Telefon št. 119.	Poštnina	plačana	v	gotovini.	Posameana	številka	1*25	Din.
DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
v St. 3. V Ljubljani, dne 4. januarja 1926. Leto I.		
Izhaja vsak delavnik ob li. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20’— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din.	Cene insepatom: Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3 — Din. Pri večjem številu objav popust.
Znaki nečuvene reakcije.
Demontaža socialno političnih ustanov.
V soboto se je posvetoval finančni odbor v Belgradu dopoldne in popoldne o proračunu za leto 1926. in 1927. V razpravo je prišel najprej proračun ministrstva socialne politike, ki izkazuje 470,588.298 Din potrebščine. V razpravi o posameznih točkah proračuna je pa vladna večina zaporedoma predlagala, da se posamezne postavke proračuna črtajo ali znižajo ter dotične ustanove opuste ali pa reducirajo na minimum. Minister socialne politike Simonovič sam se je izrazil, da je njegovo ministrstvo nepotrebno.
Po novem proračunu bodo torej prizadete posredovalnice dela, ki se deloma opuste (Murska Sobota, Maribor, Celje), obrtna nadzorništva in zaščita dece in mladine.
Novi proračun pomeni nadaljnjo fazo reakcije, ki zadene delavstvo in zapuščeno ter osirotelo deco delavskega sloja. Vse te institucije že sedaj ne morejo poslovati, ker jim vlada ne nakazuje potrebnih pomoč-kov, dasi jih ima, tem manj bo vlada storila to v bodoče, ko jih finančni odbor polagoma pri vsakem proračunu nekaj črta, češ, da je treba štediti. Postavka za socijalno politiko ne znaša niti cele 4 odstotke proračuna, dasi imamo v državi nad 20 odstotkov samo obrtnih in industrijskih delavcev ter so prav delavski sloji obdavčeni na jako občuten način po direktnih, indirektnih državnih ter drugih obveznih davkih.	,	,
V razpravi so tudi omenjali gospodje vladni možje, da treba reducirati tolik« in toliko nižjih uradnikov in slug, češ, da nimajo dela. K temu argumentu dodajamo, da je pač obdržati le potrebno uradništvo v službi. Toda vzrok, da uradništvo nima dela, ni v tem, da ni dela, ampak v tem, ker se delo sploh ne organizira ali vsaj ne sistematično, kar dokazuje najbolj odprava posredovalnic za delo in redukcija obrtnih "adzorništev in počasno poslovanje si>loli. Vladajoče stranke teh institu-
!ie lnarai°. ker jih ne razu-,	Jker hočejo svobodno eksplo-
•	?!■ ilvstva, ne da bi upošte-
Wl ’ L-..,- m Prav socialne institucije ono, Ka dviga socijalui položaj naroda m . in tudi naravne produkcijske sile \ n eresu gospodarskega razvoja.
Zavarovanja za starost nočejo uvesti, dasi to zakon izrecno zahteva, brezposelne podpore ne, nosre-dovalnice dela odpravljajo, Obrtnemu nadzorništvu povežejo še |-,()|j roke, zaščite dece tudi ne marajo! Ali naj delavec dela in trpi samo za militarizem in bogato jugoslovansko buržoazijo? Ali vse propade v tej državi gospodarsko in moralno pod trdim bičem bede in zatiranja?
C rožne stvari so to! Bahamo se, da smo napredna država, država, ki ima najlepše izvedeno socijalno in delavsko varstveno zakonodajo, da
Najhujša socijalna reakcija.
DEMONTAŽA SOCIJALNE POLITIKE. — PROTI DELAVCEM! PROTI BREZPOSELNIM! — PROTI INVALIDOM!
Beograd, 4. jan. Fimuumi odbor je razpravljal v soboto o proračunu ministrstva za socijalno politiko. Pri sovijalnem ministrstvu pa je vlada uveljavila napovedani princip štedenja v taki meri, da bo postalo ministrstvo za soc. politiko žalostna karikatura socijalno političnega ■državnega udejstvovanja. Na račun brezposelnih, na račun invalidov, vojnih vdov in sirot in delavskega razreda hoče tudi sedanja vlada štediti in varčevati. Zato bo izvedla redukcijo že obstoječih borz dela, tako da bodo ostale borze dela le še v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, za zaščito dece je določila beraški znesek Din 100.000. Za podpiranji' nezaposlenih je določila Din
150.000, za pomoč dobrodelnim, društvom in zavodom pa Din 100.000. Tudi vojnim dobro* vpije eni je vzela sedanja vlada vsakršno podporo in le Din 400.000 je priznala za ulbožue in delanezmožne.
V proračunu za leto 1924-25, ki je bil tudi docela nezadosten in zda-leka *ni zadoščal potrebam, je bilo določenih za dečjo zaščito Din 300 tisoč, za nezaposlene delavce Din
400.000, za pomoč humanitarnim društvom Din 500.000 in za podpiranje ubožcev in delanezmožnih Dih 500.000. — Ta primera jasno kaže dosledno odpravljanje vsakršnih soc i jaln o-poli tičm ih mer in vedno jačanje socijalno reakcije.
Klerikalci lezejo v vlado.
Beograd, 4. januarja. Nedvomno je, da se bodo izvršile v belgrajiski vladi v najbližji bodočnosti važne izpromembe. N(»vzdržno situacijo uvidevajo i vladne i opozicijonalne stranke. V radikalni istranki zavirajo vsakršno aktivnost široko razpletene intrige posameznih političnih prvakov, med Radičevskimi poslanci pa je nezadovoljnost med vo-lilci vzrok nervoznosti in nesigur-nosti.
Na j večjo pozornost pa je vzbudila. v belgrajskih krogih popolna in nenadna preorijentacija klerikalcev. Dr. Korošec je. izjavil, da je sedaj treba pustiti ob strani vsa politična in ustavna vprašanja in zajed no začeti reševati pereče finančne in gospodarske probleme. Ta izjava je
javna oferta radikalom in Bašič tej ponudbi ni nasproten.
O tem političnem konceptu se je posvetoval dr. Korošec tudi z Ljubo Davidovičem, ki že od vsega po-četka zastopa zahtevo po široki* koncentracijski vladi. Smatra se, da deluje Davi do vic v vprašanju široke koncentracijske vlade 'sporazumno z drugim ustavnim faktorjem in se sedaj kažejo že vidni sadovi svoje-■osnega, v javnosti precej opaženega Davidovičevega obiska pri kralju.
Dr. Korošec zatrjuje, da ima za to izpremenjeno politiko strankin mandat in polnomoč. h' posamezniki, da nasprotujejo takemu nenormalnemu političnemu preobratu. Ker izavisi bd vstopa v vlado kraljevo kronanje, bodo politični faktorji ta proces* pospešili.
Novi centralni komite ruske komunistične stranke.
Moskva, 3. jan. Strankin izbor ruske komunistične stranke je izvolil na. zadnjem strankinem zboru nov centralni komitet, ki šteje 63 elanov in v katerem se nahajajo
predvsem Stalin, Rvkov,
»ruski,
Kalinin, Buharin, »Čič eri n, Kamencv, Zinowjev, Rakomski in Krasi n. Generalni tajnik stranke bo Stalin, glavni urednik oficijelnega (glasila »Pravde« pa Buharin.
ika protestna akcija SSJ.
Beograd, 4 jan. Glavni odbor SiSJ v Beogradu je sklical vsled nameravane d*‘montaže socijalno političnih ustanov nujno sejo izvršnega odbora. O seji Im izdat glavni odbor
pa
SSJ poseben »proglas, obenem povzel vse mere, da. se prepreči po polna demontaža ■socijalno-polifič nih delavskih pravic.
imamo dobre politike, modre državnike. narodne gospodarje itd., toda v praksi dokazujemo, da smo spretni samo v demontaži, ne pospešujemo narodnega gospodarstva, delavsko varstvo pa samo odpravljamo in da-jemo ukore, če bi kdo v inozemstvu omenjal nezaslišano reakcijo, ker bi sicer, ne država, ampak vladajoče stranke trpele na ugledu.
Po nameravani redukciji in doslednosti v njej bodo najbolj oškodovani delavci, ki so v delu, ki iščejo
delo in svojci teh slojev kakor tudi vojni invalidi.
Razume se, da tak način državne konsolidacije ne more pospeševati ne blagostanja v državi, pa tudi ne ugleda države zunaj meja.
Kdaj bo vendar konec te progresivno naraščajoče reakcije pri nas?
Kje je vsaj košček „čovječanske republike", to je socijalne pravičnosti, ki jo vedno imajo meščanski opozicijonalci in režimovci na jeziku, kadar govore delovnemu narodu?
Nov val dragihje.
Zagreb, 4. jan. Na vseh žitnih tržiščih so nepričakovano poskočile žitne cene, ki še ngdalje rapidno rastejo. Razlogi za podražitev žitnih cen so sledeči: porast cen na ameriških 'tržiščih, carine prosti izvoz in seveda špekulacija žitnih magnatov. Porast cen je bil nagel. Pred tednom je bila cena pšenici Din 257.50, v četrtek je že stala 275 Din, v soboto pa iso jo plačevali že po 300 Din.
Proti tej špekulaciji mora vlada nujno ukreniti vse imere. Da pa bo res ukrenila, zato je potrebna naj-cnergičnejša akcija, delavcev in nameščencev. Delavske in uradniške družine ne bodo stradale, ne sinejo stradati. Plače .in mezde pa ne prenesejo nobenega povišanja krušnih cen.
RATIFIKACIJA JUGOSLOVAN-
SKO-TURŠKE POGODBE.
Angora, J. jan. Turška narodna skupščina v Angori je ratificirala prijateljsko jugoslovansko-turško pogodbo. Kralj Aleksander je pogodbo 31. decembra lastnoročno podpisal. Ob ratifikaciji pogodbe je vedel turški zunanji minister Ruždi beg povedati, da so vsi jugoslovanski državniki prežeti duha prisrčnih od-nošajev do njih. — Če je le dobro videl in prav ugotovil?
RADIKALI MED SEBOJ.
Belgrad, 3. jan. Pri belgrajskem sodišču se je vršila razprava proti Pašičevemu znanemu sinu Radetu, ki ga toži Dragiša Stojadinovič, zet radikalnega prvaka Ljube Jovanoviča. Rade Pašič je očital namreč Sto-jadinoviču vsa sredstva dobro, samo, da pride do Radetovega denarja. Pri obravnavi pa so se advokati in sodniki med seboj skregali, skoro da stepli. Stojadinovičev advokat je odklonil predsednika senata, zato so so razpravo za nedoločen čas Prožili in bodo seveda afero potlačili.
DELAVSKA USODA.
Pariz, 3. jan. Francoski časopis „Matin“ poroča iz Hongkonga, da se je pripetila v pirotehnični tovarni v Makao velika eksplozija, ki je porušila celo tovarno. Pri tem pa je seveda ugonobila tudi nešteto delavskih življenj in so doslej našli že 20 mrtvih, 50 pa težko poškodovanih delavcev, ki so seveda vsi končali pod razvalinami. Nad 200 delavcev pa pogrešajo, ki so gotovo vsi poginili pod razvalinami. Grozna je delavska usoda.
POLJSKE DENARNE TEŽAVE.
Varšava. 2. jan. Tudi Poljska išče v Ameriki denarja in kredita. Zato je Morgan poslal v Varšavo posebno komisijo, ki naj pregleda državne finance, še bo to poročilo ugodno, bo Morganova skupina financirala eno največjih poljskih bank. Obenem pa postavila ameri-kanskega sekvestra nad poljsko vlado. Tako dela mednarodni kapi tal.
Slisenshi delavci I Delavska zbornica mora biti ilaša S
JDelavoi JLm. delarsrlsl&Z
Pred važno odločitvijo.
Prihodnje dni 'boste poklicani, <ia odločite s svojimi glasovnicami o nadaljni usodi naše Delavske zbornice. S tem bo položena v Vaše roke važna odločitev, ki bo imela velik vpliv na bodoči razvoj našega delavskega gibanja.
Delavsko zbornico delavcem!
V imenu Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije poživljamo vse delavce in delavke, da pripomorejo ne'samo s svojimi glasovanjem, temveč tudi z neumorno agita.cijo, da ohranimo Delavsko zbornico dela vtem. Resno opozarjamo, da je sovražnik v resnici pred .vrati. Preti nam velika -nevarnost, da postane Delavska zbornica, orožje v rokah tistih, ki se niso zanjo dosedaj niti najmanj brigali, — ali pa so ji bili naravnost sovražni.
Za slogo in disciplino!
Potrudili smo se, da združimo na skupni listi vse delavske strokovne organizacije in da vpostavimo ob tej odločilni preizkušnji — v delavskih vrstah edinost in slogo. Pri tem smo izhajali iz stališča, da mora dobiti vsaka strokovna organizacija na skupni listi toliko vpliva, kolikor ima organiziranih članov.
Izdajalske zveze.
Našega pravičnega merila pa ni hotela -sprejeti ne krščansko-soci-jalna, ne naiodno-soeijalna zveza, pač zato, ker so računali oboji,na zaveznike iz nedelavskih vrst. Za prvo so že posegli v volilno borbo od kapitalistov odvisni ' politični eksponenti njihove parnike. Drugi pa -so postavili skupno listo z demokratsko stranko, ki je izrazita predstavnica slovenskega kapitalizma. Tako stoje v tem volilnem boju na eni strani prave delavske strokovne organizacije, na drugi pa močna fronta političnih agentov in kapitalističnih hlapcev.
Kako se bodo liste poznale?
Delavska lista bo nosila pri teh volitvah ime:	Združena	Delavska
Strokovna Zveza Jugoslavije.
S krščanskimi kapitalisti zvezana lista bo na stopala!, pod imenom: Jugoslovanska strokovna zveza, z demokratskimi kapitalisti zvezana lista, -ki jo podpirajo tudi narodni socijaloi pa se bo imenovala:	Ne-
odvisna delavska lista.
Če bo nastopila razen teh še kaka lista, vedite, da ta lista zadnji dve podpira, ker ruši ob uri največje nevarnosti nujno potrebno delavsko disciplino.
Pred vojno ni bilo Delavskih zbornic.
K din o razredne delavske strokovne organizacije so se borile za delavske pravice. V teh organizacijah pa so bili zbrani le najboljši de-
lavski kadri. Ti kadri so živo čutili, da vsa njihova požrtvovalnost ni v stanu dvigniti kulturno in socijatno celega delavskega razreda, — dokler stoje pri delu za skupne interese ogromne mase delavcev brezbrižno ob strani.
To so tem težje občutili, ker so obstojale na drugi strani enotne organizacije podjetnikov: takozva-ne trgovske in obrtne zbornice, v katerih so bili vsi podjetniki organizirani. Zahtevali so zato delavske zbornice.
Po vojni je izpolnila meščanska družba to staro delavsko zahtevo, kakor je izpolnila mnoge druge iz strahu pred rastočo močjo proleta-nijata.
Kako smo izvojevali v dolgotrajni dnevni borbi Delavske zbornice?
Prihajali bodo in naštevali Vam bodo zasluge meščanskih ministrov za ustanovitev delavskih zbornic, da bi vas .uvenili, da so zbornice dar meščanskih ministrov. Recite jim, da proletarijat dobro- ve, da se mu reže v ministrskih sobah le v toliko kruh pravice, v kolikor si ga’je pnibojeval zunaj v življenju. '
Tam pa so se borih* za zbornice edino naše organizacije.
V dobi reakcije.
Trdimo, da je -zopet predvsem zasluga delavskih strokovnih organizacij in delavskih -političnih strank, če reakcija ni uspela. Če tudi je zadnja leta pod posledicami nesrečnih razkolov politična moč delavstva stalno padala, so predstavljali naši kadri, oprti na moralno zaslombo mednarodnega delavstva, še vedno politično -silo, s katero je -morala tudi meščanska politika računati.
Zavedni morajo voditi svoj razred!
Danes morajo tudi -nasprotniki Delavskih zbornic s tem računati. Danes jim ne preostaja -ničesar drugega, -kakor to, da poskusijo Zbornice od znotraj ubiti, da poskusijo zbrati nezavedne množice in pritisniti ž njih pomočjo zavedne ob tla.
Mi pa pravimo: »Zavedni naj vodijo svoj razred!«
Delavske zbornice morajo stati pod vodstvom onih organizacij; ki so zbornice zamislile, izvojevale in ohranile!
Za samoupravo Delavskih zbornic!
Načelo:	Delavsko	zbornico	de-
lavcem — vsebuje že .samo zahtevo po popolni samoupravi Delavskih zbornic.	‘	n	;;
Varuštvo političnih oblasti in vlade nad našimi zbornicami buuio najodločnejše pobijali. Še odločneje bomo odklonili, da bi skušale dobiti zbornico pod svoj vpliv kapitalistične organizacije, r-
Naloge Delavske zbornice.
Od nove Delavske* zbornice zahtevamo, da prouči naše socijalm* in gospodarske razmere i-n da stoji našim delavskim zaupnikom kot zaupnik in izvedenec ob strani. Delavska zbornica mora podpreti odpor strokovnih organizacij proti kršitvam zakona o zaščiti delavcev.
Delav.-ika zbornica naj pomaga strokovnim organizacijam v njih borbi za osemurni delavnik, nedeljski počitek, zaščito žen in otrok, uveljavljanje delavskih zaupnikov, izvedbo zavarovanja zoper bolezen, starost, onemoglost in brezposelnost. Delavska zbornica naj podpira strokovne organizacije v mezdnih sporih.	jjijg
Zato morajo voditi Delavsko zbornico naše i tare bojevne -strokovne* organizacije, rudarska, kovin;! r.s-ka, železničarska, gra fič-na, lesna, oblačilna, .stavbi us ka, mo-nopolska, poselska, natakarska, organizacija privatnih nameščencev, — njih do-lga ■ -vrsta, ki jo je težko izčrpno našteti.
Čegav dom bodo zbornice?
V sosednji Avstriji odpirajo ponosni domovi Delavskih zbornic svoje prostore delavskim in kulturnim organizacijam. Tam se čuti celo v bolniških blagajnah delavec doma. Pri nals gospodujejo v Uradu za zavarovanje delavcev gospodje od Zveze industrijcev.
A predrznost ne pozna mej — ofenziva se nadaljuje, borba gre že »za Delavsko zbornico.
V Ljubljani je -dovolj praznih dvoran, delavstvo pa .se diska v nezadostnih prostorih in ne ve, kje bi moglo v korist cele pokrajine svoje sile zbrati. Vse to bi -moralo tako ostati, če bi izgubilo delavstvo svojo zbornico.
Soeijalne naloge zbornice.
V zadnji proračun je postavila zbornica znatne svote za podpiranje potujočih in brezposelnih delavcev.
S tem ni hotela vršiti le nujno potrebne isocajatne dolžnosti, temveč je hotela dati članstvu tudi pobudo za vstopanje v strokovne organizacije, organizacijam pa pobudo, da rešujejo pravilno svoje soeijalne naloge.
Organizacije delavskih žena so se lotile ilečenja najtežjih socijalnih ran, ki se pojavljajo v njih okolici.
Obračajo se na zbornico in zahtevajo, naj jim stoji ob strani -pri njihovi skrbi za zaščito delavske mladine.
A -kdo naj ž -njih težnjama računa, če v zbornici ne bo pravih delavskih zastopnikov 1
Končno Delavska zbornica ne -sme pozabiti na usodo naših ddlav-cev-rojakov, ki jih goni usoda v tujino iza zaslužkom. Ona jim, mora
stati na njih poti v svet ob strani in vzdrževati zveze z njimi.
S sredstvi Delavske zbornice bi se moglo dalje veliko storiti za izobrazbo -delavstva.
Delavske zbornice ustanavljajo za vso državo strokovno šolo, v kateri naj bi razširjali svoje- obzorje naši miladi proletarci.
Naša kulturna društva zaliteva--o p-o -pravici, da najdejo v zbornici trdno oporišče. Bitka za Delavsko zbornico je tudi lutka za njih lepšo bodočnost.
Posebno pažnjo žele posvetiti v novi zbornici zastopniki Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije
zasebnim nameščencem.
Oni so računali že v tej zbornici s težkim položajem zasebnih nameščencev in so priznali tej skupini posebno -zastopstvo, dobro vedoč, da pripada ravno -njej važna naloga pri organizaciji pravičnejšega družabnega reda.
One pa želi jo in bodo -na to delale, da bo izšlo iz krogov privatnih nameščencev več pijonirjev nove kulture in manj hlapcev gnilobe in kapitala.
Strnimo vrste!
V borbi za to cilje volja pritegniti za seboj nezavedne in omahljivce, povedati vsem, ki radi blatijo, da sedaj ni čas za to in tudi ne -potrebe, ker -ne priporočamo ničesar drugega kot v najpopolnejši demokraciji izvoljeno
DELAVSKO LISTO!
Tu odločb ost proletarcev, tam besni napadi zapeljanih in najetih s kapitalisti zvezanih delavskih pomožnih čet.
Zato je potrebno, da žrtvujete te dni vse svoje proste ure in večere, četudi ste izmučeni in trudni od ■dela in greste v borbo od moža do moža in od hiše do hiše!
Naši volild oddajajo glasovnice potoni svojih zaupnikov in svojih organizacij!
Zato bo vztrajnost agitatorjev bitko odločila.
Delavci in delavke!
V tej borbi stojite -na eni Istrani vi in vaše strokovne organizacije, na drugi strani pa pisani roji političnih agentov in kapitalističnih hlapcev.
Izbirajte, odločite bitko!
V Ljubljani, dne 27. decem. 1925.
Po nalogu pokrajinskega kongresa Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije
za predsedstvo:
Franc Jernejčič.
Alojz Sedej.	Franc	Svetek.
Charles Dickens:
3 Božična pesem
v prozi.
»Tako mislim," de Scrooge. „Vesel Božič! Kako pravico imaš ti biti vesel? Kak razlog imaš ti biti vesel? Ubog si dovolj."
»Dobro,“ odvrne veselo nečak. »Kako pravico imate vi biti žalostni? Kak razlog imate vi biti čemerni? Bogati ste dovolj."
Scrooge trenutno nima boljšega odgovora in reče zopet. „0h!“ in dostavi »Budalost!"
»Ne bodite luidi, stric!" pravi nečak.
»Kako bi ne bil," odvrne stric, »ko moram živeti na svetu takih norcev? Vesel Božič! Zlodej z Božičem! Kaj ti je Božič, če ne čas, plačati račune brez denarja, čas, ko si leto starejši, pa ne ure bogatejši, čas, zaključiti knjige, pri čemer se ti zareži v obraz iz vsake strani skozi dvanajst mescev mrtev primanjkljaj? Ce bi bilo po mojem, de Scrooge srdito, »bi naj skuhali vsakega krhana, ki hodi okrog z .veselim Božičem* v lastnem pudingu in pokopali predrtega s kolom bo-dičja skoz srce. Naj bi ga!"
»Stric!" ugovarja nečak.
»Nečak!" ga zavrne strogo stric, »obhajaj
Božič na svoj Pačili in mene pusti, da ga obhajam na svoj način."
»Obhajajte ga!" de Scrogejev nečak, »a vi ga ne obhajate."
»Pusti me torej v miru!" reče Scrooge. »Mnogo dobrega naj ti prinese! Mnogo dobrega ti je že prinesel." ,.q f
»Smelo trdim, * da je mnogo stvari, ki mi lahko dobro denejo, ne da bi mi morale kaj prinesti," odvrne nečak: »Božič med drugimi. Prav gotovo je zame božični čas vselej, ko se zopet vrne brez ozira na češčenje, ki gre njegovemu svetemu imenu in izvoru — dober čas, prijazen, prizanesljiv, ljubezniv, orijeten čas; edini čas, ki ga poznam v vsem dolgem letu, ko se zdi, da vsi ljudje soglasno, neprisiljeno odprejo zaprta srca in mislijo o ljudeh pod sabo, kakor bi bili v resnici sopotniki h grobu in ne druge vrste stvari, namenjene za druga pota. Zato, dragi mi stric, verujem, da mi je prinesel dobrega in mi bo prinesel dobrega, čeprav mi ni prinesel nikoli v žep drobtinice zlata ali srebra, in pravim: Bog .ga živi!"
Pisar v temnici nehote odobrava. Ko se koj zave uedostojnosti svojega početja, pobeza v ogenj ter zaduši poslednjo slabotno iskrico za vselej.	'
»Se en glas," zarohni Scrooge nad pisarjem, »in praznoval bos svoj Božič z izgubo
m
bi
službe! Ti si jako učinkovit govornik," dostavi obrnjen proti nečaku. »Čudim se, da ne gies v
parlament."	.	,	»	...
»Ne hudujte se, stric! Pridite, obedujte jutri
z nami!"	,.
Scrooge se nato izrazi, v vsej dolžim običajne dikcije, da naj mu čimprej izgine izpred oči rajše ne hodi več blizu.
»A zakaj?" vzklikne njegov nečak. »Zakaj?* Zakaj si se oženil?" ga vpraša Scrooge. "Ker sem se zaljubil."
»Ker si se zaljubil!" zarenči Scrooge, kakor »i bilo to edina stvar na vsem božjem svetu smešnejše od veselega Božiča. »Srečno!"
»Toda, stric, inc vendar niste nikoli obiskali, preden se je to zgodilo. Cernu navajate to za razlog, da sedajjie pridete?"
»Srečno!" vztraja Scrooge.
»Nič ne rabim od vas: nič vas ne prosim: zakaj si ne moreva biti prijatelja?"
»Srečno!" ponovi Scrooge v tretje.
»Žal mi je iz dna srca, da ste tako odločni Nikoli se nisva prepirala. R(iskusil sem na cust Božiču in obdržal bom svojo božično ubianost do zadnjega. Torej vesel Božic, stric.
.Srečno!" ponovi Scrooge uradivo-mrzlo.
In srečno novo leto!
Srečno!" ponovi Scrooge zagrizeno.
(Dalje prih.)
Olose.
Delavstvo mora zmagati. V današnji izdaji objavljamo proglas Združene Delavske Strokovne Zvezi1 Jugoslavije glede volitev 'v Delavsko zbornico. Naši 'delavci naj' ta proiglas pazno prečrtajo. Proglas je najboljši odgovor na vse klevete in napade, ki se ži> mesec, dni vrstijo v meščanskih listih. Še boljši in končni odgovor pa bodo dali delavci sami na 'dan volitev, ko 'bodo s plebiscitarno tzmago razbili sovražno fronto. Delavska zbornica je delavska ustanova; v njej morajo odločevati zavedni delavci, če je klerikalcem, demokratom in vsem njihovim ■slugam prav ali ne. Na delo za popolno zmago!
Papež Pil XI. je v minulem svetem letu govoril romarjem okolo 360 krat. To je znak, da je mož še krepak ter da se trudi, da dvigne ugled rimskega pontifikata. Pa tudi politično je delaven in vrlo spravljiv z vsako vladno obliko, ki dobi oblast v tej ali oni državi. Zlasti je značilna njegova diplomatična spretnost v vedenju do diktatorja Mussolinija. Izvrstni ljudski govornik, da ne borno rekli demagog, je vzbudil in organiziral italijanski nacijonalizem v ti-tem trenutku, ko je delavstvo postalo najmočnejše ter je ogrožalo veliki kapital. Podporo je dobil gospod Mussolini od velikega kapitala ter v interesu istega zavojeval vso Italijo, izvajal nasilstva, zatrl vsako svobodno mnenje ter utrjeval in utrdil stališče kapitalistične buržuazije. Vatikan je z zadovoljstvom zrl na dogodke in danes opažamo jasno, da vladajo med Mussolinijem in Vatikanom najbolj prijateljski odnošaji. Vatikan odobrava Mussolinijevo delo, Mussolini \td streže s svojimi ukrepi Vatikanu, ter s tem drug drugega izpopolnujeta v boju proti delavstvu in novemu svetovnemu družabnemu naziranju. Razumljivo! Rimske cerkve še nismo nikdar srečali v boju za svobodo in enakopravnost — na barikadah z onimi, ki jili je zasužnjil kapitalistični svet.
To so demokrati! Naši samostojni (?) demokrati so se pokazali znova v pravi luči. Zastopniki čistokrvnega kapitalizma so postavili za volitve v Delavsko zbornico samostojno listo! Torej v izrazito delavsko organizacijo se hoče vriniti kapitalizem, da bilcolo tu srkat /,zfvljenski sok prebujajočemu se delavskemu razredu. Nekam presmelo je to, obenem pa znak za pohod kapitalizma proti delovnemu ljudstvu, ki ga bo to pač znalo zavrniti. V drugih kulturnih državah ga je že davno. Čudimo se ulogi, ki so jo zavzeli demokrati glede zasebnih nameščencev, ki se kot veja delovnega razreda tudi ne morejo cepiti od ostalega delavstva. Nekaj pa nam je prav jasno vzpričo tega boja, in to je, da se napredni liberalizem, ali kakor se nazivlje, demokratizem, prav nič ne razlikuje od nazadnjaškega klerikalizma, kar ima naša javnost priložnost opazovati in ugotoviti prav ob volitvah v Delavsko zbornico. Demokrati naj se kar združijo s kleri-
ci, .saj jih tudi v tem pogledu nič £e loei od njih. Združena lista demo-lV)Utf)v,'".klerikalcev — ali bi ne bilo i inrn'(' i navidezno originalnega 1 čas W <(>1 nalašč za ta predpustni
Noy° 'eto — stare težave. Novo leto i e eta nič dobrega našim vodilnim osebnostim. Pašiču ni §kodo_
valo, saj je - o el zg vsako politično nepriliko in se tako obvaroval vsake škode. Pac pa je prijel Radiča kulturen revmatizem, a profesorji so mu dali pošten poduk, kaj je prosveta Torej Radič za novo leto nima kaj lepih izgledov, ker sta ga pustila na cedilu i politika i prosveta. Kdo vč, če sc ne vrže zopet na pope?
Revizij« osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ministrstvo za soci jalno politiko .je določilo komisijo, id im preglodala poslovanje •'ga urada. Prav ,je in v redu, da se vrsj pregled poslovanja. Le eno .te, da_ se taka komisija ne sme — ce na, služi pridevek ministrske komisije — naročiti zato, da bo
imel minister vsaj 'navidezno opravičilo za okrnitev itak 'nezadostne avtonomije.
Najprej žlahta, potem hvala. Radič je pozval k sebi nekega svojega načelnika, obenem pa .rektorja .in vse dekane .beograjske univerze. Z njimi je razpravljal o bodočem proračunu in časopisi sedaj hvalio, kako pametno in pireudar.no posluje Radič. To so same ob sebi umevne stvari in Radiču oči vidno slaba prede, če ga morajo s tem hvaliti. Zakaj pa ni zaslišal ljudi tudi takrat, ko je imenoval v svojem ministrstvu vse, kar leze in gre od njegove žlahte. iSeveda, bodo rekli časopisi, to je pa celo pametno napravil, da ni o tem nikogar vprašal.
Brezposelnost narašča. V Nemčiji je naraslo število nezaposlenih v prvi polovici meseca decembra od 673.315 na 1,057.031, ki prejemajo podporo za nezaposlene. Tudi v Avstriji imajo po izjavi ministra dr. Rescha do 240.000 nezaposlenih delavcev. Značilna so izvajanja tega ministra z ozirom na podjetniško propagando, češ, da morajo tamkajšnjo industrijo oškodovati ta socijalnopolitična bremena, ki so razmerama občutnejša kakor pri nas. Dr. Resch pravi, da se z znižanjem teh bremen industriji ne bo pomagalo in ne odpravilo nezaposlenosti, pač pa, če se preskrbi delo in trg za izdelke, čemur je poklicana državna gospodarska politika. To si naj zapomnijo tudi naši demokrati in njih agitatorji, ki so tako gostobesedni pri frazah soci-j a 1 n op o 1 i t ičn ega z n a čaj a.
t
Celje.
zijdinjevalnega dela v našem po-kifetu. Naprej, sodrugi! Pozdravljamo »Delavsko-Politiko" in ji želimo popolen uspeh.
»Svoboda1* svojim članom. Članstvo opozarjamo, da svojo članarino bolj redno plačuje in naj se bolj zanima za delo v društvu, dela je dovolj, samo treba je volje, na mlač-neže pa se ne bomo dosti ozirali. Sodrugi, marsikaj je v neredu in to se
mora popraviti v novem letu. Pozabil bi skoro, da imamo v Šoštanju dosti takozvanih somišljenikov, kateri imajo svoje otroke v buržujskih organizacijah in jim celo zabranjuje-jo vstop v »Svobodo". Prihodnjič bomo tudi o tem pisali.
Delavska telovadna in kulturna organizacija »Svoboda*' Šoštanj, želi vsem članom in članicam srečno in veselo novo leto.
Dnevne novice-
Delavsko gibanje v Celju in okolici se prav lepo razvija. iSodrugi iso <se zopet z vnemo poprijeli dela. časi, ko so mogli ljudje iz sovraštva do stranke begati naše somišljenike, so tudi pri nas proč. 'Stremljenje po enotnosti in življenju delavskega gibanja je 'zopet združilo vse zdrave .sile. V organizacijah je zavladal sveži duh in predmet 'medsebojnih debat niso več osebni spori in obrekovanja, marveč organizacijska in izobraževalna vprašanja. Že to priča, da stopamo v novo življenje, da gremo nasproti .srečnejšim časom. To je najlepše in najveselejše znamenje in voščilo za novo leto. Le tako naprej! Celje bo še pokazalo svojo zavednost.
Čujejo se od več strani pritožbe, proti neredu, ki baje vlada na ceflj-, s kem kolodvoru pri prihodu vlakov. Potniki pripovedujejo, da se jim zabranjuje jemanje prtljage s seboj in tudi drugače nadleguje. Pravijo, da je vsled tega prišlo večkrat do zelo mučnih incidentov. V teh pritožbah so omenja tudi po-■stajenačelnik. Zlasti so ljudje hudo pritožujejo proti 'sirovemu kričanju in psovanju, kateremu so bili na kolodvoru ponovno izpostavljeni Mi beležimo te pritožbe, želeč, da se stvar preišče, krivca ali krivce pokliče na odgovor ter sploh napravi red.
Uprava »Delavske politike« v Celju se nahaja Vodnikova ul. 3.
Odborove seje krajevne organizaciji1 S S J v Celju se vršijo vsak torek ob 19. uri v tajništvu, Vodnikova ul. 3.
Predavanja »Delavske akademije« se vrše vsako soboto ob 18. uri v separatni sobi gostilne »Jugoslovan" v Gaberjih. Po predavanju s-došna debata.
Plesna šola. (Savez privatnih na-, meščencev, podružnica Celje, ima svoje plesne vaje vsak torek in pon-deljek v mali dvorani hotela »Union«.
Šoštanj.
Šoštanj. Šoštanjski delavci pozdravljamo »Delavsko Politiko", do-za.vedaioč, da nam je nujno potiebna in da jo moramo zato vsi vneto podpirati. Dolgo smo pogrešali svoj dnevnik, sedaj ga imamo, m;-.:' naloga je zato, da se vsi zberemo okrog našega lista, da ga smatramo za najdragocenejšo pridobitev
LJUBLJANSKI DELAVCI NA SHODE!
V Ljubljani se bodo vršili v sredo, 6. januarja 1926 ob 10. dopoldne, naslednji krajevni shodi:
Vič-Gfince (v Zadružnem domu).
Sp. Šiška (v Zadružnem domuj.
Kolodvorska I. tv Prešernovi sobi »Novega sveta").
Kolodvorska II. (v gostilni pri Možini).
Trnovo (v gostilni pri Sokliču).
Sv. Jakob (v gostilni pri Dachsu).
Pridite vsi! Dnevni red izredno važen!
»Narodni dnevnik** je omenil izhajanje našega lista s precej prijaznimi besedami — čeprav ima še vedno d) naši akciji čedno število pomislekov. Nič slabega in nič hudega. Zdi se mu, da ni bila prva številka dovolj programatična, da nismo prav povedali, kako si zamišljamo, idejno in praktično, to veliko in prepotrebno delo za zedinjenje delavskega gibanja v Sloveniji. V skrbeh je tudi za usodo takozvane »Naprejeve" skupine. Za danes samo toliko: Ze v prvi številki smo objavili uvodnik, v katerem smo — zdi se nam — dovolj obširno povedali, kako gledamo na današnje razmere v delavskem gibanju in kako moramo delati, da se to gibanje združi zopet idejno in organizacijsko. Ce bi nam »Nar. dnevnik" očital, da je bila prva številka »Delavske Politike" preveč doktrinarna in programatična, bi ga skoraj prej razumeli. Tako pa res ne vemo, kaj bi morali še vse povedati, da bi bil »Narodni dnevnik" tudi v tem pogledu zadovoljen. Programa-tičnih izjav je bilo morda več v tej prvi »Del. Politiki", kakor v vseh dosedanjih številkah »Nar. dnevnika". Zavedamo se pa, da nismo mogli vse — saj je še dosti dnevov pred mami in list ne sme biti samo doktrina in program, nego tudi življenje. Toliko pa lahko dodamo že danes:	Naš list je last delavstva,
samo delavstva, odnosno njegove organizacije so ga ustanovile, delavstvo mora list služiti, njemu so odgovorni tisti, ki ga izdajajo in pišejo. Poznavalcu socijalnih vprašanj in doktrin lahko označimo ves naš program tudi s tremi kratkimi besedami: smo marksistični socijalisti! In nadalje! v znamenju marksističnega socijajižma se je v orecejšnji meri že doseglo v Sloveniji duhovno in organizacijsko edinstvo v vrstah razredno zavednega delavstva. Se malo, in to edinstvo bo obsegalo ves naš delavski pokret. Razven, seveda one skupine, ki so delavske in soci-jalistične le po imenu — v resnici pa služijo le sovražnikom delavskega gibanja, kakor n. pr. ravno tako-zvhne »Naprejeve** skupine, ki je, prosto povedano, v nečast ne samo delavskemu gibanju, nego našemu političnemu in socijalnemu življenju sploh. To je le kup nergačev. Triletna obrekovalna kampanja „Na-preja", ki si lasti neopravičeno socialistični podnaslov, je lahko ugajala »socijalnemu** »Slovencu" - ni pa mogla in ne more ugajati nobenemu'resnemu političnemu listu. Ta skupina ne spada v delavski pokret
— delavstvo je šlo zato preko nje in vstvarilo svoje novo, zdravo in enotno gibanje. Pospeševati in braniti to enotno gibanje je naša naloga.
— »Narodni dnevnik" je naslovil na nas v dostojni obliki nekatera vprašan*", v dostojni obliki smo mu odgovorili.
Zdravnik, zdravi se najprej sam!
Oče »Narod" so nas pozdravili z modrim nasvetom, da naj se zdravimo najprej sami, potem šele druge.
Bože moj, oče »Narod" imajo sicer prav toda v praksi se godi navadno drugače. Stara in znana stvar je, da pravi zdravnik pozabi sebe, in zdravi raje najprej druge, težko bolne. In ker je pri nas »Narod" najbolj bolni list, smo tudi mi pozabili na lastne marsikatere bolečine jn šli raje zdravit njega. Naj nam oče »Narod** to ne zamerijo — saj smo vse to storili le iz usmiljenja.^ »Delavska Politika« ni našla milosti pri »Slovencu«. Kakopa. Naši dve notici o krščanski milosti v srednjem veku in o porokah brez duhovnika... pred tisočpeteto leti, sta mu bili povod 'za hujskanje... ljubljanskih 'služkinj v .dvajsetem - toletju, v eri 'volitev 'v Delavsko zbornico. Odgovorili bi mu po notah že danes, ker :se nam pa zdi oni članek z ozirom na prejšnje »Slovenčevo« histerično besnenje dokaj tih in pohleven — naš nasvet v zadnji številki je menda zalegel — ga bomo 'danes kot obzirni, 'dobri, mirni, milosti polni in nežno čuteči ljudje pustili 'V miru. če bi pa »Sloveneg« te naše lepe lastnosti zopet zlohotno izrabil, bomo pač, drugače zapeli. Vsekakor: »Bit če dana za meigda-na!«
Da se ne bomo motili. Srečno smo prijadrali v 1. 1926. To bo zopet obletnic! No, pa to nas ne moti. Večjidel nas zavaja navada, železna srajca:	če hočem napisati letošnji
datum, pa mi pero kar samo uide na 1925. To je že pravcata zlohota narave. Pa ne le nam, ki pišemo, se to dogaja, tudi preudarno trgovsko-praktično usmerjenim in navajenim možem kar uteka izpod peresa ali svinčnika leto zapoznenja. Pa se bomo že navadili! Da pa se izmotamo iz te mahinacije, želimo vsem svojim prijateljem, daase jim dolgovi zataknejo v 1. 1926V a krediti, da^ se jim otvorijo za novo leto 1926.,'. pa bo vsem prav.
Blato. N ečedna beseda, a 'bistveno dejstvo. Zakaj neki moderniziramo 'Ljubljano, ko je po drugi strani tako zapuščeno. Ali bi ne bilo 'lepše reči tržaški cesti Blatna dolina kot so jo imenovali naši predniki! Da se urede dve, tri utice v osredju Ljubljane, mesto še ni pridobilo vsega. Ravno delovni ljudje stanujejo v predmestjih. In v (kakšnem stanju se ta nahajajo? Poglejmo Rožno dolino! Udmat! Moste! Najbornejša med vsemi, pastorka med pastorkami, pa je Tržaška cesta. Po njej ne moreš ne hoditi no plavati. Prosimo mestne ♦čete, da upro tudi na to stran svoje milostne oči, da bomo saj domov mogli.
Če vrag Ljubljano trese... »Samo da veselo je!“ V tem geslu smo praznovali srečno novo leto. Policija ni bila brez posla, zakaj po krčmah je valovilo življenje, in po ulicah si tudi opažal vesele praznične pohajkovalce. Bogu smo se mi zamerili radi svoje lahkomiselnosti. Kakor I. 1895. o Veliki noči, se je letos raz-ljutil na Novo leto in ukazal Belcebubu, da nas malo potrese. In nas je res prav dobro potresel. No, razen strahu ni bilo druge škode, kot da se je par žensk onesvestilo, in jim morajo zato možje kupiti nove klobuke, in da je zdrčalo s streh na cesto par opek mimo glav miroljubnih državljanov.
Policijske ovadbe. Včeraj je aretirala policija enega radi beračenja, enega rudi vlaenganja in enega radi razgrajanja. Vloženih pa je bilo devet prijav in sicer 4 radi prestopka cestno policijskega reda in pa ena radi tatvine, nezgode, telesne poškodbe, kaljenja
Dopisi.
Ptuj. V Petoviji na Bregu je zaposlen neiki liozjak Jože, čevljar. Ta mož je bil pred kratkim še funkcijo-nar v delavski organizaciji’. Ker pa se mu je zaradi nerednosti morala odvzeti funkcija, je pristopil k Or-juni. Orjuna se ga je nekaj časa branila, ker je vedela, kaj je bil preje, končno pa je le primoledoval, da so
ga za božjo voljo sprejeli. Sedaj pa se hoče. izkazati Orjuni hvaležnega in se dela najbolj radikalnega. Dasi o godbi ne razume dosti, vendar se razburja, če sliši kje kako delavsko pesem ali godbo. Bj, Jože, saj Te poznamo. Prej si bil pri nas najboljši radikal in Ti nikjer ni bilo dovolj reda, katerega pravzaprav sam nisi razumel, sedaj pa hočeš tam delati red in hujskaš zoper delavstvo in s tem zoper samega sebe. Bo že prišlo
spoznanje, samo bog daj, da Te potem ne bo preveč sram tvojih grehov. Napravi red v tovarni, če si lahko špogaš take ekstravagance?
Iz Lesec. „Delavsko Politiko'1 delavci našega kraja željno pričakujemo. Imamo doslej tri organizacije: kulturno (podružnico „Svobode“), ki uspešno deluje s svojo knjižnico, strokovno (podružnico „Saveza me-taleca" in vplačevalnico lesnih delavcev) ter gospodarsko (zadružno
prodajalno Konzumnega društva za Slovenijo). V občiltisjkem odboru imamo enega zastopnika (s. Vovk Franc, železpičar). Pri volitvah obratnih zaupnikov smo pri volitvah 17. dec. 1925 dobili 3 zaupnike, kle-riaklei — enega. Volitve se je udeležilo 76 delavcev in delavk od 77 zaposlenih. — Na Štefanov večer je priredila podružnica kovinarjev uspelo veselico. Vsi pravijo, da tako prijetnega večera že dolgo nf bilo.
MAH OGLASI.
Službe.
Večje gospodarsko podjetje potrebuje trgovsko izvežba-
nega
poslovodjo.
Ponudbe pod „Agilen“ upravo lista. ----- -
na
41
Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani VIL,.n	43
preskrbi mesto
uradniku, ki Tazume zadruž-lištvu in ima daljšo trgovsko ali administr. prakso.
1 ■ ■	1	. r
Vodilnega uradnika,
ki je verziran v vseli zadružnih poslih sprejme zadruga. Ponudbe pod „Vo-dilno mesto" na upravo ..Delavske Politike", tu.	42
Brezposelnim
se nudi prilika zaslužka. Bližje se poizve v upravi „Delavske Politike". 50
Prodajalka,
izurjena v pohištveni stroki se išče. Ponudbe pod »trgovina s pohištvom na upravo lista.	39
Prodajalka, 40
ki je vešča manufakturne stroke, se sprejme. Ponudbe pod »Manufaktura" na upravo »Delavske Politike", tu.
Razno.
Gostilna
v večjem kraju blizu Ljubljane se odda v najem. Ponudbe pod »Gostilna" na upravo lista.	47
Mali lokal,
pripraven za trafiko, se odda invalidu v hiši »Stan in Dom" na Tržaški cesti v Ljubljani.	45
Kupim dobro pristno belo in rdeče	49
vino
dolenjskih in štajerskih goric. Ponudbe pod »Vino" na upravo »Delavske Politike",
la premog
trboveljski in drva
nudim na, drobno in debelo
po najnišjih cečah
Franc Siniša, Ljubljani!,
Kolezijska ulica št. 20.
Kupi se
nemško slovenski slovar. Ponudbe pod »slovar" na upravo lista.	44
PISALNI STROJ
rabljen, v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe na upr. lista.
Vinograd
z zidanico blizu Litije se proda. Pisma pod »Zidanica" na upravo lista.	48
Sodavičarska naprava
se proda. Pisma pod „So-davičar na upravo lista. 46
V ZAGORJE!
Uprava našega lista išče spretne raznašalce oz. kolporterje za Zagorje in okolico. Oglasiti se je pismeno na upravo Delavske Politike v Ljubljani.
mv.ni.,'
pri nakupu moške, fantovske in deške konfekcije kakor tudi vsakovrstne obutve našo detaljno trgovino na Erjavčevi c. 2 in Gradišče 4
ker smo priznano najeenejši, tako n. pr.:
.i>.i Ll ‘	' ! Vi ^Gi ,	,!	.p.
Obleke iz trpežnega suknja od Din 880’— naprej; Zimski suknjiči od Din 180— naprej Zimske suknje od Din 460 — naprej; Hlače že od Din 48'— naprej; Jahalne hlače od Din 56— naprej; Dežne plašče od Din 196‘— naprej i. t. d.
Najboljše blago, prvovrstna izdelava in nedosegljivo
nizke pene.
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Cie, Ljubljana.
- - --•• --1----
r>>!r?flnc
1PO
Jfl. 0(1,
SPLOSNO KREDITJMO DRUŠTVO V LJUBLJAjMI
Aleksandrova cesta. 5	r.	z.	z	o.	z.	Ustanovljeno 1. 1808
T SPREJEMA	POSOJUJE
hranilne vloge na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru.	na	menice,	zastavna	pisma in lombard po ugodni obrest, meri.
Pisarna: Ljubljana, Aleksandrova cesta, štev. S
ji <^4 w Jv > . -j 44 J	Ji....	,	,
l‘A t
Konzumentjei
Konzumentje!
Pristopite za člana
Konzumnega društva za Slovenija, reg. zadruge z o. z.
Pristopnina Din 2.50. — Delež Din 300*—-Skladi (rez. disp. pom. itd.) Din 2,250.000-—. Deležni sklad Din 1,250.000-—.
Hranilne vfoge Din 6,250.000.
Lastni domovi: 1. Zadružni dom v Ljubljani (osrednja pisarna in veliko skladišče. 2. Zadružna hiša v Šiški (prodajalna).
3. Zadružni Dom z restavracijo na Glincah. 4. Zadružni Dom z gostilno v Tržiču. 5. Delavski Dom na Savi-Jesenicah. 5. Zadružni Dom z gostilno v Šoštanju. 6. Ljudski Dopi z gostilno (dve veliki poslopji) v Mariboru. 7. Zadružna htsa na Teznu.
t	8. Zadružni Dom v Prevaljah. 9. Zadružni Dom v Crni.
Zadružne prodajalne i 1. Ljubljana-VII (Kolodvorska cesta). 2. Ljubljana - Sodna ulica. 3. Ljubljana - Krakovski nasip.
4. Ljubljana -Vodmat (Bohorčičeva' ulica). 5. Vič-Glince. 6. Borovnica. 7. Tržič na Gorenjskem 8. Križe pri Trzicu V. &v. Ana nad Tržičem. 10. Radovljica. 11. Lesce. 12. Slov. Javornik. 13. Sava-Jesenice. 14. Jesenice. 15. Kranjska gora. Ib. mojsi ana. 17. Gorje pri Bledu. 18. Litija. 19. Ljubno v Sav. dolini I. 20. Ljubno v Sav. dolini II. 21. Šoštanj I. 22. Šoštanj 11. .. Leje. 24. Poljčane. 25. Rogatec. 26. Pragersko. 27. Ptuj. 28. Tezno. 29. Maribor. 30. Fala. 31. Št. Lovrenc na 1 ohorju. I. Ribnica
na Pohorju. 33. Muta. 34. Guštanj. 35. Prevalje. 36. Lese. 37. Mežica. 38. Crna I. 39. Crna n.
Zadružna gostine: 1. Glince. 2. Tržič na Gorenjskem. 3. Maribor. 4. Šoštanj
Članovi 17.500.
Kortzumerttje I
družni prodajalni In zadružni gostilni.
Posameznik jo brez brambe v gospodarskem boju proti draginji, le z organizacijo postanejo šibki vpoštevani in močni.
Organizacija konzumcntov pa Je
• s
Konzumno društvo za Slovem o r. z. z o. z.
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Izdaja konzorcij »Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk .1. Blasnika nasl. v Ljubljani, tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.