OredniitT« ■ apravai Ljubljana, Kopitarjeva I Telefon Z3-61-28-64. j|B»e4na naročnina li Ur, ta mote cnjtvo «0 Ur. - Cek. raA. LJubljana 10.650 u naroAntno ln 1U.89« „ inaerata. lckl)u6no caatopetvo ia oclase ti Italije lo tnozematvai
DPI B. A. U liano. BakopleoT ak vrstam*.
AV(JUST - 1944
26
SOBOTA
Heftige Strassenkampfe in den westlichen Stadtteilen von Pariš
Im Siiden der Ostfront kampfen sich die deutschen Trnppen auf Pruth nnd Sereth zuriick — Der Erfolg unserer U-Bootc im Nordmeer: Am 23. Aug. auserdem ein Hilfsflugzeugtriiger u. 4 Zerstorer versenkt
DNB. Ans dem Fillirerhauptqnartier,
23. Augtist. Da«. Oberkommando der \Vehrmacht gibt bekannt:
Im Kaum nordvvestlich Pariš folgte der Feind mit starken Kriiften von We-i,(pn nach Siiden unseren Divisionen, die sich in Rirhtung aul den Unterlauf der Seine abgesetzt haben. Besonders hef-tlg war der Druck siidlich EI h e u I, wo im Verlauf des gestrigen Tages eine Frontliicke im Gegenangriil geschlossen nurde.
Westlich Pariš trat der Feind, von rahlreichon Panzern unterstiitzt, tuni An-priff an nnd drang bis an den westlichen Madtrand vor. In den ausseren Stadtteilen sind heitige Strassenkampfe ent-brannt.
Versuche des Gegners, westlich Me-I n n die Seine zu iiberschreiten, vvurden im Gegenangriff zerschlagen. In finem Abschnitt halten sich noch feind-lirhe Krafte auf dem Ostufer des Flusses.
Im Raum von Ton Ion und Mar-»»ille wird vveiter erbittert gekampft. In einzelnen Stiitzpunkten verteidigten firh unsere Besatzungen, von Kiisten-artillerie wirksam unterstiitzt, nnd er-mi>Klichen dadurch Absetzbewegiingen aller iibrigen Truppen in Rirhtung auf Lyon. lin Gebirgsgelande ostlich der R h o n e kampften unsere Flankensiehe-runeen mit feindlichen schnellen Ver-hiinden, die sich unseren Bewegungcn im Rhone-Tal vorzulegen versuehen.
Vorpostenboote versenkten vor der P r h e I d e - M H n d u n g ein feindlirhcs Srlinellboot und schossen mehrere andere in Brand. Nach hartem Kampf ging dabei ein eigenes Boot verloren.
fm h e I g i s c h- franzosisehen Raum wurden 202 Terroristcn im Kampf nicdergemacht.
Das Vergeltungsfener auf den Gross-Miim von London vvurde bei Tag und Nacht in verstarktem Masse fortgesetzt.
Aus Italien vverden ausser beider-citiger Aufklarungstatigkeit keino be-fouderen Ergebnisse geineldet.
Im Siiden der Ostlront kiimpften sich nnr.erc Truppen. nachdeni Teile der ru<-miinisehen Verbiinde auf Anlforderiing der konigli,chen Ve.rschwSrer-Clique den VV/dcrstand gegen die Bolschevvisten ein-pesfellt haben, vveiter auf Pruth nnd Sereth zuriick. Zahlreiche feindliche Panzer vvurden dabei vernichtet.
Znischen den Karpathen und der W e i c h s e I vvurden starke ortliche An-
griffe der Bolschevvisten zerschlagen.
I ni Weiehselhrilckenkopf nordvvestlich Birm* haben unsere Infanterie- und Panzerdivisionen, von Fliegern nnd Flakartillerieverbanden vvirksam unterstiitzt, feindliche Durchbruchsversuche nach Norden in liarten Alnvehrkiiniplen und crfolgreichen Ge-genangriffeu vereitelt. Zvvei Panzer- und zvvei niech. Korps, sovvie 12 Schiitzen-divisionen der Sovvjets erlitten dabei schwerste Verluste. In der Zeit vom 11. bis 23. August vvurden in diesen Kiimpfen 434 feindliche Panzer und 634 Geschiitze erbeutet oder vernichtet. Zvvischen Bng und N a r e w vvurde auch gestern iler vom Feind crstrelite Dtirchbruch in er-bittertem Kingen vereitelt. 39 feindliche Panzer vvurden dabei abgeschossen.
AVestlieh M n d o h n scheiterten wie-derholte feindliche Angriffe. Auch nord-iistlich W a I k hlielien erneute Angriffe der Bolschnwisten erfolglos. fn mehr-tiigigen Kiimpfen vvurde hier der An-sturm von 10 Bovvjetischen Schiitzendivi-sionen, die durch Panzer- und Granat-vverferverbando verstarkt vvaren, abge-sclilagen. Im Raum von Dorpat fingen deutsche und estnisehe Truppen starke feindliche Angriffe auf.
In Luftkiimpfen und durch Flakartil-lerie verloren die Sovvjets gestern 58 Flugzeuge. Hiervon sclioss der mit dem Eiclienlniih mit Schvvcrtern zum Ritter-kreuz des Eisernen Kreuzes ausgezeich-nete Oberlcutnant Hartmann, Staffclkapi-tiin in cinem .lagdgesclivvader, allein 11 Flugzeuge ah und crrang damit seinen 301. Luftsieg.
Bei einem erneuten Luftangriff nn! einen nordnorvvegisrhen Marine-stiiizpunkt vvurden von Marineflakartil-lerie und SirheriinRsfahrzeugen 20 briti-sche Flugzeuge abgeschossen.
Bei einor Operation unserer Unter-seelioote im Nordmeer vvurden ansser dem am 23. Augnst gemeldeten Kreuzer ein Hilfsfliigzcugtrager nnd 4 Zerstorer versenkt. Ein vveitcres Kriegsschiff vvurde durch Torpcdotreffer schwcr beseha-digt.
Nordamerikanlsche Bomber griffen mehrere Orte in Nord- und M i 11 e I -d e u t s c h I a n d snwie im S u d c t e n -1 a n <1 und in Biili m en an. Hierbel vvurden besonders die Stadte Kiel und P a r d u h i t s gotroffen. Liiftverteidi-gungskriilte brachten bei diesen An-griffen 48 feindliche Flugzeuge, daninter 43 viermotorige Bomber, zum Absturz.
Siloviti poulični boji v zaSiednih predelih
Pariza
Na jugu vzhodnega bojišča se prebijajo nemSke čete nazaj na Prnt in Sere t — Uspeh nemških podmornic v severnem morjn: 23. avgusta so poleg pomožne letalonosilke potopile štiri rnšilce
Fiihrerjev glavni stan, 25. avgnsta. DiNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na področju severnozahodno od Pariza je sledil sovražnik z močnimi silami z zahoda in juga našim divizijam, ki so se odmaknile v smeri proti spodnjemu toku Seine. Posebno silen je bil pritisk južno E 1 b e u -I a, kjer je bila včeraj s protinapadom zaprta neka bojiščna razpoka.
Zahodno od Pariza je pričel sovražnik s podporo številnih oklepnikov z napadom. Prodrl je do zahodnega mestnega roba. V zunanjih mestnih delih so se razplamteli silni poulični boji.
S protinapadom so bili razbiti nasprotni poskusi, Za prekoračenje S e i -n e zahodno od M e 1 n n a. Na nekem odseku se še drže sovražne sile na vzhodni obali reke.
Na področju Toulonn in Mar-seilla se bije jo nadalje ogorčeni boji. V posameznih oporiščih se z učinkovito podporo obalnega topništva branijo naše posadke ter omogočajo s tem odmikalne premike vseh ostalih čet v smeri proti L y o n u. Nn gorskem ozemlju vzhodno od Rodana se borijo naše bočne zaščitnice s sovražnimi hitrimi oddelki, ki skušajo prehiteti naše premike v dolini Rodana.
Predstražni čolni so potopili pred izlivom, reke Schelde nek sovražni hitri bojni čoln in zažgali več ostalih. Po trdem boju je bil pri tem izgubljen en lastni čoln.
Na belgijsko - francoskem področju sta bila v boju uničena 202 terorista.
Povračilni ogenj na velepodročje Londona se je nadal jeval podnevi in ponoči v ojačeni meri.
Iz Italije ne poročajo razen o obojestranskem izvidniškem delovanju o nikakih posebnih dogodkih.
Nn jugu vzhodnega bojišča se Prebijajo naše čete dalje nazaj na P r u t in S e r e t, ker so deli romunskih oddelkov nn poziv kraljeve za-rotniške klike prenehali z odporom Proti boljševikom.
Pri tem smo uničili številne sovražne oklepnike.
Med Karpati in V i s I o smo izbili močne krajevne boljševiške »»pade.
V	Vislinem predmestju severozahod no od Baranova so naše pehotne in oklepniške divizije, ki jih uspešno podpirajo letalci in oddelki protiletalskega topništva, v hndih obrambnih bojih in z uspešnimi protinapadi preprečile sovražne prebijal-ne poskuse proti severu.
Dva oklepniška in dva mehanizira-na zbora ter 12 sovjetskih strelskih divizij je utrpelo pri tem težke izgube. V času od 11. do 27. avgusta smo v teh bojih zaplenili ali uničili 434 sovražnih oklepnikov in 634 topov. Med Bngom in Narevom smo tn-di včeraj v ogorčenih borbah preprečili prodor, ki ga je hotel izvesti sovražnik. Pri tem je bilo uničenih 39 sovražnih oklepnikov.
Zahodno od Modohna so se izjalovili ponovni sovražni napadi. Tudi severno od V n 1 k a ponovni bol jševi-ški napadi niso imeli uspehov. V večdnevnih bojih smo odbili tu naval desetih sovjetskih strelskih divizij, ki so bile ojačene z oklepniki in oddelki metalcev granat. Na področju D o r -pata so prestregle nemške in estonske čete močne sovražne napade.
V	letalskih bojih in zaradi protiletalskega topništva so izgubili Sovjeti včeraj 58 letal. Odlikovanec s hrastovim listom z meči k viteškemu križcu Železnega križa nadporočnik Hartmann, krdelni poveljnik nekega lovskega krdela, je sestrelil sam 11 letal in s tem dosegel svojo 301 letalsko zmago.
Pri ponovnem letalskem napadu na neko norveško mornariško oporišče so sestrelili mornariško protiletalsko topništvo in varovalna vozila 20 britanskih letal.
Pri nastopih našili podmornic v Severnem morju Smo potopili poleg dne 23. avgusta javljene kri-žarke še neko pomožno letalonosilko in štiri rušilce. Neko nadaljnjo vojno ladjo smo s torpednimi zadetki težko poškodovali.
Severnoameriški bombniki so napadli več krajev v severni in srednji Nemčiji ter naSudet-s k e m in na češkem. Pri tem, sta bili prizadeti zlasti mesti Kiel in Pardubice. Protiletalske obrambne *ile »o sestrelile pri teh napadih 48 sovražnih letal, med njimi 43 štirimor tornih bombnikov.
Boji pri spodnji Seini in jugovzhodno od Pariza
Berlin, 24. avg. V sredo je bilo težišče britanskih in ameriških napadov na področju zapadno od spodnje Seine in jugovzhodno od Pariza. Močen britan. sile so napadale ob Toucquetu ob obeh straneh Pont l'EvSque, pri Lisieuxu ter pri Orbecu. Glavni sunki so sledili na teh področjih ter so se z izgubami za sovražnika zrušili. Posebno ogorčeni so bili boji severovzhodno od Lisieuxa. Južno od mesta je napravil sovražnik dva vdora, proti katerima so v teku protiukrepi. Amerikanci so istočasno napadli zapadno od spodnje Seine z juga ob obeh straneh Evreuxa.
Majhno mesto Conches je bilo z osmimi zaporednimi napadi angloameriških bombnikov skoraj popolnoma porušeno. Preko razvalin so se sovražni oklepniški klini pomaknili nekoliko proti severu. Pri Evreu.tu sovražni napadi niso imeli uspeha. Vzhodno od mesta je nasprotnik po težkih bojih napredoval ob Euri proti spodnjemu toku Avre. Tamkaj so so razvili zelo težki boji.
Nepregledno gozdno in grmičasto ozemlje zapadno od spodnje Seine nudi mnogo možnosti za boj v hitro ustvarjenih odpornih gnezdih. Sili pa tudi nasprotnika k močni uporabi njegovih oklepniških in bombniških oddelkov. Od jutra pa do mraka pretresajo bombe normanske gozdove. Nad njimi vise oblaki dima, v njih pa silijo nemški navadni in oklepniški grenadirji sovražnika često le z nekaj strojnicami, da razvije vse svoje množice.
Primer za to nam je nudila te dni obramba sovražnega prebijalnega poskusa pri Leiglu. 2e pri pričetku svojega sunka so naleteli sovražui oklepniki na nemške tigre. SS Oberscharfuh-rer Holte, ki je bil z nekaj tigri skrit v gozdu, je dal takoj povelje za protinapad. Brzina, s katero so nemški oklepniki udarili, je bila odločilna za izid boja. Tik pred 12. uro sta trčila oba oklepniška klina drug na drugega. Pod silovitim ognjem ameriških Shermanov, ki so bili številnejši in ki so pod zaščito svojega topništva pričakovali nemški sunek, so pričeli tigri svoj napad. Boj je divjal v goščavi in v gozdu ob robu ceste. Sovražnik ni napredoval niti
za korak, tudi se mu ni posrečilo, da bi se osvobodil tigrov, ki so s spretnim nameščenjem vedno znova nadaljevali obrambni boj. Ko je moral poveljnik po sedmih urah končno prekiniti boj, da bi obnovil zalogo municijo in pogonskih sredstev, je gorelo sedem Shermanov. Poleg njih jo ležalo več uničenih vlačilcev in tovornih avtomobilov, ki so vozili streljivo in gorivo za sovražno oklep-niško skupino.
Tnko se je ob ozki normanski cesti pri Leiglu zaradi junaštva peščice odločnih mož izjalovil široko zasnovan severnoameriški oklepniški sunek, ki bi ga bilo v primeru, da bi se polno razvil, mogoče ustaviti le z največjim naporom.
Ob Seinskem loku severno od Man-tesa je skušal sovražnik razširiti svoje predmestje z napadi pri La Roche-Guvonn proti severu. Sunki so se izjalovili. Nemške čete so nadaljevale s svojim, že prejšnjega dne pričetim protinapadom, zavzele kraj ter prodrle preko Seine v veliko rečno koleno, ki so ga očistile.
Nemško letalstvo je nadaljevalo svoje uspešne napade na pontonske mostove in zbirališča čet. Jugovzhodno od Parizu so pritiskale severnoameriške divizije na področju scvernozn-pudno od Etumnesa nadalje proti Seini, ki so jo dosegle pri Cordcilu in Me-lunu. Ob Vonni so se razvili novi boji pri Seusii. Sovražni oklepniški izvid-niški oddelki, ki so mesto obšli, so napredovali dalje proti vzhodu. Boji še trajajo.
Na južni.francoski obali je pritiskal nasprotnik preko srednje Dimnice proti severozapudu v smeri k spodnjemu Rodami. Za sunke je na razpolago le nekaj gorskih cest, na katerih so se razvili težki boji z napredujočimi sovražnimi oklepniki. Ob obali sami so se vršili boji zapadno od Cannesa, pri La Bocci in v Toulonu. Tu je uspelo angloameriškim oklepnikom zasesti nekaj hišnih blokov ter se prebiti do niornuriškega poveljstva, kjer so branilci sovražnika v bojih iz bližino krvavo odbili. Luka je še nadalje ostala v nemških rokah.
Novi ukrepi za totalno vodstvo vojne
Berlin, 24. avg. Državni opolnomo- T čenec za totalno vodstvo vojne dr. | Goebbels je objavil, da se je nemško kulturno življenje tudi v petem letu vojne nadaljevalo v obsegu, v karš-nem ni bilo v drugih vojskujočih se državah niti v miru. Dočim sta Anglija in Združene države zaprli in razpustili svoje pomembne opere, orkestre in ostale kulturne zavode že kmalu po pričetku vojne, se je nadnljevalo kulturno življenje v Nemčiji doslej v normalnem, deloma celo v ojačenem obsegu. Zaradi totalnega sodelovanja nemškega naroda v vojni so postale tudi na tem področju potrebne globoko omejitve. V bodoče bosta le še film in radio prinašala kulturne vrednote, zabavo in razvedrilo vojakom na bojišču in delujoči domovini.
Proste sile bodo, v kolikor so sposobne za boj, dodeljene borbenim edi-nicam. Vse ostale bodo uporabljene za oboroževalno in vojno izdelavo.
0 načelih vojnega vodstva
Berlin, 25. avg. >0 načelih vojnega vodstva« piše minister dr. Goebbels v najnovejši številki tednika >Das Reich«. Označuje kot neizbežno, da nastopajo v kritičnih trenutkih vojne položaji, v katerih izgleda, kot da nasprotuje vrsta argumentov, ki izhajajo iz napačne modrosti, višji uvidevnosti narodnega vodstva. Prav tu pa mora potem poseči vmes velika zgodovinska vodilna osebnost. Zvestoba in čast, tako nadaljuje minister med ostalim, sta načeli vojnega vodstva, ki sta povsem nerazdružljivi in se zato o tem sploh ne da več razpravljati. Kakšen pomen pa bi potem imela prisega na zastavo, če bi se je lahko vsak z ozirom na vojni položaj ali po svojem lastnem mnenju odrekel in šel svojo lastno pot. Veliki zgodovin, uspehi narodov držav v preteklosti in sedanjosti slonijo v glavnem na tem, da so ostali zvesti svojim načelom tudi in ravno takrat, če so bili ogroženi in če je kazalo, da so izgubili moč. Mi smo videli tudi v tej vojni druge narode kot svareč primer, da je vodilo nasprotno stališče prav kmalu do grozovite usode narodov, ki so zakrivili to in se ožigosali pred vso zgodovino. Država brez načel ne more obstojati. Kmalu bi zašla v kaos, predvsem v tako razgibanem času, kakor je današnji. Zato je dolžnost narodnega vodstva posebno v vojni, da bdi strogo in neizprosno nad spoštovanjem državnih načel, da jih brani proti ubogim in bogatim, velikim ali malim in da kaznuje tudi najmanjši prekršek proti njim z najostrejšimi in najtršimi kazni. Kajti če lahko to vojno dobimo in jo bomo dobili, potem lahko odločuje le narod, ki je združen v eni ideji in pod enim vodstvom. Narodni socializem je prinesel s seboj novo pojmovanje našega političnega in narodnega življenja. Sicer lahko kdo zagovarja ta ali oni program, toda nihče ne more trdili, da ni on največja, temveč ludi edina možnost rešitve nemškega naroda. O tem dvomiti ni le veleizdajalstvo, marveč tudi izdaja domovine. Več kot naivno pa je misliti, da bi se ga dalo nadomestiti z navadnim državnim ustrojem.
Dr. Goebbels je nato omenil 20. julij, ki ga je označil kot zmago državne ideje nad državnim mehanizmom. Stroj odpove takrat, ko stopi na plan živ in razgledan ter politično utrjen človek. Pred ljudskim sodiščem je izjavil eden obtoženih kolovodij, da je bila osnovna napaka vsega upora, da vodilni možje niso imeli pojma, kako daleč jo prodrla na-rodno-socialistična ideja v nemško vojsko in da zato tudi niso imeli pojma o njenem narodno - socialističnem zadržanju. Biti proti državi in proti njeni nosilni narodno-socialistični ideji ali pa ji samo z rezervami stopiti naproti, je lahko danes lo slaba in omalovaževanja vredna predpravica nekaterih preostalih zastaranih pojavov, toda kaj ima to skupnega z našim narodom bojevnikov, delavcev, kmetov in ravnajočih mož javnega življenja na vseh področjih? Stari svet je dokončno izumrl in ne bo nikdar več vstal. Mi živimo v dobi strojev. Ali damo milijonom nov ideal in smo tudi pripravljeni za njega se boriti in nikdar omagati .vtem boju, ali pa gredo mno-
žice svojo lastno pot. Zato je tudi potrebno, da postavimo k za nje no glede na stanovske in družabne zveze in predstave nove vrednote iu načela ter da ljubosumno bdimo nad njimi ter da z najtežjimi kaznimi kaznujemo prelom ali izdajo teh načel, ki so sveti ideali naroda in države. Državna tvorba brez načel ne more obstojati v tem viharju, ki gre preko celin in uniči vse, kar ni močno in trdno. Vsaka taka državna tvorba bi propadla in z njo narod, čigar vodstvo je preslabo, da bi varovalo ta načela in jih v potrebi tudi branila z vsemi sredstvi. Vojna, katero smo danes prisiljeni voditi, jo v resnici sveta ljudska vojna in od njenega izida zavisi življenje in bodočnost Nemčije. Zato moramo nad tem pazljivo bdeti in paziti posebno takrat, če preti nevarnosti in ko bi bili omahljivci mogoče pripravljeni omahovati v tem mračnem oblaku, ki zatem-njuje obzorje in ko bi izgubili iz vida zvezdo, kateri moramo sledili. To zahteva zakon, na katerega pot smo stopiti. Stoji nad nami vsemi, nad narodom, vodstvom in Nemčijo.
Vsi orkestri, glasbene šole in kon-servatoriji bodo razen nekaterih vodilnih, ki služijo tudi radiu, prenehali s svojim umetniškim delovanjem.
Umetniške razstave, tekme, akademije, umetniške šole ter zasebne umetniške in slikarske šole bodo zaprte.
Izdajanje leposlovne, zabavne in slične literature bo prenehalo. Nada-Ijevulo se bo le še izdajanje prirodo-znanstvenih in tehničnih del, oboroževalnih in šolskih knjig ter gotovih političnih standardnih del.
Zato bodo lahko številne založbe prenehale s svojim delom in dale oborožitvi na razpolago mnogo strokovnih sil.
Dnevni tisk bo nadalje skrčen. Ustavilo se bo izdajanje tedenskih ilustriranih časopisov, z izjemo dveh najvažnejših.
Minister za znanost, prosveto in ljudsko vzgojo naj izdela načrt za omejitev, oziroma delno ali popolno ukinitev številnih naprav na vzgojnem polju.
S 16. oktobrom 1944 bodo uvedene nove živilske nakaznice, ki bodo združile dosedaj posamezno izdane nakaznice za kruh, meso, mast itd. S tein bo prihranjenih okrog 300 milijonov živilskih nakaznic, kar predstavlja mnogo papirja in številne delovne sile.
Za popolno izkoriščanje delovne sile bo znašal delovni čas v uradih javne uprave in v gospodarskih uradih tedensko najmanj 60 ur. Nasproti vojakom na bojišču je pravično, ako se tudi domovina odpove dopustom. Zato odrejam takojšnjo splošno zaporo vseh dopustov.
Prepoved strank na Madžarskem
Budimpešta. Madžarski poročevalski! urad javlja: V današnji številki madžarskega uradnega lista je bila objavljena uradna uredba, ki s takojšnjo veljavnostjo razpušča vse politične stranke no glede na njihovo politično zadržanje. Vsako politično delovanje je prepovedano. Premoženje strank je policijsko zaplenjeno in zavarovano. Za prekršitev te odredbo so zagrožene težke kazni. Uredba slepi takoj v veljavo.
Izdajstvo romunskega kralja
Narodna romunska vlada ugotavlja:
Značilno je, da je natisnjena na prvem mestu kraljevega poziva izjava, da so sprejeli moskovske »mirovne pogoje«. To pomeni, da je pletla ta zločinska peščica za hrbtom uradne vlade svoje niti z Moskvo, torej z romunskimi sovražniki, proti katerim so je dežela 6kušaJa boriti s krvjo svojih najboljših ob sitrani nemških vojakov za rešitev svojega življenja in svoje svobode.
Romunski kralj in njegovi pomočniki so hoteli v najodločilnejšii usodni uri zasaditi svojemu narodu nož v hrbet, čeprav točno vedo, da bi pomenil zlom romunskega življenjskega boja prenehanje in uničenje romunskega naroda. Ljudje, ki so se zbrali s kraljem na čelu, so politični bankroterji, ki nimajo kaj tvegati i,n ničesar zgubiti.
Brez pomisleka bi povedli romunsko ljudstvo v boljševiško suženjstvo, da bi se nailo po prejemu svojega judovskega plačila umaknili s pozornice. Dva znana politika sta dala svoji imeni kot napisno desko za to »vlado«: Brati,anu in Maniu. Prvi je znan kot anglofilsk.i diplomat staro šole in je 6tar spletkar, dočim je, videl Maniu, že odkar je Romunija v svojem boju za svobodo, svojo nalogo le v tem, da je sabotiral vse ukrepe maršala Antoncpca.
Gotovo je, da 60 si boljševiki že vnaprej zagotovili svoj vodilni vpliv, kot vedno pri takih izdajalskih mahinaoijah. Tako se pojavlja sedaj neki Patrescanu, ki velja kot opolnomočenec Moskve. On je kot glavna oseba v komplolu gotovo poklican, da zastopa v Romuniji moskovsko stvar. Nobenega dvoma ni, da se komunisti in levičarski socialisti smatrajo za predstražo Moskve in da bodo, kakor hitro pride povelje iz Kremlja, storili vse, da bi čim hitreje in temeljiteje iz-,vedli isročitev Romunija boljševizmu.
Nn poziv narodne romunske vlade so se takoj javili možje, ki hočejo zaščititi Romunijo pred padcem v brezno in ki vedo, da pomeni pnktiranje z Moskvo konec naroda in njegove svobode. Za Romunijo obstoja še nadalje eno samo geslo: Boriti se do zadnjega! Le tako se Romunija lahko reši. Vsaka druga pot vodi v propast.
Iztreznjenjc v zasedeni f tuli ji?
Trst, 24. avg. Včerajšnja »Deutsclio Adria-Zeitung« poroča v svojem uvodniku o razmerah v zasedeni južni llaliji in o novem zagonu nove republikanske vojske v severni Italiji. V od zaveznikov zasedeni Italiji je general Alexander z eno potezo peresa razpustil italijanske" tolovajsko organizacijo, ki so jo anti-fašistične stranko toliko slavile zaradi njenih »junaštev«. Italijansko ljudstvo jo po enoletni izkušnji z Angloamerikanci začelo resneje misliti in Angloamerikanci so bili zelo razočarani, da jih v Flo-renci prebivalstvo ni sprejelo s cvetjem. Med raznimi tolovajskimi skupinicami v severni Italiji je prišlo do nesoglasij, ker je ljudstvo vedno liolj nerazpoloženo do Angloamerikancev in to dejstvo je Ale-xander izrabil kot povod za razpust tolp na zasedenem področju. V severni Italiji so brigade črnih srajc vedno močnejše in ee pod neposrednim Ducejevlm poveljstvom borijo ob strani nemških vojakov.
Trebljenje tolovajev
Berlin. V dvotedenskih čistilnih nastopili nemških čet v vzhodni Bosni »o imele komunistične tolpe 3460 mrtvih, ranjenih, ujetih in prebcglih. Zaplenjenih je bilo 46 strojnic, dva planinska topa, 3160 granat, več tisnč nušk * naboji, 350 konj in tovornih živali ter poročevalski in sanitetni material.
K bojem v južni Franciji
Berlin, 25. avgusta. Na področju Tou-lona napada sovražnik z izredno premočjo. Le z visokimi izgubami se mu jc posrečilo zasesti nekaj cest in prodreti do poveljstva mornariškega poveljnika. Tam pa so mornariški topničarji v bojih iz bližine krvavo odbili napadalca, tako da je ostala luka v njihovih rokah. Na ostalem južno-francoskem bojišču pritiskajo Britanci in Severnoamerikanci dalje proti severzahodu in proti vzhodu. Njihove premike močno motijo francoski prostovoljci, ki so skušali v Alpah med Rhono in francosko italijansko mejo zapreti ceste, ki so sposobne za premike čet, da bi s tem otežkočili odmaknitev nemških čet v dolini Rhone. Zato je bilo za nemško vojno vodstvo posebno važno očistiti prelaz Maddalcna na francoskc-italijan-iki meji. Ta cesta, ki poteka v višini do 2000
metrov, jc vse leto brez snega ln je ena najvažnejših zvez med Provenco in ravnino reke Po. Ti prostovoljci so vodili boj zahrbtno na tolovajski način. Ti teroristi se imenujejo Makiji, označba, ki izhaja iz korziške besede, ki pomeni »grmičevje«. Že samo s to svojo lastno označbo dokazujejo, da hočejo voditi zahrbtno vojno. Kako je bilo upravičeno uničevanje teh tolovajskih skupin, dokazuje že dejstvo, da so našli pri teh južnofranco-skih teroristih tudi dum-dum strelivo, to je strelivo, ki mu odžagajo svinčene kapice. S podporo teh tolp Makijev nadaljujejo Britanci in Severnoamerikanci s svojimi nastopi proti spodnji Rohni proti Marseillu. Tu in dalje proti severu so na več mestih med Rhono in zahodnimi obronki Alp v teku ogorčeni boji.
Nase geslo fe: Sovražnikom bo;, polovičarjem prezir!
SC dogodkom v Romuniji
Berlin. Diplomatski dopisnik DNB-ja | dr. Siegfried Ilorn piše:	■
Nemški narod je včeraj izvedel o do- | godkih v Romuniji. Njegovo ogorčenje nad izdajo dvorne kliike okrog kralja Mihaela je toliko večje, ker nikdar ni. dvomil o zavezniški zvestobi romunskega naroda im ko mu je bilo samo po sebi razumljivo, da čim bolj možno podpira romunskega tovariša v orožju. Iz doslej znanih dejstev je razvidno, da je izvršil majhen krog politikov, ki so pristaši Sovjetov in zahodnih sil, skupno z dvorom izdajo, ki je grozovit zločin nad narodnim obstojem romunskega naroda in jo kot tako smatrajo in obsojajo ne le nemški politični krogi, marveč tudi vsi romunski narodni elementi. Prva reakcija teh domoljubov jc bil oklic na romunski narod in vojsko. Ti krogi so glede na ozadje in na posledice te izdaje ukrenili
edino primerne ukre<pe. O nemških protiukrepih, ki bodo sledili, oziroma kd eo v teku, sedaj iz razumljivih razlogov Se ni možno govoriti, vendar je jasno, da t>odo ti ukrepi z oziirom na splošen evropski položaj kmalu in odločno izvedena.
Od kralja Mihaela postavljena izdajalska vlada obstoji predvsem iz osebnosti, ki so 60cialn0-denK»kratsikega in komunističnega prepričanja. Razen Ma-niua in Bratiana, ki sta politično že itaik dovolj ožigosana, nobena teh oseb doslej še ni nastopala v javnem življenju. Edem prvih ukrepov te »vlade« je bil izpustitev vseh političnih jetnikov, to se pravi, izpustitev vseh boljše»viikov in ostalih nemirnih elementov. Pa tudi So-vjetii napredujejo le tam. kjer zasedajo tuje ozemlje pod pretvezo osvoboditve in kjer prično takoj delovali izpuščeni politični bacilonosoL.
Sovjetska igra s Poljaki
Storkhalm, 24. avgusta. »Stockholma Tidningen« objavlja velik načrt Varšavo s točno označitvijo mestnih predelov in hišnih blokov, ki so jih bili zasedli poljski uporniki in ki so jih morali potem zopet izprazniti. Na podlagi informacij, ki izvirajo iz krogov poljskega begunskega odbora v 1/ondonu, poudarja poročilo k načrtu, da je izjavil 31. julija, ko so stali Sovjeti pred Prago, radijo Kosziuszko, da je odbila ura za podtalni pokret v Varšavi, ki naj sedaj pokaže, kaj zmore. Prvega avgusta ob 15. uri je nato »general Bor« udaril. Od tega trenutka, poudarjajo izrecno v poljskih krogih v I.ondonu, so sovjetski topovi na bojišču preti Varšavo prenehali streljati, pričakovane sovjetsko pomoči pa ni bilo. Na-
mesto tega je Moskva obdolžila varšavsko vojake, da so delovali predčasno in brez stika s sovjetsko armado. Pod temi pogoji se jo boril podtalni pokret v Varšavi v brezupnem boju proti veliki nemški premoči. Poljske izgube so bile grozne.
Stockholm. V londonskih političnih krogih pravijo po poročilu londonskega dopisnika »Svenska Morgonbladeta«, da so Sovjeti pozvali Poljake, naj se upro in da so zato tudi dolžni, da jim pomagajo. Povprečen človek z ulice ne razume, čemu Sovjeti, ki so le nekaj kilometrov oddaljeni od mesta, ne dobavljajo poljskim oddelkom v Varšavi nikakega orožja.
Boji v Italiji
Berlin. 25. avgusta. V Italiji je prišlo 23. avgusta na področju ameriške pete armade do živahnega izvidniškega delo-■cnnja. Sovražnik je izvedel več izvidni-škili sunkov jugozahodno od Pise, vzhodno od Pontedere in pri San Romanu na levem bregu reke Arna. Nemške prednje postojanke pa so deloma v sitnih bojih ter z visokimi izgubami za nasprotnika odbile vse ameriške napade. Nasprotno pa so bili zelo uspešni podvigi nemških napadalnih skupin. Poleg važnega izvid-niškega gradiva so dobili tudi številne ujetnike.
Na področju osme armade so izvedli Britanci s šibkejšimi silami med Lastro Signo in zahodnim robom Florence več brezuspešnih sunkov. Severno od Arezza pri Cliitignanu in ob Monte Porestu so se po trdih bojih izjalovili vsi ponovni sovražni napadi. Jugovzhodno od tod so obkolile napadalne skupino grenadirjev neko važno naprej potisnjeno britansko oporišče, ga uničile ter zajele vso posadko. Po uspešno izpolnjeni nalogi so se vrnile brez izgub nazaj na svoje postojanke.
Na jadranskem obalnem odseku doslej boji niso ponovno oživeli. Obojestransko so bili izvedeni le izvidniški sunki. Nemško topništvo je na vsem bojišču uspešno oibstreljevalo sovražnikove premike čet in oskrbovalne prevoze.
K razpusta strank na Madžarskem
Bndimpešta, 25. avgusta. K razpustitvi političnih strank in k prepovedi vsakega strankarskega delovanja piše »Pester Lloyd«:	., . .. Y
»V dramatično razgibanih vojnih ča-
sih. v katerih se bije boj za odločitev, je treba odstraniti vse motilne razloge. Takšen motilni razlog je tudi delovanje političnih strank. Madžarska vlada 6lirbi predvsem za veliko nalogo obrambe deželo, pri čemer upošteva spoznanje, da napravi le enotnost narod močen, vzdržen in bojevit. Zato je odredila vlada takojšnjo ustavitev vsakega strankarskega delovanja. Prebivalstvo je že dolgo pričakovalo ta odločilni korak, ki je v skladu z odločilno dobo, v kateri živimo. Potom ko ni več nobenih razprtij in nobenih razdvajalnih momentov, obstoja le še ena volja, volja za moč in boj. Sedaj, ko je izvršen ta korak, bo lahko vsak brez vpliva posameznih strank sledil vodstvu dižave.«
Churchillovi nasveti begunskim Grkom
Bcrn. Kot poroča Reuter, je imel angleški ministrski predsednik Winston Churchill v Italiji razgovor z ministrskim predsednikom grške begunske vlade Pa-pandreum, na katerem je prišlo do popolnega zedinjenja obojestranskih pogledov na Grčijo.
Kakšno je to zedinjenje in kaj bo re> zultat teh razgovorov, za svetovno javnost pač ne more predstavljati nikake tajnosti. Tudi ta razgovor je bil nedvoim no popolnoma v skladu z onim, ki jih je imela Velika Britanija v zadnjem času t zavezniškimi malimi narodi. Dovolj je, ako se spomnimo na primer bivše Jugoslavije, pa bomo tudi v tem primeru takoj vedeli, kakšne nasvete je dal Churchill grški vladi: gotovo je svetoval pripravljenost za sprejem sovjetskih zahtev, ki hočejo kot znano doseči obsežno oja-čenje boljševiškega vpliva v južnoevrop-skem prostora.
Delati razkroj med domobranci ni le
slučajnostna taktika komunizma To svojo bistveno metodo komunisti uporabljajo že od tedaj, ko so začeli organizirano pripravljati svetovno revolucijo. Komunisti se zavedajo, da bodo mogli nad ljudstvom le takrat zavladati, ko bo versko, moralno in gospodarsko življenje popolnoma na tleh. Samo v takih razmerah se more komunizem razširiti, podobno kakor se uši naselijo le v umazaniji. Da bi pa razvoj pospešili, uporabljajo komunisti metodo razkrojevanja.
Na kratko naj spomnimo le na nekatere primere komunističnega razkrojevanja v zadnjih letih pred to vojno. Skoraj po vseh državah so komunisti ljudstvo ščuvali proti oblasti, pretiravali krivice in zanikavali dobre strani. Z dobrimi nameni na ustnicah so se komunisti vrinili v mnoga naša društva, nato pa začeli počasi načrtno blatiti agilne člane in vodstvo. Marsikatero organizacijo so na ta način ohromili.
Bistveno za taktiko razkrojevanja pa je, da komunisti širijo razdor kolikor mogoče neopazno in pod videzom nepristra-nostl. Nekateri komunistični sluge so v naii skupnosti napravili največ razkroja prav pod krinko iskanja resnice.
Danes bi hoteli med nami narediti razkroj pod krinko dela za edinost. Ker
Iz Trsta
Lepa zmaga tržaškega rojaka. Pred kratkim so ee vršile v Padovi tekme^ v nagli hoji za narodno prvenstvo. Kot prvi je prispel na cilj tržaški rojak Kre-sevič, ki je prehodil 15 km v eni un, osemnajstih minutah in 28 sekundah. Vsekakor je zelo častno zastopal svoj klub, namreč železničarski Dopolavoro v Trstu.
Popularni Tonin, znan kot najboljši potapljač brez maske, se je vrnil po daljšem treningu v Benetkah spet v Trst, kjer bo v kratkem nastopil. Njegovo pravo ime je Anton Popovič - Del Prete in je v Benetkah zdržal več kot dve minuti in pol pod vodo ter s tem potolkel vse dosedanj rekorde. V mestu vlada za njegov nastop, ki se bo vršil pod nadzorstvom zdravnikov, zelo živahno zanimanje.
Boginja zavezanih oči je bila zadnje dneve kaj radodarna. Gospod Exner je plačal petdeset lir in stavil na eno samo številko. Sreča mu je bila naklonjena in za petdeset lir je zadel 15.000 lir. Še večjo srečo pa je imel neki doslej še nepoznani mladenič, ki je igral ambo in terno, plačal za vsako po 25 lir in zadel 135.000 lir. Pri vsem tem pa je zanimivo, da je stavil one številke, ki so se mu skombinirale zvečer pri igri domine in na le številke tudi zadeli
Avtomobil v plamenih. V ulici Ca-nova je vsled plina, ki se je pojavil zaradi preveč ogretega motorja, nenadoma eksplodiral bencin. V trenutku je bil ves avto v plamenih. Na kraj nesreče 60 prihiteli tudi gasilci, ki pa so lahko le izolirali požar v toliko, da ni bil nevaren bližnji okolici. Avto sam pa je popolnoma uničen.
Nesreče. V Veltrinovi ulici je v uradu Rdečega križa za prvo pomoč padel kurjač Ivan Križmaa tako nesrečno, da se je precej potolkel po obrazu. Moral se je zateči v bolnišnico. — Ker ni ubogal ponovnih pozivov tramvajskega poveljstva, se je obesil na tramvajsko stopnico Janez Moscotti in z nje padel ter se pri tem poškodoval tako, da je moral za teden dni v bolnišnico. — V bližini hiše je iz neznanega vzroka padel Miklavž Grova, stanujoč pri Sv. Ivanu in se precej potolkel po čelu. — Utopljenec, katerega so našli prejšnji teden blizu Parenca v Istri, se piše Viktor Bergliaffa. Je star 37 let in doma iz Milja. — Mesar Viljem Cernotti je delal v mesnici na Garibal-dijevem trgu in se pri tem lažje poškodoval in porezal po prstih in levi podlahti. — V Sterpetovi ulici se je pri delu poškodoval mehanik Emil Pribac. — Pred hišnimi vrati svojega stanovanja v Batti-stijevi ulici šlev. 20 je padel Bruno Cunja in se precej težko poškodoval.
V nedeljo 27. avgusta bo v Rovtah nad Logatcem protikomunistično zborovanje
Začetek ob 9 zjutraj. K zborovanju vsi vabljeni!
komunisti tako načrtno skrivajo svojo komunistično pripadnost, je težko soditi, ali bo govoril o tem komunist ali pa kdo od zapeljancev.
Zato pa je treba vnaprej še enkrat pribiti: Kdor hoče delati med morilci slovenskega naroda in narodom samim za kakšno pobotanje, je sam sovražnik naroda ter koristi le komunizmu
Če bodo komunisti in njih zapeljanci še tako lepo govorili o potrebi narodne sloge, mi vemo, da komunist ostane komunist. Ker pa je komunist, nima mesta v našem narodu. V Ljudski pravici od 13. avgusta je Vida Tomšičeva zapisala: »Razkroj sovražnika ne pomeni nikakega kompromisa s sovražnikom, nikakega po-mirjevanja s sovražnikom. Iz prvega sledi, da torej ne gre za nikake spremembe naše linije.«
Česar ne bo povedala nobena komu-stična ovčica pri svojem »razkrojevanju«, je zapisala Tomšičeva. Komunistični hlapci nas bodo hoteli razkrajati po znanih besedah Dimitrova: »Mi bi ne bili marksistični in leninističnl revolucionarji, niti učenci Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina, če ne bi bili zmožni popolnoma spremeniti svojih taktik in način delovanja, kakor nam to narekujejo okoliščine. Toda vsi ovinki in vse delovanje naše taktike je usmerjeno proti enemu samemu cilju — svetovni revoluciju« Komunisti bodo nastopali kot nergaške ovčice in zlorabljali zase vsakega omahljive* pod krinko dela za edinost. Toda nihče jim ne bo verjel. Tomšičeva ie že vnaprej razgalila njih priliznjeno delovanje.
Mostovi med nami in komunisti so že zdavnaj podrti. Če bo kdo skušal preplavati reko med nami in nam delati nered, ga bomo sami »razkrojili«, Naše
Iz Gorice
Duhovniška vest. Č. g. Marc ATTMrt, novomašnik, je bil imenovan za kaplan v Cerknem.
Dr. Johanti Buchmilller je bil ione. novan za svetovalca v mednih zadevah (Stadtberaterja) pri goriški občini ter je svoje mesto že nastopil. Uavoličil ga j« v petek 18. avgusta prefekt grof Pace v navzočnosti nemškega Beraiterja in u.-slopniikov mestne občine.
Desetletnica goriškega knetonadikofa mons. Margottija. V septembru bo pre-teklo deset let, odkar je sedanji goriški kne<zonadškoi mons. dr. Margotti zasedel goriSko kofovsko stolico. Ob tej priliki bodo lepe svečanosti, ki bodo trajale od 21. do 24. septembra. V vseh goriških cerkvah bodo vse dni molili rožni venec; poleg tega bo več govorov. 24. septembra pa bo v vseh cerkvah slovesna sv. maša in Te Deum.
Bolji mlini... »Goriški list« poroča, da je pri čiščenju na Banjški planoti padla pri Cepovanu zloglasna komunist, ka Ana Marija Pervanja, doma s St. ViSk« gore. Po najnovejših podatkih ima ta po. besnela zver, lri je bila tudi sodnica i znanem cerkljanskem pokol,ju meseca fe. bruarja, približno 300 umorov na veeti. V Primorju je bila krvoločna ženščioa znana pod imenom »Goriški Daki«. -Okrožni vodja in glavni terenec v BaŠki dolini na Tolminskem je bil mizarski mojster Kogoj s Kneže. Bil je vnet komunist in je vsa povojna leta širil svoje zle nauke po našrih hribih. Ko se je po javila OF, je postal njen glavni steber S svojim brezvestnim početjem si je na kopal mnogo težkih grehov in je povzro čil mnogo gorja. Po zanesljivih poročili! je v zadnjem času spoznal grozote, ki jil je prinesla od komunistov izzvana drlav ljanska vojna. Pod pezo tega spoznanja se mu je omračil um. Zbežal je s Kneže na Šentviišiko goro in begal po gozdovih. Pri tem se je spotaknil in ubil. V presledku treh dni sta žalostno končala
geslo je: Sovražnikom boj, polovičarjem J oba vodilna komunista na Tolminskem, in sredincem prezir.	I Pervanja in Kogoj. Ali je to
■ samo slučaj?
Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani
Prodaja mesa
Potrošniki bodo prejeli v soboto 2A. avgust« 8 dkg govejega mesa proti odvzemu od-rezkov »it. J in h Avg« avgustove živilske nakaznice. izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Mesarji morajo hiti v soboto 26. avgusta točno ob 9 dopoldne na Mestni klavnici zaradi dodelitve mena. — Meso bodo prodajali v soboto popoldne od 15 do 19.
Delitev krompirja
Potroiniki mesta Ljubljane naj dvignejo takoj še po 2 kg krompirja na odrezek it. i ta 5 nove nakaznice za krompir.
Poleg tvrdk, objavljenih dne 25. t. m., dele krompir ie »Ekonom«, Kolodvorska alica« Kon-zumno druilvo Vič .Konznmna zadruga. Medvedova alica 58 in A. Druškovii-Ilovnik, Berne-kerjeva 22.
Delitev zaseke na bolniška nakazila ter težkim in najtežjim delavcem za mesec avgust
1. Upravičenci, ki so prejeli od bolniškega odseka mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani za nabavo maščob v mesecu avgustu 1944 bolniško nakazilo, bodo prejeli:
a)	olje vsak pri svojem stalnem trgovcu;
b)	trde maščobe (zaseko) v celi nakazani količini pri najbližjem spodaj naštetih trgovcev.
S. Dolavcl, zaposleni pri težkih delih bodo prejeli po 50 g zaseke na odrezek dodatne živilske nakaznice za roeseo avgust »TD 11 v tn »TD 12« (skupaj IM g) pri enem spodaj naštetih trgovcev.
3. Delavci, zaposleni pri najtežjih delih bodo prejeli po 50 c zaseke na odrezek dodatne živilsko nakaznice ta moseo avgust >NTD 18«, »NTD 19«, »NTD 20« in »NTD 21« (skupaj 200 g) pri enem spodaj naštetih trgovcev.
Zaseko bodo delili trgovci težkim in najtežjim delavcem tako na ljubljanske dodatne živilske nakaznice (z zeleno črto), kakor tudi na okoliške (z violetno črto ln zelenim »B«), oz. podeželske (z violetno črto), v kolikor slednji niso dvignili zaseke že v svoji občini.
Zaseko bodo delili sledeči trgovci:
Kačar, Vodnikova 87, za severozahodni del mesta (Dravije, Šiška); Avsee. Bežigrad 13, za severni predel mesta (Bežigrad, Brinje); Lunder, Kožna dolina, cesta II-2, za jugovzhodni del mesta (Rožna dolina, Vič, področje Tržaške ceste); Svetina, Kongresni trg 3, za osrednji predel mesta; Kačar, Sv. Petra cesta 67 za osrednji predel mosta;
|
Sarabon, Zaloška cesta 1, za zahodni d«l mesta (Vodmat, Moste, Stepanja vas); P«n< gov, Karlovška cesta 19, za južni in jugo vzhodni del mesta (Trnovo, področje Kar lovške in Dolenjske ceste), ter Nabavljali, zadruga uslužbencev državnih železnic, C« sta 800 let Ljubljane za upravičence - član, zadruge.
Našteti trgovci bodo delili zaseko p< sledečem redu: na dan 28. avgusta potro! nlkom z začctnico od A do K; 29. avgust; potrošnikom z začetnleo od L do S, 30. a' gusta potrošnikom i začetnico od S do 2 zamudnikom.
Poznejše delitve r veke za zamudnik? m bo, zato naj Jo upravičeno! vsekakor dvig nejo na določeni dan.	o-J '
Odrezke (bone) bolniških nakazil. Zbran ln zložene po enakih vrednostih ter oalep ljene odrezke dodatnih živilskih nalw»znli posebej TD ln NTD ter poeebcj z «elooo z violetno črto, oz. z »B« bodo predla! našteti trgovci rednim potom obenem z oi rezki za vsa ostala livlla Mestnemu preskr bovalnemn uradu v palači Bsta, na dan ki jim bo določen.
Preskrba s senom za bodočo zimo
Pozivamo voe lastnike konj in goveje iivio v Ljubljani (znotraj bloka), da t enem tedn prijavijo »Prevodu« količine sesa, ki ga bod morali uvoziti za prehrano svoje živine konca aprila 1045. Seno za konje je treba n<-vesti posebej. Pri proračuna se sme vzeti 10 na konj«, nxir. 12 kg na glavo goveje živi na dan. Odračunatl je vso zalogo, kakor tudi vso nadomestno krmo.
Dr. Frane Grive«
Narodna zavest in boljievize
je samoniklo znanstveno delo ter kot tako slovenskemu inteligentu neobhodno potrebna
Nove skladbe
Dr. Fr. Kimovec: Štiri za Velik Šmaren. Cena 6 lir, pri skladatelju 5 lir. Pesmi so sicer v smislu naslova nameni«' ne za praznik Velikega Šmarna, moreji se pa peti, kot pravi opomba, ob katet koli drugi priliki kot Marijine pesm sploh, s čimer se njihova uporabno? znatno poveča. Slog pesmi fe preprost ponekod že kar ljudski. Glasovno so ra: gibane, včasih rahlo polifone. Težav zbo rom ne bodo delale, zato jih priporo čamo.	M- T.
it
ki
Kulturni boliševizam
(Nekaj pogledov v preteklost)
Očitna opredelitev za marksistični svetovni nazor.
Tretja stopnja — odkrit kulturni boljševizem — se je začela, ko je prevzel uredništvo Juš Kozak. To je bil čas, ko so se v javnosti prvič zaslišali svarilni glasovi proti kulturnemu boljševizmu. Cas »Tujega deteta« v drami, ko je protestirala Prosvetna zveza. Na proteste je odgovarjal Zvon v pozi ogorčenega branilca kulture pred navalom avlarkistič-nih stremljenj (kot je pisal J. Kozak) v naši kulturi. Kulturni boljševizem je postajal vse očitnejši. Zvon je prinašal govore s »kongresa za obrambo kulture« v Parizu, s kongresa boljševiških pisateljev v Moskvi, Brnčičeve kulturno-bolj-ševiške Razglede v sodobni slovenski prozi.
Končno pa je I. 1036. v »Načrtu z« uvodnik« urednik javno priznal, da se je Zvon odločil za novo smer, za marksizem in dialektični materializem.
V današnjem boju med zamirajočo staro in vstajajočo novo, kolektivistično kulturo, v boju, ki je o njem govoril v Parizu Benda, ne more nihče stati oh
nn fti4itno Hrt ie ravnodiiš-
[<uww. —»•.. i'«, ---.ml-,	j-
rast do življenja zločin nad našo narodno in osebno svobodo.« (Str. 84
In čudno, v tej borbi za narodno in osebno svobodo ne gre več, kot smo_ bili vajeni slišati doslej, za absolutno, čisto, netendenčno umetnost. Gre za svetovno-nazorno opredelitev. »Bolj kakor kdaj zahteva danes čas, da sprejmemo in vodimo borbo, da opredelimo svoj svetovni nazor« (str. 9). Pojem svobode, o katerem se je toliko govorilo, ki se ga je kulturni boljševizem posluževal za pe-netracijo, dobi v Kozakovi opredelitvi novo vsebino: »Zato ne priznavamo pojma ,svobodni nazor' ve? v starem smislu, da hi dogmatičnemu nazoru, ki pa predpostavlja v sebi vse razvojne možnosti, odrekali svobodoumnost.« (Str. 9.) To se pravi: izpovedujemo vero v resničnost marksizma, podvržemo se njegovim dogmam, to je naša svoboda, to je naša svobodoumnost; temu naziranju bomo tudi dali jasnega izraza v reviji: »Svetovnonazorsko dojemanje družabnega življenja izpreminja tudi obliko slovenskim revijam.« (Str. 10.)
Padla je zadnja maska. Jaeno je bilo rečeno: hočemo kulturni boljševizem. Sledila je poplava sestavkov v prozi, pesmi, esejev, ocen, poročil o kulturnih dogodkih po svetu, vse v luči kulturnega boljševiana.
PteeboD pooornoet je Zvon posteM
boljševiški literaturi. Poročal je o kongresih sovjetskih pisateljev, o vsakovrstni literaturi, ki je izhajala v Sovjetski Zvezi, o boljševiškem gledališču in otroškem kinu, o obletnicah Puškina in Tolstoja, o novem pojmovanju njunih del v boljševiški literarni zgodovini, o uspehih sovjetskega šolstva, o Marxovem in Engelsovem pojmovanju umetnosti, o odlomkih iz boljševiške filozofije, o načrtih sovjetskih pisateljev, o arhivu Maksi-ma Gorkega ...
Treba bi bilo prepisati kazala zadnjih letnikov in navajati citate, da bi videli, kako se je načrtno obračala pozornost slovenskih bralcev i boljševiško Rusijo. Istočasno je Zvon vztrajno povzdigoval literaturo naših kulturnih boljševikov.
Zelo vidno se je kazalo tudi prizadevanje, uvajati v našo literarno zgodovino dialektični materializem in z njim prekrojiti podobo naše preteklosti.
L. 1940., ko je Zvon zaključil šestdeseto leto svojega izhajanja, je uredništvo v vabilu na naročbo priznalo, kakšen je bil njegov namen: »zbrati okoli sebe kar največ progresivnih tvornih sil ne oziraje se na genoracije naše narodne individualnosti, naše kulturne in umetniške tvornosti...« Progresivne sile so v komunistični terminologiji sile, ' ki vodijo v revolucijo. Zbiranje progresivnih sil je priprava revolucije.
L. 1941. ne'je začela komunistična re-»oiuoija, katere to a* v velikem Številu
aktivno udeležili tudi kulturni boljševiki. V razdobju šestdesetih let, v kratkem razdobju človeškega življenja, so stopili na mesto očetov liberalcev, ki 60 Zvon ustanovili, sinovi — boljševiki. Izpolnilo se je, kar je nekoč napovedal Mahnič: liberalizem je privedel do revolucije.
Katoliški književniki in kulturni boljševizem.
Ko danes pregledujemo zadnjih deset, petnajst let slovenskega literarnega življenja in vidimo tako močno, neovirano rast kulturnega boljševizma, se začudeno sprašujemo, kako je mogel kulturni boljševizem prodreti. Razložimo pa si njegov prodor lahko z istim dokazom, s katerim je Lenin pojasnil zmago boljševikov v ruski oktobrski revoluciji. Ko bi imeli taikrat vsaj majhno število odločnih nasprotnikov, ki bi vedeli, kaj hočejo, je dejal, bi nam revolucija ne uspela. Ko bi imeli v naših literarnih krogih vsaj majhno število ljudi, ki bi vedeli, kaj hočejo, in bi odločno nastopili proti kulturnemu boljševizmu, bi mu lahko preprečili prodor. Toda nismo jih imeli. Na katoliški strani se je našlo le nekaj ljudi izven literarnih krogov, ki so odločno nastopili. Naši katoliški književniki pa so nastopali ali preveč boječe, ali pa sploh niso nastopali, ampak so mirno gledali razvoj tako močnega nasprotnika. Veliko večji kakor greh boječega nastopanja ali greh opustitve pa je bil poslednji greh, ki so mu zapadli nekateri, čeprav so se Šteli za najprist-
nejše katoličane — sodelovanje v komu nistični revoluciji.
Priložnosti za odločen nastop pro' pojavu kulturnega boljševizma je bi!( nešteto. Tisti pa, ki bi morali nastopili niso na te priložnosti niti zadeli, ker «< hodili v smeri, ki se je spopadu izmi kala. Od Mahniča in Ušeničnika, ki f1 nista bila leposlovna ustvarjalca, nisnv imeli razen Preglja nobenega močnea katoliškega pisatelja, ki bi stal na ra dikalnem katoliškem stališču. Odklo« od prave smeri eo bili zmeraj večji- 0 začetka so mnogi zapadali katoliškem liberalizmu in so se tam navzemali ot čutka manjvrednosti katoliške literati re. Že Mahničev sodobnik Lampe, Pn urednik Doma in Sveta, je hodil po nt koliko drugačnih potih kot Mahnič. K je kasneje prevzel vodstvo katoliške 1 terature Izidor Cankar, je začel pol' miko z Ušeničnikom o kriterijih pri p" soji umetnosti. V polemiki se je pok? zalo. da sicer teoretično prav poudari podrejenost umetnosti etiki, da pa pral lično zavrača vrednotenje z etnicncs 6tališča kot škodljivo pedagoško rezon ranje — (prim. A. Ušeničnik, Izbr. sp si VI., Umetnost in pedagogi 173—172 Tako je Josip Vidmar s svojim tenki čutom za »svobodoumno« smer v ume nosti mogel ugotoviti: »Ze za časa }l dorja Cankarja je naše katoliško pif teljstvo začelo boi zoper oklep resnice (LZ 1980, Idejni temelji sodobne bodne revije, 260.)
Pomen velike domobranske zmage pri Šmarju
Uspeh domobrancev ob veliki zmagi pri šmajju ui samo v tem, da so obranili železni&ki predor Ln napodili Daklja. Pomembnost te zmage je mnogo večja: Pomerili oO si svoje moči in videlo se je, kaj zaleže tolovajska »brigada« proti ko-rajži naših fantov. Ta bitka je pokazala, kako upravičen je izraz tolovaji. Rdeče >brigade« niso nikakšna vojska, ki bi znala težaven položaj v redu prenesti, to so tolpe, ki ob resnih spopadih zbeže na vse strani. Zmaga pri Šmarju pa je tudi pokazala, da bo slovenski domobranec gotovo uničil rdečo zver, ki grozi po naših vaseh. Mirno lahko zaupamo svoj dom v hrambo takim fantom.
Vzrok napada na Šmarje
Tolovaji so na vsak način hoteli uničiti šmarski železniški predor in likvidirati postojanke ob njem. Dan pred poskusom so izdali naredbo, ki se končuje: »Akcija 6e mora izvršiti!!!«
Več vzrokov jih je gnalo k teinu početju. Komunisti so uvideli, kakšna neaktivnost in preplah vladata med njimi. Zato so med »brigade« razglasili tekmovanje, kdo se bo med tolovaji bolj izkazal. Daki pa se seveda ne pusti potisniti v koš, izkazati se hoče »narodni heroj« tudi v tej tekmi. Prilika je bila ugodna, ko je precejšnje število domobrancev iz Grosuplja in Šmarja odšlo v akcije proti Suhi Krajini.
Položaj pred akcijami
Dne 18. avgusta sta se na Velikih in M. Lipljenih zbrali VIII. in IX. »brigada« z Dakijevim »divizijskim štabom« na Rožniku. VIII. »brigada« je imela namen v noči na 14. avgust likvidirati postojanko Škofljico, IX. »brigada« pa je dobili nalog, da napade postojanko Mali vrb in uniči pod njo ležeči železniški predor.
Domobranei so bili o tem še isti dan obveščeni. S hitro odločitvijo vodstva so se bojne skupine naših fantov pomikale proti Šmarju. V borbi so bili udeleženi domobranci iz bojnih skupin Stamenko-viža in Meničanina. postojanki Mali vrh in Šmarje, zasede pa so imeli fantje iz Pijave gorice in Velikih Lašč. Istočasno w> bile v borbah postojanke Škofljica, Zalog in Barje.
Borba za predor
Ob eni ponoči so komunisti začeli z vseh strani streljati na postojanko Mali vrh. Hoteli so prvo njo likvidirati, nato pa uničiti predor.
K predoru je takoj zapeljal oklepni vlak in se spustil v borbo. Komunisti 6o morali skoraj vso težo ognja usmeriti nanj. Ob 2.80 so tolovaji začeJi z napadom na bunkerje postojanke Mali vrh Prisilni mobiliziranec popisuje položaj takole: »Okoli druge ure zjutraj smo dospeli do bunkerjev nad prepadom. Medtem ko je bil štab divizije na nasprotnem hribu • tremi topiči, sta VIII. in IX. brigada obkoljevali bunkerje. Ko smo jih obkolili, smo dobili povelje za juriš. Takoj so nam odpovedale tri strojnice. Ker je eden od strojničarjev ni mogel takoj popraviti, ga je komandir 2. čete pobil s puškinim kopitom na tla. V juriš so nas pognali, čeprav mnogi celo pušk nismo imeli. Z udarci, kletvicami in psovkami so nas gnali ^aprej. Zaradi hudega ognja s strani domobrancev jih je obležalo okoli 30 samo iz IX. brigade. Takoj nato smo 6e umaknili v dolino. Po kratkem prerekanju so se poveljniki odločili za nov juriš. Do drugega juriša ni prišlo, ker eo nas domobranci že prej z izpadom vrgli nazaj. Istočasno so nas obkolile druge domobranske edinice...«
Stamenkoviž za tolovajskimi hrbti
Za hrbet so jim namreč prišli domobranci Stamenkovičeve bojne skupine, ki je skozi Grosuplje prodrla k Hudi Polici. Ob treh so naleteli na tolovaje. Ko so ti začutili za seboj hudo streljanje, so morali prenehati z napadom proti
obema postojankama ter najprej »likvidirati« tiste, ki bo jim skočili v hrbet. Po hudih borbah so Stamenkovičeve čete s posadko Šmarje vdrle v vas Hudo Polico, začel se je paničen beg tolovajskih tolp proti Griču.
Mcničanin zapira klešče
Tu jih je prestregla Meničaninova skupina, ki je bila v zasedi in jih vrgla nazaj v gozd. Stamenkovičeve čete so nato pričele s-čisliti« gozdove od Hude Police proti Zalogu, Vinu, Bičju in pa Šmarju.
Strelna linija Meničaninove bojne skupine je šla v tej borbi od železniške proge pri Spodnji Slivnici, kjer je stal drugi oklepni vlak. pa do ceste, ki pelje proti Vel. Laščam. Fantje so tako z druge strani pritiskali na tolovaje, obenem pa jim zapirali pot pobega. Tolovaji so jim pri umikanju pred Stamen-kovičem večkrat prišli pred puške. Bili 60 vedno krvavo potisnjeni nazaj. To je povzročilo med tolpami takšno zmedo, da so začeli bežatj vsak na svojo stran. Del tolovajev je zbežal proti Pijavi gorici in tam zašel v domobransko zasedo, drugi so se umikali proti Vel. Laščam, pa so jih domobranci pri škocijanu napadli in dva dni preganjali.
Velik domobranski uspeh
Zaključne številke o uspehih pri Šmarju so:
Padlo Je okoli 150 tolovajev, ujeli pa so jih okoli 60.
Domobranci so zaplenili 2 protitankovska topova, večjo množino ekrazita, pripravljenega za miniranje prodora, 6 konj, med njimi Dakijevegu, 0 težkih minometalcev, 4 protitankovske puške, več lahkih minometalcev in slrojuic ter mnogo streliva in pušk.
Da bi vsaj nekoliko omilili svojo nesrečo v očeh preprostega ljudstva, so komunisti v noči na 16. avgust po svoji stari praksi prišli k Višnji gori »dražit« domobrance, naslednjo noč pa zopet na Škofljico in Ig, kjer so izgubili tri svoje ljudi. Njih početje je bilo brez kakega pomena. Kako so dražili? Evo: na stari višnjegorski grad so so šli juriš. Fantom Je bilo teh babjih jurišev zadosti, pa so takoj skočili v kontrajuriš. Zapustili so bunkerje in žico ter z noži, puškinimi kopiti in ročnimi bombami udarili po tolovajih. Ti so jo ubrali nazaj. Za boljši tek so sezuli celo čevlje; to jim je svetoval sam politkomisar.
Hud poraz komunističnih tolp na Blokah
Iz boja ie izločenih do dve sto tolovajev, zalet ie velik plen
Na komun, mitingih je vedno bolj žalostno
Kdo se ne spominja časov, ko je bil tolovajski miting pravi dogodek za vso okolico. Navdušeni govori, parade, vino, petje in ples, vse to je stopilo ljudem v glave, da dolgo niso mogli pozabiti takih slovij. Marsikje so ti mitingi napravili pravo razdejanje: pridobili so ljudi ia jih osvajali za blodne komunistične ideale. Sedaj so mitingi vedno bolj redka 6tvar in še takrat imajo ravno nasprotne učinke, kot so si jih komunisti želeli.
V Toplicah je n. pr. nastopil na mitingu nek ljubljanski sedmošolec, ki je pri tolovajih. Bog ve kaj se Je fantiču motovililo po glavi, da je zinil nekaj takega, kar bi noben dober komunist ne rekel. Med drugim je povedal tole: »Na Angleškem nas podpirajo samo nekatere stranke. Večina je tam proti nam. Stranke, ki nas podpirajo so komunistične.« Med poslušalstvom Je poslalo vse bolj živahno in hoteli so vedeti bolj natančno, kako je s to stvarjo. Tedaj je 6topil na oder star politkomisar in hotel po-miriti ljudi z besedami: »Tovariši in to-varišice, fant je pravilno mislil, samo zareklo se mu je ...«
Čez Loški potok se včasih komunisti niso mogli pritoževati. Sedaj pa Je tudi sem že zašel »izdajalski« duh. Menda so vsi funkcionarji pri rajonskem in terenskem odboru pobegnili in izdali »narodno osvobodilno borbo«. Brez odborov seveda ne gre in komunisti so razpisali za 20. avgust nove volitve.
Dan pred volitvami naj bi veseli miting dvignil navdušenje v volilcih. A miting je bil kaj žalosten. Celo glavni navdueevalni govornik, nek politkomisar, ni kazal nobenega navdušenja. Ubogi ofarji, ki 60 s tolikim hrepenenjem čakali mitinga, da bi spet dobili nekaj »dušne hrane«, si opomogli in 6e povzpeli na nekdanjo stopnjo »svetega navdušenja«, so bili čisto poparjeni. Celo take stavke je spravil iz ust tovariš politkomisar: »Če hočemo biti odkriti, moramo priznati, da je naša vojska danes hudo na tleh. Rešiti bi nas mogel samo novi 8. september 1943. A tudi v tem primeru bi se morali pomiriti z domobranci, ali pa se jim celo pridružiti.«
Mož je povedal čisto resnico. Edino v teh primerih bi se naši tolovaji zma-zali, le da se kaj takega ne bo zgodilo. Govornik je imel pri teh besedah morda tudi misel, da bo v ljudeh vzbudil vsaj usmiljenje do komunistov, če jih že ne
more pridobiti zase z obeti »popolno zmage čez 14 dni«. »Po ljudeh,« tako sl je morda mislil politkomisar, »bodo zvedeli za našo spravljivost tudi domobranci in se ne bodo več s takim ognjem zaganjali v nas, češ, saj so tudi oni Slovenci in — celo pridružili bi so nam nadi, če bi vedeli kako.« Naj si tovariš
politkom. ne dela nobenih utvar. Domo-	odreda sklenili" maščevati svoj
branci niso in ne bodo pozabili Grčaric, j)0raz in napiisti Rakek, da slednjič
Dne 11. avgusta je odšla 47. četa skupine nu Rakeku v smeri proti Blokam, želeč srečati se kje s tolovaji, da bi se jim v smislu najnovejših pozivov in obupnih klicev javilu. Pa glejte smolo! Tam za Blokami v za-kopih Lisca leži neka četa Ljubljanske brigade in si želi samo eno, da bi se srečala s temi hudimi belčki in obračunala z njimi, kot se je tega dne izrazil komandant čete. »Če govoriš o volku, volk pride.« Na tihem kukor miši so se priplazili domobranci na dvajset korakov, boječ se, da se tovariši ne bi kot no navadi preveč prestrašili in ušli. Pa so imeli tokrat srečo. Tolovaji jih niso zapazili. Iz velike bližine so nato hrabri fantje odprli ogenj in v naskoku zavzeli strojnična gnezda, samo obrnili strojnice in udri po komunistih, ki so jo urno skušali pobrisati. Pa se jim ni posrečilo. Četni komandant, politkomisar, nekuj de-setarjev iu še kakih petnajst tovarišev je obležalo kar na mestu, osem pa se jih jo predalo. Tako je bila tolovajska četa v dobri četrt uri popolnoma uničena. Našim hrabrim fantom so prišle v roke 3 strojnice, mnogo pušk, revolverjev in agitacijskega gradiva.
Komunistična agitacija je seveda tudi ta poraz obrnila v svojo zmago, saj je objavila v svojih zadnjih glasilih, da je v tej borbi padlo štirinajst domobrancev in štirje komunisti. Toda ravno iz to lažnive agitacije bodo ljudje spoznali, koliko resnice je v banditskih časopisih.
Kdor drugemu jamo koplje, sam...
Takoj čez nekai dni pa so iunuški borci Ljubljanske brigade in Notranj-
Turjaka, Blok in drugih krajev, kjer so imeli komunisti dovolj prilike, kazati svojo spravljivost v dejanju, ne v besedi. Tudi tista navodila za razkrajalno delo med domobranci so znana. Naj se trudijo komunisti ob kozarcu vina, po ženskah, s pridiganjem usmiljenja in ljubezni — domobranec ve, kakšen zajec tiči za grmom: Le od »razkroja« domobranstva zavisi bodočnost naših tolovajev. Zato pa: bij, tolči! dokler bo zadnji oborože- i ni tolovaj hodil po naši deželi.	'
Kakor se je nekoč povodni mož »raz-šel«, tako se je tajinstveno razšel tudi prevaljski terenski odhor. Potrebne so bile nove volitve. Komunisti so 6e trudili, da bi dobili kandidate, a vsak možak se jim je znal tako bistro izogibati, da ga sploh niso imeli kdaj naprositi za kandidaturo. Tedaj so je ukresala v tolovajskih bulicah modra misel: »Napravimo miting!«
Na mitingu so je seveda zbralo tudi nekaj možakov, kajti odkloniti povabilo na tako »oficielno« prireditev bi ne bilo zdravo. Politkomisar je brž naskočil nekatere med njimi in jih začel pregovarjati, naj se vendar pustilo izvoliti. Kljub temu, da bi volilni golaž preskrbeli komunisti oziroma krava, ki so jo ravnokar ukradli v sosednji vasi — ni bolel nihče sprejeti »visoke funkcije«. Koučno je politkomisar nekega starejšega moža kar določil za kandidata in ker ni bilo nobenega protikandidata je »politi« končal »volitve« z besedami: »Ker nima nihče nič proti, 6matram, da je tovariš kandidat soglasno izvoljen!*
In danes: potrebne bi bile nove volitve I »Srečni izvoljenec« je namreč še tisto noč po »izvolitvi« pobegnil k domobrancem.
streio izvor vso svoje nesreče. Ze popoldne so pridrveli v Dolenjo vas pri Cerknici razbojniki Notranjskega odreda, medtem ko so ostale položaje tam okoli zasedle ostale »čete«. Misleč, da bodo domobranci nn Rakeku kar strepetali pred toliko silo, so se drznili kar pri belem dnevu kazati ljudem in govoriti o svoji moči in orožju. Domobranci niso čakali napada, ampak so kakor hudournik udrli iz Rakeka in ker so naleteli v Dolenji vasi na bataljon Notranjskega odreda, so planili nanj in ga popolnoma uničili. Ostalih niso mogii, ker je vsa preostala hrabra vojska zbežala v pu-ničnem begu. Na mestu jc ostal ko-
mandant bataljona, bataljonski inten-dant in še nekaj nad deset tovarišev. Živih je padlo v roke nad 20 banditov. Plen tudi tokrat ni bil majhen. Dve težki strojnici, 3 lahke strojnice, lahki minomet in precej pušk ter ostalega agitucijskega gradiva.
Spet nove »lavorike« Ljubljanske »brigade«
Dne 16. t m. je spet udarna sku-pina l llakeka napravila pohod na Bloke, ki so jih tokrat komunisti utrdili z zasedami, ker so bili po Icren-cih obveščeni, da jih bodo obiskali domobranci. Obrambo sta prevzeli kar dve brigadi, od katerih je bila ena Ljubljanska, ki si je spet spletla novih luvorik in se je z njiuii spet okitil dični tovariš major Jaka.
Domobranci 47. čele so kljub zasedam vdrli na Bloke in pognali v beg obe brigadi. Padlo je ponovno do 20 komunistov in domobranci so zaplenili Uhki bacač in nekaj drugega orožja. V boju je padel tudi nek poročnik, ko-t.mutant bataljonu. Tako je v preteklih tO dnevih junaška Ljubljanska brigada kar trikrat odnesla krvavo butico. Od naših fantov je bil le eden ranjen.
Od L julija dalje pa do danes je imela sumo neka četa 11. bataljonu po točnih ugotovitvah tele uspehe: fi3 tolovajev jc padlo, 3» ujetih (skupaj uničenih 98), in najmanj toliko ie bilo ranjenih, /.uplenjeno: 3 lahkih strojnic, 22 pušk, 2 lahka minumetalca. 4 brzostrelko, 2 konja, 8 koles, 1 pisalni stroj, več pištol in drugega materialu.
Lastno izgube: 1 težje in I lažje' ranjen.
Pred dnevi so prišli iz Blok domačini in povedali, du so bilo tolovajske izgube na Blokah mnogo večjo kot so poročali domobranci. Saj so samo ▼ neki jami na I.iscu našli 13 mrtvcceT in v neki drugi še okrog 10, medlem ko so na pokopališču pokopali 4, verjetno komandante. S tem so zopet pc>-kuzali lepo tovarištvo, ki vluda pri njih.
Podobno so dokazali svoje »tovarištvo« komunisti v Žužemberku 3. avg. letos, ko so pokopali 41 padlih tolovajev. Sest od teli je imelo lepo izdelane krste, celo z zlatom okrašene; v njih so bili komandanti in polit-komiiarji. Ostali tolovaji pa so imeli krste iz navaduih neobdelanih desk. .še po smrti sc pozna enakosti
Bakiju je hudo za topove in konja
Višnja gora, 18. avgusta.
Strašno je zarobanlil Daki nad ubogimi tolovaji v srtdo popoldne. Nekje v strmih gozdovih Mokroca je bilo zbirališče raztepene bande. Klecajočih korakov, vsi zasopli so posamič prihajali tolovaji, eden brez puške, drugi brez žaike, tretji brez hlač. Slrašnol Nobeden ne zine besede, samo spogledujejo se izbuljenih oči. Rigajoče mule legajo po senčnih pobočjih, zdi se, da bo sodni dan.
Polem so se zbrali štabni, komandirji so začeli preštevati tolovaje in dona^ati poročila. Daki sedi za mizo in posluha: prvi bataljon 50 pogrešanih, drugi bataljon 78 pogrešanih, tretji bataljon 39 pogrešanih. IX. brigada: brojno 6tanje šo mi končano. Na Golem leži 63 težko in 25 lahko ranjenih. Zdravnik dr. černič pogrešan... Strašno. Daki samo misli in
V večnem begu pred domobranci in skrivači
Zopet kraljevo izdajstvo
Berlin, 24. avgusta. Romunski kralj Mihael je s posebnim proglasom pozval romunsko armado, naj ustavi boj proti boljševi/kim napadalcem. Šefa romunske države maršala Antonesca je s podlo podporo kralja odstranila izdajalska klika anglofilskih politikov in reakcionarnih lizunov. Od kralja postavljena tako imenovana demokratska vlada, ki jo pod izveskom Maniu-Bratiana dejansko tvorijo komunisti, je ponudila Moskvi izročitev dežele. V vsej Romuniji so nato izbruhnili nemiri. Skupina narodno zavednih patriotov se je postavila na čelo po-kreta proti kralju in njegovemu izdajstvu ter je izdala romunski armadi proglas, naj nadaljuje boj proti boljševizmu za svobodo in življenje proti smrti in propadu.
Poziv narodne romunske vlade 6e glasi:
Naše življenje in življenje naših otrok ter romunske dežele so v največji ne-varnosti I
Potepi ko so junaški romunski vojaki dolga leta tako junaško branili romunska tla, je kralj Mihael kot poslušno orodje majhne dvorske kamarile __ in majhne izdajalske klike odstranil državnega vodjo Antonesoa ter je pripravljen izvršiti podlo izdajstvo nas vseh, da bi izročil deželo našemu smrtnemu sovražniku — boljševizmu.
Kralj Mihael obljublja mir! V resnici ne pomeni ta mir nič drugega, kot sovjetsko zasedbo Romunije in s tem njeno boijševizacijo ter zasužnjen.je in popolno uničenje romunskega naroda. Podla laž je, da so Angleži in Amerikanci zagotovili romunsko neodvisnost, zakaj dejansko so že davno obljubili deželo Stalinu.
Enako kot je kralj Karol II. s svojo židovsko priležnico več let kradel Romunijo in jo nato podlo pustil na cedilu, da sedaj lahko v Ameriki nadaljuje svoje udobno življenje na vaše stroške, je napravil kralju Mihaelu pogodbo s Angleži in Amerikanci, da bi za ceno izdajstva 1
svoje dežele in svojega ljudstva lahko pri njih našel zatočišče. Že danes je pripravljeno za kralja Mihaela letalo, ki bo njega in njegovo spremstvo v pravem trenutku spravilo v inozemstvo na varno. Romunskemu narodu in romunski državi uropano zlato je dal že pred meseci odpeljati v tujino.
V tej uri, ko sta prišla z izdajstvom kralja in male romunske badoglijske kli-
Domobranske skupine na Dolenjskem nič ne mirujejo. Tega se dobro zavedajo tudi komunisti, ki so se v strahu pomaknili nižje proti jugu čez Krko. XVIII. »divizija«, ki je imela poprej v Suhi krajini svoje stalno domovanje, se je morala po obupnih porazih zlasti v Žužemberku in okolici zateči drugam. Sem pa tja se potika po Suhi krajini le še kaika razbita, osamljena »brigada«, ki pa je v svoji nemoči ni nič kaj volja postaviti se domobranskim patroJam, ki dan in noč kri-žarijo po deželi, po robu.
Seveda skušajo biti zaradi tega toliko aktivnejši komunistični terenci, ki pa se prav zaradi svoje »aktivnosti« tako pogoste vlove na limanice. Kakor smo že poročali, so odkrili na podlagi najdenih listin v Stični in okolici celokupen rajonski odbor, kader zaščiitnikov, simpa-tizerjev im drugih komunističnih podrep-
asr« zmsnrzz ss.
v največjo stisko, se je ustanovila na rodna romunska vlada iz mož, ki so odločeni, da podedovane dežele, ki eo jo naši predniki stoletja branili proti vzhodu, pod nobenim pogojem ne bodo pustili pasti v roke boljševikom.
Romuni! Nova narodna vlada vas poziva, da pod nobenim pogojem ne sledite izdajalskemu kralju Mihaelu, njegovi dvorni kamarili in pokvarjeni kliki dobičkarjev v Bukarešti ter da ne izvršujete njihovih povelj.
Romunski vojaki! Narodna romunska < vlada vas poziva, da ne izpolnjujete nobenega povelja izdajalskega kralja in njegovih pomočnikov, temveč da ostanete zvesto na strani našega nemškega zaveznika, ki skupno z vami preliva kri za obrambo romunskih tal. Upirajte se boljševikom do skrajnosti.
Romuni! V6i vemo, da je ta boj proti boljševizmu težak. Toda ali obstoja Romun, ki bi hotel, da bi bila kri njegovih očetov in sinov tekla v prerteklih letih za- . man in da bi bila sedaj romunska zem- f lja in romunski narod vseeno izročena
najsvetejših narodnih dobrin. Za vsakega poštenega Romuna, ki ljubi svojo deželo in svoj narod, obstoja le eno geslo:
Odpor do zadnjega! Ne obupajte I Boljševiki so zaradi dolgoletnega boja tudi že sami skrajno oslabljeni. Romuni 1 Ako bomo sedaj vzdržali in dali iz sebe vse. bo Romunija rešena, živela Romunija!
Narodna romunska vlada.
v gotovini. Z energično voljo so domobranci polovili vse take tičke in tičice, ki bodo po svojih delih in podpori tolovajem prejeli svoje plačilo.
Iz nižje ležečih krajev, tako iz okolice Čateža, PonLkev in Trebnja je bilo zvedeti od verodostojnih ljudi o vednih in vse bolj pogostih spopadih med komunisti dolenjskega odreda Ln organiziranimi skrivači. Skrivači, ki prihajajo dobro oboroženi tudi v najbolj oddaljene in zakotne vasi, vodiijo zelo uspešne borbe e terenci. Vendar se mnogokrat lotevajo tudi večjih tolovajskih band. Udarjajo bliskovito in mnogokrat komunisti sploh ne vedo, s kom imajo opraviti. Skrivači so po večini oblečeni kakor tolovaji, da na ta način otežujejo komunistom orientacijo. Zlasti so bili skriva« aktivni v preteklem tednu. Izgube komunistov v teh bojih znašajo brez dvoma nekaj desetin naj krvoločne jših torencev in drug ih tolovajev.
Tudi prisilni mobiliziranoi vedno znova spoznavajo protislovenski značaj ko-
boljševizmu? Ne! Tisočkrat ne! Vsak munističnega »oevobojevanja«. V zadnjih Romun, ki bi imel te misli, je izdajalec ( dneh se Je prijavilo novomeška udarni
. ' ________... ... r f	■	il _ 1____i_i ___1 M n I, n i nmiii.lnik mAhl 171.
skupini spet nekaj prisilnih mobilizirancev. Po njihovih izja-vab sodeč vlada v komunističnih brigadah taka nediscipliniranost im potrtost, da se ni čuditi takim porazom, kot jih je utrpela »NOV« v preteklih tednih. Mobiliziramci javljajo o velikem malodušju in razcepljenosti. Mnogo tolovajev, ki so morali pod silo komunističnih groženj slediti v gozdove, Je že uvidelo nesmisel tolovajskih bojev
in samo čakajo prilike, ko se bodo pridružili, prekaljeni v trpljenju i«i preizkušnjah, vrstam prolikomunističiiih nacionalnih borcev.
Patrulje ene udarne skupine so dne 12. t. m, prišle v dotik z manjšo sovražno kolono pri Zagradcu na Dolenjskem. V kratkem boju je padlo 5 tolovajev, več pa je bilo ranjenih.
Oddelek neke druge domobranske skupine je naletel pri prejekavanju ozemlja okrog Vidma-Krke na zaščitnico IX. brigade. Pri Vidmu je padlo nekaj tolovajev, med njimi komandir bolničar-6kega voda IX. brigade, Franc SadaT, orožniški kaplar ii Vinico v Boli Krajini. Več tolovajev je bilo ranjenih. Domobranci 60 zaplenili nekaj komunističnih listin in agitacij6kega gradiva. Med to Saro so bile najdene štiri obsodbe »področnega sodišča za Dolenjsko«, naredba o premestitvi nekaterih rdečih kolovodij in poročilo o slabo uspeli akciji pri Šmarju.
USPEHI RIBNIŠKIH DOMOBRANCEV
Ribniški domobranci so v soboto, dne 5. avgusta, ko so vršili pairolne akcije na Gori, naleteli na tolovajsko skupino članov Vojske državno varnosti — slovenske komunistične Čeke, V kratki in ostri borbi so padli štirje tolovaji, dočim so trije zgoreli v skednju, kamor so se hoteli skriti. V borbi je padel tudi en civilist, komunistični terencc.
Prvi, ki je med tolovaji padel, Je bil rajonski komunistični sekretar Videnič Albin, naslednik zloglasnega Zmaga Mo-korela. Pri padlem Videniču 60 našli domobranci nekaj zanimivih zapiskov. Vsi Ljudje v okolici so se zelo oddahnili, ko so zvedeli za Videničevo smrt, saj je bil tO znan nasilnik, ki je povsod vohunil in izsiljeval denar in blago za tolovaje. Njegovo 6mrt smatrajo ljudje v okolici za očitno kazen božjo V petek, 4. avgusta, na prvi petek v mesecu, je namreč prišel Videnič s svojo tolpo na Goro. Ljudje so ga proeiM, naj za božjo voljo odidejo in se na prvi petek ne »puščajo v boje* posebno pa ne v soboto, ki je tudi prva v mesecu in obenem še praznik Marije Snežne. Pa je Videnič cinično odvrnil: »Pa naj me Marija ubije, če me more. Za mme bi morala biti posebna požegnana krogla, da bi me ubila.« In res, prvi, ki je v soboto padel, je bil Videnič, čeprav krogla ni bila posebej zanj oožecnama.
grhanči čelo. Od vsake ščetine na glavi
mu visi debela kaplja znoja. Daki je truden. Vso pot od Police čei Gradišče in Golo jc moral drobiti bosib nog.
»Vina!« zarežl narodni heroj. Ordo-nanci se mu zgubc Izpred oči. Potem prisopiha obveščevalni, zavihanih hlačnic an puško brez zapirača. Sesede se na prvi 6tol in začenja: »Tovariš polkovnik — — domobranci so za nanii. Zdaj love po Zelimlju našo tovariše — —«
»Naj jih love, hudiče neumne. Vse naj polovc. Jaz sem žo dve uri tu gori, pritekel sem bos. To je zgled...«
»Kje imate eerca? — —«
>Molči, budalo. Nočem slišati!«
»Vina ni, tovariš polkovnik,« se prikaže na vratih sluga.
»Beži, svinja, li, tovariš!« Daki si puli ščetine.
Potem so Dakiju osedlaii suho mulo. Svetla je bila noč, zvezde so kazale polkovniku pot v temi. Skozi Medvedico, Ilovo goro in Korinj je jahal heroj, tova-rlšica mula jc rigala iu nič se ji ni mudilo. DaJci jo je priganjal prav po tolovajsko in ob dveh ponoči se je približal Daki prednjim stražam v štabu dvanajste.
V štabu so imeli kratek posvet.
»Ne morem pomagati Izposodil sem si jih v dobri nadi, da...« Daki ne v a prav, kaiko bi se opravičil.
»To ne gre, tovariš,« mu oporeka major v dvanajsti, »topovi 60 le topovi. Mi smo zadolženi zanje. Strojnico bi že pogrešili. A topovi — — Kje so sedaj ?«
Iz Suhe krajine se vleče kolona lačnih in pretnraienib »maršalovih« vojščakov. Dvanajsta, petnajsta in še ena udarna brigada. Pred Krko se ustavijo. Ura je tri. Komisar se postavi krmcžljav pred kolono.	•
»Tovariši! Lačni ste, to vem. Tudi Jaz sem lačen. Zato gremo sedajle v Stično, kjer se bomo vsega dobrega najedli in napili. Jo žs yse domenjeno z majorjem Križem. Domobranci 6e bodo predali brez boja. Dobili bomo čevljev in obleke, tovariš opat nam bo postregel s salamo lin vinom Tovariš opat je dober človek. Vendar parite epotoma, da ne naletimo na zasedo.«
Tovar.iaka vojska se je 6pet premaknila, 6edaj nekoliko gibkeje oh misli na klobase in salamo. Spotoma so tolovaji načrtno zašli. V Kriški vasi jim komisar spet pove:
»Ker smo slučajno v bližini Višnje gore, lahko vzamemo s seboj topove, ki jih je pustil tovariš Daki tamkaj. Rekli bomo domobrancem ...«
Danilo se je, ko je prišel tretji bataljon dvanajste na Pristavo. Zaregljala je lireda. Potem bacač. S Peičenika streljajo.
»Hej, tovariši domobranci, dajte nam topove in konja, pa ne bomo nič streljali — —« Raja vpije. Domobranci odgovarjajo:
»Pridite dol ,tovariši tolovaji. Vse vam 6tolerno povrnemo, samo dol pridite.« A »tovariši« nimajo korajže.
Bum-bum-bum — —brrrrr brrrrr.
Poka, ko za stavo Domobrancem ee je zdelo le preneumno. Pustili so bunkerje za seboj in jo ubrali za tolovaji. Tolovaji padajo, morala z njimi. Vse, kar jc oetalo živega, beža ip beži.
»Brzina, brana,« priganja komisar.
»No morem, noge eo mi pretelke.«
»Odvrzite čevlje in bežite...« Kotnt-sar 6ede na štor in si sezuje Čevlje. Drugi so naredili po zgledu tovoniia nmarja.
Kaj je novega pri naših sosedih?
Z Gorenjskega
Svetovalci delovne fronte v pravnih zadevah bodo ljudem na razpolago glede nu razne nasvete v Kranju vsak ponedeljek in petek. V Št. Vidu ob Savi bodo poslovali dne 13. septembra, v Radovljici U. oktobra, na Jesenicah 5. septembra, oktobra iu 31. oktobra, dalje v Tržiču 17. oktobra, v Kamniku 28. septembra in 26. oktobra, v Domžalah 24. oktobru, a v Litiji bo tozadevna posvetovalna ura posebej oznanjena.
Sinit gorenjske korenine. V Novi vasi pri Lescah na Gorenjskem je po kratki in mučni bolezni umrl 58 letni Jožef Debeljak-Noč, posestnik in izdelovalec cementnih predmetov. Pokopan je bil v sredo, 23. avgusta, na pokopališču v Lescah. — V C elovcu pa je umrla 78 letna hišna posestnica Neža Makova.
Odlikovana koroška vojaka. Albert Dertnig, podčastnik nemške vojske, je bil' odlikovan z železnim križcem 2. razreda. Z istim odlikovanjem je bil tudi počaščen višji desetnik Siinou bternik.
,S Spodnje Štajerskega
Razstava v celjski ljudski knjižnici.
Dne 13. avgusta so nanovo odprli celjsko ljudsko knjižnico in hkrati je bila odprta tudi razstava slik na steklo. Tozadevne slike so odbrali iz velike zbirke spodnještajerskih slik na steklo.
Uprizoritev športnega filma v Ptuju. V sredo, 23. avgustu t. 1., je športna zveza v Ptuju predvajala pester športni film, ki se zanj zanimajo vsi ljubitelji športa. Film »/. nami!« prikazuje lahko atletiko, igranje z žogo z roko, dulje tenis in zimski šport. Videti so tudi prizori 7. velikih nemških iahkoatletskili prireditev iz leta 1939. Slednjič je na sporedu tudi fil in z romantične vožnje s čolnom od Triglava - po raznih ovinkih — pa tja čez Rosno do Jadranskega morja.
Razne nesreče, šestnajstletni Friderik Kropaj iz Selnice ob Dravi, mariborski okraj, je tako nesrečno padel, da si je zlomil piščal na levi nogi. — Pri delu s traktorjem si je 41 letni Mihael Mironoz iz Muribora poškodoval levo nogo. — Močno se je poškodovala 61 letna Uršula Tomažič iz Oplotnice pri Mariboru, ko je pri delu padla z lestvice. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski splošni bolnišnici.
Župnija sv. Barbare je upravno dodeljena sodnemu okraju Maribor-okolica, dočim je prej spadala pod 6odni okraj Sv. Lenart. Vsi ostali deli okraja Sv. Le-
Malomarna zatemnitev kaznovana
< V dobi od li. avgusta 11144 do 24. avgu-efjj" so bile kaznovana zaradi zateuiuitveuiii' predpisov ciledečo o>ebe:
itojiua Josip, Ulica III. maja St. 3; Po-uafuiU, \ i'1«- učiteljica, Gledališka ulica IU; luii^io Prane, gostilničar, Itimska cesta. »t. 4; rfudja Jože, upravnik »Slovenca«, Trdinova ulica 2: Kuret Vladimir, višji uradnik, Korsuikuva ulica 6-1; Zupančič Sročko, Medvedova i-I; HLiglifi Frane, Javornikova l:t; lir BoU Alojzij, zdravnik. Gledališka 16; Pogačnik Josip, fotograf, Ulica 111. maja št. 3; Jloluur llonka, obrtuica, Gajeva ul. I.; Gale Alojzij, čevljar, Bozenškova ul. 1»; .Meucelj Janez, čevljar, Htreliška ul. 22: Z 1'in/. Irena, llradeckega cesta 41; Verovšek Marija, šivilja, Rožna ulica 27-111; Brce ■Matej, inšpektor, Dunajska ce«ta 87; Per-haj Jože, brivec, Miklošičeva 3-II; Kušar Mihael, posestnik. Kožna dolina IX-5; Dolinar Alojzij, tehnik, Hotimirova 8; Grošelj Lucija, gospodinja, Oernetova lli; fr. Orlič Anton, zastopnik drž. pravobranilstva, Križovniška 6-11; llizerit Deziderij, Irgovski poslovodja, Baragova ulica 9; Kocmur Marjan, fotografski mojster. Društvena ul. 5, žo tretjič kaznovan; Cerček Viktor, zobozdravnik. Uajeva ulica 10; Až-iiinu Frane, posestnik. Tržaška cesta 126; Ins Milena, kuharica, Levstikova 19-111; Koritnik Štefan, zasebnik. Pokopališka 22; • l.-ikšo Josip, upravnik poste, Dunajska 15-11; Zvab Marija, trgovka, Kalanova 16; Zupančič Matija, lesni trgovec, Florjanska 20; Zupan Jnsti, trgovka, Drenikova 12; Vokač 1'rane, industrijalec, Krekov trg, 10-11; Tabor Josip, trgovec, Erjavčeva cesta 3; Dr. Subič Milan, odvetnik, Trdinova 2-1; Dr. Sašelj Josip, sodnik okrož. sodišča. Kot-nikova ul. 13-111; Sever Maks, trgovec, Go-Kposvetska št. 5; Saksida Angel, pleskar, tlosposvetska 12; Strojanšek Inka, trg., Ulica Stare pravde št. 1; Podkoritnik Vera, Kotnikova cesta 19-111; Petrič Anton, kino-operater. Tovarniška ul. 29; Baiigač Ivanka, modlstinja, Beethovnova nI. 14-11; Dolžan Janez, trg., Potočnikova ul. 8; Ton Josip, frizer, Vodnikova št. 97; Krušič Poldi, inodistka, Trslenjako»a ul. št. 1; Kenda Kleonora, uradnica, Mestni trg 17-11.
nart spadajo sedaj pod okrajno glavarstvo Ptuj. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu so ustanovili nov poštni urad. Velike zasluge za to in razne druge nove ureditve ima krajevni skupinski vodja ve-letrgovec Ilans Kastainschegg. Svoječas-na vest, da je dupleški most poškodovan, ne odgovarja resnici.
Is Srbije
Prireditev srbskih begunskih otrok v Valjevu. Srbska begunska mladina iz begunskega doma v Bogovači je nedavno nastopila s kulturno prireditvijo v Valje-vu. Valjevčani 6o se njihove prireditve polnoštevilno udeležili ter so za begunske otroke zbrali med sabo nad 100.000 dinarjev. Za male begunčke so pripravili tudi precej obleke in hrane.
Zanimivosti t beograjskega trga. Posamezni beograjski trgi so zaradi sedanjega vojnega časa precej spremenili svoj značaj. Na njih ne dobiš samo zelenjave, sadja, dinj in lubenic, temveč tudi vse predmete, katere so prej prodajali samo starinarjL V tem pogledu je
posebno zanimiv trg Kaleniča guvno, kjer ljudje prodajajo najrazličnejše stare predmete. Na trgu si lahko ogledaš in kupiš do 50 let stare salonske obleke, najrazličnejše slike, knjigo z originalnimi podpisi starih srbskih pisateljev in pesnikov, razne preproge, za katere trde, da eo bile lastnine znanih srbskih kulturnih delavcev kot n. pr. Janka Veselinoviča in podobno. Tako prodajajo ljudje vse, česar sedaj neobhodno ne potrebujejo, samo, da lahko pridejo do sredstev in stvari, brez katerih tudi pri vsem skromnem življenju ne morejo biti.
Sistemizacija profesorskih in učiteljskih mest v Srbiji. Srbski prosvetni minister je pozval vse ravnatelje gimnazij in učiteljišč naj mu nemudoma pošljejo sezname vseh nastavljenih učnih moči radi sistemizacije njihovih mest.
Knjigo dr. Franca Grivcai
Narodna zavest in boljševizem
dobite v vseh knjigarnah.
Zbirajmo bučno seme za predelavo v olje
Nekateri kmetovalci so že začeli krmiti buče. Pri tej priliki je treba opozoriti, da imajo bučnice visok odstotek prvovrstnega olja. Zato jo v današnjih časih velika škoda, če gro to seme brez haska v izgubo, namesto da bi «e porabilo za izdelavo olja. Sedaj ko je položaj v prehrani prebivalstva ljubljanske pokrajine tako težak in bo tudi težko dobiti potrebne maščobe, se mora bnčno seme prav do zadnjega zbrati in izkoristiti. Zato trgajte le zrele buče, poberite iz njih vse seme, ga dobro posušite ln spravile na suhem prostoru. Kmetovalci se pri tem opozarjajo na določbe k narodbi o povečanem pridelovanju oljnih rastlin z dne 4. aprila t 1., Služb, list 2G, po katerih so kmetovalci dolžni sejati oljne rastline, in sicer sončnice ali pa buče. V teh določbah je točno predpisana najmanjša množina oljnih semen, t. j. sončnic ali bučnic, ki jo mora kmetovalec z ozirom na svojo obdelano površino jeseni oddati. Ako torej kdo ne pridela dosti sončnic, lahko odda namesto njih tudi bučno seme, samo da zbere zadostno količino, kl je zanj predpisana z ozirom na obseg njegove kmetije.
Z oddajo oljnih semen pa ao združene tudi znatne ugodnosti, ln sicer dobi kmetovalec poleg cene za oljno seme okroglo eno potino Iz njegovega semena izdelanega olja Po uradno določeni ceni, razen tega pa tudi polovico na njegovo seme odpadajočih oljnih tropin. Nasprotno pa so za onega, ki ne bi zadostil zahtevam zgoraj navedenih določb in ne bi oddal predpisane količino oijnih semen, določene občutne kazni.
Glede na ugodnosti, ki jih Ima kmeto-valee pri pridelovanju oljnih semen za®e in glede na nujno potrebo za preskrbo prebivalstva z maščobami, mora veljati leto« za vse kmetovalce zahteva, da do zadnjega zberejo vse bučno «eme, ga skrbno »hranijo lil pripravijo za oddajo.
Dekletu na pot v življenje
Gerelj Jolanla:
DAJ MI SVOJE SRCE
180 strani, broš. 35 lir, vezano 50 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5	Miklošičeva e. 5
ČRK0VNICA
V	soboto in nedeljo se bodo
pomerili
naši najboljši igralci V odbojki. Pomerili se bodo v trojkah. Za zdaj je prijavljenih žo veliko Število trojk in vse kaže, da se bo njihovo Število do sobote še znatno povečalo. Vse tekmovanje bo izvedeno na igrišču kopališča na Ljubljanici, česar to kopališče še ni doživelo. Tekmovanje je razdeljeno na tri skupine: dame (igrale bodo po štiri na vsaki strani), juniorji do letnika 1926 in mlajši, ter starejši »eniorjl. Najmočnejša bo zadnja skupina, kjer bo tudi konkurenca najhujša. Lepo bodo zastopana tudi dekleta. S tem sestavkom vabimo vsa odbojkaška moštva, da tudi oni pridejo in postavijo svojo najboljšo trojko. Tekme se bodo začele v soboto popoldne in bodo trajale v nedeljo ves dan oziroma bo tokmovalni čas razdeljen z ozirom na število ndeležencev.
Tekme v trojkah bodo gotovo zanimive, »aj bodo prvič Izvedene t javni tekmi. Zanimanje za srečanje je že zdaj veliko in igralci bodo gotovo poskrbeli, da bodo gledalci prišli na evoj račun. Najboljše trojke bodo dobile lepa praktična darila.
V	nedeljo spet na dirkališče!
Javili smo že, da bodo kolesarji spet nastopili, in sicer y nedeljo, 27. t. m., ob 15.30 na Hermesovem dirkališču.
Prireditev organizn-a Slovenska kolesarska zveza in razpisuje obenem tudi prvenstvo Slovenske kolesarske zveze za se. morje in juniorje, ki ga b3 vsaka kategorija zase vozila po načinu dirke ciljev. Bo to zelo naporno in za gledalce prav zanimivo tekmovanj«. Razen teh prvenstvenih točk, ki bosta kot 4. ln S., bodo na sporedu še: dirke seniorjev v več sknpinab « finalom, dirka juniorjev t dveh skupinah s finalom. dirka kolesark a) sknpine, dirka turistov, dirka kolesark b) skupine, dirka juniorjev, ki se prej niso plasirali in kot zakl.iačna bo S s privlačna izlo^vaina dirka senioi jev.
Soort
Spored bo torej prav pestar la bodo r>»-dalci deležni »pet nekaj nedeljskih popol-danki'i nr prijetnega športnega užitka.
Koks; glavnih nagrad, med katerimi bo najefektnejši prehodni pokal »a »eniorsko prvenstvo Slovenske kolesaril« zvez«, b« razstavljenih na ogled ▼ Izložbah »B»tove« palače v Selenburgovi ulici.
Navodil« za posetnike prireditve
Kar se tiče vatopnie, je predprodaja
istih v trgovini Sqlar (Tavčarjeva ulica) in v Potovalnem uradu (Gosposvetska eeeta); v nedeljo dopol. od 10 do 12 pa pred Batovo palačo in na blagajni Hermesove^a stadiona. Popoldne b0 blagajna odprta ob 1S.S0.
Za obiskovalce, ki pridejo • kolesi, je vstop samo pri stranskem vhodn ob gorenjski progi, kjer bo tudi prevzem koles v garderobo. Po končani prireditvi je za te kolesarje izhod tudi prt Istih vratih. Da ne bo od strani ostnlih obiskovalcev prireditve raznih pritož-b, prosimo omenjene kolesarje, da »e strogo drž« omenjenih navodil.
Ker je na prvt prireditvi precej gledalcev, posebno mlajših, zasedlo prostor tudi pred ograjo dirkališčne proge, prosimo, naj se T notranjem prostoru ne nahaja noben obiskovaleo razen komisije,
novinarjev in osebja Rdečega križa. • *
Slovenska kolesarska zveza — slnžheno.
Upravni odbor popravlja objavljeni razpis v toliko, da nagradni pokal v skupini seniorjev ni prehodnega značaja, temveč st ga zmagovaleo pribori v trajno last takoj po prvi zmagi. — Upravni odbor SKZ.
Slovenska kolesarska zveza — službeno. Seja upravnega odbora bo dane« ob 19 na Igrišču 2SK Herme«. Vljudno vabljeni: Djordjevič, Glavič, Ko«, Sernes, Kelnari«, Poljšak. — Tajnik.
Obvezen sestanek dlrkafev. Upravni odbor SKZ poziva vse dirkače kl bodo nastopili v nedeljo, dne 27. t. m., da «e sigurno udeležijo sestanka ki bo danes ob 20 na | igrišču ZSK Hermes. — Tajnik.
a — a — a — a — č — č — e — e — h — i — i — j— k — k — m — m — m— n — n — n — n — o — o — o — p — r — t — t— u — u ž i • • • » • . Ž i • • a . , . Ž i . « i , . .žii. • k . . z i ..
.....ž i
Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo v drugačnem redu naslednje: slovenski slovničar (u. 1869); prebivalci mesta v zapadni Srbiji; mesto v Ukrajini; raki po levitvi; kdor kaže pot; slovniško število.
Rešitev črkovnice iz zadnje številke: Želodec; ožemček; požeruh; Polževo; senožet; Vipolže.
IEL
KINO »UNION*
11-21
Mogočna filmska umetnina o genialnem državniku, »železnem« kanclerju, ustanovitelju drugega Reicha
»Bismark«
Iz razcepljene slabotne »Nemške zveze« je po njegovih sposobnostih in neven-
ljivi zaslugi vstala Velika Nemčija. Paul Hartmann, Friedrich Kayssler, Maria Koppenhofer. Werner Hinz, Ruth Hellberg, Kathe Hnack, Lil Dagover, Kari SchBnbock. — Zaradi dolžine filma predstave ob li.30 ln U.
,EL KINO »SLOGA«
Ilelnrlcb George v zabavnem filmu — polnem ljubezni, vina in nebeških razmer v Pelargoniji
»Obesite ga«
Sodelujejo: Gustav Knuth. Jakob Tiedt-.«, Maria Landrock, Charlott« Wit-thauer itd.
Predstave: ob 1( In 1» — v nedeljo ob IS, 17 ln 1».
KINO »MATICA*™
FUm o življenja »kralja« dunajskega valčka ln njegovih dveh etnov
»Nesmrtni valček«
Priljubljene svetovnoznane melodijo. Paul Bfirhiger, U. Andergast. Hans Holt.
PREDSTAVE ob 1« ln 1«.
KINO »KODELJEVO«
TELEFON 21-91
Prelepa filmska umenina 1« kraljestva nesmrtne Bachov« in Brahm«ove glasbe
»Čarobne gosi!«
TO Quadflieg, Gisela Uhlen, Paul Horberger.
Predstave ob delavnikih oh It, v nedeljo ob 15. 17 ln 1».
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob prebridki in prerani izgubi nad vse ljubljenega moža, brata, strica, svaka in zeta, gospoda
Bogota Mavrouiča
trg. sotrudnika
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala g. podpolkovniku Dežmanu, ki je poskrbel, da so se prepeljali zemski ostanki iz Poljan na šmihelsko pokopališče. Najlepša hvala g. šefu Jožetu Kobetu za naklonjenost in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da sem našla svojega pokojnega moža, čč. duhovščini, g. kuratu za vodstvo p.ogreba, pevskemu zboru, stanovskim tovarišem ter vsem, ki ste zasuli njegov prezgodnji grob z venci in šopki ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Novo mesto, 17. avgusta 1944. Žalujoči;
Marija, žena in ostalo sorodstva
MALI OSUSI
I Službe I I Prodamo I
dob* |	--"
SLUŽBA CERKVEN1KA
PRI SV. JAKOBU v Ljubljani za župnijsko Cerkev istotam je razpisana do U. iept. 1944. Proailci naj vlo-že pismene prošnje od 28. avg. do U. sept. v uradnih nrah pri župnem uradu «v. Jakoba v Ljubljani, kjer dobe tudi natančna pojasnila. V poštev pridejo prosilci z družinskimi člani, kl pomagajo pri snaženju cerkve in zvonjenju
BANČNI ZAVOD najno išče
uradnika
ali
uradnico
ki dobro obvlada nemško in strojepis.
Javiti se DELOVNEMU URADU Gosposvetska cesta 17«
Gospod. POMOCN1CA pridna to poštena ca vsa gospodinjska dela •e sprejme za 1. sep-tember. Plača in hrana dobra. — Naslov v opravi »Slovenca« pod it 7361.	(b
KUHARICO perfektno, sprejmem. (Irana in plača dobri. Naslov v upravi »SI.« pod št. 7524.	(b
Frizersko POMOČNICO in vajenko proti plačilu sprejme Kamena-rič Tomo, Gradišče .7.
I Razno |
STENICE vam uničimo s plinom, stanovanje takoj uporabno. Naslov pustite v zaprti kuverti v unravj »Slovenca« pod »Diskretno« 7497. (r
I Radio |
RADIO »ORION«
5 cevni, odlične kakovosti, model 1940, prodam ali zamenjam za prav tako odličen po-rrezljiv šivalni »troj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 7489. i
B Živali B
PISKE
in piščance prodam. -Naslov v upravi »SI « pod št. 7513.	(j
| Pohištvo B
SPALNICE pleskane in orehove, dobite pri mizarstvu »Stigl«, Trata 27, — Dravije.	(š
PRODAM zaradi selitve: kompl. jedilnico iz orehovine (velika kredenca ter raztegljiva miza, Sest foteljev in polica za knjige), lestenec itd. Oplcd v nedeljo od 8 do 12 dop. Naslov ▼ opravi »Slov.« pod št. 7517.	(5
Lesene otroške POSTELJICE
ohranjene kot nove, ugodno naprodaj v trgov. »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.
PEGE IN LISA J «aoi zanesljivo od. ttrant »ALBA« krema DROC.ERIJA KANC Židovska ulic« I. (j
DIVAN,
kuhinjsko omaro, kredenco, kitaro ia iejno omrežje za "kletna okna poceni prodam. Janševa 15. ()
MRČES IN GOLAZEN uši, »tcnice, bolhe, Ščurke. molje, tmii, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončal« • »trupom, ki ga dobite v drog* rili KANC. 2idovik» L
GOLAZEN na polju, vrtu, t hiSi in skladiščih, posebno podirane, miši, ščurke in muhe pokončujtel Inž. Prezelj, fitopato-log. VVolfova ul. 3.
I Kupimo j
SOD za sadjevec, damski krzuen plašč in čevlje 40, platneno jopo »saharjnnn« — Grudnovo zgodovino, Cankarja komplet ali 2.-6. zvezek kupim. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Peca« žf. 7476. _(k
RJUHE IN KAPNE
dobro ohranjene kupi in plača prav dobro trgov. »Ogled,« Mestni trg 3, vho-d skozi vežo.
|_Kolesa |
KOLESI moSko in damsko, svetovne znamke.^ ohranjeni kot novi, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 7490.	oo
ŠPORTNO KOLO dobro ohranjeno, ns-
Prodaj za 4000 lir. -oljanska e. 31 (dvorišče, podpritl.)
KOLESA stara, tudi neuporabna« brez gum, fensk* in moška, ponudita tvndki Ueršič, Ljub-Ijana, Rimska c j3»
8 Posestva l
HISO ali trtbj novejšo, v LjTrtJtjTnr, do 900.000 lir, s hipoteko tudi več, kupim. Gruden - Cankarjevo nabrežje tf._(p
| Poizvedbe |
NALIVNO PERO
t vtisnjenim imenom na držalnikn sem iz-gubil. Najditelja pro-sim, da mi ga vrne proti večji nagradi -kakor je za njega vredno pero. I. P. -Krojaška 5-lTI.
Kupujte knjige SI. knjižnice!
+
Zapustila nas je po dolgi, mučni bolezni naša draga mama, stara mama, gospa
Marija Lap
posestnica v Komendi
Pogreb bo v soboto, 26. t. m. ob 5 pop. z Žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči sinovi, Marija Miklave, hčerka, in družina Brezavšček.


ŽOGA SREČE
:
Anton je čutil, da mu je srce močno trepetalo. Neka nerazumljiva slutnja mu je rekla, da vršita Brucka tisto noč hudobno delo, in on je moral dobiti dokaze za to.
»Kaj pa je tam?< je vprašal in stisnil dekletu drobno roko in urno pristavil: »Ste v tisti hiši v službi? Povejte mi, prosim, važno je, da zvem!«
»Ven sta me vrgla,« je dahnila v odgovor. »Zato, ker sem šla v tisto Kobo! Nisem hotela, toda dospela je brzojavka, pa sem —<
»Kaj pa sta delala v tisti sobi?« Anton je vprašal tako silno, da je dekle od strahu odskočilo.
»Čemu pa hočete vedeti? Kdo ste? Jaiz vas ne poznam? Zakaj naj vam povem?«
Anton je bil govoril z njo prestrogo in, ker je bila še vedno nervozna, se je pričela bati. Bati se je bilo, da zastane pogovor, ker je Anton izrekel vpralšanje, ki mu je drhtelo na ustih, odkar jo je bil zagledal.
»Ali ni neki gospod Beck danes dopoldne prišel na čaj? Ako je prišel
— njegov najboljši prijatelj sera — zaradi tega hočem vecfeti vse, kar mi morate povedati.«
»Njegov prijotelj ste?« je vprašalo dekle. In, ko je Anton prikimal, je še pristavila: »Potem vam moram povedati.«
Čeprav je bil Anton ves besen od nepotrpežljivosti, je moral čakati, da je moglo dekle iznova zbrati svoje moči.
»Zmerom sem sc ga bala,« je šepnila, »ker ima tak velik, debel obraz in grde roke; ko me je včasih gledal, mi je bilo, kaor bi me tiste oči hotele predreti...« Znova se je zdrznila.
»Imate gospoda Danijela Brucka v mislih?« je vprašal Anton, in ko je prav tiho zašepetala »da«, je nadaljeval: »Toda hitro mi povej te I Koga imata v tisti sobi? Jeli gospod Beck?«
»Da! Umoriti ga hočeta, mislim!«
»Potem pa pojdite takoj nazaj in mi pokažite tisto sobo!«
Anton jo je iznova prijel za roko. V njem je V6e gorelo.
»Ne — ne! Ne morem —1« Dekle, je pričelo ihteti. Anton jo je začel vleči s seboj.
»Jaz bom pazil na vas!« je rekel. »Nič zalega se vam ne bo zgodilo, vam obljubljam!«
Na te besede je premagala strah in stopala zraven njega.
»Iti morava naokoli v ozadje hiše!« je šepnila, ko sta dospela do sprednje trate.
»Pa hitro!«
Anton je napeto siknil to zapoved. V tistem hipu se je nekje iz hiše zaslišalo nekaj, kakor pridušen krik.
Zgrabil je dekle za roko in zdirjal okrog hišnega vogala. Na mehki trati niso njune stopinje povzročile nikakega šuma.
»Notri — tam notri!« Dekle je z drhtečim prstom pokazalo proti nekemu oknu v pritličju, skozi katero ee jc svetila luč.
»Stopite k zidu, pa ne delajte hrupa!« je velel Anton.
Ko je dekle to storila, kakor ji je velel, je sam tiho stopil k oknu, da bi pregledoval. Srce mu je burno utripalo. Šinila mu je strašna misel v glavo, da je Beck že mrtev. Mogoče je bil tisti pridušeni krik njegov poslednji glas na zemlji...
V sobo ni mogel videti, ker je bil zastor spuščen navzdol.
Žel je po prstih k dekletu.
»Kje pridem lahko v hišo?«
»Samo skozi zadešnja vrata, ki so vedno zaklenjena, kadar prvega sluge ni doma — in nocoj ga ni!«
Anton si je belil glavo, da bi mu kaj pametnega prišlo na misel! Spoznal je, da je bilo nujno potrebno, da nekaj stori in da mora storiti hitro, pa naj bo kar že hoče.
Nemudoma se je vrnil pod okno.
Kakor je bilo videti, se s surovo silo ni dalo nič napraviti. Pomagati je moral drugače.
Vzdignil je palico in dregnil z železnim okovom v okensko šipo. V nočni tišini je to povzročilo predirljiv šum, ki ni bil prijeten za uho.
Ždel je v senci zidu. da ga nikdo ni mogel opaziti. Slišal je, da je nekdo porinil stol naaaj, nato so se začule stopinje, in je videl, da se ie zastor premikal. Eden možakov v'sobi je bil stopil k oknu, da bi videl, kaj hrušč pomeni.
Nekdo 6e je oglasil.
»Nekdo je bil zunaj!« je rekel. »Grem pogledat, kdo je.«
»Ne bodi neumen,« je rekel drug glas bolj zadaj v sobi. Toda prvi je nekaj zamomljal in potegnil okno kvišku.
»Ste vi, gospod Bruck?« je rekel Anton z glasom, katerega je skušal kolikor mogoče potvoriti.
»Prekleto! Kdo je? In kje ste?« je viknil moški pri oknu in se sklonil še bolj ven.
Anton je krepko stisnil palico; to ni bil čas za lepe pomisleke; Beck je bil v veliki smrtni nevarnosti — ako že ni bil mrtev.
Zavihtel je zasilno orožje in je pomeril Brucku naravnost v glavo.
XXXIV.
Zadoščenje.
Težka glavica sprehodne palice je našla svoj cilj in s strahovito močjo priletela Brucku na glavo. Mož je težko dihnil in obvisel na okenskem zidu. Od zadaj se je Čul strašen krik. Anton ni izgubljal časa. Skočil je na okno, prijel moža pod pazduho, nape} vse moči in ga dvignil iz sobe. Tedajci je počil samokres in začutil je trenutno skelečo bolečino v desni rami. kakor bi ga nekdo z rabeljenim železom podrgni! po koži.
V naslednjem hipu je bil odvrgel svoje skoraj nezavestno breme v travo, ne meneč se za nevarnost, v katero se je podajal, vzpel na napol odprto okno in zlezel v sobo.
Tu se mu je nudil prav grozoten pogled. Videl ie Becka, ki je imel usta zamašena in bil z rokami in nogami privezan na stol, da se ni mogel ganiti. Zraven njega je grozeče stal Danijel Bruck, ki se mu je debeli obraz krčevito pačil. V tresoči se roki je držal samokres, ki ga je s kletvico sprožil naravnost proti nečaku.
fiSr »Ljudska tiskarna« = Za Ljudsko tiskarno: Jože Eramarič — Herausgeber= izdajatelj: iai. Joža Sod j« = Scbriftleiter, urednik; Janko Hafner.