go dar tn v ke m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr posiljane po poŠti pa za celo leto 4 gld. 20 kr » pol leta 2 gld. 20 kr pol leta 1 gld. 80 kr četrt leta 90 kr leta 1 gld. 15 kr. nov. den 9 Ljubljani v sredo 17. novembra 1869. Gospodarske stvari. đa ohrani sebi in svoji družini zdravj da A* tlUlMV jC , - UČt ima jJi l- pridelke, ugodne hleve za kolikor je mogoče, stoj shrambe za vse pi Crtice zboljšanji stanu kmetiškega sploh in zlasti na Kranjskem. domačo zoper ogenj živino, in da svoj vse > varno Gospodar mora na dalje misliti, kako se vesti da --------------- 0 r------ -----------J ~ -7 OV, »VvOU , KA a Gruntni posestnik more svoj stan zboljšati s pa- ^u bode mogoče v sedanjih okoliščinah pošteno živeti metno rabo svojih moči 7 ktere ima v svojem zemljišču in v svojem životu, to je telesne in dušne. in shajati s tem, kar ima. On jega posestva več in boljših mora misliti, da iz svo-pridelkov doseže, da jih Da starokopitno vedenje s poljedelstvom sedanjim v stan pripravi, v kterem mu bode mogoče dobrega potřebám ne zadostuje, čuti, žalibog! vsak kmetovalec. kupca dobiti Da pa pravo ugane > naj se po svetu Iz tega izvira vedno vprašanje od vseh straní: kaj je ozira, naj bere v časnikih in bukvah, kako drugi rav početi, da je mogoce kmetovalcu seaanjim veiiKim po- "«j^j kiaj ° ť1 ^J trebam vstrezati, v okom priti? Ne nadjajmo se, da bi peljavanjem povračuj da je mogoče kmetovalcu sedanjim velikim po- najo naj vse s premislikom delà 7 kar y naj mlj z do JeJ s pridelkom odvzel mogoče bilo to doseči s pomnoženjem potřeb, z boljšo ^ar 11111 pu h hrano, z dražo obleko, kakor neki širokousten odpa- ga porabi na popi boljšo Kar mu časa po končanem poljskem delu ostaj odj a, naj ali na kako umetno delo ; denec svojega naroda priporoča; to kmetovalcu potreb namesti da^ od krčme do krčme brenkaje, krvave de narce troši in dragi čas trati. Na ugovor: kako bodem bukve bral, ker brati ne se ne zmanjšuje , ampak jih še le množi, zraven pa kmetovalcu neobhodno potrebno životno krepost krati > ga za težka delà nezmožnega napravlja, marveč edino s tem, da on skuša svoje potrebe kolikor mogoče krčiti na eni, svoje dohodke pa množiti na drugi strani. Potrebe vsakega člověka za ohranjenje življenja so: dostojna hrana, obleka, stanišče. znam 9 kako kakosneg delà se lotil , ker ga ne po-kaj ne za to, da me davkarji z novimi nalogami za obrtništvo in dohodnino obložé? znam, in ce bi ga znal Na to ti, prijatelj 9 odgovorim to Ce tudi rodo ljubom našim še ni dozdaj obveljalo 9 kar Kar se tiče hrane, pričajo skušnje, da mnogo zahtevajo, bode jim vendar gotovo obveljalo, da po pravici mnogo ljudi živi ob kuhi 9 SOC1VJ1 9 kruhu in sadji 9 brez kave in druzih preslastnih jedi; meso, bodi-si bra- vina. svinina ali govedina, so jim redka pojedina. šolah jeziku ženje PelJ poduk se po kega naroda v svojem domačem 9 da bode vsakemu mogoče si potrebno izobra rokodelski umetniji v maternem jeziku prilastiti Pri vsem tem so vendar-le krepki, zmožni za vsako namesti se z učenjem tujega jezika mučiti in svojo mla peha potratiti. Ako imamo delo VUJ "V1X1 TV/UV.M.1. iV Ili Vj^il.1 , UUIVUU. «« ' lj zraven pa tudi zdravi in visoke starosti doživé dost pri tem mučenj 4 * - __ _ « 1 • ^ •• 1 w» brez lUKskyj , cjL Cm V vži-L JJ« lUUl AUiaVl IU Ï10WIVW u tui VtJli uvuinu --#--r-------------J -- brez bolezen mehkužnikom navadnih, a tudi brez po- bližnjico doseči potrebno ' JL i i a i .i « a « « a t à trebe 9 zdravja iskat si po toplicah. zadevi obleke je kmetovalec, spoznavši te po- dolgih potih in ovinkih izobraženje, čemu stopati po Omenjena pot je edina za nas Slovence, v kratkem trebe, od nekdaj skrbel, da si je pripravno obleko na- povzdigniti rokodelsko umetnijo na stopinjo, da bode pravljal iz svojega lastnega pridelka brez velikih stroš- mogoče zadostiti sedanjim zahtevam. Saj imamo dosti kov 5 lepa. bila je dostojna in za trpež, čeravno na videz pripravnega sedanjem času pa se večidel gleda na lišp; ne kar je domače, ni imenitne podobe, zato se išče po šta- čas rejo ovác svetá za pridelovanje lanú, konopelj 9 za robe, dosti rude za dosti lesá za izdelovanje vsake baže suhe napravo železne robe, tudi gradiva cunah, kar vpije, novce trebi in vendar le kratek trpi, pa tudi života ne varuje zoper mraz. Iz rečenega izhaja vprašanje: kaže li kmetovalcu za druga rokodelstva. Tudi se veliko ljudi pečá z ro-kodelstvom drugim ; imamo dosti jev 9 bučarj 9 svoje pridelke pripravne za napravo obleke domá po- zarjev, tesarjev, zidarj strgarjev, krnjelev (tkalcev) lončarjev, slamnikar 9 predic itd Al večidel vsi se 9 mi delati in si iz njih obleko napravljati ali pa prodajati yedno po tem, kar so se od svojih prednikov in gradivo za obleko v štacunah kupovati? edej učili Casi Res je 9 da izdelki za obleko so na kmetih v se zeló šale, in ako napa so se predrugačili, zahteve so se povik surovi, okorni ? platno večidel debelo kot ploh, sukno trdo in oštro kot krhlač (ribežen). Vendar za tega del ne kaže vse to opustiti, temveč preudariti je treba in pogledati okoli, kako izdelujejo jim mi ne adostujemo, se bode zahtevano blago iz drugih krajev k nam vrinilo, bodo umetni de-lalci iz tujih dežel domače denarce odnašali. ^ Ako nas je volja, temu v okom priti, rojaki na noge! Že Vodnik nam je pel: „za uk si prebrisane glave, trdne in čedne drugej iz svojega prediva lepše platno, iz svoje volne pripravniše sukno, in po tem izgledu se ravnati. O tem pa bom drugi pot priliko imel več govoriti. Pripravno stanišče je vsakemu člověku neobhodno postave, sreča nisi zaspan te išče, um ti je dan 9 našel boš, ak dobili pripomočjo ministra za kmetijstvo smo ravnokar tri ojake v deželo, izurjene v pridelovanj in potrebno. Kmetovalec mora v tem oziru pred očmi imeti, obdelovanji lanú in konopelj, da se bode izdelovalo ž nižjimi stroški pred delovanje tančice pripravno za kupčijo in iz- Da se ta napredek vdomači po okoli kazat, kako se mora lan in konoplj deželi, bodo hodili treti godit > in mikati z malimi stroški in v kratkem času Lan in konoplja se bosta godila v vodi namesti razgrinjati jih po tratah blaga ; > kar liko delà stane brez doseg ugodnega to pa traja samo trlicami. bo mašina trla ) do drug Namesti trenj s dni. mašina predivo čistila vsega pezdirja. Takih dragih mašin (strojev) pa ne kaže kupovati vsakemu kmetovalcu za-se, temveč celim so-seskam ali več družnikom skupaj Enako se bode učilo po deželi izdelovanje žganj iz krompirja in drugih pridelk kromp draže prodajal, bode se Ne zdrozgali ? da se bode (majšje) za živino pitati po ceni dobivala in deželi prihranil v krajih, ^j^x j« , - ložnost, svoj pri obdelovanji zemlj porabiti na prestrojenje lesá kuhalnice, loparje, vile, kadí, škafe, korce, platišča, vse dele vozov, rešeta, řehte, nečke, irbase (plenirje), koše in tako dalje. Da se pa bode kmetovalec takih naprav z veseljem lotil, zato se mu to veselje pač ne sme koj zadušiti z na- kjer je obilo lesa , ima kmetovalec pri- potrebni čas hišno odj y žlice ) kladanjem davko baj kmetovalec, ki rabi svoj ostali čas za obrtnijo, ni še popolnoma obrtnik; on ostane kmetovalec, enako onemu, ki s svojo vožno živino o časih. ko nima delà pri kmetijstvu, vozari za t plačilo pa vendar mu ni bilo treba od vožnje davka plačevati Vlada naj raje podbada in podpira tako porabo časa namesto ga podbijati in ovirati. Našim mizarjem, tesarjem, zidarjem, sploh vsem rokodelcem pa u*, — , ------? -r— * neobhodno potrebno izurjenje v r i- i • in v vseh drugih opravkih zadevajočih vsako sanji rokodelstvo; to pa je le v šolah mogoče Tedaj j vlada ) osnovaj take šole ) bode mogoče v maternem je ziku učiti se potrebnih naukoví Po tej poti se bode povzdignila obrtnija po deželi ne pa po praznih resolucijah konštitucijonalnega društva ktere segajo po konkordatu, kteri ljudstv po kloštrih, ki ga ne motij ne bega 7 ; > Pogostoma t izdelkov po deželah in ob darovanje izvrstnega delà bodo podbadale in opominjale na predek ; največa podp mu pa bode dob p r o daj a izdelkov Da bi zanemara ali celó odstranjenje vere in ma ternega jezika ljudst omiki podpiralo in taka omika ljudstvo osrečila, kakoršno priporoča „bistroumen ne- rodoljub, je pač pri nas Pelj v bosa popol Celó bati se je, da taka omika pokvar životnih in dušnih moči. Pridržati je staro, kar se je dobro skazalo, poprijeti pa novo, kar kaže na dobro in ni očividno nevarno ali celó pogublj Znano je ? da naši kmetovalci se trdno držé starih seg to, , navad, vere in jezika; to jim dobro hasni; kar se tiče porabe svojih telesnih in dušnih samo moči ; zahtevajo sedanje okoliščine, da se naprej pomika, da dosedanje vedenje pri kmetijstvu ne zadostuje sedanjim potřebám in zahtevam. Treba je skrbeti za dosego ve- čega in boljšega pridelka, in na vstrojenje tega pridelka po sedanjih zahtevah. Ker pa se tega ni bilo mogoče od svojih sprednikov naučiti, treba je vzeti na pomoč svojo pamet, nauke bukev z eno besedo: učiti se! in to v svojem jeziku, ume, in v kterem se mu tudi vse priučiti more, in časnikov, in tuje izglede ) ki ga česar potřebuje. Omike ne krati, kdor omenjeni pot za-njo tirja, marVeČ Oni JO n-iauju, ovi uijaju, naj oo podučuje v tujem jeziku. Nem! in vedno nem kratijo, ki tirjaj naj se Slovenec gozdarske sole v Sneperku. Kratek čas sem dijak gozdarske šole casu sem že dosti slišal videl y pa v tem potrebno je umno gospodarst in poznal, kako silno kranjsko deželo ktera gozda ) > ravno za našo gorata dežela, tedaj veliko zemeljnega zaklada leži v lesu Naj bi naši kmetovalci spoznali, kakošni dobički izvi raj iz gozda, in > si gozde skrbneje varovali, kakor dosihmal. Ne da bi les umno sekali in varovali še tratijo ga brez premislika Naj naše ljudstvo velike vrednosti naše ostane prazna. Vsak gospodar, ampak poznalo da ne pazi na to, da prostor prazen ne nasadí z lesom. Naj se ne zanemarja pomlajenj ? da se jih po naravi sami nekoliko pomladi dalje í e mlj e, posekal les, naj zopet gozda. . al ki ostane, ampak Res žalibog, da še tega neskrben človek kajti živino goni na posekáni prostor, da vsa mlada nič dru pri miru ne pusti y drevesca pomuli in pohodi, tako da ne ostane zega nego pusta golj mladih drevesec z grmovjem , namesto lepih Gospodarji! premislite, koliko svetá neobdelaneg ki ni za druzeg leži vam prostor enega orala dal, koliko bi to v 50 letih nego za gozd posoben; da bi 50 kr. vsako leto dobička po vsi deželi zneslo! Izgovarjate se sicer, da ne morete vsemu kaj imate preveč druzega delà Res ) da glavo *w f v*«, viuv^^f uvimii xtv^Q JG j ua iLiiaiu uciči ucj al vi preveč delate, kakor so vaši stari delali da imate delà čez Vi menite, da po starem res ! Casi Jbolj f a to ni zmirom se spreminjajo in hitijo, toraj korakajt za njimi; ako predaleč zastanete, ne bo vam mogoče jih dospeti. Zaklade imate v čah mlj y a ne v loncih in vre- , ampak v umnem obdelovanji zemlje. Odpovedite se starému kopitu in vse bo bolje. Ne govorite tako ušesa večkrat slišal posestnike go- L otroci naj kakor sem na 9 v V SVOJ vonti, ces : jaz moram za-se skrbeti si pa pomagajo, kakor znajo in vejo moj gozdih ni tako govoriti, kajti ako oče ne bo umno gospodaril, ne bo sin nič imel, ker gozd potre buje časa 80—100 let, predn Tako ne sme dalje več biti bolje obrniti, da ne postane kras naša Kras tudi za sekanj , ampak lep zrel. mora se na dežela dar je dandanes naenkrat postal, ampak počasi počasi ; Celi ven- vnetih mož Narod moj , poslušaj klice učenih, za domovino ? saj oni te prav učé za te skrbij Po prašuj jih za svete, oni ti bojo pravo pot kazali j samo Imamo tudi že bukve v ta namen spisane potrudite se, da jih v roko dobite. Pošiljajte pridno svoje otroke v šolo, da se bodo učili spoznovati dobro od slabega. Ne mislite, da tisti bo živel pošteno, ki nic ne zná Ne, ne! le onemu se bode dobro godilo, kteri se je kaj ucil. Slavni deželni zbor je skrbel za nas in nam tudi io. Nadjamo se, da bode ta MlfiB M^Hpo napravil gozdarsk kapital na dobre obresti naložen! Iz te šole bom slabi svoji moči rojakom svojim pošiljal v domači besedi spise da bi izbudil v njih prav preveč zanemarjene gozde skrb za naše ljube Le potem ) ako preduj em v m kar Je v zvezi z blagostanjem milega našega naroda, se bodo spolnile slavnega našega pesnika, ki blizo tako-le pravi Vremena bodo se zvedrila In milejše zvezde kakor zdaj sijale! , i Fra nj o Pa dar. Delovanje deželnega zbora kranjskega 1869. leta. u- Popis delo van ja kranjskega deželnega zbora zače-njamo z državopravnimi razpravami, in sicer zato, ker one so velike važnosti v tem: ali naj deželnim zborom doide več področja in več oblasti kakor dozdaj, ali da zgubijo dober kos še te samouprave (avtonomije), ki so jo imeli dosihmal. < . >h ; r Gotovo je po vsem, da po oktoberski diplomi gredó veliko veče pravice deželnim zborom, — a gotovo je tudi to, da februarska in decemberska ustava zeló omejujete te pravice posamnim kraljestvom in deželam častitljive nekdanje Avstrije ; in da državnemu zboru prilastujete, kar mu ne gré po omenjeni diplomi, ki jo je presvitli cesar sam imenoval „nepremenljivo" podlago ustavi avstrijski. Deželni zbor g a li ci j ski je to že lani odlocno izrekel in letos spet ponovil, kranjski in tirolski zbor pa sta imela isto pripravljeno, al vlada jima je vzela besedo v tistem trenutku, ko sta imela dotično resolucijo skleniti. Da bi isto zahtevala zbor pražki in moravski, vé vès svet, ki vidi, da slovanski poslanci se celó ne udeležujejo niti svojih deželnih zborov niti državnega zbora, in prav zato ne, ker se jima krati avtonomija. Ponovila se bo tedaj v prihodnjem državnem zboru huda pravda, ki se že davno očitno po časnikih plête. Dokler ni tedaj ta glavna stvar, ktera bi od-ločila Avstriji novo ustavo v smislu oktoberske diplome, ali po ustavni poti ali po volji Njegovega Veličanstva řešena, stojé vsa ostala vprašanja še le v drugi vrsti. Kadar nova ustava izreče princip, da se morejo dežele, zdaj ločene* ali po državopravnih ali narodnih načelih združiti, kakor to resolucija kranjskega deželnega zbora zahteva, takrat ne bojo imeli štajarski, koroški in drugi zbori ustavne podlage več, kakor jo imajo dandanes, upirati se združe nj u Slovencev v eno kraljestvo pod orlom avstrijskim. Zato je dandanes vse tiščanje po Sloveniji „sin pred očetom" (filius ante patrem), in mi ne vidimo celó nobenega „poguma" v tem, ako se praša dandanašnja vlada : ali jo je volja stva-riti Slovenijo, ker že vsak vprašalec naprej vé, da v nobeno nevarnost ne pride, če mu vlada kar naravnost odgovori: ne! Pa saj ustavna vlada, ako bi tudi srce imela za „Slovenijo", kakor ga nima (glej: odgovor dr. Giskre v Ljubljani dr. Bleiweisu, in odgovor ces. komisarja v dež. zboru graškem) sama za-se tudi nobenegapritrdiv-nega odgovora dati ne more, ker deželni zbori štajarski, koroški itd. in pa državni zbor imajo vmes tehtno besedo; — kdor pa od teh pričakuje dandanes druzega odgovora kakor : ne, ne! — ta gotovo ne vé, kaj zahteva. Isto so tudi tabori zahtevali, ko so rekli: po ustavni poti; al drugače niso smeli; po ustavni poti pa jim je vlada to lahko dovolila, češ: le kričajte po Sloveniji, sej je ustavna pot dandanes jéz proti njej. — To je po vsestranskem in mirnem premiš-ljevanji priznala večina deželnega zbora kranjskega in je hotela zahtevati prvo, ker po prvem še le je mogoče doseči drugo. Ako se pa kdo „junaka" misli zato, da vlado, s ktero se zarad odgovora njenega še v noben razgovor spuščati ne more, praša: „ali hočeš dati Slovenijo"? — dobro! Zarad tega junaštva se mu ni bati, da bi mu se le za las hudega zgodilo. Po tem predgovoru, v kterem smo hoteli le dokazati važnost dveh državnopravnih stvari, za ktere je šlo v kranjskem deželnem zboru, namreč o razpravi zarad direktnih volitev v državni zbor, in pa o résolueij i, ktero je narodna večina imela narejeno, prinesemo danes obravnave o direktnih volitvah, to je, o tem, da ne bi več volili in pošiljali deželni zbori poslancev v državni zbor, ampak da bi se ti poslanci kar naravnost volili od velikih posestnikov, mest, trgov in kmetiških občin v državni zbor. Vladi na vrat na nos privrženi časniki in njihovi patroni psujejo narodne možé, ki se za národové pravice potegujejo, za „klerikalce", sebe pa kličejo „ustavo-ljubce", to je, nemeoljubee, in zibljejo se v sladki nadi, da bi s tem podrli narodne deželne zbore, ako bi jim po sreči šio, da bi pri direktnih volitvah vlovili nekoliko „nemškutarčkov" na svoje limanice; tako bi mogoče bilo — tako računijo — Apfaltrernu, Dežmanu, Kromerju, Kalteneggerju itd. v državni zbor priti, in potem bi kranjska dežela imela dva obraza: enega, ki bi gledal v domovino našo, druzega pa, ki bi škilil v nemčijo, kamor ves zamaknjen tudi našim „ustavoljub-cem" pot kaže štajarski „Kaisersfeld". V tem je „des Pudels Kern" ali po naše „le-sem pès taco moli". Idimo po vsem tem na svoj popis. Deželni odbor *) je 1. oktobra deželnemu zboru poleg sporočila zastran premembe deželnega volilnega reda podal tudi nasvèt o neposrednj ih (direktnih) volitvah v državni zbor. Dotično sporočilo od- borovo, kteremu je bil dr. Costa poročevalec, se je glasilo tako-le : „Obče znano je namreč, da bi visoka vlada rada pozvedela misli posamesnih deželnih zborov zastran vpe-ljave nep osrednj ih (direktnih) volitev v državni zbor, in vsled tega se je tudi že več deželnih zborov o tej sila važni zadevi posvetovalo. Slavni deželni zbor za vojvodino Kranjsko je sicer svoje mnenje o nepo-srednjih volitvah v državni zbor že v 21. seji zadnje sesije na tanko in dosti določno pokazal s tem, da je dotični predlog gospoda poslanca dr. Kalteneggerja popolnoma ovrgel. A vendar se zdi deželnemu odboru važno in potrebno, da se v slavném deželnem zboru v natančnih razgovorih različni vzroki, ki so za in proti neposrednjim volitvam v državni zbor, pretresejo in se potem glas sl. deželnega zbora še enkrat določno ponovi. Ker si pa deželni odbor pridržuje to stvar tudi ustmeno po svojem sporočevalcu natančneje razložiti, omeni zdaj samo to-le: . Neposrednje (direktne) volitve v državni zbor bile bi Avstriji škodljive. Presvitli cesar so meseca oktobra 1860. leta izrekli, da se bodo postave dajale po ce-sarji in deželnih zborih, tedaj se je takrat spoznalo, da Avstrija obstaja iz različnih dežel z razni mi pravicami. To je bila tudi dobra misel za ob-stanek ustave, zakaj, če se ta ne brani po deželnih zborih, zgubila bi se kmalu. Ko bi se reklo , naj se voli v deželni zbor neposrednje, gotovo bi mi tudi rekli: to je dobro; voli naj se tako. Kranjski deželni zbor bi bil gotovo prvi, ki bi ustavo v tem popravil. Drugače pa je z volitvami v državni zbor. Dežele morajo ostati avtonomne. Da se pa to zgodi, se ne smejo vtopiti v centralni parlament. 1. maja 1868. leta so presvitli cesar pozdravili poslance kot „poslance deželnih zborov" („von den Land-tagen entsendete Boten") in ti imajo zastopati dežele, iz kterih so voljeni. Ne more se tedaj pritrdi ti takemu parlamentu, kakoršnega imajo Ogri, ker po takem bi dežele prišle ob glavno pravico, da bi ne smele o vseh važnih vprašanjih govoriti. Dežele bi prišle ob pravico, ktero daje pragmatična sankcija in diploma 20. ok- *) Deželnemu odboru kranjskemu odborniki so: dr. Jan. Bleiweis, dr. Lovro Toman, dr. Etb. Costa in Karol Dežman; njemu predsednik je pl. Karol Wurzbach. ; 3Ï4 - tobra 1860. leta. Nikdar ne bodo niti Čehi, niti Poljaki, niti Tirolci přivolili takim neposrednjim vo-litvam za državni zbor. Solidarno moramo tedaj delati v tem sila važnem vpraša nj i. Deželni odbor stavi tedaj nasvet: Sl. deželni zbor naj izreče, da ne pripoznava, da bi bile neposrednje (direktne) volitve za državni zbor dobre in koristne." — V 12. seji (11. okt.) je přišel ta nasvèt v obravnavo deželnega zbora. Prvi je prosil besede dr. vitez Kaltenegger, ki je že lani predlog stavil o vpeljavi direktnih volitev, ki pa ga je brez razprave (debate) odstranil deželni zbor. Letos, ko je deželni odbor sam stavil gori omenjeni predlog na dnevni red, je spet dr. Kaltenegger prvi poprijel besedo, želee, da bi se odborov predlog izročil v predposvetovanje ustavnému odseku, kteremu naj bi se izročili tudi njegovi 4 predlogi, namreč 1) da je treba, da bi se število državnih poslancev pomnožilo na dvojno število; 2) da bi kranjskih državnih poslancev vprihodnje namesti 6 bilo 9, in sicer 4 iz kmetiških občin, iz mest in trgov 3, iz skupine velikih posestnikov pa 2; 3) državno poslanstvo naj traja 3, k večemu 4 leta namesti 6; 4) ako obveljá to, da ljudstvo naravnost voli svoje poslance v državni zbor, tedaj odpade §. 16. deželnega reda kranjskega. — Iz teh pred-logov se vidi, da je dr. pl. Kaltenegger zvesto iz-polnil „pensum", ki ga je minister dr. Giskra dal nem- škim „ustavoljubcem". Poročevalec dr. Costa se je ustavil predlogu pl. dr. Kaltenegger ja, da bi ta stvar se izročila ustavnému odseku v predposvetovanje, rekši, da deželni zbor nikdar ne bo druzega mnenja kakor tistega, ki gaje tako krepko in s tako veliko večino jasno izrekel lansko leto, ko je predlog dr. Kalteneggerja brez debate po-kopal. Da smo mi letos to vprašanje na dnevni red spravili, imeli smo ta razlog, da je treba v zboru svoje razloge izreci, zakaj da je zoper neposrednje volitve in da on ne pozná nobenega pogoja, po kterem bi se mi temu načelu udali. Meni se zdi, da ta reč je tako jasna, da danes lahko sodimo in danes lahko konečno sklepamo o tej stvari, in jaz si pridržujem, se vé, da še le potem odgovoriti predlogu gosp. Kalteneggerja, kadar pridejo direktne volitve v specijalni debati na vrsto. Pri glasovanji je padel predlog dr. Kalteneggerja, in začela se je specijalna debata o direktnih volitvah. Pri specijalni debati prosi poročevalec dr. Costa besede za kratko opombo, rekši: Gotovo je, da važno vprašanje zarad direktnih volitev v sporočilu odborovém ni zadosti na vse strani pretehtano in preudarjeno; naj-važnejši razlog zoper princip direktnih volitev pa je vendar izrečen, in ta je avtonomija dežele, in drugič, da — kar je v zvezi s prvim — direktne volitve niso nič druzega kakor centralizacija, zoper ktero se ima tudi izrekati naš deželni zbor. To sta glavna dva vzroka. Iver pa je deželni zbor sam že pri lanskem sklepu to vprašanje na tanko in obširno pretresel, zato se deželnemu odboru ni treba zdelo, tako globoko v to prašanje spuščati se. Potem se vzdigne spet dr. pl. Kaltenegger in govori za direktne volitve. Govora njegovega nam ni treba tiskati, in sicer zato ne, ker bralci v govoru dr. Tomanovem nahajajo vse važnejše razloge, s kterimi je dr. Kaltenegger branil direktne volitve. Dr. Tomanov govor pa se je (po stenografičnem zapisniku) glasil tako-le: Jaz moram najpred reči, da meni se ni zdelo potrebno, da smo v našem deželnem zboru zopet prišli na to vprašanje, in jaz kakor odbornik in ud deželnega odbora, tudi nisem se vjemal s tem, da je deželni odbor nasvetoval ta predlog, kterega imamo danes pred seboj , temveč da to, kar je lansko leto deželni zbor sklenil, je bilo, akoravno brez besedi, tako jasno in glasno, da ni vec trebalo govoriti. Že lansko leto smo imeli predlog na direktne volitve, in po opravilnem redu bi bil moral se ta predlog, ako bi ga bil deželni zbor v posvet hotel vzeti, enemu odboru izročiti ; al deželni zbor ga ni lansko leto na odbor poslal, toraj Je s tem izrekel, da on še o tej stvari govoriti noče. Če je bilo to tiho ravnanje, bilo je vendar tako glasno, da je deželni zbor lansko leto o direktnih volitvah svojo sodbo izrekel, da direktnih volitev nikdar neče, in mislim, da ga je vodila ena misel, ko je to sklenil, in sicer ta, da bi drugače deželni zbor sam sebe pokopal. Direktne volitve so zoper ustavo deželno, in deželni poslanec vsak bi moral živ protest zoper nje izreci, in ko bi državni zbor tudi sklenil, da se voli direktno v državni zbor, bi vsak poslanec v državnem zboru moral tisti trenutek se odpovedati zboru, v kterem bi se smrt kranjskega deželnega zbora sklenila. (Živa pohvala.) To, gospoda moja, je važna stvar, najvažnejša, kar smo jih do zdaj imeli, in liberalni motivi, ki jih je gospod Kaltenegger za direktne volitve govoril, in iz kterih se naravnost vidi, da je ravno centralizacija edino vodilo pri tem nasvetu, ne smejo tako lahkomiš-ljeno le po vrhu ogledani biti, čeravno je že rečeno bilo , da naš zbor ne bode nikdar direktnim volitvam pritrdil. Zato hočem odgovoriti gosp. dr. Kalteneggerju in odkriti nevarne namembe, ki jih v sebi zakrivajo njegovi razlogi. Gospod dr. Kaltenegger predlaga najpoprej, naj se direktne volitve vpeljejo, pa ni danes naravnost izrekel, kako se imajo te direktne volitve izpelj ati, ali iz celega ljudstva ali po skupinah ; on le hoče, da deželni zbor nič več ne voli v državni zbor. Gospod dr. Kaltenegger je rekel v opravičenje svojega predloga sledeče: ,,s tem se bode ustavna zavest krepčala, ustavno življenje budilo ; ako se ljudstvo vdeleži volitve v državni zbor, bode se ljudstvo bolj zavedalo, — znabiti „verfassungsfreundlich" postane". Gospoda moja, „ustava" je različna. Konštitucijo-nalni smo tudi mi, in ravno, ker smo konstitucijonalni, ne rečemo, da bi vladar sam vse v rokah imel, ker hočemo, da ima ljudstvo pravico postave dajati, in vemo, da absolutna monarhija državljanom pravice krati. Al o tem se ne prepiramo, mislim, da smo vsi zeló enakih misli, al o ustavi, ktera zdaj veljá in se hoče zopet prenarediti v Avstriji, nismo vsi enakih misli. Mi ustavo, kakoršna se mora v Avstriji ustvariti, da bode na srečo narodom, drugače ko gospodje na uni strani razumemo. Oktoberska diploma je temelj, je podlaga, je izvir konštitucijonalnega življenja v Avstriji; v okto-berski diplomi je pres vitli cesar se odrekel pravice, sam postave dajati in rekel, da hoče jih s posamesnimi deželnimi zbori — tam ne stojí, z „državnim zborom" — dajati. Tam je le veči ali širji državni zbor postavljen za ista opravila, ktera deloma danes delegacije oprav-ljajo, in oži za neogerske dežele zarad enakih zadev, pa v enega in druzega imajo pošilj ati poslance tako, da le posrednje obstojí državni zbor, in to je naravno. Tedaj je v tem rečeno, da izvira postavodajstvo iz deželnih zborov zato, ker je premilostljivi cesar ga raz-delil med seboj in med deželnimi zbori, in postavodajstvo v državnem zboru nič druzega ni, kakor preneseno od deželnih zborov. Deželni zbori so tedaj vir konštitucijonalnega postavodajstva v Avstriji. Tako razumemo mi ustavo našo in te se držimo, in Vi (k levici), ki pravite, da se ustave ne sme nobeden dotakniti, da, gospod baron Apfaltrern je popred celó rekel, če zarad premembe volilnega reda govorimo , da mejo ustave mi prestopamo, sami podkopu-jete vašo ljubljeno ustavo, kar nam je sicer prav, ali tega ne pripustimo , da hoćete podreti temelj avstrijskega postavodajstva, največo pravico deželnih zborov, da oni sami imajo izvirno pravico, postave dajati in jo posrednje v državnem zboru izpolnovati. (Živa pohvala.) V tem že leži najveća razlika med nami, da mi direktne volitve zametujemo, ker bi potem naša deželna ustava dejansko le šablona postala. (Dobro!) Gospod dr. Kaltenegger pravi na dalj e, da direktne volitve ne kratijo deželne avtonomije; dobro je, pravi, da se stavi neka meja avtonomiji, čez mejo pa hoditi je nevarno in čez mejo neče on o tej avtonomiji pritrditi. Žlahni gospod dr. Kaltenegger pa ni na tanko nacrtal te meje, razen če je morebiti izreči hotel to : da je decemberska ustava tista meja. Ako je pa ona tista meja, moram gospoda Kalteneggerja opomniti, da v de-cemberski ustavi nič ne stoji o direktnih volitvah. Vendar pa on hoče zdaj na enkrat ustavo toliko predruga-čiti, da bi manj avtonomije dali deželnim zborom! Iz tega se vidi, kaj je našim nasprotnikom avtonomija in kaj meja avtonomije. Vidi se, da je pravica deželna v nevarnosti, po kteri ima deželni zbor pravico, v državni zbor voliti poslance, in odkritosrćno moram reči, da upam, da deželni zbor bode vedel odbijati take napade, kajti očividno je, da centralistična stranka je nastavila sekiro na deblo, na korenino našega deželnega avtonomnega drevesa. (Pohvala.) Tako pride mnenje, če se objektivno drži, tistih gospodov na svetio, kteri direktne volitve zdaj zagovarjajo. Gospod dr. Kaltenegger je dalje rekel, da je nekaka nezadovoljnost v ljudstvu zato, da ne voli direktno. Gospoda moja, jaz nisem slišal nobenih takih pri-tožeb, pritožbe ljudstva pa sem slišal take, da ima le preveč voliti. Ne da bi jaz to šaljivo rekel, nego mislim, da ljudjé zaupajo svojemu deželnemu zboru; kedar volijo naši ljudje, dobro pomislijo, in tako so nas že dvakrat v deželni zbor volili. To je pokazalo ljudstvo, da ono vé, kam in zakaj voli. In čeravno se je takrat slišalo iz ust več gospodov, da naj nas zavrže, da naj nas nič več ne voli, vendar je ljudstvo skazalo zopet svojemu razpuščenemu deželnemu zboru zaupanje, ter ga vnovič volilo. Ali Če bi ne bile tačas volitve v deželni zbor, ampak v državni zbor, bi se naše ljudstvo ne bilo takrat vdeleževalo volitve. (Istina, prav res je !) To je spricalo, kaka zveza je med narodnimi zastopniki in med našim ljudstvom, in da narod stoji zvesto za deželno avtonomijo. To pa dokazuje tudi, da je le malo ljudstev tako umnih, kakor je naše slovensko. Meni se zdi, kar nemško avstrijsko ljudstvo zadeva, da ono vse na komando delà, pošilja prošnje zoper konkordat, podpisuje prošnje za direktne volitve in tako naprej vse na komando. Naše ljudstvo pa, čeravno je zavest konštituci-jonalna v njem, ni zahtevalo direktnih volitev v državni zbor; njemu gotovo ni za to, da bi se deželni zbori odstranili in da bi se v državni zbor potopili, ampak ono želi , da se avtonomija deželnega zbora povekša, da, ta zavest je v našem ljudstvu. To je gotovo in prepričani ste lahko, da, odkar se v slovenskem jeziku tukaj govori, vse hrepeneče po razpravah sega, jih dobro posluša ali pažljivo prebira, na drugej strani pa s tem ni zadovoljno, kar se v državnem zboru govori in godi. Gospod dr. Kaltenegger je rekel, da je treba, da se volijo neposrednje državni poslanci zarad tega, da v dotiki ostanejo z volilci in da morejo izvedeti, kako so volilci zadovoljni ž njimi. Gospod dr. Kaltenegger je mislil na to, da ljudstvo zna enemu po zaupnici, drugemu pa po nezaupnici svoje misli in želje izreči. To se pa tudi lehko stori pri po-srednjih volitvah, kajti vsak poslanec je voljen v deželni zbor od volilcev posamesnih. Iz tega vzroka ni treba zahtevati neposrednje volitve. Sicer se pa želje dandanašnji tudi lehko izjavijo po časnikih. In tako tudi znamo slucaje v naši deželi, da se je nezaupnica od volilcev izrekla poslanců, ali to ga ni prèmaknilo in ne spreobrnilo. (Veselost, pohvala.) Kajti so tudi taki poslanci, bodi-si voljeni direktno ali indirektno, ki ostanejo tudi po nezaupnici na svojem mestu in se ne brigajo več za volilce. Kako da se poslanec obnaša, koliko se na nezaupnico ozira ali ne, to od visi od tega, kakor je izrejen, kakor je značaj en, ali ima čisto in dobro ali pa kosmato vest. (Smeh, živa pohvala.) Nadalje pravi gospod dr. Kaltenegger, da je neobhodno potreba, da bi mi direktne volitve vpeljali zarad enakoličnosti z ogerskimi deželami. Gospoda moja, zopet je vrag peto pokazal. Da, gospoda moja, ravno tako bi se godilo nam Slovanom, ako direktne volitve mi vpeljemo, ravno tako, kakor se godi Srbom, Romanom, Slovakom, Hrvatom in Nemcem v oger skih deželah. (Živa pohvala, res je !) Tam kraljujejo Madjari, tu bi pa kraljevali Nemci, tako bi mi sami sebe na smrt obsodili. (Pohvala.) Gospodje, ne pričakujte, da bodete tako lehko to vojsko izpeljali! Ta vojska, ktero ste zdaj z besedami začeli, zna na drugo pot pripeljati našo ustavo, in tega bodo tisti krivi, ki so sekiro na dobro vkoreninjeno drevo, na deželno ustavo, postavili. Temu pa se bomo kot Avstrijanci ustavili s pomočjo dobro vkoreninjene deželne ustave, drugič z oktobrsko diplomo in tretjič z zavestjo vseh avstrijskih narodov, ki se ponemčiti ne dadó. (Pohvala.) Ce gospod dr. Kaltenegger pravi, kako krepko na Ogerskem žila ustavna bije, je, gospoda moja, prav žalostno, da moram reči, da tam včasi skoraj preveč žila bije, posebno pri volitvah, kadar, kakor je znano, več volilcev pade mrtvih. (Veselost.) Ali, gospoda moja, je li to posebno potrebna lastnost zavesti ustavne ? Pomislimo, da imajo tudi Angleži ustavo in to dobro vrav-nano ustavo, ravno tako Amerikanci, pa vendar take pestiljubne zavesti nimajo. Gospod dr. Kaltenegger pravi, dá nas Ogerska zarad tega nadvlada, ker ima centralni parlament. Ali ona nas zarad tega ne nadvlada, ampak ona nas zarad tega nadvlada, ker se Cislajtanija ne opira na naravno podlago,^ker hoče tak parlament organizirati, kamor niti Cehi, niti mi in drugi nečejo iti, ker dobro vemo, da bi nam tam z nogo na vrat stopili Nemci. Mi smo zarad tega slaběji od Ogrov, ker nas ena stranka zmirom še podjarmiti hoče, mi smo zato slaběji, ker še danes v Avstriji svoje pravice našli nismo, mi smo zato slaběji, ker se ustava neče tako pre-drugačiti, da bi s krepilno avtonomijo stopila v zvezo. (Živa pohvala.) Da pa nas Cislajtance nadvlada Ogerska, to je gotovo. Pa v čem to posebno leži? V ,,aus-gleichu," v delegacijah! Ključ vam jaz lekko podam, kje je ta vganka skrita. 70°/o plaćamo mi in 30% plača Translatanija, ali v delegacijah, kjer se ima sklepati, kam in kako in koliko se ima denarja obrniti, ima Ogerska 60 in Cislajtanija tudi le 60 poslancev! To je ključ, da eden plača 70%, drugi pa le 30J/0, glasov v delegaciji imate pa obe strani enako veliko. In ker nam je znano, da neka ideja madjarska ima zmiraj poljske glasove za-se, se lehko razvidi, da pri glasovanji mi pademo; mi plačujemo, uni pa razdelju- jejo. (Živa pohvala.) Pa če je gospod dr. Kaltenegger rekel, da bi bilo mogoče ako bi bili neposrednje voljeni poslanci v državnem zboru sedeli, da bi vse to bilo drugače postalo, da bi ne bilo tako poravnanje z Ogri mogoče, mislim jaz, da to je ravno narobe. Ako bi bili sedeli v državnem zboru poslanci navdani prave avtonomije, bi se gotovo ne bila potrdila tista nesrečna „pogodba" in če ravno je stal cesarski reskript od dne 27. februarja 1867., po kterej so Ogri vse pravice in predpra- vice dobili, ktere so bile z mečem pretrgane, in ktere so se jim zdaj dale brez đa bi si bila država le zago-tovila ohranila, da se bode tanka zveza med nami in med njimi le ohraniti ^zamogla in da bodo oni spolno-vali svoje obljube. Ce bi bili pa neposredno voljeni poslanci sedeli v državnem zboru, bi bili se pa še poprej vdali, kakor poslanci deželnih zborov in kakor mi slovenski poslanci, ki smo zoper to poravnanje glasovali. To pa je gotovo, da, áko bi bila zavest državnega zbora taka, kakor je pri našem narodu, ne bil bi on nikdar potrdil ogerske poravnave. (Resnično.) Gospod dr. Kaltenegger pravi dalje, dajte državnemu zboru, kar je državnega, dajte deželnim zborom, kar je deželnega. Na to odgovorim: Avstrijska država obstoji iz več posamesnih kraljevin in dežel, ki se niso nikdar v eno državno telo vtopile. Po tej avstrijski naravi je tudi oktobrska diploma, kakor sem popred razložil, dala pravico postavodaj stva deželam, in le za občne stvari posredno državnemu zboru. To je načelo, pravilo, po kterem se more soditi, kaj da spada v državni in kaj v deželni zbor. Na tej poti pa ne pridemo do direktnih volitev, temveč po pravici trdimo, đa le deželni zbori imajo pošiljati poslance v državni — posrednji zbor. Gospod dr. Kaltenegger hoče direktne volitve dalje iz občnih državljanskih pravic izvirati. Jaz se spet sklicujem zopet na to, kar sem poprej od oktobrske diplome rekel. Vrh tega pa vprašam, ali nima vse ljudstvo pravico „voliti," če ravno voli le deželni ^zbor in posredno po svojih poslancih v državni zbor. Če je kaj še pomankljivega o tem, moramo le še razširiti pravico „voljenja," kar mi tudi želimo, pa pri naših nasprotnikih ne najdemo podpore, kakor bi bilo misliti in bi bilo doslednjo, če govoré o državljanskih pravicah, o neomejeni volilni pravici (allgemeines Stimmrecht), kakor je govoril gospod Kaltenegger. Gospod dr. Kaltenegger pravi dalje, da državni zbor, ki ga deželni zbori volijo, je pravi svèt dežel ali „Lânderrath." Dobro ! to je prav in to mora še drugače biti, kakor je danes, ako hoče Avstrija po oktoberski diplomi prav se organizirati, po kterej imajo veče ali manjše dežele vse postavodajstvo, kakor je v oktoberski diplomi pripuščeno, vse, kar zadene notranje, razun občnih stvari. Da vsi deželni zbori, ki govoré o direktnih volitvah, ne mislijo tako, kakor gospod dr. Kaltenegger, dokazuje to, da so v drugih deželnih zborih poslanci naravnost predlog stavili, da naj se napravijo direktne volitve za hišo poslancev, pa đa naj se namesto hiše gospodov ustroji „Landerkammer." Gospođa moja, to bi se že dalo slišati, ali iz tega vsega vidimo, da v novi agitaciji ni edinega principa. Eni hočejo volitve deželnih zborov odstraniti, drugi naravnost pravijo, da to ne gre, in ti, mislim, da bolje spoznavajo naturo naše države in važnost deželnih zborov. I j Kar je še dalje gospod Kaltenegger rekel od malih reči, da zdaj poslanec ne more shajati več s poslom, da ne morejo ob enem zborovati državni in deželni zbori, to je bolj postransko, nima nobene take veljave, da bi se o tem dalje govorilo, in tako se čas tratil. Ali naposled je vendar treba še ogledati nagib (motiv) za direktne volitve, še pogledati in ozirati se na to — ker to v zvezi stoji — kako naša zdanja vlada o tem misli. Kakor so časniki pripovedovali in mislim, da je to res, hoče vlada pri direktnih volitvah ohraniti obstoječe grupe in liberalci, ki so hoteli te grupe odpraviti, so se vstrašili tega liberalizma mini-sterskega. (Veselost.) In spet je vrag peto pokazal, mi vidimo iz tega, da gre prav za kaj druzega, kakor za „liberalne" ideje. Direktne volitve gredo na to, da bi se deželni zbori podkopali. Kteremu to ni jasno, da, ako se enkrat direktne volitve vpeljajo, da se državni zbor po direktnih volitvah vstroji — in to sem slišal iz ust ministra, očeta direktnih volitev, kterega nočem imenovati — bodo deželni zbori pred ali potlej onemogli, poslanec naj zapusti zbor, naj zapusti politično pot, ta naj vzame bukve pod pazduho in naj gre. (Veselost, živahna pohvala.) Nam ni mogoče tega raztolmaciti, niti nas za to obvzeti, da bi mi na zgubo nam pomagali, deželni zbor zatreti, da bi mi pustili v središču vladati parlamentu črez nas , kjer bi Nemci sklepali na pogin drugih narodov. Vsak nas, gospoda moja, ima toliko sočutja, toliko rodoljubja do našega naroda, da ne damo, da bi politično zginil; mi imamo toliko ljubezni do Avstrije, da jo svarimo, da, ako to izpelje, se bode nezadovolj-nost narodov širila, in ne bode več srečna Avstrija. (Dobro.) In imamo tudi pravico braniti ustavo deželnega zbora, kajti obljubili smo, da hočemo jej zvesti ostati; ko bi jo mi od sebe vrgli, bi bili nehvaležni sinovi svojega očeta — deželnega zbora. To pa rečem, da prememba državne ustave je važna stvar, ali popoinoma se mora zgoditi. Cela ustava mora biti pregledana od vseh narodov, da se vsi zedi-nijo, ne pa, da se hočejo vpeljati direktne volitve in še to zatreti, kar je „avtonomije" v naši ustavi. Cas je drag. Ako se samo s Cehi ne složi država, je velika nevarnost za Avstrijo. Ker pa ta stranka vendar ni tega zahtevala , se kaže očitno, da hoče vendar le le naravnost dalje centralizirati kakor do zdaj. Tako je, dragi gospodje, ki hočete direktne volitve. Mene pri tem le veseli, da vi, ki ste prestopili mejo, ste s tem sami izrekl, da se ima ustava prenarediti, in bode se tudi spremenila, a pa ne po vaši volji, ako bode čas ugodnejši ker nam gre za Avstrijo. Ako pa nazadnje vi zmagate, nastopila bode centralizacija in germanizacija. Če pa smo mi Slovani vojsko zgubili in vi jo dobili, jo je zgubila z nami tudi Avstrija, ali Slovanstvo — ne ! (Dolgotrajna gromeča pohvala.) — Dr. Bleiweis predlaga konec debate. Predlog je bil sprejet, tedaj je govoril le še poročevalec dr. Costa tako-le: Na govor gospoda poslanca dr. Kaltenegger-ja je tako obširno govoril gospod poslanec dr. Toman, da ne bode treba razlogom gospoda dr. Kalteneggerja od moje strani odgovarjati. j: Na kratko rečeno, je moja misel v tej stvari ta: Gospod dr. Kaltenegger je pravo misel izrazil, ko je rekel, da se čuti neka nezadovoljnost ljudstva; „Miss-behagen des Volkes" pa nisem tako razumel, da bi ljudstvo nezadovoljno bilo zato, da nima pravice voliti v državni zbor. Jaz sem to-le v obče razumel in res pri- trdim temu, da nezadovoljnost ljudstva se ne dá tajiti. Iz tega izvira, da vse hrepeni po premembi naše ustave, in to premenenje je eno stran napeljalo v to, direktne volitve oznanjati za tisto zdravilo, po kterem bi se nezadovoljnost ljudstva lahko odpravila. Ali jaz mislim, Če bi se zgodilo, da bi se še enkrat centraliziralo, bi se iz novega slaba skušnja pokazala, kakor se je prvič pod Bahom, drugič pod Smerlingom, in tretjič tudi sedanjega ministerstva sistema ni boljša, kakor unih, ki so propali. Nek nemšk poslanec je rekel: ideja oktoberske diplome, to je tisto, kar bi moralo pred očmi biti vsem državnikom v Avstriji, ki hočejo z novega osnovati Avstrijo. In tudi jaz mislim, kadar bode spet nastopila prava ideja oktoberske diplome, tista ideja, ktera se z eno besedo lahko izrazi — čeravno je beseda morda taka, da tu ali tam nastane strah pred to besedo — če namreč nastopi federalizem v vseh državnovpravičenih kraljestvih in deželah — potem bodemo morda tako osnovo pridobili, da bodo avstrijski narodi zadovoljni in nezadovoljnost se bode potem odstranila. Ce pa Nemci, kar jim tudi nočemo braniti — se vé da v Avstriji, ker zunaj Avstrije ni pripuščeno — želijo med seboj ože zveze, tedaj jim tudi Slovani ne bodo nikdar nasproti stopili; napravite si svojo nemško skupino, nam pa dajte z edin j eno Slovenijo, ktere vsi želimo. (Dobro! Gromeča pohvala.) Potem se je glasovalo. Predlog dr. Kalteneggerja za direktne voïitve je padel; predlog deželnega odbora zoper direktne volitve pa je bil z veliko večino sprejet. Slovansko slovstvo. * Slomsekovih ,,Drobtinicu 20. tečaj je nedavno přišel na svetio in se prodaja po 1 gld. 20 kr. Vrednik jim je bil gosp. Fr. Kosar, dekan v Kozjem na Stajarskem. V tem tečaj i se nahaja tudi iz zapuščine ne-pozabljivega knezoškofa Slomšeka dragocen sestavek „Pastirska hrana". * Slovenski tabori. Za prosto slovensko ljudstvo spisal dr. Vošnjak, izdalo in založilo politično društvo v Mariboru. — Brošurica v 3 razdelkih v lahko umevni in gladki besedi popisuje bistvo taborov, kje so dozdaj na Slovenskem bili in o čem se je sklepalo. Glavarju okolice ljubljanske g. Pajk u pa še posebno priporočamo to knjižico , da se mož poduči, kako se „Versammlung unter freiem Himmel" po slovenski, ali, če slovenske besede ne mara slišati, po kranjski pravi. Ozir po svetu. Pogled na bojišče v Dalmaciji. (Konec.) Tako vidimo Dalmacijo v vsem zanemarjeno brez napredka v kmetijstvu, brez obrtnijstva in kupčijstva. Iz lastne moči se ne more povzdigniti. Kdor je bogat, postane še lože bogatejši, — kdor je siromak, ostane siromak in si le težko prisluži svoj vsakdanji kruh. Zato je dolžnost vladi, da pride na pomoč deželi. Ni ne to zadosti, da se izpisujejo davki in s silo tirjajo, — treba je tudi kapitala na posodo dati, in v Dalmaciji bode kapital donašal obilne obresti. Mislimo si zadej turško Hrvaško, Bosno, Ercego-vino obděláno , po cestah in železnicah med seboj , z druzimi bližnjimi deželami in z Dalmacijo zvezano, po tej poti pa kupčijo in obrtnijo povzdignjeno — kako vesel razgled stopi pred naše oči! — Ta razgled naj naši vladniki pred očmi imajo , — to naj bode cilj in konec njihove politike! Dalmacija je sicer le primorska dežela, al ona je ključ, kteri odpira pot v Turčijo. Brez prevdarka, brez pameti se je besedovalo dozdaj tako-le: turške dežele so na nizki stopinji kmetijstva in obrtnijstva, tedaj tudi Dalmaciji ni pomagati. To je prazna čencarija; narobe je pravo: „ker imamo Dalmacijo, zato jo hočemo v bolji stan spraviti in obdržati, tedaj moramo v dežele, ki so za njo, vriniti se, omikati jih in si jih pridobiti." Zmiraj smo le tiščali v Nemčijo, kjer za nas ne marajo in od kodar nobenega prida nimamo, — v jutrovih deželah pa je vsaka vlada, in še celó pruska imela več upljiva kakor Avstrija! Nobena dežela v Avstriji nima na malem prostoru toliko trdnjav kakor Dalmacija. Že v starodavnih časih so si jih naredili in francoska in avstrijska vlada jih pomnožile. ; Leta 1866. je bilo le toliko vojakov v deželi, kolikor jih je treba bilo za brambo trdnjav, namreč kakih 10.000. Le malo krdelo je bilo v gornji Dalmaciji za vojsko na pianem odločeno, in temu se je pridružila národna straža (terrier). Teh je bilo 22.000, ki so bili dobro oboroženi. Bili so pa razdeljeni na 2 kampa, namreč v „mobilno" vojsko in v „reservo" za brambo dežele. Koliko moč ima ta narodna straža, to bi bili Lahi izvedeli, ko bi bili leta 1866. napadli Dalmacijo, — to pa pozvedá zdaj tudi avstrijska armada, ki se že mnogo tednov bojuje s Kotorci in še si jih ni podvrgla. Dalmacijo moremo tedaj ohraniti — le, ako nam je narod zvest, zato je treba to zvestobo gojiti in ne je žaliti. Ne vojaška sila more nam ohraniti to deželo, ampak le udanost in zvestoba naroda. Dalmacija je poleg mornarjev še 5 odstotkov naroda dala v brambo dežele, — zdaj po novi vojni postavi jih mora v vojsko dati le 3 odstotke. Ali ni bilo staro bolje kakor novo? Al za to se vlada ni brigala; vse je hotela le po enem kopitu osnovati, in to je največ naredilo punt. Zares! ako nočemo za Dalmacijo kaj več storiti kakor dozdaj, in če hočemo napačno pot hoditi kakor smo jo hodili zdaj, potem je pa bolje, da se odkri-žamo Dalmacije; kajti vsak sold, ki ga potrošimo za-njo, je zavržen, in vsaka kaplja krvi, ki jo prelije naša armada, bila bi v nebo vpijoča pregreha. Potem naj se pa Avstrija tudi odpové vladařstvu, ker bi kazala, da ni sposobna, da bi obstala. Če pa tega nočemo, nastopimo drugo pot, in to prav resno in brez obotave. Dajmo obdelati zemljo, — naredimo ceste in železnice v Dalmacijo, — sklenimo kupčijsko zvezo s turškimi deželami, ki so za Dalmacijo, — povzdig-nimo Šolstvo in vstopimo se odlocno na stran slovansko : to so naloge, ki jih ima spolniti vlada. Tako čez nekoliko let ne bode Dalmacija več siromaška, zapuščena, in ne bo nepotreben „kamniten rep" avstrijsk, ampak postala bode cveteča, srečna dežela. Mislimo tudi na to, kaj nam bode Dalmacija ve-Ijala, kedar se začnó prekucije naTurškem, ktere bodo pred ali pozneje, in ne vec dolgo, tako gotove kakor je amen v Očenašu. Vrtec lepoznanski. Visoka pesem. Zložil Jovan Vesel - Ko seski. (Dalje.) VI. Daj nam dnes potrebno vse. Scer dajaš brez prosbě nam osebno, Vidiš prej , kaj sila je, ko mi, Cenis kar je vsakimu potrebno, Prej ko v njem se želja prebudi; Daš otroku gladnimu v zibelki, Kar mu moč izreci še ne da, Cvetlici na trati, v gozdu jelki Dojde brez besed zahtevanja. Plod lanu, konopniga prediva 7 7 Lišpa polj široko cvetni pian Žitnica bogata tik je njiva, Polja krog prostrane hoste stan; Trop ovac na pustini se pase, Volné poln za zimski kruti mraz Vinograd obložen zreti dá se Bia gora težak je žitni klas. 7 i Tega daš obilno sam od sebe, Pred ko stisk potrebe kdo spozná, Kaj tedaj nadlegali bi tebe, Tvoj previd brez prosbě vse nam dá Tode ti ukažeš, de se prosi, Rekel si: Prosite pristno me, Vsakim po zahtevanju se znosi, Le de v prid in snago dar mu je. Clovek pa spoznati vedno ima Dojde de po tebi vsaka stvar, Samodsé de svet ničesar nima Tvoj de je, kar pride, blagi dar Splošno se zedini v tebi krasno 7 7 Všemu si podpor obstoj 7 izid 7 7 7 Svetu tak oznani se naglasno Vse od tam, Člověku vse je v prid Je tedaj spodobno de se moli Hleba nam daruj za dnešni dan, Nej doni zaupno vse okoli: Manjkanja nam bodi krepki bran! Nam daruj le to, kar je potrebno Ne prevec, ne kupoma , ne dik ? Tudi 7 ne kar bilo bi posebno v Al celó le samoljubja mik. Daj nam le, kar neobhodno terja Casniga življenja silni stisk, Krepki skit, ko kvara ost namerja Zdatni bran, grozi ko s treskám blisk 7 7 Zmage vene, ko bor s pregreho žuga Vedri um, ko bliža se oblak 7 7 7 V tebe up, ko nas napada tuga, Blažno vse premeni v srečo tak. Tuje nam ostani sporno vrenje Nam neznan zavid in muke jok, Mirno se premikaj nam življenje, Čistiga izvirka rahli tok. Bodo tak se snage vse združile Tebi v čast, Človeštvu v cvet in prid, Vsahnule nasprotne puste sile, Sadja poln in slave bo izid. Zdravje scer tvoj vedni dar nam bodi S tem pa tih in zadovoljen Čut, Vzame ki kar koli se prigodi, < Tvoj za dar, ne za nakljucbe but. Blagor nas tedaj ne bo zapušal Nam bo vse dsrilo iz nebes, Milo ti to prosbo boš poslušal: „Bog visok, potrebno daj nam dnes!" 7 7 (Dalje prihodnjič.) Iz Gorice Dopisi Horribile dictu! 85 slov. studentov viših soi je iz Grad deželnim poslancem R ozmanu, Polaju, Pagl poslalo 77 befehl' t V G Crnetu, Marušiču, Winklerj Slovenije". Kar se je lani pripetilo državnim poslancem dr. Tomanu in njegovim tovaršem od dunajskih študen-tov. to isto je zdaj pripetilo se goriškim poslancem od graških študentov. Ker pa so državni poslanci preživeli , bodo tega gotovo tudi deželni poslanci go oni •vi • riski strah 77 ; saj dozdaj še nismo čuli, da bi bila po besedah Slov. Nar." božjast „skrčila udov" poslanških. Kar se tiče podpis se v presoj tanko jasne terpelacij same > je težko spuščati onemu a to 7 komur niso klubove obravnave na gotovo, da disciplina je prvo pra- vilo klubu, brez ktere sogl postopanje ni mogoce. klubu pa ne sme vladati terorizem, ampak vestno prepričanje, in komur se po vsestranskem prevdarku - v sedanjih okoliščinah ne zdi ljati na dnevni red „Slovenij v _ se god čas 7 sprav a > ne more se za tega del psovati za izdajalca domovine. „Izdajalca domovine" sta bila svoj čas nekterim Hrvatom tudi prva rodo- ljuba ban Jelačic in biškup Strossmaj a veljata ta dva oni, ki so Marušič. Winkler itd moža pitali daj pravim Hrvatom z dajalci? Možj kaj so kakor Crne 7 m 7 menda že toliko preskušenj prestali, da jim neomadeževano ljubov in ako daj niso pritegnili interpelaciji častno imé rodo > jim je gotovo vkljub temu „zedinjena Slovenija" Joliko živa želi; dr *\J v \J V a IJ U ur tv UJ M. JJ^VUi U J VJUM ^»V » ^ «^««MVT kakor je rodoljubnima gospodoma dr. Tonkli in igonu Da goreča naša mladež hrepeni po tem nima še „vestes nuptiales a uzoru, čast in hvala jej vtika v stvari, za ktere mma, „v^o^o , je krivda onih, ki za vsako pisarijo imajo pripravlja da se ona še v šolah to svoje liste Kar nisi komu dal, tega tudi zahtevati ne moreš, da bi ti nazaj dal Tedaj takrat še kedar mladenci postanej možj volilci, imajo njihove zaup nice ali nezaupnice svojo upravičenost in velj Iz Istre. — V Istri stanujejo Slovenci, Hrvati in Slovenci radi berejo, in dobivajo potrebne knjige Lahi. od društva s v. Mohora 7 ali pa iz Ljublj Imamo Slovence, katerim so „Novice" in „Slovenski Narod" hruh Zato pa so prišli tudi k zavesti akdanj nobena moč jih poptujčila ne bode. Kar kraj Učke, se tudi marljivo izobražujejo 7 m Hrvatov un- Imaj svojo čitalnico v Kastvu, imajo čisto narodno duhovščino, katera jih vodi in brani. Le Hrvati takraj Učke, v vsakem obziru prav zapuščene sirote so Do 7 kakor „molitvenik daj niso otče imeli druge narodne knjige, budi volja tvoja," katero velelepo knjižico preč. ppreški škof Juri Dobřila zastonj med narod delijo. Izhajati je začel lani tudi narodni, poučni koledar 77 1st Svrha mu je, probudit narod iz predolzega Přišel bo na svitlo tudi za leto 1870.*) Obseg* astronomičnih stvari tudi sledeče podučne članke spanja. , razun Nešto o suncu, meseci znanstvo i emlj II. Naše rane Ne ; III. Nravna povest IV. Nešto o vinu. poljska tatvina 7 občinska dobra i šume od Boga, nesloga od vraga S1°g Dve izvorni, narodni pesmi Ka stavski VI Somenj v Istri Koledaru na čelu izvrstna budnica Istranom veseljem naznanimo 7 da so za koledarček spisovali prav izvrstni učenci, ka terim ljubezen do zapuščene Istre nikdar izumrla Cena je knj prav nizka bo. 20 n. kr. Kdor jo želi imeti, naj si jo koj naroči ali pri gosp. Blaznik v Ljublj distria) ali pa pri Fr. Ra vnik v Kop (Capo Je 14. dne t m Iz Rojane 15. nov. (Čitalnica nasa imela veliko „besedo" z deklamacijo in igro 77 ixi. Jiiitia ~ ----------J # - — Mlinar in njegova hči". Gospodje in gospodičin 7 VS1 * maiuoiv/u, T T iitaicij u^ j--------- Goriupu in Abramu, da vreduje visokocenj Imeli smo priliko v tiskarnici viditi 1st ki ga odoljub gosp. Fr. Ravnik; dobre vesti aj kar brž položé mandat deželnega poslanstva, in to rečemo, da je izvrstna knj ato, ker niso podpisali vsa pripravna prostému na- interpelacije zarad „zedinj rodu. 77 Vred po pravici zaslužijo očitno hvalo, da so svoie naloge A v * 1 * i 1 • V rf • 1 • t i . .. u O vredjeno. izvrstno resili. Gledišče je bilo jako lično Nazočih je bilo čez 200 udov in rodoljubov od goriške, solkanske, postojnske in od vseh bližnjih Zup Ministerstvo kupčijstva je potrdilo gosp za predsednika in gosp Horak za , in sicer podpredsednika kupčijske in obrtnijske zbornice O----, ) voću UllZiDJlJ čitalnic. Po igri pa je bil ples, ki je mladino navdu ševal do polnoč drug petju činom kažemo, da smo pa so si pri dobri kaplj srce hladili. Došla nam je tedaj spet doba sinovi majke Slave ) da in s selice Iz Idrij Obširnega popisa naše včeraj ne moremo „Novicam" danes podělit --------------~ -------^vuvuu j i tega obetamo, prihodnjič z večim dopisom priti ve-volj . _ A . _ _ Za danes omenjamo, da se je včerajšna večerná zabava i svečanost izvršila v občno zadovoljnost vseh nazočih, da se je ustmena zahvala idrijskemu poslanců gosp. Lip o 1 au, poročena po odboru, odmevala z obilo slava i živioklicev pričujočemu, svojemu narodu zvestemu Prav globoko v srce pa je segal potem jeder mozu nati odgovor našega ljubega poslanca iz njegovih odkritosrčnih besedi, da spoznava pr zahteve svojega naroda, kteremu pripomoći v bolj kajt zvedli smo da spoznava pravične du ševno i materijalu bil bode zlasti stanje ; njeg kranjskem deželnem zboru blag m Radostnega srca je slišalo mir aj i občinstvo pohvalno spodbudno pismo, ki ga je čitalnica od odbora poli tičnega Ijubljanskega društva „Slovenija" navdušeno se je klicalo: „Živilo društvo dobila, i Nekt Iz Bisti Odbor tukaj g dne t. m. družabnik Slovenij t a 1 n i š k v u na Notranjskem. (Trojica Cehov.) čitalnici nam je slava mu î 14 na dvé strani blagodejno veselico napravil Naklonil je po svojem človekoljubnim prizadevanj sans kim pogorelcem Ko zdatno pomoč, a čitalničnim udom in mnogoštevilnim gostom kratkočasni večer, ki bo pri čuj oči m vedno v dragem spominu ostal. Ne moremo si kaj, da ne bi slo veči gospej Golmajer-jevi rodon Čehinji in njenemu bratu gosp. Weiss-u bivšemu ka da ne bi sloveči gospej Golmaj rodom pelniku tu ocitno hvalo ne izrekli ljub nj uno velikodušno ker sta na vabilo iskrenega čitalničneg pred sednika gosp. Bahman-a tudi Čeha izrečeno v dosego blagega namena, imenovanim pogorelcem jih tužni stan zlajšati iz Reke k nam priti se potrudila in v ta blagi namen vstopnino odboru določiti naročila. Hvala in slava jima. (Ko prih.) Iz Postoj ne1 (.Narodna čitalnica) napravi 21. dan uri besedo po sledečem programu t. m. zvečer b petje zbora, 2. govor, 3. tombola s 5 lepimi dobitki deklamacija, 5 ; tjbolj ««jwv/ijoi pot , i. lučui pies z guuuu na glasoviru, uisi dohodki so namenjeni za usmiljenja vredne uboge po u peti zbora mali ples z godbo na gl šaloigra „Ravni pot Cisti gorelce v Košani 9 ki zdaj stamšča in ne živeža. vljudno vse milosrčne prijatelje človeštva v trdi zimski dobi nimaj tej dobrotni veselici vabi db Iz Ljubljane (jDružbe kmetijske zbor) bode tedaj danes teden sredo) bode tudi volitev predsednika. in kakor zborov program kaže aa/ln;irn To^kl (i se A. 9 )9 Tagbl. boji, da (Gospodu poslanců Hermanu) je tudi katoliško društvo ljubljansko poslalo zahvalnico za navdušeno njegovo brambo katoliških interesov. tošnj t. m. CDramatično društvo) napravi svojo drugo predstavo na javnem gledališči sestavlj Blei w Igral nedel od 21 dne se bode stara priljublj leta 1790. prvikrat igrana in od dr hart popravlj vesela igra iz domačeg živ .. - ~ f* W. . M.J W «V, ----------"O------' <-» ljenja „Županova Micika" in opereta , ktere muzika se nam hvali in ki se je v Zagrebu in drugod prav dobro dopadla. Ker je ravno pred sej- imajo tudi vnanji domoljubi lepo priliko vdele-ževati se te predstave, pri kterej se smemo nadejati mom prav veselega večera znanje po prošnji odborovi sledeče dališkega podvzetstva za svoje predst Pri tej priložnosti dajemo na Akoravno od izdani abone in na galeriji, kakor tudi na- ment sedežev na parterj jem od gledališkega podvzetstva odďanih lož gledali skega zaklada št. 1, 7, 10, 13, 16, 22, 23, 40, 45, 46, 51 7 52 in 69 za predst od dramatičnega društva osnovane, kakor se samo po sebi razume, nimata nobene veljave, je vendar društveni odbor rade volj B> Pri" hraniti te sedeže in lože njihovim imetnikom do pred-večera tistega dne, kedar bo igralo društvo, toraj za prihodnjo predst do sobote večera. Opominjajo se tedaj vsi t ki slovenski predstavi 21. nov., da abonenti sedežev in najemniki lož jih hoté rabiti tudi pri si oskrbé do gori omenjenega časa dotične vstopnice, ktere se dobé v prodajalnici gosp. Antona Jentelna v pitalskih ulicah, ker sě bodo potem dne 21. vsi ostali sedeži in lože oddale. Ob enem še priobčimo prijazno prošnjo odbora dramatičnega društva do častitih lastnikov lož, naj blagovolé svoj lože, ako bi jih t sami ne rabili omenjeni večer, prepustiti dramatičnemu dru štvu v porabo (Ni Nar.", da bi Mnogo listov je pisal » ovrgel to, kar so „Novice" prisilj Slov. i bile reči o zaupnici dr. Zarnikovi. Al pripetilo se mu je, kar pregovor pravi, da nič ne dokaže, kdor preveč dokazuje. Naš odgovor vsem „Slov. Narod." pisarijam je tedaj lahko prav kratek. Obilo inšpirirani „Slov. Nar je trdili a ali naravnost ali molčé pripoznal vse to, kar smo mi " potrjuje Dr. Zarnik sam ali njegov „alter ego > da razlogi (motivacija) dotičnega predloga, ki smo rekli, da ni njegov, res niso njegovi. Al da tudi to ni res, da bi bil dr. Costa v svoj predlog vzel dr. Zarnik- tega se vsakdo lahko prepriča, ako primeri dr ovega, Zarnikove točke, ktere je, kakor sam pravi, v klubu predlagal, s poznejšim po dr. Costi izdelanim predlogom, ker bo videl, daje med njima bistven državopravni razloček. Razen tega pa moramo še popraviti, da to kar po ? » Slov. Narod" zastran motivacije pripoveduj > ) m bi zbor dr. Co sto, ki je namestovaje predsednika na tem bilo vse resnično. Tudi nikakor ni res, da bi bilo kedaj da nai b resolucije ne bo ) kajti celo leto hvalevredno vodil obilo opravilstvo glavnega narodni klub, ki po dr. Costi izdelanega predloga ni odbora, volil za predsednika, in mu podtikuje, da „aspe- sprejel, je sklenil ob enem nekaj za resolucijo, kar je rira u na krmilo predsedništva, ktero bi — kakor pravi odlog naravnih vzrokov za nekoliko dni popolnoma vendar moralo v rokah kakega velikega zemlj iš- opravicevalo. Zato je bilo tudi vse drezanje med tištim moremo, in to prav za nega posestnika biti. gotovo, „Tagblattu" tolažbo asperiral in tudi zdaj ne aspenra na to mesto, ker sam Mi dati, da dr. Costa ni nikoli macherei časom popolnoma odveč in to, kar Nemec „Gschaftel imenuje Kar Slov. Narod" še razen tega ve iz klubovih sej razglaša, ni natančno, sem ter tjè celó ; rečemo lahko irirai in iuui auaj H»r-----— . — —---• *»^j da gré kakemu velikemu posestniku; al to pa tudi neresnično. Nobenega takta ne kaže, da „Slov. Narod" mo Tagbh" da bi g°sp. dr. Costa ravno tako s takimi řečmi ravná, kakor da bi se bile ocitno na ) ) O * y \ 1*1 it i • i i • i • A f* I • ! T « Izgovor, da ) kaže, da „Slov na Tagbl. , tem mestu zastopal velikega zemljišnega po- ulicah godile in po stenografih zapisovale sestnika, kakor velike posestnike zastopata gosp Dežman in Kromer. so tudi „Novice" o dogodkih v klubu govorile, je ves piškav 9 kajti one so le toliko razodele, kar so moral razodeti, v brambo resnice in s tem, da so se stvari iz kluba proti pravilom napačno pravice, ki se je žalila nik že takrat v mislih imel kazinske „verehrerje" svoje, razglašale. Presmešno pa je čvekati to, da je kdo ko je pel : dr. Zarniku zaviden za zaupnico St. Petersko 7 mi Bemiihet euch nicht! Nicht die Sache se celó radujemo, da je zaupnico podpisala tudi gospo- ) _ _ m dičina Kořenová Neža, o kteri dosihmal Ljubljani se ni znano Will ich durch Euch, ich will Euch durch die Sache nur sehen! bilo 7 da se pečá z državopravnimi avstrij- skimi zadevami! malo brigaj o za to Vsi naši bralci vedó, da se „Novice" maiu uiigaju tv, kar „Slov. Nar." pise, m malokdaj so mu kaj odgovorile, ako niso bile zeló in da celó Noviear iz domaćih in ptujih dežel prisiljene v odgo vor, in tako tudi o Zarnikovi „zaup- temu je to Se zmiraj se kri preliva v Dalmaciji. Dokaz nici" ne bi bile črhnile besedice, ako ne bi bila dreg-nila v čast národně večine našega deželnega zbora. poln jih 7 hudo da bolnišnice v Dubrovniku, v Spljetu so ijenib vojakov; ki niso prehudo ranjeni imajo priti. Ko peljejo v Trst, in tudi v Ljublj > To pa je meja 7 pri kteri nam nastane dolžnost klicati: maj se sliši, da je armada ukrotila to in to okolico, pa 77 Est modus in rebus"! Konečno le še dvoje na slovó „Slov. Narodu". „Slov. Nar." pravi: „Avstrijski časniki spet poči glas, da so ustajniki spet na nah in v takem vremenu kakor ogah v so molčali o žaven. Dobro dél kranjski resoluciji kakor grob in ni je huje kritike ka- poslal vojskovodj I . 1 / / fil * 1 •• I * 1 v \T v _ _ V , • • I 7 kor take." fo je skozi in skozi laž. Nočemo omenjati velikih časnikov vseh, ki so po svojem sta- na Dunaj lišču govorili o resoluciji kranjski ne enkrat, nego več- pana Voj u ukaz nas a ustajnikom, ktere na 7 da naj zdaj peci je boj sila te presvitli cesar iz Aten kolikor mogoče p krat kritikusa „Slov. Nar." napotujemo le na obširno so poredoma dali ubešati. Tudi pri ministerstvu je neki zmôgla beseda žu- naj 7 naj milost stopi na mesto vislic se pomilostijo vsi, kteri v 48 urah kritiko „Reforme", ki nam, kakor naši bralci že davno ložij po oklicu orožje po Vendar gotovega se še nič ne vé, pa je iz teh vedó, je zato naj velj avniši list, ker ni „naše (slo- pomorskih krajev tudi težko pravo izvedeti. Ako je res ttn v^n Irn^ a»/\ma 1ÍS t " ni vi a a»/\t-»av»i v\»»a rl a»yia onnU Iron d Ck fnrli o 11 51 rl o 91 rJnn t m îmo nAtviri aSavia am vanske) gore tedaj ne govori „pro domo sua V 43. listu pod naslovom „Neue Niederlagen des Mini- kar se tudi sliši, da 21. dan t. m mada z vso silo boj začeti, bile 7 ima pomnožena ar-po takem žalibog steriums" govori ogalicijski, kranjski in tiro 1- vse une novice prazne, ki pripovedujejo, da ima milost ski resoluciji prav obširno. Ni nas bila volja bahati ustaviti prelivanje krvi. Glasno zahtevajo časniki mnogi, se s tem, kar v hvalo kranjski resoluciji piše sku- naj pred vsem general Wag v____ n _ í'_____ tt. -i i v _ _ i i____ _ . i y _ i k// _____ n______ ______.1. 7 sena „Reform", da kažemo kako so „molčali" in c. kr. okraj var Jb časniki o nJeJ 7 zapustita deželo, sicer ne bo lahko mirú par vrstic povemo iz obširnega nje- Ruska vlada se je pri dunajski vladi ostro pritožila nega članka, ki pravi: „Kaj neki je vladi pomagalo to, da nemški da je mahoma zaprla zbor kranjski? Ali misli s tem rešila slovensko vprašanje? Resolucija karji njo natolcujejo, da je vžgala punt 7 7 da je šla po svetu; če tudi je deželni zbor v Ljubljani ni smel ob- ravnavati in sprejeti, jo je brez dvombe sprejel ves ker 16. dne t. m. ----—r—----— ~—— v narod slovenski in sicer brez vse debate. Predlog te državnem kancelarju Be us tu se pripoveduje, daje pa od tistihmal so nekoliko omolknili hudobni jeziki Njih Veličanstvo cesar, pohodivši Jeruzalem, Betlehem in mnogo druzih krajev svete dežele, je zdaj že v Kairu. se imel odpreti Sueški kanal resolucije OStcinC aiio^ij uotaa^ uotauv^ i^auiu va oiv iu o^ct ua o v v/j ^ m j;v/vvtmujjl juvuauvuv uvuva uu.io£x venskega naroda vsigdar, in če to ministerstvo še dalje vlado mešetariti o zadevah namestnega kralja egiptov misel, ostane želja ostane zahteva slo spet na svojem potovanj nesrečno hotel za turško obdrží krmilo v svojih rokah in saj formalno hoče biti skega še ob pravem času so mu druge vlade zakli ustavna vlada, stopi pred-njo isti predlog v prihodnjem cale: stoj Čudno, da avstrijski državniki tako prisrčno zboru" itd. liko je „Slov. Nar." za resnico in Naj zdaj sodijo častiti bralci sami ko ijtaiu oauLii, rw \j~ ljublju uotcga x ui rvc* , ui j u pt umo uunav mioujauoac poštenje mar, krvi přelil, in ki ni ugoden in nikdar ne bo za nobeno Reform" přinesla pravo civilizacijo! tistega Turka, ki je pri nas toliko kristijanske kajti članek ta, dve strani dolg 28. oktobra čenčal 7 77 Slov. Nar." 7 novembra! je „ pa je o „molčanji" Kakor je tedaj vse to laž tako je laž tudi to, daje Novični dopis iz Dolenskega spisal ali sestavil 7 vrednik „Pratike". Ljubljanski Milodari za pogorelce v Košani. 77 Tag- blatt" sije žalibog! že izredil slovenskega pobratima, baron Ant Za pogorelce v spodnji Košani *) sta mi gospod Po tej poti res pomagaj t stvarimo „zedinjeno Slovenijo", da Bog jn gospa M Kalist po gosp. dr. Bleiweisu 200 gold 100 gold, poslala (Liberalni mestni zbor) nima nikjer sreče. Komaj je začel po koroškem kopitu nabirati prostovoljne dobrotnika. da se dovolita blagodušna omenjenih siromakov očitno zahvalujem Naj 7 mi jima v imenu g as il ce za mesto ; zbora, v kterem so se v • • I ze jih čez 80 vpisanih odlazi iz okraj glav v Postoj ustanoviti. Res bi človek ne imeli kot „freiwillíge Feuerwehr" Poslalo se je tuđi od gosp. A. C. v Ljubljani sprejetih 5 gotovega vira ; da 7 ko verjel, ako ne slišal iz goldinarjev. Vred. se Je se snovala prosto voljna družba gasilcev in ni bilo ne prostovoljcev ne v orodja ot?, jo uiuotni m\j\jl jalu ctM puoia vu au lu e% u u c* u i>a. pa jim tudi oktroira! štatute s zeló visocimi denar- še je mestni zbor jim že postavil komandanta ; Zitna cena v Kranji 15. novembra 1869. nimi kazni. Tega nevoljni so mnogi zapustili tako „Tagblatt" šteje sicer potem Vagá pšenice 5 fl. 66 rži 3 fl. 26 „prostovoljno" napravo „die Haupter seiner Lieben" — in zadosti jih še najde. Nazadnje bo s „Feuerwehr" tako kakor s „Volkskucbe". (Celili 25 goldinarjev) so 10. dne t. m. ,,časti - ovsa 2 fl. 20 v» 3 fl ječmena 2 fl. 80 jde 3 fl. krompirja 1 fl. 30 fl. prosa fižola 3 fl. 52 Kursi na Dunaji 16. novembra. telji a prvega nemškega pesnika Schillerja za spominek njegov nabrali v ljubljanski kazini, kjer sta bila zasto-pana „kapital" in „inteligencija". Menda je blagi pes- 5% metaliki 59 fl. 65 kr. Narodno posojilo 6 fl. 10 kr. Ažijo srebra 122 fl. 35 kr. Cekini 5 fl. 86 kr. Odgovorni vrednik: Janez fflarnib Natiskar in založnik: Joief Blaznik v Ljublj