostajajo — statistično dokazano — cene Živlienskih potrebščin v Celju prav nič za onimi v imenovanih mestih. 6. Mislimo, da ie danes v dobi socialnih reform došel čas tudi za razmotriva-nje nujne potrebe in zahteve po socialnem, posebno bolniškem zavarovanju državnih nameščencev, zato poživljamo vlado, zlasti pa ministrstvo za socialno politiko, da v svrho čimprejšnje povoljne rešitve potom zakona posveti takoj tudi tej plati Činovniškega vprašanja svojo pozornost, dokler pa to zavarovanje še ne bo vpeljano, naj se v njegovo nadomestilo, kakor smo Že ponovno zahtevali, zasigura državnim nameščencem ter članom njihovih rodbin, da bodo v slučaju bolezni imeli brezplačno bolniško oskrbo v Javnih bolnicah (II. razred) In državnih kopališčih. 7. Zahtevamo, da se vsem državnim nameščencem vštelejo vojna leta tako, kot on'm v Srbiji in Crni gori In da se vsem osebam, ki so se udeležile svetovne vojne, a niso bili državni nameščenci, ki pa stopijo kasneje v državno službo, priznava za pokojnino vsako vojno leto enkratno tako kot osebam Iz Srbile tn črnegore (člen 231 In 242. v osnutku služb, pragmatike) Spominiajte se Družbe sv. Cirila in Metoda. Kultura. — Grafenauer. Slovenska čitanka. V kr. zalo*! šolskih knjig in učil je izšla knjiga: Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. H. del. Knjiga vsebuje v I. delu »Slovstvsnozgodo-vinsko štivo« in sicer I. Krščanski srednji vek (800—1530). Tu najdemo pred Brižinskimi spomeniki sta-roslovenski odlomek iz zografskega četveroevangelfa in spis meniha Hrabra o pismekah. Sledita stiski in celovški rokopis in nekat starih narodnih pesmi. V dobi luteranstva (1530—159S) vidfmo odjnmke iz Trubarjevih Kreljevih in Dalrratiro-vin del, iz protestantovskepra sv. pisma in iz protestant^vske pesmarice ter narodno pesem Ravbar. V d^r>i katoliškega rr-noroda (150Q—1755) so z^stonani Alasia. Hren. Scbonle-ben. Kaštele 1 eo^elli. O. O. Ro^e-rij in Hipolit, Sterž^ar, Pz^ver. Kiiz-mics. V dragem delu »Slovstvenem Itfvtu vidimo iz šr$B*tM*&M n^s-n?štva znctonane: Stritar »Pe^ulovo slovo«, Sbakspeare, O. Zur^nW. Jnlij Ce^ar, Fi^ž^ar. Verica, ter nekaj beril, vzorcev prozaičnih slovstvenih objik. Na^adnle nam n*'di knii^a Jugoslovanske narodne himne ter dodatek o slovstvenih oblicah In sicer o dramatičnem pesništvu ter glavnih prozaičnih slovstvenih oblikah. Ob koncu so »Onomnle«. H vsa berila temeliito no'asnlnlel.o. Tisk te knii^e ie moral biti pri rn^onroVate-rosti pravopisov iako ko^nbcjrnn in moramo se tiskarni sv. Mohoria v Prevaliah naravnost čuditi da nam ga ie tako korektno izvedla. Tudi panir in RtaTvfc *:*r» nriv 7?^r»,,r>fi:^"1 — Narodno gledališče ▼ M?rtb«ni le zaključilo letošnjo sezono dne 29. Junija z opero »Car in tesar«, __Humomt^en li*t t Jol'jjslri Bc- neČiji. Začetkom tef»a me«fr» j|e m*i5el izhajati v (torici alov?rv«ki humoristični list '»f'uk na palVi«. List eo f* predstavit "občinstvu s kratko humoristično pesmico >Jdz sem Čuk na paTcif. List iz-haia dvakrst na mesec. Vs**bnie rnlno zdravega humorja in satire. Lep je Cankar z nebes s svoiimi hlapci. __Celokupna Masarvkova dela v nagem jeziku. »Srpska Maticac namerava izdati prevod celokupnih ro&nstvenih del predsednika Masarvka. __ »Komedijo »Iz življenja mrtf- sov«, ki sta 30 napisala brata <*!apek, je kupil za Ameriko ravnatelj Williđm A. Bradv v Newyorku. za Berlin pa glavno ravnateljstvo Meinhard Bernauerje-vih gledališč. — Svc^ovnoznani ruski pevee Ša-Ijapin namerava ra vedno zarmstiti Rusijo in se presiliti v Ameriko. — SHiiller __ prostozidar. »Lit. Eoho« priobčuje pesem, ki io je priobčil Schillerjev znanec pesnik Anton Rlein ob niesrovi smrti. Pesem je posvečena Schillerju kot prostozidarju. Tudi nekatera Scbillerjeva pisma dokazuje;.^, da se i e bavil s prostozidarskimi idejami. Bil je član rudolstadt-3kfe lože. — Gledališče v sovjetski Rusiji. J. Sergire, ki se je mudil več časa v IiusHi, ie priobčil v londonskem listu >Doilv Newsc zanimive podatke o 3e-drmjib gledaliških razmerah v Rusiji. Med drujrim piše: Reakcija proti ekstremnim tendencam v veri, v družinskem življenju, v zakonu in v rfclitiki je vplivala tudi na gledališče. Publika v Petro gradu, manj v Moskvi, si želi zopet starih klasičnih iger ter je ^ v strogem nasprotstvu s komunističnimi gledališkimi kritiki, ki so edini, ki sme-j*> v sedanji Rusiji povedati svoje mnenje in ki so, naravno, navdušeni za revolucijonarno dramo. Ru^ki balet, ki je bil pred vojsko pod tujim vplivom, je sedaj por^lnoma narodnp^a značaja. V kolikor sem mo*rel opaziti, so v Rusiji že minuli časi. ko je proletarijat napolnjeval gledališče. »Novi bogata- ! ši<, ki jih je v Rusiji vedVr* več, so zasedli bivšo carsko ložo, ostale lože in velik del v parterju. Med n^imi so bili se državni uradniki, ki imajo proste sedeže, in oficirji s svojimi ženami, ki c5~» bile zelo sijajno oMečene in izredno lepo frizirane. PuMika se i© med odmori in zlasti v foveria ^elo živahno zabavala V foverjn 90 me preo^tavili I ravnatelju treh klasičnih gledalifč v IVtr' -r.^u ^vanu FV^kuToviču. ki ie iisiatrll; PM'tik.i zaduM^ let ni r-o-la \ vplivati na n^ko rlr",nli5rfV r \^}~ t;'rn.-m duhu atfe^l nri1?nV.-ljee^ Naši i^rnlci so ee morali seveda piil'"-oditi novim ra^mer*'^. zl^ti r»o-mnn'kanju neodv:-n^ kritike in novi publiki. Ravnateli i« konč>^> pohvalil niske icrrnW, ki eo tnko vneti za svoio umetnost, da ni v n»i""H «mi •4f^w« nobena predstava, dasiravno ni bilo kurjeno in je bila v garderobah voda večkrat zmrzniena. Bemot Zvonimir: S^HIallzem te vera. Versko vpra§anje Je zelo pregledno in ia-nimivo razloženo v tej knliKi. Pisatell pravi: Ni res, da vera peSa. vere soloh ni! NlhCe ne verole nikomur, nltf sebi. Vsa naša vera so same formalno*«, k» ubllajo duSevnost čimdalie boli. Potrebno le. da u že resno lotimo teta vprašanja, brez strasti, a vendar odločno. Začetek le storlen s to knlfgo. Irl le pisana poljudno lahV0 raz-umlilvo, Čeorav obravnava vnralanja, M refelo rloboVn. Trna 12« »tranl In velja broJHrana 7 Din, versna P Hm n poStn^o vred. Narrča se v M"bMf»«» nohtni pred'«? Iffft: dcblva pa se tudi v knjigarnah. —■ H knjigi s« Se vrnemo. Dnevne vestS V Liubifunt. Urit — Povratek kralia na Bled. Kakor nam javljajo, se je Nj. Vel. kr^li Aleksander s kraljico snoči rovrnil s svoieua potovanja v Karlovce, (gulili in na Plitvička jezera na Bled. — Prihod fiinanlcza minhtra na Bled. Z včerajšnjim večernim vlakom je prispel v Ljuljano zunanji minister dr. M. Ninčič. Odpeljal se je na Bled. kjer je danes kr:i':i v avdijend p ročal o Z'inaiii politični situaciji. — Za vsesokolski zlft v I.juM.iini je darovala Krani.-ka industrijska dnt-Um e ;ito de^rt tisoo kron — Za sokolfkt dom v Ormožu. Ob priliki krsta malega RorSa se le v ko tint Bricelj v Stepanli V3Si na pr. i: g br. Rado Polaka nabralo Din 80,—. — Piosiava ptatian dr, .lan«/ Meneincrija. O*lior ki ci je zp<1^1 na k>go, da ob de^^tlrtiiri sr?irti elov« n ekeffa pisat^lia dr. JMKM Y r»r" in/e. ja primarno proslavi fnomin iTO^a \ ''-likrpa rt|aka nartro^^ g!ovrn.-\a p D svetna in nnrodnn drn4tva, Ov^oMto on.i \i radovlliškf?« okrnil, da so Tam] j" de*'Utnrii.ili ut>leze PlSTTl ctnr?.t od-ki tja sponTin^ke ptoiče, k»t«ra alav-rost se vrši v nedeljo 0. j"!iii 1922 ob 12. uri na Rrolu |*H Bolt RHtriei — šesttedenske vo?amilo5e>nvi a,rntl-torja Stejtfa pp vIV-p na dol«ro in čiroko, kakor so r>ri nas t"ko rado zavl^^n-Jejo Ptvaii. kl ne kori^tl'o n^l^n vkide in države. Pnor med vlado in krono nai ^e rarr*»?i tnko. da fo izvode pomilo^'p'-nl^ kakor ie bilo nazn.'.niono. Vimani-lo je napravilo na iavnoet naiVoli^i nth ĆVmn ppdal kvariti ta ntls in Ttgttl napetost v državi. Ako iP v pptnvl glrd*> kraljevih orero^^tiv poinsnopt. naj flhi^i v to da obvr»li.^ d'olor-'ha; da imn krili pravioo r>ornilo5^enia. Ako na se ima vsak kraljev <*^n nnnrtiti Ra odrovomost nTi°toin«»«?a mi^i^tr^. nofem io kr*'i sni oh brez prerogativ. To pa pe Fme biti. V ustavi bo treba p^i^rže £r* rnar^i-kpke k*»' tt\lnr*1 — ^VatidM ?eleznffke«:a ravnntcna. Ko so cdnaiaV nostn^ci !z Prerada v Zn-STfb na p^set tamka??"feca selma. !e videl predpedn?V Pib^r v.n postaj? sal^n^Vl voz in \rnra?al shi?v»Ti1o^ps:a '.irad"*1*^ Nfe }e v onem v-zu Od?rnvor: ra\TintelT Frani«* s bHi st^ri^n7 v ,re^o\1h ^o^n^đ'^n Fr^nfć pa se ie h°tel pp7?->tf V ob^P^n^rrj S^'orfcVem VOZU Je^O ^a"i oa ne * ivnfa s^oro?^ amrA* s svojo pn^f^^o. To |pno T?rt{|Hn r>r:T>^ved;de ■TIbUi —■ In v^rn'a. Vai stori vla^a' — Spre'emanle novincev v finančno kontroV>. Finančno ministrstvo Je rok za v'latranie p^o^eni za sprejem v finančno kontrolo p^da!i?a!o do 10. jnlHa t. I. Po-d'obn^stl so razvidne iz razpisa, objavlie-ne^a v »Hladnem Ustu« z dne 23. maja 1022, St. 52. __ Novo zanimivost je dobila Ljubljana a proiekto^korzjm. ki fra izvaja podietie Saturn (^ogpod Fiodor Leonov) na Aleksandrovi cesti nasproti Jadranske banke vsak dan v ver-Brnih urah. V začetku je bilo videti samo o-plase ljubljanskih in drnerih tvrdk. se-dai pa se zbirajo vsak večer gruče radovednežev pred jako lično izdelanimi •3kiontičnimi sliknmi pasih n^nlepMn letovišč in planinskih točk. Tu vidimo naše v^dno lepo bleisko jezero s kraljevo rezidenco Suvobor divjeromanti-cno r^binisko jezero, prijazno kopališče Kosrnško Slatino. Izubijano, Mojstrano. Kamniško Bistrico, drzne vrhove Grintovca, Tri plava itd. Vsekakor prečna misel tuisko prometne reklamo 7. ozur>m na bližajoče ^e velike prireditve Vsesokolskesra zleta in Velpsejma. __ Vrrmrn«ki proroki trdijo, da bomo imeli prihodnje dni precej dežja z relativno nizko temperaturo. Bornfc videli! — CrSka realna arin».naz\ia na Dn-naju. Avstrijska vlada ie priznala češki realni gimnaziji na Dunaju pravico javnosti. __ »Bote zrntil«. N^-»rjetno je, kakšno elovenšrino rabiio Jjd avstrij-skecra rc?ima prevzeti bivši kurzovci, med nnmi tu-^i kr. nota ni V nekem Iflfn'Pken dokv^entn. (""»^o-lanom v Mari'^r. se med drueim čita: (prevžit-kar) dobi tobaka, kolikor M >b o t e 7, patile (namesto bo sk^-diH. V n^ kem dnT"^m doknmentu beremo: do IftNIM >a v e t o v a 1 n e* vo^'n* (name-ste svetovne voj^e>. Tako pišejo v nekem Štaiorekem mesta. — Nov to'\*»k v zavot^Tc^. Pokrajinska monopolska dir^kriia v Ljubljani objavlja: Tobačna tovarna v Ljubljani bo v naik-Mšem H no^t* Sv. Pavel rri Prrl»ol«ln. Pri po'ti Rv. Pavel nri Proboldu Je bil* otvorila tvlefopska centrala z lavno gnvoHlnico za kra- 1 jevni in medkrajevni piomet z omejeno 1 dnevno službo. 5. /uitju 1922. — Kopali fM v Late, Kal r narn objavlja Obraui;> ravoaifiij Ivo Južne železnice v Ljubljani prične dne '• t. in. voziti redno kopal 11 vU k Ljubljana v lavni kolodvor Laze. ( d-liod ob 14*18, povrstek «>b I8*40L Le-ne. kaker si o f.e objavili. — Tefeianska ecntrala v Planini jiri Itakrku je >.lt otvor.iena minuli ■oeeeo, kakor f-i.o že poročal] n.i tem ij.^tu. Naprsni tei cent rili 1« /. •* v 1. i'i:-a nmlcdnje poste Hlod 1, l^l^a 2, l.ch. Bistri ■'. Celjo, Cerklje, Crnu pri Preveljah, Dolenji [jo^itec, Dom; Gorenja vas, Git>saplje, Jeaonloe na Gorenjskem; Jeaersko; Kamnik; Kokra, Kranj; Kranjska gora; La^ko; Les^e: Ljubljana; Medvode; Mežica; Novo mesto; loiinnrt; Poljane n ni dk lioko; Polaela; Piievalje; Radovljica, 1 <•< ica na 1'aki- Ribnica na l>*>l*!ii f-k«Mri-. Rimske Toplice; Sevnico, >!«>-i < rn.l' '■: Sv. Jan •/. o>) Boh. jeleni; Sv. Jurij ob ju/. IcL; Sv. Peter v > vin^i;i dolini; Skofja Loke; S ' Store; Trbovlje; Trebnje; Tržič; \elo» nje; \'i:iii-i lt-»m-. Vojnik; Vrhn Zidani most; Žalec; 2etozniki; ?.iri. V II. p'n pa; hr<-A'.'<, Brežice; Cankova; Dolnja Londavo; Frana; Ci«»i:i,i» Radgona: Grobelno; Ivanjkovci; Konj Križevci pri Ljutomeru; Ljutomor; Maribor; Mamberk; Moža; \tuSkanj i Murska Sobota; Mu ta: Ormož; Podi Pragersko; Pristava; Pros^njakovci; Ptuj; Ra^jo; Ribnica na Pohorjn; V: pja -kn Slatina; Rof(Atee; Rnš<«; Slatina; Pa/ienri: Slbvensks BlstricA; Sredi-.e ob Drnvi; Strtiftče; Sv. Jnk^h v SV v gor.; Sv. Lenart v slov. pr.r.-. ^ent IIj v Slov. gor.; Šmarje pri Jelšah; Vu-hred; Vuzenina; Zavr"^ in Zur. Sv, Knnpotn. — Preureditev *e1?tte sl»rbe pri pott §t Vid pri SHčnK S 1. luUietB t ! se pre-uredi pri po^ti It Vid pri Stični dostavr] -nje postnih pošiljk po selškem pismonoši takn. da bodo od tec:a dne spadali v T. okraj kraji: Anžlovn, ?t. Pavel. Z.ibor^t, Tem niča, Vrh pri Zobračah. Ca^o^ca. Vet Ce^nj -cc. Male ^e^njice in Ptuiala vas. V 11 okraj pa: Radnh^va vas, Ce^t.i, BfSC Vel Gaber, Pr>di;aber. Zagortca. Bič. Pokojnici. Podborst, Selo pri Dobu. Dob. Velike PeCe in Olaffoviea. Dostavljalo se bo v 1. okr^lu vsak ponedeljek, sred^ In petek v II okrali pa vsak torek, četrtek in sobota — Avtomobili na račun nemških reparacij. Te dni prispe iz Nemčije v Bco£i < i večje Število avtomobilov na ra!un repa« racij. Prvi transport avtomobilov prevzame ministrsto za pošto in brzolav. — Vphovanie ra otroško Isriiče društva »Atena« (Žensko telovadno drtlftvo) se vr5t v Četrtek in petek, dne 6. in 7. t m. cd 5. do 7. popoldne v Pisarni Športne zveze. Narodni dom, 1. nadstr. Sprejemajo se deklice in dečki od 5. do 12. leta. Vpisnina znaša 2 Din, mesečni prispevek 10 Din za otroka. Starši bodo ob vsakem dnevnom času od H. ziutraj dalje pošiljali otroke na igrišče, kjer se bodo igrali pod nadzorstvom vrtnarice gospodčne Ebherjeve. — Falzifikatl dinarjev. Pokrajinska uprava za Slovenijo objavlia: Meseca Januarja so se pojavili v prevaliskem okraju v večji množini 50d;narskl bankovci bivše srbske Narodne banke, vtihotapljeni iz Avstrije. Ti bankovci so datirani s 1. marcem IS86. nimajo še podpisov, označbe serije in številke. Od banke sploh niso bili dani v promet fn predstavljajo samo načrt bankovcev. Za časa avstrijske okupacije jih je bilo precej pokradenih iz trezorjev Narodne banke v Beogradu. Tatovi jih sedaj skušajo spraviti v promet in z njimi gu-Uufati. Vrednosti nimajo bankovci nobene. — Kljub temu. da od januarja t. I. sem n! bil prijavljen noben nov $luČaj razširjanja, se utegnejo vendar sčasoma zopet kje pojaviti. Prebivalstvo se opozarja na te bankovce, da ne nasede sleparjem. — Vlom v trgovino. V Ptujski gori so vlomili neznani storilci v trgovino Praica Urha, ki se nahaja v konkurzu in stanuje sedaj v Ormožu. Odnesli so za okoli "D tisoč kron raznega blaga. Tatvino le opazil šele zadnji kupec Simon Bračič, ki le prišel na ogled inventarja. __ Nesreča vsled prehitre vožnje. Poročajo nam: N*a poskusni vožnji z motornimi koloni iz Dfllmnoije v Spilje se je r^nesitvil blizu Spilja na nekom ovinku c. J. Kolm,?n, delovodja nrko nrmško tovarne, doma iz Zapuš pri Ra-(iovljiri. Vozil je ■ hitrostjo C,8 km na uro. Sr^drsnilo mu je p.^del jo in oblo-žnl z zlomljenimi danimi reUri v nezavesti. K znve?ti je prišel ^ele po dveh urah. — Corrl^crdum. V poročilu »Športni miting na Bledu se je nam vrinila neljubi pomota. V odtavku. kjer se glasi, da le bil pri kraliu navzoč zastopnik Športne avo-ze* dr. Zrpanc, bi se moralo pravilno gladiti »predsednik Športne Zvc*e dr. Sou-van.« — Irrubll se le v torek popoldne od kavarne Pvropa do Čcrnctove vile v Linhartovi ul:cl zlat g^mb z monogramom J. M. Po*ten najditelj se naproša, da ga oddi pri g. Tomazinu, Dunajska cesta *), II. dvorišče x __ TriMiVl po je MrvHn medrtlion 7 eeriHeo, n>aetfee i »Mltliie. Za odditi prnt' n.^^T-adi pri Fr. ^Utlec Selcnnnrtrn-vft ulion 3. — N>ki rev«"n dal^atin ki d;'nk j* ir?nib'l nn fuk^^ni^m kolodvoru, ko lo prisnel v TviuMi mo. vse svoje za Ihidile nomenlene pri^rarko. Afordn jo žrtov drznejrn žeparj^. alt bi mu hotel k<>> r>orna*rnti v nesr^ri9 Kdor bi hotel to pforiti, naj ee obrne do naftega uprav-nlstva. štev. iorj. »SLOVENSKI NAROD« dne 6. julija 1922. Stran 5 TeiefonsKn in brzojavna poročita, ODHOD POLJSKEGA POSLANIKA — Beograd. 5. julija. (Izvirno.) Poljski poslanik na našem dvoju g. Okensky je odpotoval v Varšavo, da poroča vladi o važnih političnih zadevah. Zastopa ga lesacijski svetnik Mogoszelski. POLJSKA PONOVNA VLADNA KRIZA. — Varšava. 4. julija. (Izvirno.) V novem kabinetu je izbruhnila nova kriza. Večina strank je sklenila, da nastopi proti ministrskemu predsedniku Slivinskemu. Glavna opozicija je naperjena proti gotovim kreditom. Proti ministrskemu predsedniku je tudi centrum. V parlamentu je močna agitacija, da postane ministrski predsednik Korfanti poznan iz plebiscitnega gibanja v Gornji Šleziji. POLOŽAJ V NEMCUL — Berlin, 5. julija (Izv.) Policiji 60 je posi^čito izslediti glavna napadalca na publicista Hardeno, ki je bil pred dnevi v Grunewaldu napaden in je dobil pet težkih ran. Napadalca sta Berbert Weichert in trgovec An-ckermann. Slednji je Hardena napadel dejansko, dočim je drugi 6tal na straži. Oba sta bila člana tajne raonar-)ii?tične Organizacija Consul. Weicher-ta je policija aretirala, dočim jd Ancker-mann pobegnil in ga še niefc mogli izslediti. Po dosedanjih podatkih je jasno, da sta izvršila atentat po nalogu tajne organizacije. Za pobeglim Ancker-mannom je razpisana nagrada 10.000 M. — Berlin, 5. julija (Izv.) Takom zadnjih dni £5 bil© po vsej državi velike manifestacije republikansko mislecih državljanov, osobito delavstva. V Berlinu se je udeležilo manifestacij okoli pol | milijona ljudi. Manifestantje so zahtevali aretacijo L»udendorffa. Manifestacije po vsej državi so v splošnem potekle popolnoma mirno, le ponekod ie prišlo cfo incidentov. V Hamburgu, Bremenu, Monakovem in v drugih glavnih mestih so hite manifestacije popolnoma mirne, V Kolnu je prišlo do demonstracij, tako tudi v Magdeburgu, kjer je bilo več fcseb aretiranih. V Frankfurtu je manifestacija mirno potekla, pozneje pa je prišlo do demonstracij. Tudi v Stuttgartu so bile delne demOnstraciie, kjrT je bilo are>-tiranih 500 ljudi. Zelo težko demon*5tra-ciie pa so bile v Zittau-u, kjer jb množica viharno protestirala proti monarhi-stični >Zittauer-Zeitung<:, ki je zelo sramotilno pisala in j© delavstva zsahfce-vak> preklic Članka. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. — Pariz, 5. tulila. (Tzv.) Na železniški progi Stutteart-Pariz .ie pri Ssarbriickennu nastala velika železniška nesreča. S tira ie skočil brzo-vlak. BHo ie 20 potnikov težko ranjenih. 4 pa so bili mrtvi. Borzna poročila. — Zagreb, 5. Julija. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 15.25, 15.50, Pari« 6.675, 670, London 358.—. —.—, Berlin 18.75, 19.25, Dunaj 030, 0.3725, Praga 156.50, 158.—. Trst 3.75. 3.775. Novi Jork 81.— (ček). —.—, Budimpešta 7.25, 7.50. Valute: dolar 79.—, 80.125. — Carin, 5. Julija. (Izv.) Predborza: Zagreb 1.60, Berlin 1.185, Dunaj 0.0245, Budimpešta 0.46, Praga 10.10, Milan 24.287, London 23.31. Pariz 43.375, Novi Jork 5.2525. — Curih, 4. Julija. (Preko Dunaja). Zafrreb 1.625, Dunaj 0.025, Budimpešta 0.4899, Berlin 1.195, Praga 10.10, Milan 24.40, Pariz 43.60, London 2330, Newyork 5.2549. — Curih, 4. Julija, (Direktno oddano ob 17.40.) Zagreb 1 629, Berlin 1.181. Milan 24.449, Praga 10. 09 London 23.301, Pari* 44.59, New York 5 249. — MIlan, 4. juliia. Zagreb 6 62, Berlin 4.S0. Praga 41.25. Pariz 179—, London 95.50, Newyork 21..50, Curih 408.—. — Trs*. 4. Julija. (Oddano ob 14.30.). Beograd 26.55. Berlin 4 65, Praga 4165, London 95.60, Curih 406.—, Pariz 179.10, New York 21.60. — Prag«. 4. Julija. (Oddano ob 19.10>. Beograd 61.50. Berl'n 1L65. Milan 2^0—, London 230 65, Curih 9905, Pariz 340.—^ New York 52.—. — Dnnai, 4. Julija. Zagreb 65.27. 65..TV, Beograd 2*0*0, 26112. Praga 41490, 415 10 Curih 4073.75, 4076.25. Valute: dinari! 259 98, 260 22. čeSke krone 414.40, 414.60, švicarski frank! 4048.75, 4051.25. DrnStoene vesft. — Draltvo orožnikih vpokojencev ca Slovenijo v Ljubljani Je imelo v preteče-nem mesecu v LJubljani svoj III. občni zbor. Pri volitvl novega odbora Je bil Izvoljen za predsednika Martin Majcen, Ivan Rogar pa za podpredsednika, Jos. Ceprnar za blagajnika. Mesečna članarina se Je z ozirom na rastočo draginjo pisarniških potrebščin ?n z ozirom na zvišanje prispevkov »Osrednji zvezi Javnih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo v LJubljani« zvišala od 2 K na 4 K na mesec, začenSl s 1. Julijem 1922. in se vsi člani in članice uljudno prosijo, da vzamejo ta povišek na znanje in da blagovolijo vsi tisti Člani. k» so svojo dosedanjo Članarino za leto 1922 že plačali, povišek takoj poravnati. Vsi oni člani pa, ki so s plačilom članarine za leto 1921. In 1922. zaostali, se pa prosTjo. da nemudoma poravnajo svoj dolg. da bo društvo zameglo uspešno delovati. V to svrho se jim bodo v najkrajšem času dop^lale poštne položnice. Nadalje se Je sklenilo, da se ustanovi podporni skTad ali fond za slučaj smrti in se vsi člani in Članice uljudno vabijo, da takoj sporoče pismeno, če sa s tem nasvetom In sklepom strinjajo, da se potem Izdelalo potrebna društvena pravila za to vetepomembno človekoljubno akcijo. Tudi se prosijo cenj. člani in članice, da na-svetujejo odboru v kaki letni višini se naj ta podporni sklad odmeri in v kakem znesku se naj Istim osebam za slučaj smrt! člana Izplača, Id so preminulega do smrtt oskrbovale. TI odločeni podporni zneski se bodo morali plačati od vsakega, k temu podpornemu skladu pristopivšega Člana vsai za eno leto, najmanj pa za 6 mesecev vsakega leta naprej. Tisti člani, ki bodo s plačilom za podporni sklad do dneva smrti zaostali, izgube pravico do podpore. Le v Izrednem uvaževanja vrednem slučaju se bodo podpore po soglasnem sklepu odbora zaostalim svojcem izplačale in ie tedaj, ako bodo potrebna denarna sredstva na razpolago. Ta podporni sklad za slučaj smrti člana aH članice se bo vodil strogo ločeno od društvenih denarnih računov, zato bo neobhodna dolžnost vsakega člana, da bo pri plačilu natanko In določno navedel, zakaj pošlje denar, ali za »članarino« ali za -podporni sklad za slučaj smrti«. Iz teh človekoljubnih razlogov apelira društveni odbor na vse neorgani?irane OfoMfkt upekoience, da takoj priglase vM svoj pristop kot člani k društvu oročniSkih upokojencev za Slovenijo v Ljubljani, oziroma pristopilo po ustanovitvi »podpornega sklada za slučaj smrti« k istemu kot člani, ker le v združenju In v organizaciji Je moč, posameznika pa, nikdo ne vpoSteva! — Društvo dipl. babic naznnnia, dr» se je na letošnjem onf-nem zboru sklenilo: če ee naprti bnbiro za pomoč pri porodu in »a pot<;*m drugo vzame, se mora plačati prvi polni honorar. Razne stvori * Iz oporoke bivšega cesarja Karla, »Neue Zurcher Zeitung« priobčuje vsebino oporoke bivšega cesarja Karla Habsburga. ki jo Je napisal v dveh izvodih. En izvod ima bivSi nadvojvoda Maks, drugega pa grof Julij Andrassy. Za oskrbnike svojih otrok je imenoval Kari svojo ženo Žito in Maksa, ki morata strego paziti na habsburški hišni red. Prvorojenec Oton ima vse predpravlce. Karlovo truplo se mora pokopati v dunajski kapucinski grobnici, če pa bi to ne bilo mogoče, se mora pokopati v budimpeštanski Matijaževi cerkvi. Kari je izrazil upanje, da bo njegov sin Oton z bo?jo pomočjo reši! z*odo\in*ko nalrgo habsburSke dinastije! Na Madeiri Je napisal Kari droso oporoko, v kateri je pristavil, da ima Žita za časa Otonove mlado-letnosti pravico do regentstva. — Žita je sporočila madžarski vladi, da hoče prevzeti regentstvo In da bo čuvala pravice svciesa sina. Za sedaj Je »dovolila«, da vodi za časa Otonove mladoletnosti vladne posle palatin ali pa državni svet v katerem morajo biti nadSkof Csernoch, grof Apponvi in grof Julij Andrassv ali mesto zadnjega Tlorthv, ki lahko ostane guverner. Končno pa mora madžarska narodna skrr^čina izvoliti Otona za kralja krone sv. Štefana. • »l>nafđUlv©5t« IJtMI brex stanovanja. Te dni se Je zgodil v Trstu trariko-mičen slučaj. Nekega zdravnika Je zbudil na vse z*odaJ električni zvonec. Služkmla Je obvestila zdravnika, da hočeta dva gospoda nujno govoriti f, njim. Zdravnik Je vstal Jn na svoje veKko začudenje zvedel, da hočeta gospoda ogledati njegovo stanovanje. Zaman Je dokazoval, da se za sedaj ne namerava preseliti. Gospoda pa sta mu pokazala časopisni lnserat, v katerem Je stalo črno na belem, da se odda njegovo stanovanje. Komaj sta cds\» so prišli že drugi Jn tako naprej ves dopoldan. Do enaj tih jih Je priSlo ravno štiristo. Tudi popoldne in naslednji dan ni h lo miru ter je moral zdravnik zbežati z h:še. Pozneje se Je dognalo, da je nekdo napravil to šalo najbrž iz maščevanja. • Zavod za podaljšanje življenja. *Ex-celsior« poroča, da je pariška medicinska akademija sklenila ustanoviti blgijenični zavod, v katerem bi se moral vsak človek, ki Je prekoračil nevarno štirideseto leto, v gotovih presledkih zglasiti v svrho zdravniške preiskave, ki je v omenjeni dobi najboljše sredstvo za ohranitev zdravja. Seveda bi se morale zglasiti tudi Jonske in povedati, da niso več tako mlaje, kakor se kažejo. Ideja za ustanovitev tesa zavoda je priSIa kz Amerike, kjer imajo zavode za podaljšanje življenja, ki s0 preiskali že nad pol milijona štiride^etletnikov in kjer zbirajo prstne odtiske vseh novorojencev peti dan po rojstvu in Mer se ne sme nihče poročiti brez zdravniškega spričevala. ♦ Fmv!jic<* o gorilah, ki odnašajo ženske. Afriški raziskovalec Edvard Reioh^novr, ki j© živel poldrugo Iflfel med gorilami v Kamenimi in proučeval življenje teh ^čVive^kih opic«, pili v li«rii >Natiirvns<5enschaften«, da so vro govorico, kakor da bi odnnprilo t« opice ž-^nske, navadno pravljice. ReichenoTv ni slikal nikjeT pri domačinih o kakčnern porVibnem nnunonju goril. Pač pa pravi, da častilo rrnci v potili >»imboI dobreori<, ker ima gorila v primeru z drusrimi opicami najmanj razvit (»polni nagon. Zal?-) smatrajo gorilo kot vzcrled zdržnosti, kar bi gotovo ne moglo biti, afcrj bi goril.* zalezovala njihovi žene. Razširjenje teh pravljic je povzročil tudi francoski plastik Fre* miet, ki je naslikal gorilo z nago žensko. Neki pisatelj pa je napisal z. oziram na to sliko zelo pikantno novelo. * MaročanI In železnica. »Cri de Pariš* poroča, da so Maročani pozdravili z velikim veseljem nov© železnico. Z vlakom se vozijo kakor otroci na vrtiljaku, občudujejo hitrost vožnje in kar ne morelo razumeti železniške skrivnosti. Na malih postajah zahtevajo pri blagajni *za pet frankov železnice« ter jim je vseeno, kam se peljejo. Ko morajo izstopiti so silno potrti ter se žalostno vračajo peš po železniškem tiru. • AH se bližamo severnemu tečaju? Profesor Schnauder v Potsdamu priobčuje zanimiv rezultat svojih astronomskih proučavan}. Zemljepisna Širina tamkajšnjega observatorija se Je tekom zadnjih let razširila za kake pol ločne sekunde, to se pravi razdalia od severnega tečaja se ie v par letih skrčila za kakih 15 metrov. Da tu ne gre za krajevno omejen© gibanje, Je razvidno Iz dejstva, da so opazili na popolnoma drugi strani nagega planeta, v zvezdarni Ukiah v Kaliforniji, v zadnjih 17 letih razširjenje zemljepisne Širine za kakih 5 metrov. Ti astronomski rezultati so tudi z zemljepisnega stafiSČa važni, ker tvorilo v vrsti prikazni dejstvo, da so spremembe zemeljske osi veliko večje, nego se Je dosedaj domnevalo. Glasbeni vestnih. ___ Glasbena Matica v LjubljanL Spored koncerta Glasbene Matice, ki se vrši 6. julija 1922 na east uueiežen-knm jugoelovenskejra ženskega kongresa. L K. Adamič: V snegu. E. Adamič: Mlad junak po va^i jezdi. Dr. A. Sch.vah Zdrava Mafija. A. Lajovie: Kroparji. A. IjOJovic: Ples kralja Matjaža. Puje im?fcani zbor. — 11- Ga. I^všetova: po-jo 3 pesm i. — 111. a) Andel: lJragi j« dal eto. b) Andel: Igra kolo ... c) An-del: Anko Anrko. č) »st. limioki: Divna i*~x?i! d*) M. Hubad: Slovenske narodne pesmi: a) fcikrjanček poje, žvrgoli. b) Luna sije. e) Bratci vila zaposlena deloma v pisarni, delo-na pri prevzemanju in oddaji blaga v kladiiču. Naslov pove uprav. Sloven-ikega Naroda. 5015 proda se gozd i na Dolenjskem v bližini postaje v lepi ,- l^gi. Meri ca 30 ha. Naslov uprava SI \ Naroda. 4956 : Mesečne šoto I5če soliden miren gospod (akedemlk) * za ok'ober ev. november. Ponudbe pud . akademik na upr. Slov. Nar. £046 » —^—-—,-------------------------------------.——------ Išče se k mirni rodbini v Zagreb dobra ku-, harlca proti dobri plači, ki opravlja i tudi hišna dela. Ponudbe na upravo SI. Naroda pob „Pridne roke". 5027 l —————^— — \llm službe kot skladiščnik preddelavec, za lesno stroko, ali tudi po možnosti kot delovodja kake parne žage. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5045 Prostor za rako (Ornltplati) najboljša lega ob zidu, na pokopališču sv. Križa v Ljubljani na prodaj. Naslov pri uprav. Slov. Nar. 5029 Večjo mnoiloe prvovrstnega splitskega portland cementa na razpolago pri tvtdki: H. Petrič, Ljubljana, skladiSče Balkan. 5018 proda se klavir Bosendorfcr in Valvasor (S zvezkov) origlnaL Ogleda se Spod Siika bar. VIL/33. 5011 Kot admiBlstratfvn volja ali na drugo primerno mesto v kakem indust.ijskem podjetju želi vstopiti trgovec, 43 let star, oienjen, zmožen slovenskega In nemškega jezika, knjigovodstva in strojepisja, v takem kraju kjer bi bilo stanovanje na razpolago. Ponudbe pod „Administrativni vodja" na an. zav Drago Beseljak. Ljubljana. Sodna uL 5. * " 5035 Inseriraite v SIou* narodna Kapital se Oca za dobro Moda podjetje brez konkurence z velikim dobičkom. Cenj. ponudbe pod „tiskanu" na uprav. Slov. Naroda. 5020 Sprejmeta se takoj dva dobro IzveŽbana Žagarja na samico. Ponudbe naj se pošljejo tovarni furnirja, Podreče poŠta Domžale. 4918 Vdova brez otrek vešča gospodlnstva stara 45 let, ISČe službe kot gospodinja pri kakemu boljšem gospr-du. tudi k trgovini s kavcijo. Zaslužek postranska stvar. Pismene ponudbe P. B. Liubljana, glav. po-ta. post restante, do 10. t m. 5028 Spraten In podjeten agent za brezkonkurenčni nemSkl sukanec in prejo se išče. Vpraša se Botel Union prt vratarln. 5017 BenclD in stopo olje ima vedno po najnižjih cenah v zalogi družba „ZORA1 skladiSče „Balkan" 5010 Vio Himno soho event dve majhni s kuhinjo ali z uporabo kuhinje, brez perila in posode, išče v najem za takoj ali pozneje trajovee. Cena pontranaka etvar. Ponudbe pod lepa plača na upr. Slov. Nar. 5032 lajava. Podpisani Izjavljam, da obžalujem nddent, U sem ga povzročil v nedeljo, & junija proti 8 url zvtitr, v Lattcr-tnanovem drevoredu z Intervencijo stražnika nasproti gospodični W. zaradi neke pogrešane stvari, ker se je to zgodilo rcled moje pomote v dozdevno stičnem predmeta. 5006 ________________Hira Jaafcale, M se cemljttče 40 Jonov obsežna Travniki. KMte in stelnikt ter zraven komplet-io gospodarsko poslopje, na Prelogih )ri Semiču, železniška postaja Rožnldol oddaljena pol ure, Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5036 Prazno ali opremljeno S1 SDbD =3 išče soliden trgovec. Ponudbe pod „Snažna soba" na uprav. Slov. Naroda. Otroška postelja in otroški voziček se prodasta. Kje pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5037 Vov nsnjen kovček za potovanje se ceno proda. Naslov po ve uprav. Slov. Naroda. 5043 Gospodinjo izvrstno kuharico išče samostojen viSji uradnik z nastopom službe v septembru aH oktobru t 1. Cenjene ponudbe pod .Gospodinja 4885" na upravo Sloven. Naioda. 4885 Proda se črna svilena oblaka, otročje oMekce, Muze, krila In vrhnja Jope. Poizve se Stari trg 28, II. nadstr. levo. 4999 Kamnoseški pj> močniki •e sprejmejo. Nastop takoj. Ivan Scho-mann jun., Novtsad, Vojvodina. 4824 Razno perilo ia dama. gospode lo daoa priporoča tvrdka Oglas. Od 12. do 16. julija t 1. vrši se r Bos. Dubicl veliki letni sajm za živino in druge stvari. Entti mlaiintn i In. Doli Proda se orroSki voziček. Ogleda se lahko od 11 do 12. Naslov pove upravništvo I Slov. Naroda. 503? Učenka za modistarijo se takoj sprejme, P. Bar« borić, Meatnl trg 7. 5(J3l Potrebuje se za takoj elegantna soba s posebnim vhodom za boljšega gospoda. Na ceno se ne gleda. Cenjene ponudbe pod „Soba L", poštno leieče Ljubliana glavna pošta. 5022 4000 kron nagrade dam tistemu, kateri mi preskrbi v Ljubljani uradniško stanovanje obstoječe iz 2 sob In kuhinje. Cenjene ponudbe pod „Zvezda 5039" na upiav-ništvo Slov. Naroda. Iščem gospodično za svojo 9 letno hčerko, katera bodi zmožna perfektno nemškega in prilično francoskega jezika ter podučevanja klavirja. Ponudbe poslati Josipu Fenije kot veterinarju, Varcar Vakuf, Bosna. 4836 Krasna vila tik ob morju, v borovem gozdu na otoku Rab v Dalmaciji, prazna na prodaj. Obstoji iz 8 sob, ene velike obednice, kuhinje in lepe velike kleti. Zidana je iz kamna pred 12 leti ter zelo pripravna za penzijon aH pa za 2 stanovanja. Ponudbe na Rosp. Jožeta Miklau'iča v Zagrebu, Opatička ulica St 18. 5013 Sprejme se za eventualno takojšni nastop: 1. Nadpaittlk za dnevni kop (Tag-bau) in jamo, absolvent srednje rudarske iole z večletno prakso in dobrimi spričevali. 2. aamoatofen računovodja, vešč natančnega in zanesljivega vodsiva izplačilnih ter šihtnih knjig in sem »padajočih drugih računov pri obratovanja in tako dalje. 3. Pašnik pri jamskem lesu, žagi In pri konjih (hlevu) z večletno prakso. Ponudbe z natančno detrjliranimi zahtevami nafteatlananlpraamogokop, Krmeij, Dolenjsko. «»1 stran o. „SLOVENSKI 1VAKOD" ane 0. julija 1922. Stev. 150. Zahtevajte povsod W CHARTREUSE tvrdke M* Druškovič in drug ________________ družba ■ o. i. ■VasTasTavM vYi^n .^HBOBHiHl^^^^N^H^^^BB^BBIV1>l9^nBMBHMaBBava«MHHH^ i Haribori Koroška ces. 39 Proda se rabljeni kopalni sedežni btdenj s poklopljeno peCico in več druge hiine oprave v Ilirski ulici 21 /H., vr. 6. Ogledati si te stvar vsak dan od 1—4 ure popoldne. ______________4958 ^-•^• ■ ■ i * ■'.....■ ■ ■ " Amerikanci, Primorci. Pozor! Krasno ležeče posestvo obstoječe Iz vinogradov, sadnikov, njiv in travnikov lepega gospodarskega poslopja, zldanea, hlevi, okoli 20 oralov veliko od postale okoli 20 ;minut odstranjeno se proda. Natančneje pove Simon Frsisrn, pansamitnik v Poljosnas. 4996 Vajenec 4946 i a krznarsko obrt se takoj sprejme. BUajll Ebber Stavi trg 5, Ljubljana. Stroj za sladoled as takoj proda. Naslov O. PICHLER, kavarna Evropa, Ptuj, (Slovenija). 5001 F. Florjančič LJubljana ' Selenburgova ul. 6. Kolesa Automobili MoSorii Olje • Benzin • Tovol masi na drobno na debelo Pneillfiatika vseh prvovrslt^lh znamh (Dunlop, Clincher, Conttnentali Eacalsior. Michelir*). Prva mekanižria delavnica. Prođsf a tiitiift« nem v vsaki ainofinj po najnižji cen:. — LSndevit Sire, Kranj. Skladiščnika-žeieznmarja resno, starejšo mof, kako« tudi vcČ r>r:dnih prodajalcev te stroke Oče Hrma: Scbscder & Varov&e!i v Ljubljani 49« 1 Steznike (moderce) po životni meri priporoča AHA HUTTEB, Dnnalska o. 6/II poleg lekarne Ptccoli. 2130 Saksonska trgovina daUkataa In sejutrfcovalnlca ajs proda v največjem letoviSCu Slovenije z obsežnim trgovskim in gostilničarsklm fnventarjam ter veCJo zalogo korentnega blaga. Potreben kapital kron 300 000 -Ponudbe je nasloviti pod šifro „Delikatesna trgovina • 5023*' na anončno dru-«x> Aioma Companf, Ljubljana, Kongresni trg 3-1._______________________50-3 Hannnninmn P- *• občinstvu, da sva prevzele hotel — restav-noZnanjOiliU racijo na Blejskem Oradu. Krasne sobe z divnim razgledom s celo ali brez penzije. Prvovrstna vina, piva in vsa druga pijača, izborna kuhinja ter mrzla jedila. Cene zmirne, postrežba točna. Vabimo vse ljubitelje prirode in intimnega miru in za mnogobrojni obisk se priporoča _________ Himl Brtoncell in Resi Dular. Su ii sortu ikri fes s premerom od 15—25 cm in dol- Trfl ririltftin firarfilffl" žino od 90 cm kupuje vsako količino "f* ™ f ' x " -*- Telefon 5—65. 4828 ZAGREB : Bogoviževa ulica 3 Elektrotehnični zavod. Oddelek „Tvornica aa Kisik" VOlnOOlČ & C& ;•:- mm - m -:-: KISIK (Oxygen) Županstvo občine Števerjan razglaša da je imenik oseb pristojnih v to občino, ki zadobijo na podlagi Št. Germainske mirovne pogodbe italijansko državljanstvo po polnem prava, razpoložen v obč. uradu z dnem 1. julija 1.1. V teku 30 (tih) dni ima vsakdo pravico vložiti reklamacije pri županstvu in sicer bodisi radi opustitve vpisa ali napačnega vpisa. Reklamacije rešuje podgeneralni civilni komisar v Gorici: proti tem odločitvam je prost utok na generalni civilni komisarjat v Trstu (urad štev. 13.) ki ga je vložiti potom podgeneralnega civ. komisarjata v Gorici v teku 14 (tih) dni po razglasitvi razsodbe. Županstvo Števerjan, 1. iulija 1922. j ____________________________________Župan PRINČIČ* Vse sokolske potrebščine za člane* članice, naraščaj i deco po predpisu JU00SL0V. SOKOL SAVEZA ima v zalogi Drago Schwab (preje Schwab & Bizjak) Ljubljana. Pat Mu hiama. Dreni tri 1 Slavnostni kroji po meri se izdelujejo i najkrajšem času v last* nem modnem salonn; na željo se razpošiljajo posamezni deli i sokol, sukno proti povzetja« Žagar Ude stalno alnžbo Naslov pove uprava SI Naroda. 4969 Sprejme se več mehanikov in atatbanlh kljBćavntAarjev. Kje pove npr. Slov. Naroda. 4998 SOBO iiče industrijski uradnik. Ponudbe pod šifio „SAMEC 4951". 4951 Prodam novi tovorni voi brez nosilni ka (Tragge-schirr) cena 11.900 K. Poizve se vupr Slov. Naroda. 4980 iloi nI „STANDARD 8-10 PS" s priklopnim vozom se ugodno proda, GL1NŠKA ul. 5. 4965 Iri za strope8 izdeluje in prodaja na debelo in drobno po nainižih cenah. Pri večjih množinah znaten por ust. — Anton Stoiner. LuibMana, Jer^nova ulica 13. Trnovo. Otroški vozički, dvokolesa, šivalni »troji, pneumati?ca za dvokolesa, motorje in otroške vozičke ter vsakovrstni deli, najceneje v veliki Izberi. Cene ^692 «» zahtevo. Tovorna »TRIBUNA* Ljubljana Karlovška ce sta 4. Zvonarska uiica 1 Na predal v lepem mesta velika pritljicna hiša prazna za malo industrijo, večji obrt, aH skladišče in zraven lepa 1. hiša, elekt. luč, vodovod, kop. soba, veranda, stanovanje, 10 sob na razpolago, cena 300.000 Din. Earol Breznik, Celje, Dolgopolje ul štev. 1 4937 Odvetniška pisarna dra. Ljnd. Stiker v Brežicah i£6o honcipljsntn. Reflektanti s vsaj nekaj prakse imajo prednost. Pogoji po dogovoru. Vstop takoj. 4941 KOLESA avtomobili, deli ia oprtava, pnevmatika aajteneje »: loSsu J. GOREČ Ljubljana, Gosposvetska o« 14. garata«______________Delavnica. Aitsn Steiner mestni tesarsbi mojster v LJ«blJ««l prevzame vsakovrstna tesarska delav kakor strešne stole.kupole, stolpe, mostove, vrtne utice itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa. 4796 Kopalne kostume in hlače, bluze, športne ki promeoadne, kmečke (dirndl) oblekce, Športne srajce kakor tudi razno drugo moško in žensko perilo lastnega tedelka priporoča po aaanvaaasa ceaea F. Ia L Gorlć&r, Ljubljana Sv. Petra cesta 2y. 4957 Proda se godbeol avtomat na utež, zelo močan glas. Naslov pove upr. Slov. Nar. 4915 2 parceli na lepem mestu blizu Tivoli ia se pro dssta Ponudbe po 1 šifro „2 parceM 1912*' na upravo lista. 493 I Okrogel les hlode) smrek^, brast, bukev kupnje • vsaki množini parna tagS V. Scagnettl v Ljubijani. V ponudbi je naeshv etne. 4611 HiOml dobro kuharico zmožno voditi gospodinjstvo, mlado, všečne zunanjosti. Dcbra pWa in dnbfO ravnanje. Ponudbe s foto^raljo na Vladimir Brajktvića, lekarnarja, Brčka, (Bosna) 4972 Jermeni In gože za cerove, lepe biče, prave tržaške bičevnike in motvoz priporoma veletrgovina Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakob? tr a.A„-. I !!1 .. ,U\. - .\ ) '_ l-Tirtfflllli ^?^K^¥i?171 '-—sta kot starbovodja (polir) pri stav-IlSVliasJl I* l='ll a I I I bencin pod;etjn v Ljubljani ali kjo dru-S&feill ifl I »fšlllll^l ^c' ^rovznme v akord vc*j? stavbe ' ilfii' 8 JliM iJ^lIlžji Spre!rne tudi mesto pri kakem industrij- uCtinil VlIM «1* V|OSvB skem podjetiu, ki rabi lastnega siavbo-vodjo s koncesijo. Dopisi z navedbo plače pod ,,ZIDARSKI MOJSTER - 4l)6 ' v, i ansavo S'ovensk**ra Naroda. Pažnja! Pulaic?Ka, prolazcicfma 1 strancima! Pata-a t „fflAlul milLL HLIuUUIIHIJ KOGIU. Wilnnin trs 115. Tel. Ur. 2Z-13 Otvoren je 5. juna ov. ^od. Hotel je moderno uredjen, snabdeven sa 120 soba, elegantno mebLranih, u svakoj sobi uvedeni je topla i hladna voda. Hotel raspolaže sa kupat l'-nn, salonima, sepa-reima i sv:m konfortom sa svojim parnim urejanjem i električnim osvetljenem. Restoran i kafe su snabdeveni izvrsnim jelom i pićem, prvoklasna kujna francuska i srpska. Cene solidne. Usluga brzaitačna. Sfrekciia hotela. Eentinmctor 10-15 HP Generator gvnnnitok,fabrikat Eeraman. 58 K'/A, 380'220 volt z dinamom in kompletno ore:ikalnn nloš'-o, _____ MotOfi" za vnilni tok 35 HP, 380 2 ?0 volt, J3r!TI2^*k venec':anski. kompleten,________________________________ Prstna žago iTuch>schwanz)______________________ moda d. ci, CROAT6^y i LliitUana. Gosposvetska c 2. 4«66 Iipiii 23 iilii dnevni!! mi i kv a • ter raznovrstna zdravilna zelfišča in koren!no> y. K. Ro!?rmann, Lilia, Si Petra osi i!. 2?. BrlsinaHnn^H %frinlf laln^fl za sve vr9tl K°"va? stabilni i vozeči III^eObI se P^uliosn^bils, Lolfoznotiiis, Užase motori, motorni čamci CColnl), 1^^4*553 2a sic,*ra- Ti Jčne i kružne pile. Motorni valj-w?Falfli ci za ceste, mjftsmm z* sisači plin proizveden iz drva i d-venih &£fllWJr odpadaka je naijeftineja pogonska snaga. Glaiina zasfapstvo tm Juoiaslairfiu OTOKHR UHLIR Poslovnica za promet prohvod.i tvornice motora i strojeva Langcn & Wo ?, WSan Zssrei, Bregovita 5 doprssie kl Prometni mmi zo premog <. d. y ijiiinni prodaja Iz slovensklb premogovnlbOT velenjski, šenljanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporaho, kakor tudi %a industrijska podjetja in raz pečava Ia fehoslovaški in angleški koks za livarne in domsžo vporabo, kovaški premog in crni premog. Naslov: FR0METKI ZAVOD ZA F3E&G3 «. d. LJubljana. Miklailftova o. 15 1L jLps^ht in tisk »Narodno »iskarnec. Za iuseratni del odgovoren Valentin Kopitar,