9 / / U J JJ / JHU
Celjani črne ovce?
Sindikat navdušen naddireictorjem
Stran«
Št. 82/ Leto 61 / Celje, 17. oktober 2006 / Cena 150 SIT -0,63 EUR
PONUDBA TEDNA
PIŠČANČJI ZREZEK V SIVIETANOVI OiVIAKI, BUČKE V JAJČNEIVI TESTU.
fVeijado^HSM-
647,-
amwöe\na akcija!
mesece intemeta vam podarimo!
# internet
atfirsH
9770353734020
m^mnu

M nedeljo na volišča
Danes se je začelo predčasno glasovanje - Volišča za invalide in možnost glasovanja doma
v nedeljo se bomo četrtič zapovrstjo v samostojni Sloveniji odpravili na lokalne volitve ter volili nove župane, občinske in mestne svetnike in člane svetov mestnih četrti ter krajevnih skupnosti.
Volivke in volivci, ki se v nedeljo ne bodo mogli odpraviti na volišča, a bi svoj glas vseeno radi oddali, lahko od danes do četrtka predčasno glasujejo na sedežih občinskih voUlnih komisij (OVKl. Tisti, ki bi želeO glasovati na posebnih voliščih, dostopnih za invalide - vvseh občinah je najmanj po eno takšno volišče - morajo svojo željo OVK-ju sporočiti najpozneje do četrtka. V četrtek se tudi izteče rok, do katerega morajo volivci, ki se za-
radi bolezni ne morejo osebno oglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, vložiti zahtevek za glasovanje na domu pred volilno komisijo.
Volilna kampanja se bo končala v petek opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. V tem tednu je prepovedana vsakršna objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, U-stah kandidatov in strankah.
V Celju omogočajo predčasno glasovanje v občinskih prostorih. Volišče so uredili v izpraznjenih prostorih upravne enote, kjer je bilo pred njeno preselitvijo šal-tersko poslovanje oddelka za promet. Glasovati je mogoče do vključno četrtka med 9. in 17. uro. Do četrtka je mogoče pri OVK-ju tudi zah-
tevati glasovanje na domu. Bolni in gibalno ovirani lahko na domu pričakujejo obisk volilne komisije v nedelio v popoldanskih urah, pravi tajnik OVK-ja Aleš Vrečko.
Letos prvič bo v Celju tudi posebno volišče za mvalid-ne osebe. Uredüi ga bodo v izpraznj enih prostorih upravne enote, v nekdanjem oddelku šalterskega poslovanja oddelka za promet. »Čeprav smo sprva načrtovali tudi nakup posebne glasovalne naprave za invalide, se zanjo letos še nismo odločili. Spremljali bomo zanimanje ljudi za takšno glasovanje in če bo primemo veliko, bomo že do naslednjih volitev ali referenduma poskrbeli tudi za to napravo,« pravi Vrečko.
BRST
Državni načrt za Celjsko kočo
Vlada Republike Slovenije je minuli teden na seji ministrstvu za okolje in prostor naročila izdelavo državnega lokacijskega načrta za območje Celjske koče.
Vlada je podobno kot v primeru Šmar-tinskega jezera ugotovila, da gre za prostorsko ureditev, ki na podlagi Strategije razvoja slovenskega turizma 2002-2006 ter Razvojnega načrta in usmeritev slovenskega turizma za obdobje 2007-2011 predstavlja projekt razvoja Celjske koče s širšim območjem enega izmed temeljnih elemen-
tov strategije razvoja te turistične destina-cije.
Vlada je naložila ministrstvu za okolje in prostor, da začne postopek priprave in sprejema državnega lokacijskega načrta za območje Celjske koče. »To bo omogoälo, da že prihodnje leto začnemo širiti in posodabljati tamkajšnje smučišče, lahko pa bomo začeli uresničevati tudi druge načrte, ki so povezani z razvojem turizma na Celjski koči,« je odločitev vlade komentiral celjski župan Bojan Šrot.	BS
Z igro do prvih turističnih korakov
V	Slovenskih Konjicah je bila v soboto zaključna prireditev projekta TXirizem in vrtec na temo Z igro do prvih turističnih korakov. Skupaj sta ga v preteklem šolskem letu pripravili "ni-ristična zveza in Skupnost vrtcev Slovenije, v njem pa je sodelovalo 35 vrtcev s 160 oddelki.
V	konjiškem kulturnem domu so sodelujoči vrtci pri-
pravili pestro razstavo, ki je zgovorno pokazala, kako zavzeto so se v vrtcih lotih spoznavanja svojega okolja, njegove preteklosti, običajev in lepot. Kot so v svojih nagovorih na prireditvi poudarjali ravnateljica Vrtca Slovenske Konjice, ki je gostil prireditev, Marija Primožič, župan Janez Jazbec, predsednik TZS dr, Marjan Rožič in predsednica skupščine
SVS Štei
iskovanje domačega kraja otrokom ne prinaša le novih spoznanj, temveč predvsem obhkuje ljubeč odnos do nje-ga-
Kulturni program so pris-pevah otroci iz konjiških vrtcev in učenci glasbene šole. Sodelujočim vrtcem so podelili priznanja, srečanje pa je bilo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj. MBP
Celjske vame točke dobivajo tudi talne obeležbe.
Varne točke še bolj vidne
v Unicefovem projektu Varne točke že dobro leto sodeluje tudi celjski javni zavod Socio. Včeraj so začeli pred II točkami, ki so za zdaj vCelju, risati še talne označbe.
Varne točke postajajo s tem še bolj vidne in s tem tudi bolj dostopne mladostnikom in drugim občanom v težavah ali kriznih situacijah. Gre namreč za projekt.
s katerim skušajo zlasti mladostnike zavarovan pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja, mučenja, ponižujočega ravnanja, pred zanemarjanjem, trpinčenjem ali izkoriščanjem, spolnim izkoriščanjem in spolnimi zlorabami. Ogroženi se lahko v vsakem trenutku zatečejo po pomoč v eno od varnih točk, kjer za to usposobljeni delavci ukre-
pajo naprej, vzpostavili pa so jih zlasti v bližini krajev, kjer se mladostniki več zadržujejo.
»Lani se je na varne točke zateklo kar nekaj mladostnikov z različnimi težavami, med njimi tudi takšni s hujšimi, po pomoč pa sta prišli tudi dve ženski in en brezdomec,« je povedala direktorica zavoda Socio Suzi
Prvič
zemljevidi Celja za slepe
V minulem tednu so člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje dobili sto taktilnih map Celja, s katerimi se bodo lahko lažje orientirali. Na njih so z brajevo pisavo označeni vsi kulturni, družbeni objekti, ulice in pešpoti. Hkrati pa so člani Lions kluba Žalec društvu predali ček v vrednosti 750 tisoč tolarjev.
Izmed vseh slovenskih mest je Celje dmgo, ki je dobilo drage, a kakovostne karte mesta za slepe. »Karta mi pomeni zelo veliko,« je povedala članica društva Jana Pova-lej, ki je po zgledu ljubljanskih kart v Celju začela aktivnosti, ki so po dveh letih le pripeljale do taktilnih kart. »Zdaj si bom lahko že doma v mislih ustvarila podobo mesta. Pri tem si še želim, da bi imelo taktüne mape vsako društvo in vsi kraji, kjer imamo počitniške kapacitete.«
Z dva milijona vrednim projektom, ki ga je financirala celjska občina, bo sto Članov društva dobilo dve mapi mesta, zanje pa bodo pripravili tudi tečaj branja zemljevida. »Najprej je karto treba pravilno obrniti in nato poiskati znano stavbo,« je na kratko povzel mag. Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije, ki je karto izdelal. »Vsako prebrano informacijo na karti si mora slepi zapomniti, saj, če si predstavljate, slep človek naenkrat prebere le toliko zemljevida, kot bi ga mi prebirali skozi za kovanec veliko odprtino.«
Zaradi pobudnice projekta Jane Povalej se bodo slepi lahko po mestu orientirali s pomočjo uktilnih map.
Člani medobčinskega društva so dva dni pred mednarodnim dnevom bele palice od predstavnikov Lions kluba Žalec prejeli ček v vrednosti 750 tisoč tolarjev, s katerim bodo lahko opremili kuhinjo v objektu, ki počasi raste na Mariborski cesti. »V novem domu slepih, ki bo najverjetneje končan prihodnje leto, bo učna kuhinja zelo prav prišla,« je povedal predsednik društva Edi Vo-deb, »saj se moramo slepi, še posebej tisti, ki naenkrat oslepijo, vsega na novo naučiti, da si potem sploh upa-jo jesti v javnosti.«
Naslednje leto društvo, v kateregajevčlanjenih410 slepih in slabovidnih, praznuje 60. obletnico, zato upajo, da se bodo do takrat poleg Ob-
15. oktober že od leta 1970 velja za mednarodni dan bele palice. V Sloveniji na leto vid izgubi od 150 do 170 ljudi, vseh ljudi s hudo okvaro vida naj bi bilo po ocenah okoli 15 Hsoč, slepih pa je več kot dva tisoč ljudi. Ob dnevu bele palice želijo slepi in slabovidni še bolj opozoriti nase in na težave, ki jih imajo v družbi, pravi član izvrin^ odbora celjskega medobčinskega društva Brane But.
čine Vojnik, ki je edina do zdaj sofinancirala gradnjo novega doma, še našli kakšni donatorji. Le z njihovo pomočjo bi lahko objekt, ki je trenutno v četrti gradbeni fazi, ob jubileju odprli.
ROZMARl PETEK

SD izstopali sendviči s pršutom.
Prenapihnjeni baloni
Kandidati na cesti - Parada obljub, glasbe in zastonj prigrizkov
Človek se vpraša, zakaj celjski županski kandidati v svojih programih tako izpostavljajo oživljanje starega mestnega jedra. V soboto so sami pokazali, kako se reči streže. (Pre)na-pihnili so svoje predvolilne balone, postavili stojnice, stregli s sendviči, kavo, kostanjem, z moštom, s pecivom ... Poskrbeli so za glasbo, nekateri tudi za nove modne navdihe. Predvsem pa so delili volilne obljube, nasmeške in nekateri tudi vrtoice.
Stanetovo ulico so pri zvezdi [ki ni peterokraka] zasedli SD-jevci, NSi-jevci pri loteriji (hic!) in LDS-ovci pred kinom Metropol. SDS-ovci so zasedli Krekov trg. In potem se je začelo.
SD-jevci so ob balonih, ki so jih sicer delili tudi vsi ostali, stregli s pecivom, kostanjem, z moštom... V glasbeni ponudbi so se odločili za
swing. Upamo, da s tem v mestu ne obljubljajo več swin-gerstva. Najprej so pošli ku-liji, zatem frizbiji, ostalega je bilo na pretek. Predvsem pa so izstopali z enotnimi oblačili, ličnimi rdečimi brezrokavniki, v katerih so bili čedni kot na modni pisti.
NSi-jevci so delili kavo, balone, tudi kaj za pod zob. V glasbeni ponudbi so se odJo-čUi za »frajtonerja«, mimoidoči pa so vprazno škado njegovega inštrumenta kar pridno metali kovance in manjše bankovce. Z izborom glasbe so se očitno želeli približati narodu in poudariti njegove korenine. Delili so tudi evre - a le čokoladne - in z njimi tudi sladke obljube.
LDS-ovci so delili kavo el-deesso, pečen kostanj, vrtnice, v mestu pa smo po dolgem času videli tudi svojega poslanca dr. Slavka Gabra, ki je prijazno ustavljal mimoidoče in se pomenkoval z nji-
mi. V glasbeni ponudbi so se odločili za pop. Pač hočejo biti spet bolj popularni.
SDS-ovci so biii na moč udarni. Zradeškimi-pleharji« in mažoretami so uprizorili parado po mestu, preglasili swingerje, «frajtonarje« in popovce, potem pa izvedli koncert na Krekovem trgu. Kulinarično so bili najbolj radodarni. Delili so sendviče s pršutom, pecivo, kavo, tudi kaj pijače se je našlo.
Po mestu se je v vsesplošni gneči, med baloni vseh barv in med vsem nam priljubljenimi karididati komaj dalo premikati, Mesto je bilo živo kot že dolgo ne. A vseeno so na svoj delež pozornosti naleteli tudi prodajalci na bolšjem trgu, ki mestno jedro oživljajo vsako soboto, In tudi animatorji Solistka. Če bi vprašali mene, kdo me je najbolj prepričal, bi volil slednje.
BRANKO STAMEJČIČ
Ne le obljube, tudi kostanj so iteKli in kavo
Vse je bilo vznamenju rdečega - pa še Bilečanka so igrali v ritmu swinge.
Radflška goiiba n« pihala in mažorete so s parado |ia (nestu preglasili vse...
Upajmo le, da se po volitvah še za več ljudi ne bo končalo takole.
i^^ÖPABSTVO
IUI fiiiii
Sindikat navdušen nad direictorjem
z dokapitalizacijo Sipa tudi do tujih blagovnih znamk
v minulih dneh je republiški odbor Sindikata kovinarske in elektro industrije obiskal šempetrsko podjetje Sip. V sklopu predstavitve in prihodnje vizije podjetja je direktor Janez Širovnik javnosti razkril nekaj več podrobnosti o dokapitalizaciji in trenutnemu poslovanju podjetja.
Dokapitalizacija v viSini polovice obstoječih delnic je bi-
daril Janez iirovnik. Pri tem glede pričakovanih novih večinskih lastnikov - največji, Slovenska odškodninska družba, je namreč napovedal umik - upa, da se bodo našli domači vlagatelji. »In sicer s pomočjo naših obstoječih bank in alternativnih virov Gre vbistvu za normalno dokapitalizadjo, kjer imajo vsi sedanji lastniki možnost, da kupijo delnice. Razmišljamo tudi, da bi vsaj z določenim delom v dokapitalizadjo šel tudi menedžment oziroma vodstvena struktura.«
Ali slovensko kovinarsko industrijo čaka enaka prihodnost, kot je doletela tekstilno? »Mi smo gotovo država, ki imamo vsaj določeno obdobje še komparativne prednosti,« meni direktor Sipa Janez Širovnik. »Pri nas imamo relativno visoko raven znanja, in sicer od zadnjega delavca na montaži pa do vodstvenega kadra, ki je težko primerljiva z ravnjo znanja menedžerjev v bivši Sovjetski zvezi. Tb je vsekakor neko jamstvo, da se bo ta branža v Sloveniji še naprej obdržala.
Pred dvema letoma, ko so Širovnika v podjetju nastavili
Zaradi znižanja izgube pred____________________________
niča SKEl-a Lidija Jerkič nad direktorjem Janežem Širi jemlje sindikatkotpartnerjavposlu.zato se mu zdi izredno pi
da med vodstvom podjetja in delavci
lastniki, jeiz^bapodjetjazna-šala 1,5 milijona evrov. Že lani so jo pr^olovili, pri čemer se letos bližajo pozitivni ničli. Poleg reorganizadje so zna-ložbo, vredno dva milijona evrov, uspeli dvigniti produktivnost za 35 odstotkov »Približno tisoč ui, ki smo jih imeli v kooperadji v okolici Sipa in v tujini, smo potegnili nazaj -to delamo zdaj sami, skrajšali smo proizvodne čase, zmanjšali število dobaviteljev, to je bilo v tej fazi najbolj potrebno. Kljub temu se zaradi slabih rezultatov iz preteklosti to na likvidnosti komaj kaj pozna,« pravi Širovnik. »S strukturnim prilagajanjem smo
imeli tudi relativno veliko odpravnin, ki so za podjetje vsekakor breme, saj jih mora pokrivati iz svojega poslovanja. Pri tem je prila^janje velikosti inorganizadje podjetja tre-nutiiim razmeram na ü'gu vsekakor potrebno, saj smo iz tega prišli do neke zdrave osnove, s katero se lahko potem v prihodnosti širiš.« Širiti se nameravajo tudi na globalne ti-ge, in sicer z nakupom tuje blagovne znamke. Katere, Širovnik ni izdal.
Ob vsem povedanem člani sindikata niso mogli mimo vprašanja o dvigu plač, »Toliko kot bomo ustvarili, toliko bomo imeli,« je komentiral Širovnik. »Bliže kot bomo po produktivnosti Evropi, bolj primerljive bodo naše plače z njihovimi. Mi dosegamo nekje 60 do 70 tisoč evrov prihodkov na zaposlenega, Evropejci pa okoli 225 tisoč. Rezerv je torej še veliko.«
ROZMARI PETEK
SfGd
IH GIBANJ SLOVENIJE
-Kal Jas po
a iplvtnehilie -
■ näntwUmMM ,li:«t»nii»,islln»J I kapital* n«jl«n£i>0(l>lne J
OAtudivO^fU. ,
I aiaiaalnla »M dl?
- Kaj bo nad mesto prh -zal
n Inialmdlain?
■» Kdo podpira loblja In kam gredo deHliki? ' - Käo to luaposobnl In zakaj s» im tam? 4
rabujamo VAŠ glaa, tiaf Imata VI pravico do odgovorov I
HVALA ZA ZAUPANJI
VARttHI SKaii^m^
Mi nimamo težav!
Minuli teden so se v medijih pojavile vesti o slabih rezultatih letošnjega poslovanja družbe Juteks, zaradi katerih imajo težave pri uvrstitvi delnic s prostega trga v borzno kotacijo. Te trditve je direktor podjetja Milan Dolar odločno zanikal, medtem ko govoric o težavah s kotacijo ni ne zanikal ne potrdil.
Prodaja Juteksa |e v zadnjih devetih mesedh znašala 15,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani, »zato mislim, da m veliko podjetij, ki bi imela takšno rast,« je prepričan direktor Milan Dolar. Njihov dlj je trenutno razširiti tržišče v Rusiji, saj nameravajo čez leto in pol na vzhodu te države odpreti še en obrat. »To in dejstvo, da se je cena nafte v zadnjih dveh letih močno dvignila, naše osnovne surovine pa so iz naftnih derivatov, je krivo, da ravno v idealni kondi-aji res nismo.« Kljub temu napoveduje, da bodo letos naredili okoli 16 mitijonov kvadratnih metrov talnih oblog, kar je vrednostno enako 48 milijonom evrov.	RP
Za »avtomobilističniff kader
Emo Orodjarna je iz evropskih sredstev za regionalni razvoj vzpostavila center vseživljenjskega učenja za permanentno usposabljanje strokovnega kadra za specifične potrebe avtomobilske industrije.
Sama Emo Orodjarna je v projekt vložila malo manj kot 200 milijonov tolarjev, minuli teden pa je končala prvo praktično usposabljanje predstavnikov slovenskih podjetij, ki delajo za potrebe avtomobilske industrije. Namen izobraževanja je spoznavanje novih, specifičnih znanj, vrhunske tehnologije, tudi novih poslovnih partnerjev za povečanje konkurenčne sposobnosti- RP - Št. 82 ■ 17. oktober 2006 -
Rast tečajev in prometa
Objavč
h prodajnih uspehov novomeške
Krke, ki so zaznamovali pretekli teden, je veliko vlagateljev pustila v negotovosti. Zato se je tudi sredino trgovanje začelo zelo previdno. Po začetnem otipavanju so vlagatelji kot kaže le strnili svoje mišljenje in cena delnic se je vse do petka ohranila nad torkovim nivojem. Kljub razmeroma mirnem tednu, je glavni borzni indeks prebil vrednost 5.700 točk, kar je tudi doslej največja zabeležena vrednost.
	fam	fiBoMtaeal Pn	loietvmSIT		Xspr.
CICG	Qnkama Celje	24.471,43	8.48		0.36
CET6	Cetis	20.001,00	0.20		0,00
CHZG	Gomel Zreče	1.860.10	0.04		0.00
6RVG	Gorenje	5.353,25	46.11		-0.96
PILR	Pivovarna Uško	8.589,81	98,65		2.25
JTKS	Juteks	28.306,15	23,31		-3,56
ETOG	Etol	49.000,00	14,06		0,12
Rekord so dosegle tudi delnice Pivovarne Laško, ki so se					
ob precejšnjem prometu sredi ledna povzpele nad 8.600 tolarjev. S tem je bil presežen dosežek, ki so ga te delnice hranile vse od maja 2004. Cena delnic je v letošnjem letu pridobila okoli 15 odstotkov, zadnji dvig pa se je začel sredi septembra. Polletni poslovni rezultati ne nakazujejo, da bi morali vlagatelji posvetiti več pozornosti tem delnicam, saj so bili prihodki skupine in dobiček iz poslovanja praktično identični lanskim, čisti dobiček pa se je izboljšal za desetino. Družbi tako le delno uspeva izpolnjevati napoved, da bo obrnila negativni trend iz preteklih let. Tudi pogled na delniško knjigo kaže bolj na to, da se je le par skladov odločilo povečati svoj delež v tej družbi.
Zadnji teSai
5.705,34 4.739.20 118,94
0.4fl 0,94 0,00
Najlepše se je ta teden godilo delnicam Aerodroma Ljubljana. Cena delnic »Slovenskega okna v svet«, ki ima zelo stabilno rast poslovanja in načrt postati regionalno letalsko vozlišče, je letos že nekajkrat zanihala med deset in 11 tisočaki. Zadnji padec v začetku tega meseca je bil posledica negativne reakdje vlagateljev na morebiten vstop Adrie Airways v lastniško strukturo Aerodroma. Duhovi so se kot kaže v tem tednu untirUi in cena delnic je po več kot letu dni presegla mejo 11.000 tolarjev, petkovi posli pa so se sklepali celo 500 tolarjev višje.
Počasi narašča tudi vrednost dehiic Petrola, ki so znova presegle mejo 105.000 tolarjev, vendar povpraševanje po teh dehiicah daleč zaostaja za poletnimi dnevi, ko (e bilo z njimi sklenjenih tudi po trikrat več poslov, kot v zadnjih dnevih. Špekulativno razpoloženi vlagatelji so se kot kaže raje usmerili na delnice Telekoma, kjer se počasi zmanjšuje ponudbeni pritisk na ravni okoli 70.000 tolarjev. Vlagateljev ni zmedlo niti zadnje pojasnilo Telekoma, da je družba letos zaradi prehoda na nove računovodske standarde zmanjšala vrednost kapitala za 32 milijard tolarjev, Zmanjšanje, ki ga je družba prikazala v prospektu za borzno kotacijo, je kot kaže z zamikom zmotilo predstavnike Ljubljanske borze. Delnice Telekoma so sicer poskrbele tudi za zadovoljstvo lastnikov in uprave Ljubljanske borze, saj se po prihodu le-teh, tudi ob razmeroma mirnih dnevih, kot smo jim bili priča ta teden, še vedno sklene vsaj za miUjardo tolarjev poslov.
KAREL LIPNIK, borzni posrednik lURlKA d.d., Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ; ATVP, Poljanski nasip 6. Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.

ŠTAJERSKI VAL
Celjani črne ovce?
Obljubljena oproščena plačila okoljske dajatve so le pesek v oči
že večkrat smo pisali okoljski dajatvi, ki jo jo od letos plačevati tudi last-
dov (vsi priključeni na javni vodovod jo namreč že dolgo plačujejo). Ta je zaradi nejasne uredbe m zato različnih interpretacij sprožila že veliko hude krvi med novimi plačniki sicer ne ravno nove takse. (Takšnih novih plačnikov je v Vojniku 20 odstotkov, v Celju zgolj tnje.) Največ negodovanj vzbuja tudi dejstvo, da se državne uredbe dosledno drži le javno podjetje Vodovod-kana-lizacije Celje.
Ker tudi na ministrstvu za okolje velikokrat nismo dobili nedvoumnih odgovorov, smo zdaj poskusili še pri direktorju Vodovoda-kanalizadje Celje mag. Marku Cviklu. Namreč, vuredbijena nekaj mestih izrecno zapisano, da okolj-sko dajatev plačujejo uporabniki storitev, kar po našem mnenju tisti z lastnimi vodovodi in kanalizacijami niso. »Okoljsko dajatev moramo plačevati vsi. V uredbi je zapisano, da se ta porazdeli med uporabnike javne službe. Pri
be pravzaprav vsi, saj smo dolžni vsem zagotoviti redno praznjenje pretočnih in nepretoč-nih greznic,« je jasen Cvikl. «Ljudje na to zelo ozko gledajo, verjamejo, da so uporabniki naših storitev le tisti, M mesečno dobivajo račune za
Mafho Cvikl
uporabo vode. Okoljska dajatev pa tako ali tako ni storitev, ampak je neke vrste davek, ki smo ga mi dolžni pobirati. Da smo ravno mi tisti, ki jo moramo pobirati, se tudi osebno Dlegtega.dasmo
imeli :
iradi varstvč
podatkov ogromno težav pri pridobivanju podatkov o tem, kdo ima kje stalno prebivališče, kdo živi v kateri hiši, smo izpadli še kot nekakšne črne ovce, čeprav zgolj izpolnjujemo uredbo, ki si jo je izmislila država. In tudi pobrana dajatev gre v državni proračun.«
Ravno vaša »doslednost« je v praksi kamen spotike. Na našem območju namreč v občinah - razen na območ-jubivše celjskeobčine - okoljske dajatve ne pobirajo.
To je problem pravne države, da nekateri vedno skušajo nekako zaobiti zakone. Mi ne moremo ravnati na tak način.
trstva za okolje a katerih v pri-
Pred meseci nam je podsekretar z mir Iztok Rozman zatrdil, da bodo območja, hodnosti ne bodo urejali kanalizacijskega sistema, oproščena plačila dajatve, če bodo občine za takšna območja pripravile posebne programe. »Zdaj so na potezi občine,« je dejal. »Pozabil« pa je omeniti, da je raa zadeva le pesek v oči ljudstvu, ker omenjeni posebni programi pomenijo, da bi morali povsod imeti individualne čistihie naprave, saj bo le tako čiščenje odpadnih voda v skladu s predpisi.
Država se trenutno ne obremenjuje s tem, da se ponekod ta denar ne pobira, ker ji je čisto vseeno, na kakšen način ga bodo občine pobrale, plačati ga bodo tako iii tako morale. Malo je verjetno kriv tudi predvolilni čas, vendar so bolj kot župani krivi direktorji javnih podjetij, saj prelagajo odgo-vomost na politiko. A vse gre na škodo tistih, ki plačujejo storitev, ker bo ta dd dajatve treba zagotoviti iz nekih drugih proračunskih sredstev. Sicer pa je bilo že pred leti v pravilniku o taksi zapisano, da bi takso za obremenjevanje okolja morali plačevati vsi, vendar zraven ni bilo natančno napisano, kdo je odgovoren za njeno pobiranje, medtem ko zdaj je.
Poleti, ko so spremenili uredbo o okoljski dajatvi ter s tem znlžaU povprečno porabo na prebivalca na 25 ku-bikov, je bilo rečeno tudi. da bodo območja, na katerih do leta 2015 ne bodo urejali kanalizacijskega sistema, oproščena plačila dajatve, če bodo občine pripravile posebne programe. Kako je s tem?
Ta možnost je res dana, a ni kar sama po sebi umevna. Za takšna območja bo treba z^o-toviti sredstva v proračunu, da se bodo v določenem obdobju uredila skladno z obstoječimi predpisi na področju odvajanja odpadne vode. Če poenostavim, povsod, kjer ne bo priključenega kanalizacijskega sistema na javno čistilno napravo, bodo morali z^diti male čistilne naprave. Tisti, ki se bodo obvezali oziromakjer se bodo občine obvezale, da bodo na primer čez štiri leta zgradili malo čistilno napravo, tam bodo dajatve od izdaje odločbe do priključka na malo čistilno napravo oproščeni. Vendar se mi zdi, da bo težko v občin-
Kaj se lahko ^odi Občini Vojnik, ki je na zadnji redni seji sprejela sklep o ukinitvi plačila okoljske dajatve? »Nezakonit sklep bi moral zadržati že župan, sicer pa bomo prisiljeni ukrepati, kot smo to v dveh občinah že storili,« pravi Iztok Rozman.
skih proračunih najti sredstva, da bi pokrivali še i^adnjo individualnih čistilnih naprav. Iz tega sledi, da bodo porabniki morali sami zagotoviti izgradnjo male čistilne naprave in na podlagi tega bi jih lahko oprostili plačevanja okoljske dajatve. Poleg tega čakamo še na navodila, na osnovi katerih bo minister izdajal odločbe za oprostitev plačila okoljske dajatve. Nesmiselno je vloge prej pošiljati, saj je velite verjetnost, da jih bodo zavrnili kot nepopolne. Zanesljivo kakršne koli oprostitve dajatev že zaradi same procedure ne gre pričakovati letos.
ROZMARI PETEK
Okoljsko dajatev plačujemo vsi. Tisü, ki so priključeni na javni vodovod in hkrati na čistilno napravo, plačujejo 8,66 tolarja za ku-bik porabljene vode. Vsi, ki imajo javni vodovod, urejeno kanalizacijo, a hkrati še niso priključeni na čistiMo napravo 123,61 tolarja, tisti, ki pa imajo lastne vodne vire in niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, pa 137,35 tolarja. Toliko plačajo tudi tisti, ki imajo sicer javni vodovod in nimajo lue-jene kanalizacije in čiščenja. Lastniki individuahiih čistilnih naprav plačujejo 20,60 tolarja okoljske dajatve, naložba v takšno napravo pa stane vsaj milijon tolarjev.
Cesta bo!
v petkovi številki smo pisali, da bi se v Pečovniku prejšnji teden morala začeti gradbena dela. Cesto, ki je pešpot na Vlpoto m poteka od Plate do tako imenovane T)t}-biševe bukve, je potrebno razširiti in utrditi. Že a\^usta, ko je Mihi Kolatju zgorela hiša in se je problem preozke in neustrezne ceste ponovno pojavil, smo pisali, da naj bi bili za slabo stanje ceste krivi tudi krajam sami.
Nesporazumi in medsebojni spori, kdo jo bo urejal, čigava je, zakaj nekateri niso pripravljeni poprijeti za delo na njej in podobno, se vrstijo že nekaj časa. A tega naj bi bilo, vsaj kazalo je tako, enkrat za vselej konec. Pa se je izkazalo, da sosedje tam med sabo še niso zgladili sporov in se obtoževanja še vedno vrstijo. Nekatere stanovanjske stavbe na tem področju so namreč lastniki legalizirali po Jazbinškovem
zakonu, do njih pa je še vedno vodila samo pešpot. Na Mestni občini Celje zatrjuje-•jo, da so v preteklosti vložili že kar nekaj truda, da bi se pešpot uredila v utrjeno cestišče, vendar so bili vsi poskusi zaradi značilnosti terena in lastništva zemlje neuspešni. Pa so v četrtek le prišli z gradbenimi stroji, ki pa so tam stali. Po izjavah enega od krajanov naj bi jim delo preprečila tamkajšnja soseda, do katere občina naj ne bi uredila vsega potrebnega, kar bi po njenem morala. Na MOC-u pa pojasnjujejo, da so se v četrtek začela le pripravljalna dela, kamor konkretna deia s stroji še ne sodijo. Glede »neporavnanih računov« do krajanke pojasnjujejo, da teh ni in da v četrtek zaradi nj e stroji v Pečovniku niso stali. Sklepati je, da bodo Pečovničani le prišli do širše in bolj utrjene ceste in : še pomembneje, Ko-
kar
lar do nove. obnovljene hiše pred zimo. Bo pa sanaajo te najverjetneie še spremljala huda kri m medsosedska je-
za, kar pa je med nam ali tako že znana stvar.
MATEJA JAZBEi Foto; ALEKS ŠTERl
seja brez epiloga
Napovedane izredne seje šentjurskega občinskega sveta, ki jo je zahtevalo trinajst svetnikov s prvopod-pisanim magistrom Markom Diacijem, v četrtek zaradi nesklepčnosti ni bUo. Podpisniki zahteve so to pričakovali in tako že vnaprej napovedali novinarsko konferenco, na kateri so predstavili svoja stališča.
Po dobrih akademskih petnajstih minutah čakanja je župan mag. Štefan Tisel sejo zaradi nesklepčnosti odpovedal. Sicer pa se je v šentjurski sejni dvorani pojavilo več novinarjev kot svetnikov, prišlo ni niti vseh trinajst podpisnikov za njen sklic. Še topel Tislov stol je tako zasedel Marko Diaci iz SMS-a, ki je z županskima kandidatoma Janezom Čoklom iz SLS-a in Jožetom Koržetom iz
ke so tudi povezane v volilno koalicijo, predstavil nekatera skupna stališča. Tisel je napovedano izredno sejo že vnaprej označil kot neutemeljeno, saj je predvidela obravnavo rebalansa proračuna, ki pa ga lahko predlaga le župan. V nasprotnem taboru ob tem zatrjujejo, da je župan s tem, ko ni sklical
izredne seje, kršU sklep občinskega sveta, moral pa bi tudi zadolžiti občinsko upravo, da pripravi potrebno gradivo za rebalans. Sicer pa na novinarski konferenci ni bilo slišati nič novega. Diaci je ponovno izpostavil vprašanja o finančnem stanju občine, ki jih je zastavljal že na minulih sejah in na katera naj ne bi dobü zadovoljivih odgovorov. Ker rebalansa niso obravnavali, ga skrbi, od kod bodo v zimski sezoni zagotovili sredstva za ogrevanje osnovnih šol in za delo zimske službe. Čoki je podal domneve o nekaterih nepravilnostih pri prodaji parcel v obrtni coni, Koržeta je ponovno skrbela cenejša gradnja osnovne šole na Ponikvi in ali bo zanjo v proračunu dovolj sredstev.
Glede na to, da občinski svet v sedanji postavi ne bo več zasedal, bo na takšne in drugačne razprave treba po-
čakati
s po v
dobro Šentjui utemeljeno upati, da se nov občinski svet ne bo sestal tako, kot se je ra^šel stari - zadnje redne seje po burnih pe-.......spelpri-
pelj.
ti do konca. POLONA MASTNAK
Adi Smolar za Špico
Pod balkonom Mestnega kina Metropol v Celju že od začetka poletja visi napol požgan kanu, ob kanuju pa napis, ki razloži, da je v požaru na celjski Špici 2. junija letos zgorelo SI kanujev skupaj z vso opremo. V petek, 20. oktobra, bo ob 20. uri sledilo nadaljevanje zgodbe. Na vrsti bo prvi od dobrodelnih koncertov, ki bodo zbirali denar za ponovno postavitev čolnarne. In prvi glasbeni borec za Špico: Adi Smolar.
Slover^ki kantavtor z dolgimi prsti Adi ima sicer zelo dobre in posebne razloge, da ponovno, po dolgem času, koncerttra v Celju. Kot se spominja soorganizator Dušan Konda, |e bil Adi eden tisrih slavnih, ki so nastopali na Špici. »Adi je predvsem )ogrevanje< za koncert, ki bo v Zlatorogu 18. novembra,« pravi Konda. Tam bodo nastopali Bajaga & inštruktorji, Pero Lovšin in Španski borci, Crvena jabuka, Aki, Mi2, Ave, Nude, Alka Vuica ... Če bo vse po sreči, bodo s tem denarjem, sponzorskimi prispevki in še na kak drug način do spomladi 2007 zbrali, dovolj sredstev, da bi se tedaj pričelo delati na novi čolnarni. Zgrajena naj bi bila do konca leta 2007. »Ampak to ne bo navadna čolnarna,« dodaja Konda. »Šli bomo iz jugota na mercedesal«
Dobrodelne vstopnice, vredne LSOO tolarjev, so že na razpolago. Da koncert ne bo minil kar tako, bo poskrbela ekipa Radia Celje. ki se bo javljala, v eter naravntret z" glasbenega dogodka.	PZ
Aktivnosti v tednu vseživijenjsicega učenja
Zavod RS za z.
ivlja v
ta enota Celje, v tedm
s ka-
terimi poskuša predvsem brezposelnim predstaviti i ne dodatnega pridobivanja znanja.
Do petka bodo vsak dan odprta vrata centrov za informiranje in poklicno svetovanje v Celju, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah in Žalcu, učencem in brezposelnim bodo predstavili deficitarne poklice, jih povabili na razne delavnice, na ka-'rih se bodo naučili, kako se najprimerneje predstaviti bo-
dočemu delodajalc riero in še marsikaj, ob t
»Žee
pomagali
. . ?ga učenj; povabila odzovejo mlajši,« je poved; oddelka za zaposlovanje, poklicno zaposlovanja, »morebiti pa nas bo 1 ših, saj je bistvo vseživljenjskega učei
nikol
11 prepozno.
iblikovati poklicno ka-pripravljamo aktivno-in ponavadi se na naša a Jožica Razpet, vodja orientacijo in program tos obiskalo več starej-tem, da za RP
6
12006
■1 »>.■
Lceue
Zdenko Podlesnik, 28. 6. 1960, dipl. ekonomist, direktor CBH, predsednik NS Ljubljanske borze, kandidat LDS:
Če me bodo Celjani izbrali, bom postoril več za stare in mlade občane, za obiskovalce mesta in za gospodarstvo, tako da se bo Celje uspešno in uravnoteženo razvijalo. Za to si bom prizade-
politiko, ki bo omogočala pridobivanje stanovanj predvsem mladim družinam; z izgradnjo igrišč, vrtcev, šol ter ustanov po meri stanovalcev; z ureditvijo varnih parkov, kolesarskih pod in con za pešce. Posebno pozornost bom namenil razvoj u KS z obrobja in v večji meri izpolnjeval njihov že sprejeti investicijski program. Z izrazitejšo skrbjo za ceste in parkirišča in drugo mestno infrastrukturo bom omogočal, da bo Celje bolje izkoristilo svoje kultur-no-zgodovinske in druge turistične možnosti. Z ustreznejšo prostorsko politiko in drugimi stimulacijami pa bom omogočal, da bo gospodarstvo lažje prepoznalo in zadovoljilo svoje potrebe, zato več zaposlovalo in tako soprispevalo h kakovostnejšemu življenju Celjanov,
vic in poskrbeli za dostopno pomoč na domu, ustanovili štipendijski sklad Barbare Celjske za prioritetne študijske programe, nadaljevali naš projekt Evropska prestolnica 2012, uvedli Celjsko kulturno kartico, odprli športni muzej in popotniški hram Alme Karlin. Oblikovali bo-razvoja turiz-dprli mladin-:iveli nekdaj v Sporte. Obljub-mo novo podobo mestne-jedra, nižjo brezposelnost in občanom prijazno, dostopno in sodobno občinsko upra-
Milan Rajtmajer, 26. 7. 1964, zdravnik, nadzorni zdravnik v ZZZS v C^lju, kandidat NSl:
Za kandidaturo sem se odločil iz prepričanja, da moramo pri razvoju mesta narediti še kakšen korak naprej z združevanjem delovanja
lajo, ki jim ni pomemben le zunanji blišč, ampak tudi kvaliteta bivanja in vsebine v našem knežjem mestu. Želim si moderno, zdravo, varno in elegantno evropsko mesto. Moj program ima naslov 11 korakov za evropsko Celje. V gospodarstvu želim podpreti projekte, ki vzpodbujajo ustanavljanje malih in srednjih podjetij ter razviti blagovno znamko Narejeno v Celju. Želimo opremiti otroška igrišča s sanitarijami in pitno vodo, uvedli bo-
'1 »m
Stane Meie, 16. 5. 1945, univ.dipl. inž. živilske tehnologije, upokojenec, kandidat SD:
V programu sem si zastavil cilj, da bo Celje postalo pravo regionalno središče. Zagotovil bom pogoje za ustanovitev univerze in za ustrezno namestitev študentov. Z razvijanjem tehnološkega parka in industrijskih con bom omogočil odpiranje novih delovnih mest. Stari grad bom umestil na zemljevid evropske kulturne dediščine. V mestnem jedru bom določil nove poslovne vsebine za lokale. Vzpostavil bom blagovno znamko Celje knežje mesto. Preoblikoval bom javni mestni promet, vključno z brezplačno krožno progo, ki bo povezala mestno jedro, trgovska središča in stanovanjska naselja. Od države bom terjal selitev zaporov iz mestnega jedra. Zagotovil bom postopen prenos izvedbe svetovalnih, družabnih in karitativnih vsebin v prostore mestnih četrti in krajevnih skupnosti. K sodelovanju pri določanju metod in organizacije dela bom pritegnil civilna združenja starcj ših občanov. Nadaljeval bom razvoj javne ali javno privatne mreže domov za starejše občane. Podpri bom širitev sejemske dejavnosti in s tem povezano nujnost seUtve vojašnice na obrobje mesta.
nikovi
BojanŠrot,9.2.1960, dipl. pravnik, zasebni odvetnik, nepoklicni župan MOC, kandidat SLS s podporo Zelenih. DeSUS, EUDS, SDS in list Za delovna mesta ter Mladi za našo prihodnost:
Temelj za delo v naslednjih štirih letih bo dokončanje začetih projektov in izvedba novih, ki bodo utrdili vlogo Celja kot osrednjega regionalnega središča. Zgradih bomo prizidek OŠ Frana Kranjca in prizidek k Osrednji knjižnici Celje. Dokončali bomo Regionalni center za ravnanie z odpadki in zgradili toplarno. Zgradili bomo telovadnico pri I. OŠ, nadaljevali z gradnjo Tehnopolisa, delovati bo začela medtiaroana univerza. Dokončali bomo ekološko in prostorsko ureditev Šmartinskega jezera. Na Celjski koči bomo razširili smučišče in zgradili novo štiri-sedežnico. Preuredili bomo tržnico, uredili mestno jedro in na tem območju zgradili dve garažni hiši. Pospešeno se bomo lotili izgradnje sta-■ ide družine in
itičmh poü 11
VOJNIK
lani (Ivani .hirknSek. 10.
nadaljeval jega dvore Med najvi
obnovo Knež-Starega gradu, projekte sodi tudi kandidatura za Evropsko prestolnico kulture 2012. V naslednjih štirih letih bo Celje spet dobilo Kapucinski most čez Savinjo. Dogradili bomo še komunalno infra-stndcturo v primestnih naseljih in uredili prista: ■ zo na celjskei
Jani (Ivan) Jurkošek, 10. 4.1967, unlv. dipl. Inž. strojništva, pomočnik glavnega direktorja Štore Steel, kandidat LDS:
Pri programu se ne opiram na konkretne projekte, temveč na sodelovanje, odprt dialog z vsemi občankami in občani, skupno določanje razvojnih ciljev in prioritet, racionalno in javno gospodarjenje z občinskim premoženjem, timsko delo, pripravo kvali-tetoe projekme dokumentacije za kandidiranje na razpisih za državna in evropska sredstva in sodelovanje z gospodarskimi subjekti, ki lahko brez obre-ievanja občinskega prora-pomembno prispevajo k
ojniku, i Frankolovem
Goran Blatnjak, 24. 1. 1974, prometni tehnik, vlakovni odpravnik Slovenskih železnic, kandidat SD:
Štore pourebujejo odgovor-nep, vrazvoj usmerjenega župana, ki bo znal vsem generacijam ponuditi pogoje za uresničevanje polnega in bogatega življenja. Pri oblikovanju regionalne zakonodaje se bomo zavzemali za take rešitve, ki bodo manjšim part-nerjem v regiji zagotavljale enakopravno soodločanje o razvojnih temah. Ureditevvar-ne in propustne prometne infrastrukture na osi vzhod-za-hod bomo zahtevali v okviru določanja državnih prioritet izgradnje cest. S sredstvi in ukrepi, ki jih ima občina na • voljo, bomo zagotavljali dostop novim podjetjem in obrtnikom. Podpirali bomo turizem v vseh oblikah, ki so skladne s kulturno krajino občine. Uredili bomo vrtec z okolico, otroška igrišča, obnovili nogomema igrišča, dokončali obnovo kulturnega doma in s tem omogočiti delovanje društev in civilnih organizacij, izboljšali komunalno opremljenost, zalitevali ureditev starega železarskega kompleksa v muzej na prostem uredili kolesarske steze in sprehajalne poti, pospešili ekološko sanacijo občine (alternativni viri ogrevanja, svetovanje), pod-- Št. 82-17.
Miran Jurkošek, 29. 12. 1964, inž. gradbeništva, odgovorni projektantvRC Plan M, kandidat SDS s podporo DeSDS, NSl, SLS In SMS:
Kot župan se bom zavzemal za zagotovitev pogojev otroškega varstva za naše najmlajše in za šolanje v domačem kraju, saj prvi koraki v življenje najmočneje zaznamujejo zavest mladega človeka. Zavzemal se bom za varstvo in izkazovanje spoštovanja starejšim, od katerih sprejemamo dediščino, s katero smo dolžni ravnati gospodarno in jo plemenititi, da jo bo nekoč od nas lahko prevzel mlajši rod. Z zagotovitvijo prostorskih in materialnih pogojev za aktivnosti mladine želim prihodnje nosilce razvoja občine vključiti v aktualno problematiko našega bivalnega prostora. To želim doseči s povezovanjem strokovnjakov na posameznih področjih, v okviru občinske^ sveta, občinskih odborov in odborov KS Svetina. Zavzemal se bom za aktivno spremljanje javnih razpisov in sprejemal pobude občanov. Predvsem pri skupnih projektih želim sodelovati in se povezovati s sosednjimi občinami. Razvijam demokratičen dialog in znam prisluhniti tudi . drugače mislečim, in sicer v iskanju dobrih rešitev. Zavzemam se za združevanje in ne razdvajanje, oktober 2006 -
5,kon
Prizadevala si bom približati občino vsem občanom in delati pravično in brez zvijač, v korist in zadovoljstvo vseh ljudi. Občinsko upravo bom naredila bolj prijazno in ažiuno ter zmanjšala stroške njenega delovanja. V proračunu občine je treba zagotoviti več denarja za potrebe komunalne infrastrukture; vodovod, ceste, kanalizacija, pločniki, razsvetljava ... v vseh KS. Zagotoviti je treba tudi nove prostore vrtca na Frankolovem, v Novi Cerkvi ter redno vzdrževanje le-tega v Vojniku. Nujna je izgradnja večnamenskega objekta za potrebe šole in kraja v Novi Cerkvi. Treba je tudi zagotoviti večji vpliv stroke in javno obravnavo prostorskih aktov pred njihovim sprejemanjem. Želim si, da bi po krajevnih skupnostih
vsaj enkrat letno sklicali zbore krajanov. Uvedla bom brezplačno varstvo otrok v prvem letu vključitve v vrtec, V Vojniku je potrebna izgradnja novega gasilskega doma, boljše financiranje pa potrebujejo vsa gasilska društva v občini in druge nevladne or-je. Predvsem pa je ciniti zaračunavanje dajatve občanom, ki so priključeni na javni vo-)vod.
gan.z treba okoljs
Benedikt Podergajs, 18.7. 1953, ekonomist, župan Občine Vojnik, kandidat SLS s podporo NSi, SD ter Nove generacije:
Glavni poiidarki mojega programa so dokončati začete projekte, kot so: telovadnica in kulturni doi Cerkvi, zgraditi novt
v Novi telovaditi vrtec Vojni-
D coni

profes
vŠCC
•ovnih.
na Frankolovem (ostalo pa po plarüh krajevnih skupnosti) . Predvsem želim ohraniti po žiti vrti naboj občine; zagotavljati, da ostane občina široka in razvojno naravnana, ohraruti ljudske vrednote tudi preko delovanja društev in skupin ter -tako kot skrbeti za mla-ati nameravam irobleme obča-)rihodnje izko-
la Ob-
izobražer
Visen s podporo LDS, SDS In Zelenih Slovenije:
Občina potrebuje nekaj korenitih sprememb prostorske politike, družbenih dejavnosti in tudi občinske uprave. Trg Vojnik je zaradi parcialnega reševanja prostorskih problemov zasičen s prome-
stinskih lokalov, bo prak no izumrl. Poti:ebna je c
programom oživitve tršk jedra, ki se bo navezoval di na ekološke vidil lavevkmetijstvuin z odpadki. Mladi c nih objektih nujno potrebujejo tudi svoje prostore. KS morajo biti finančno samostojnejše, občinska uprava pa županovim vodstvom tim ikovnjakov, polno odgo-nih za svoje odločitve. V m naj sodelujejo mladi.
pride-manja
kadri in starejši učevanje\
z izkušnja-idikov traj-'azvoja mora spremljati vse posege v prostor ob sodelovanj u vseh sub-jektov občinskega življenja. Končati je treba različno vrednotenje občanov glede njihovih statusov aH svetovnih nazorov in povabiti k sodelovanju vse generacije, kar bo ga duha.
spodbudilo podjetn kulturo in prineslo še boljše počutje i
DOBRNA
in Bred, 15. r, gradbeništva, ž n Občine Dobrna, kam
NOVI TEDIIK
2006
dat s podporo volivcev in SLS, LDS, SDS:
Obdobje, ki ga je občina Dobrna pretiodila v osmih letih obstoja, je bilo vseskozi prepleteno z iskanjem možnosti razvoja in projektov za njen napredek. Nabralo se je mnogo razmišljanj, idej in tudi konkretnih projektov, ki bodo usmerjali bodoči razvoj in življenje v občini. Ob enakem tempu urejanja osnovne komunalne infrastrukture občanom (c6st, vodovo-dovitd.) bodo pomembne investicije v ekološke projekte (prenova in povečava či-stilrle naprave na 4000 PE. gradnja kanalizacijskega omrežja za priključevanje naselij na Cn). Prizadeval si bom za izgradnjo nove knjižnice s prostorom za mlade in^E-kaijižnico ter za pripravo projektov za gradnjo objektov družbenega standarda. Spodbujal bom realizacijo lokacijskih načrtov posiovno-turističnih con ter projekte vsebinske prenove naravne in kulturne dediščine za razvoj podeželja in turizma v občini. Spodbujal bom projekte, ki bodo zagotavljali želen napredek in občanom dobre pogoje za življenje. Skrb za traj-nostni razvoj občine bo moje vodilo pri vseh razvojnih projektih v prostoru.
skrbeti za enakomeren razvoj vseh krajevnih skupno-
Igor Knez, 16. 11. fotografski tehnik, k dat SDS:
Kandidiram zato, ki lim spremeniti politične podarsko in moralno »stanje duha« v občini Laško. Obrtnikom bom omogočil prijazno okolje za delo in razvoj. Obnoviti in oživiti želim zdraviUšče v Rimskih Toplicah ter ga vključit v turisttč-no ponudbo občine. Zagotovil bom usklajeno izkoriščanje naravnih virov, posodobil bom zdravstveni dom, vrtec, odprl še kakšen dom za ostarele, poskrbel bom, da se bo širilo vodovodno, plinovodno in kabelsko omrežje ter asfaltiralo čim več preo-ikov makadamskih cesl
Delal bon goročni rešit^ skozi Laško
:elo' I prometa zavzema
ndol-
klavnice. Poudarek bo jal podpori mladim, vsem z izgradnjo neprc stanovanj in zagotavljat lovnüi mest. Prav tako pridobiti sredstv tivno sanacijo plazov
reven-
. Podpi
^kode po 1 bom tudi delovanje in razvoj športnih, kulturnih in ostalih društev ter izvedel racionalizacijo občinskih služb.
Franc Zdolšek, 12. S. 1959, dipl. ekonomist, direktor Vrtnarstva Celje, kandidat SLS:
Pri ustvarjanju svojega programa za razvoj občine Laško sem izhajal iz izkušenj in znanja, ki sem jih pridobil v gospodarstvu, ter iz poznavanja politike ter delovanja sosednjih uspešnih občin. Kot gospodarstveniku in Laščanu mi je jasno, da bi morala in mogla občina Laško za svoje občane storiti občutno več. Osnova delovanja javne uprave je preglednost - občinsko glasilo, tiskovne konference, prenosi ali posnetki sej občinskih svetov. Naslednje področje, povezano z delovanjem občinske uprave, je racionalizacija dela. Menim, da je razvoj občine Laško mogoč le s pridobivanjem večje količine državnega denarja iz različnih naslovov in črpanjem sredstev EU. Seštevek navedenega pomeni podlago za izpeljavo ostalih projektov. ftedvsem bi izpostavil področje turizma in obe zdravilišči. V njuno ponudbo se bodo vključevali posamezniki in pravne osebe, ki bodo. želeli delovati vturizmu. Seznanjen sem s problemi posameznih KS v občini. Predstavljajo mi izziv in želim po-
pertu, zaključiti izgradnjo kanalskega sistema, nadaljevati z izgradnjo vodovodnega omrežja, nadaljevati z obnovo občinskih cest. povečati stanovanjski fond ... Z vsemi projekti, ki bodo po usmeritvah države lahko konkurirali na razpisih za sredstva iz evTOpsldh skladov, se bomo prijavljali in skušali dobiti dodatna sredstva za uresničitev projektov. Sicer pa bo moj oziroma naš pristop k razvoju občine tak kot doslej, kar pomeni, da bomo skrbeli za čimbolj enakomeren razvoj občine po posameznih področjih in območjih.
Jože Rajh, 29. 8. 1946, strojni tehnik, župan Občine LaSko, kandidat SD s podporo LDS in DeSUS:
Na vohtve gremo s sloganom Zmaga je šele začetek -gremo povezani naprej, kar pomeni, da smo predstavniki strank SD, LDS in DeSUS tudi za tokrat sklenili dogovor o sestavi koalicije in predlaganju skupnega kandidata za župana. V programu izpostavljamo nadaljevanje projektov, ki že tečejo oziroma so zapisani v razvojnih programih občine, ki jih je občinski svet tudi sprejel. Gre zlasti za: izpolnitev obveznosti občine pri realizaciji projektov Terme Laško, in Rimske Terme, uresničitev projekta za večjo poplavno varnost, na področju družbenih dejavnosti naložbe v Debru, Rimskih Toplicah in Šentru-
lizacijo. Tu mislim na izgradnjo vrtca v Debru, iz^adnjo telovadnice in razširitev šole v Rimskih Toplicah, obnovo šole v Šentrupertu. izgradnjo obrtne cone v Rečici in Rimskih Toplicah ter na regulacijo Savinje za izboljšavo poplavne varnosti. Ob tem bomo pripravili nove projekte razvoja občine Laško, za katere bomo zagotovili sofinanciranje s strani državnega proračuna in evropskih skladov. S temi projekti bomo izboljšali cestno oimežje in prometno varnost na celotnem območju občine in še posebej na odseku Rimske Toplice - Zidani Most. Razširili bomo turistično dejavnost iz zdraviliške-^ turizma na celotno območje občine, izboljšali informacijski sistem z zagotovitvijo internetnih in kabelskih priključkov v vseh naseljih ter sledili tehnološkemu razvoju in potrebam krajevnih skupnosti.
po svetnikov želim doseči dejanski premik na nivoju občine kot celote. Več. kot bo ljudi, ki mislijo, da so možne pozitivne spremembe, lažje bo do sprememb prišlo. Ključno je vključevanje najširše javnosti v pripravo razvojne strategije. Zato v primeru izvolitve ne obljubljam, temveč napovedujem, da bom uredil stanovanjsko področje v občini (izgradnja stanovanjskega bloka v Ko-lenovem grabnu), poskrbel za gospodarstvo (ugodna oddaja prostorov Obrtne cone
Jože Senica, 14. 3. 1960, strojni tehnik, vodja meteorološke postaje Lisca v Agenciji RS za okolje, kandidat NSi:
Vizija mojega dela je združevanje vse politike, dejavnosti, znanja z namenom, da bo naša občina varna, zdrava in prijetna skupnost ter od-Učen prostor za delo. življenje in igro, ki nudi priložnost za rast in razvoj. Kot župan Občine Laško se bom zavzemal za finančno odgovornost, preudarnost in večjo učinkovitost občinske oblasti, za varčno upravljanje z občinskimi sredstvi, spodbujanje osebnih in skupinskih iniciativ, za poštenost, iskrenost in zagotavljanje odprte in jasne komunikacije, za ustvarjanje skupnosti, v kateri bomo radi živeli, za spoštovanje potreb vseh prebivalcev, njihovih stališč in različnosti v naši skupnosti, za delo z roko v roki z zaposlenimi, prebivalci, podjetji in zunanjimi partnerji, za uravnotežen razvoj v občini, gospodarski napredek v mestu in na podeželju ter varovanje okolja. Prizadeval si bom tudi za pridobitev razvojnih sredstev iz evropskih in državnih virov. Kol župan želim s ponosom služiti skupnosti, v kateri živim.
Damjana Petavar Dohov-šek, 28.5.1966, dipl. upravna organizatorka, davčna inšpektorica na Davčni upravi RS, Davčni urad v Celju, kandidatka SDS:
Cilj v mojih programskih izhodiščih je višji nivo blaginje in standarda ter socialne varnosti prebivalcev in s tem večja kvaliteta življenja v občini Radeče. Temeljna programska izhodišča so usmerjena v ohranitev lastne identitete našega kraja in njegove bogate kulturne in zgodovinske dediščine ter trans-parentna predstavitev občine in njenih možnosti za raz-cvct turizma in malega gospodarstva. Pomembno je sodelovanje med lokalno in državno ravnijo, ki je nujno za optimalen razvoj ter učinkovito črpanje in rabo evropskih sredstev za povečanje blaginje naše občine, kar nam daje prednost v moji kandidaturi s podporo vladajoče SDS.
Andrej Mavri. 19. 11. 1948, strojni tehnik, prodajni inženir, neodvisni kandidat:
Z novim zagonom razvoja bomo dokončali projekte, ki so v teku. in se lotüi projektov, ki že dolgo čakajo na rea-
Jožef Hiršelj, 24. 7. 1958, predmetni učitelj, učitelj, kandidat LDS:
S svojo kandidaturo za župana Občine Radeče in z eki-
vodja v Radečah Papir, kandidat SNS:
Kot župan Občine Radeče si bom prizadeval za enakomeren razvoj celotne občine, rešil bom problematiko pitne vode in uredil ceste. Zavzemal se bom tudi za pospešen razvoj turizma, pridobivanje novih delovnih mest ter za zagotovitev prostorov za dejavnosti mladih.
plega vrelca na Jagnj enici ter prostora hotemeškega polja). Na področju komunale si bom prizadeval za zdravo pitno vodo, dokončanje čistilne naprave ter izgradnjo sistema odvajanja odplak in kanalizacije. Napovedujem tudi ureditev socialnega področja, skrb za razvoj kulture in športa, rešitev vprašanja cest (asfaltiranje, vzdrževanje, zimska služba) ter zagotovitev prostočasnih aktivnosti za mladino in ostale generacije.
Miran Pmaver, 24.1.1965, gimnazijski matiuant, vlakovni odpravnik na postaji Zidani Most, kandidat NSi: Za kandidaturo sem se odločil, ker sem prepričan, da lahko s skupnimi močmi pri-pomoremo k hitrejšemu razvoju občine Radeče. Država v zadnjem času spreminja odnos do lokalne samouprave, saj se povečujejo sredstva za občine v obdobju 2005-2007 za približno 20 odstotkov. Tako je napredek z dobrim sodelovanjem z državnimi organi mogoč tudi za občino Radeče. Prizadeval si bom za pregledne finance, za posodobitev lokalnih in državnih cest, za nadaljnji razvoj turizma, podjetništva. Podpiral bom sorazmeren razvoj mesta in podeželja. Premalo nas je in nisüio dovolj bogati, da bi se delili, s skupnimi močmi pa lahko zastavimo lepšo prihodnost. Ker smo tu doma in nam nI vseeno, si bom za vse to prizadeval po svojih najboljših močeh.
Matjaž Han, 17. 1. 1971, trgovec, poslanec DZ, kandidat SD:
Občina Radeče se je v preteklosti relativno dobro razvijala. ključno pa bo vodenje v naslednjih štirih letih, ko bo Slovenija imela še ugoden položaj kol Članica EU, ko bo še neto prejemnica sredstev surukturnih, kohezij-skih in socialnih skladov. Lokalni razvoj bo torej odvisen od vizije razvoja, začrtanih strategij in taktik ter od vodje in ekipe. Socialni demokrati imamo močno ekipo, polno idej. znanja, izkušenj in občutka za odgovornost. V občini imamo ekipo strokovnjakov in lokalno zavednih, v katere verjamem, da smo sposobni v naslednjem mandatu občino pripeljati med najbolj razvite občine v Sloveniji. Osebno bom stavil na razvoj malega gospodarstva. podporo velikim gospodarskim sistemom (Radeče Papir), oblikovanje nove turistične destinacije, razvoj infrastrukture, vse od cest, prijaznega okolja za mlajše in starejše, do zagotavljanja nemotenih zdravstvenih storitev. Želim oblikovati ljudem prijazno občino, ki bo imela posluh za potrebe slehernega prebivalca in prebivalke naše občine in krajevnih skupnosti. Moj cilj je močna In razvojno uspešna skupnost. Radeče naj postanejo občina priložnosti.
Drago Slak, 25. 1. 1962, papirniški tehnik, izmeno-
Jože Korže, 56 let, tehnični vodja vzdrževanja v Štore Steel, podžupan Občine Šentjur, kandidat SDS:
V tem mandatu sem bU kot neprofesionalni podžupan zadolžen za delo krajevnih skupnosri. Vodim 00 SDS Šentjur, od leta 2005 sem tu-
8
L LOiMLNE VOLITVE 2006

di predsednik Celjske regijske koordinacije SDS. Šentjur, kot ena izmed večjih občin, zasluži in potrebuje odgovornega profesionalnega župana- Moje županovanje bo temeljilo na transparent-nem delovanju občine in občinske uprave. Na razpolago bom vsem občanom za njihove predloge in pripombe. Skupaj s strokovnjaki na posameznih področjih gospodarstva in negospodarstva bom pospešU razvoj na področju celotne infrastrukture, predvsem cestne in vodovodne. Med prioritetami bodo področja razvoja podeželja, predvsem eko kmetijstva, turizma, podjetniških investicij ter izobraževanja in zaposlovanja mladih kadrov, saj vse to omogoča hitrejši celostni razvoj in preprečuje beg možganov z območja Kozjanskega. Vključimo se v razvojna prizadevanja ter učinkovito črpanje in rabo evropskih sredstev za povečanje blaginje naše občine. Danes, za jutri. Za občino Se
Janez Čoki, 67 let, ekonomski tehnik, upokojen, kandidat SLS:
Naša občina je velika, tako po površini kot po številu prebivalcev in se je ne da voditi ob delu. Zato sem se odločil župansko funkcijo opravljati poklicno. Svoje delo bom opravljal strokovno in zavzeto, občanom bom ves čas na voljo pri reševanju njihovih problemov. Občinski upravi, ki mora postali strokovna in občanom prijazna, bom v oporo. Zagotavljam, da bo poslovanje občine pregledno, brez skrivalnic in kupčkanja pod mizo. Potrebna je tudi varčnost, zato bo v občini samo en podžupan, kot to določa zakon, S svetniki si bom prizadeval za izgradnjo sodobne šole na Ponikvi, nove glasbene šole v sklopu kuiturnega centra; za ekologijo, izgradnjo čisdlnih naprav in kanalizacije; za obvoznico, ki bo razvojna os, posodobitev regionalni cest Dramlje-Žiče in Planina-Sev-nica, asfalt do vsakega zaselka, ugodne pogoje razvoja gospodarstva in obrti, za kme-tijstvo, ki naj spet postane srce podeželja; gradnjo otroških in športnih igrišč v vseh krajih ter mladinskega centra, pomoč šolajoči se mladini, varno življenje starejših; za več sredstev KS, kulturi in športu ter za skrb za ohranjanje tradicionalnih moralnih vrednot življenja.
Mirko Cander. 57 let, sodelavec na področju komuniciranja v Alposu, kandidat EUDS:
Kandidiram preko nove, mlade, a etično in politično kredibilne stranke EU Demo-
se bo na območju občine Šentjur še naprej nadaljevalo izjemno dinamično razvojno obdobje-
DOBJE
krati Slovenije z evropskimi referencami, ki zavrača delitve levo-desno ter je proti centralizaciji Evropske unije- Sledim motu; Zupan s posluhom za sočloveka. Ta po-slidi želim ponovno vrniti ljudem. Želimo si napredka na vseh področjih dela in življenja v občini, a so za dosego tako zastavljenih ciljev potrebni pogumnejši razvojni projekti, ki bodo v načrtovanje vključevali vso zainteresirano javnost. Odločno premalo je raznovrstnih in bolje plačanih delovnih mest, premalo podjetniških iniciativ in finančnih vzpodbud za samozaposlovanje. Ni primerne infrastrukture za hitrejše okrevanje podeželja, zato tudi ideje o turizmu samevajo. Premik k optimizmu je potreben tudi na področju sociale in kvalitetnejšem delu z mladino.
Mag. Štefan Tisel, 52 let, zdravnik, magister ekonomskih znanosti, specialist urolog v Splošni bolnišnici Celje, župan Občine Šentjur, neodvisni kandidat s podporo LDS, NSi, SD in DeSUS:
Predvsem bomo pospešeno nadaljevali z aktivnostmi za začetek izgradnje šentjurske obvoznice, ki je kot navezoval na cesta D rami j e-Šenljur vključena v Nacionalni program izgradnje avtocest v RS. ZastaviU bomo nadaljnjo obsežnejšo modernizacijo občinskih in državnih cest, saj je cestno omrežje na območju občine potrebno temeljite obnove. Izkoristili bomo vse priložnosti za izvedbo projektov, ki bodo sofinancirani iz evropskih skladov in državnega proračuna. Izdelali bomo takšne prostorske akte, ki bodo omogočali individualno gradnjo in razvoj poslovnih con ter s tem ohranjanje obstoječih in odpiranje novih delovnih mest. Zanesljivo bomo pričeli z realizacij o enega najpomembnejših projektov v občini -izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja v Šentjurju. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi bomo nadaljevali z urejanjem krajevnih središč ter tudi na ostalih področjih skrbeli za čim bolj enakomerni razvoj vseh delov občine. Vsekakor
Natalija Ple 26 let, univ. dipl. politologi-nja, svetovalka za kadre in izobraževanje v javni upravi, neodvisna kandidatka s podporo SMS:
Za Dobje je 22, oktober pomemben dan, Dobjanke in Dobjani se lahko odločijo za spremembe v Dobju, volivci odločajo o boljšem jutri, V Dobju sem že vrsto let dejavna zlasti na kulturnem področju; v vokalni skupini Vengr-h, redno pojem v Cerkvenem mladinskem pevskem zboru, občasno igram orgle in citre ter že vrsto let pišem za lokalne časopise. Za županjo Občine Dobje ter za članico občinskega sveta kandidiram iz naslednjih razlogov: verjamem, da si Dobje zasluži nmogo več, Dobje si zasluži novo priložnost za mlade in izobražene ljudi, ki bodo kot gonilna sila dvignili kvaliteto pogojev za življenje in delovanje v naši lokalni skupnosti. V boju nisem sama, ampak imam zelo dobro ekipo. Naše prednosti pred ostalimi so: imamo radi Dobje. smo mladi, izobraženi, smo ambiciozni, verjamemo vase, ne zavajamo občank in občanov z lažnimi obljubami, upamo na boljši jutri, nismo obremenjeni z zmago ali porazom, znamo razmišljati s svojo glavo, nismo zadovoljni z obstoječim režimom, zato hočemo boljše pogoje delovanja za vse generacije in borili se bomo za povezovanje znotraj in izven občine.
komunalno opremiti zemljišče za potrebe podjetništva, dokončati in obnoviti ceste do vseh zaselkov, povezati cesto Repuž-Suho z regionalno cesto, obnoviti in povečati kapacitete vodovoda ter izboljšati kvaliteto vode, zagotoviti mladim varne in udobne prostore, želimo tudi nuditi pomoč pri razvoju kmetijstva, turizma, podjetništva, kulture, športa ter kvalitetno osnovno šolo. Dolgoročni cilji pa so gradnja stanovanj, sistema kanalizacij s čistilno napravo in hiše za bivanje starejših ljudi. Podprti bodo tudi ostali projekti, ki bodo izboljšali kvaliteto življenja v kraju. Poskrbel bom za kvalitetne projekte, ki bodo zagotovili maksimalno sofinanciranje iz evropskih skladov in državnega proračuna v letih 2007-2013.
Franc Salobir, 67 let, trgovski poslovodja, upokojenec.
župan Občine Dohje, kandidat SDS s podporo SLS:
Zavzemal se bom za dokor čanje projekta poslovno-sta-novanjske^ objekta, za odkup zemljišč in komunalno ureditev poslovno obrtne cone ter za stanovanjsko cono. Med prednostne naloge sodi zagotavljanje kvalitetne in stabilne vodooskrbe, posodobitev javnih cest in lokalnih poti ter pomoč posameznim oddaljenim gospodinjstvom pri
posodobitvi dovoznih cest. Treba bo poskrbeti tudi za adaptacijo objekta stare šole v Dobju in najti zanj vsebino. Zagotovljene bodo spodbude za kmetijstvo, ohranitev poseljenosti in razvoja podeželja na celotnem območju občine. Zavedam se pomena skrbi za čisto okolje in priprav na zagotavljanje čiščenja odpadnih voda. Spodbujali bomo delo društev, ki dosegajo piimeme rezultate delovanja, načrtujemo začetek izvajanja razvojnih programov, ki so bili izdelani letos, zlasti v okviru programa razvoja podeželja ter regionalnega razvojnega programa Kozjanske subregi-je v občini Dobje. Zagotoviti je treba dodatni prostor za potrebe pokopališča in parkirne prostore. Spodbujal bom vključevanje mladine v različne razvojne projekte, ki bodo pripomogli k hitrejšemu razvoju.
KRATKE VOLILNE
Vprašanja za razbuijenje
Sobotno soočenje žalskih kandidatov izključno na temo mladih se je prevesilo v vročo razpravo z neposrednimi in zato nič kaj diplomatskimi vprašanji mladih. Iz enih od ust sočno začinjeno vprašanje je sedanjega župana tako iztirilo, da je dolgolasi bradati »mladenič« za vsak slučaj kar sam zapustil dvorano. Da o nizkih, na trenutek pobalinskih replikah kandidatov in kandidatke ne gre izgubljati besed, čeprav si programov še niso izmenjali.
Župnik na prvem mestu
Predvolilni čas je »neusipiljen« tudi do župnikov, saj je tam, kjer je župan, tudi župnik.
Jože Tiirinek, vranski župnik, pa je imel v petek na odprtju tehnološkega centra celo to čast, da ga je župan Franc Sušnik ob vsej gospodarski srenji in lokalnih političnih veljakih pozdravil kot prvega. Pa ni bil ta nič neusmiljen do prisotne smetane. Po blagoslovu novega centra jih je celo okaral in podučil z besedami: » Ja, amen se reče na koncu!«
www.novitednik.com
Zmaga je šele začetek. Gremo povezani naprej...
\f.socialnidemokrati.si

Kari Čadej, 48 let. kovinar, kmetovalec na ekološki kmetiji, kandidat SD:
Socialni demokrati na prvo mesto postavljamo razvoj, saj brez njega ni socialne stabilnosti in kvahtetnega življenja. Zmaga je šele začetek, da v Dobju zastavimo kratkoročne in dolgoro s kvalitetno prostor tegijo. Poglavitni r dlji so: zgraditi vrtec nico ob Osnovni šou uoDie, - Št. 82-17. oktober 200«
jože Rajh
za župana občine Laško

Čistilna naprava uradno obratuje
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik in župan občine Šmarje pri Jelšah Jože Cakš sta v petek odprla novo čistilno napravo v Šmarju pri Jelšah. Čistilna naprava stoji na začetku nastajajoče obrtne cone Šmarje - vzhod, omogočala pa ho čiščenje vode šmarskega potoka s pritoki.
Čistilna naprava je zgraje- stilne naprave obsega devet na za 3.200 populacijskih naseIij;ŠmarjepriJeIšah,Za-enot in naj bi zadostovala za drže, Zastranje, Dvor, Mala 30 let. Sicer pa delovanje či- Pristava, Bobovo pri Šmar-
ju, Vinski Vrh, Globoko in Predel. Trenutno Čistilna naprava deluje 40-odstotno, saj morajo najprej dograditi kanalizacijsko omrežje. Tako rtaj bi že v prihodnjem letu čistilna naprava delovala z veliko večjo obremenjenostjo. Minister Podobnik je dejal, da je tudi drugod po Slove-
Rekordna Drobtinica na Konjiškem
Letošnja šesta Drobtinica je bila na konjiškem območju rekordna. Medtem ko so lani z akcijo zbrali denar za 383 kosil, so ga letos kar za 515.
»Letos smo uspeli k sodelovanju pridobiti prav vse okoliške pekarne in Društvo kmečkih žena Zarja, kar nas posebej veseli. Vsega skupaj smo prejeli 400 štruc oziroma hlebcev kruha. V zameno za darovani kruh smo zbrali sredstva, ki zadostujejo za 515 kosil za otroke iz socialno šibkih družin,« zadovoljno ugotavlja sekretarka OZ
Rdečega križa Slovenske Konjice Renata Gabrovec.
Prodaja kruha je bila v vseh krajih dobra: v Ločah so zbrali za 102 kosili, v Vitanju 90, Zrečah 114 in Slovenskih Konjicah za 209 kosil, »Uspeh akcije gre pripisati tako občutljivosti ljudi za stiske družin iz domačega okolja kot tudi razumevanju donator-jev. Posebej bi izpostavila pekarni Marido iz Draže vasi in Bane iz Zreč, ki sta vsaka posebej podarili več kot sto enot kruha. Pekarne Ob potoku in Mercator iz Konjic, Boč Zbelovo in Stmad Op-
Sobota je bila prazničen dan za vse krajane Gorice pri Slivnici, saj so odprli novo krožišče in most, praznovanje pa so združili tudi s praznikom lokalne osnovne šole.
Na 40-letmco so se na šoli pripravljah že ves september in v tem času predvsem obujali spomine na šolo in pouk, kot so ju poznali nekoč. Stara šola se je včasih več kot 150 let nahajala pri farni cerkvi na Siivnid, vendar so stavbo
novo upo-odc
v drugi svetovni vojni požgali. Otroci so k pouku ho-düi v Gorico, ker pa stara šola kljub obnovi ni zadoščala potrebam, so zgradili in jo leta 1966 predali i
rabo, čez deset iet pa t____
bih še telovadnico. Šola tako leži na Griču, vzpetini nad Gorico, ker pa je bil pred vojno sedež »župe« na Slivnici, šola še danes nosi njeno ime.
Oš Slivnica pri Celju, ki jo vodi ravnateljica Marjeta Ko-šak, ima svoji podružnici še
FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN !t.p.
Na okopih 2 c 3000 Celje
Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA
v Loki pri Žusmu in na Pre-vorju, dandanes pa jo obiskujejo otroci od prvega do devetega razreda. Učenci so njenih 40 let obeležni s pohodom po nekdanji šolski poti do stare šole na Slivnici, po šoli pa so zvonili s starim zvoncem (pa še elektrike jim je zmanjkalo ravno v tistem trenutku). Učitelji so svoje delo predstavili v jubilejnem zborniku, kjer so zbrali tudi sezname vseh generacij učen-cevin učiteljevter njihove spomine, učenci pa so izdali jubilejno šolsko glasüo. Sobotno praznovanje je zaznamoval predvsem dan odprtih vrat, ko so organizirah športne ^e, različne delavnice za starše, na srečanje pa so povabili tudi prvo generacijo šolarjev šolskega leta 1966/67 in pripra-vih skupno slovesnost.
POLONA MASTNAK - ŠL82-17.
niji praksa in dobra izkušnja, da najprej zgradijo čistilno napravo in potem nanjo priključujejo novo kanahzaci-jo in ne obratno. »Ni enostavno pokriti finančno kot tudi prostorsko dodatne kanaliza-cijske vode, občina Šmarje pa ima to v načrtu in bo tudi uspela. Je pa treba povedati.
da v trenutku, ko čistilna naprava deluje, bo voda všmar-skem potoku višjega kakovostnega razreda. Vsako leto je pomembno,« je še dejal Podobnik. Sicer pa je čistilna naprava poskusno začela obratovali že avgusta.
Vrednost naložbe je dobrih 400 milijonov tolarjev. Iz
okoljskih dajatev so pridobili dobrih 180 mUijonov tolarjev, 145 milijonov tolarjev je občina pridobila s kreditom pri Eko skladu, 75 milijonov tolarjev pa so zagotovili v občinskem proračunu. Evropa ni prispevala nič, ker je bü obseg naložbe premajhen. .	ŠO
Za računalniško pismenost
Šmarje pri Jelšah je od prejšnjega tedna bogatejše za ECDL Testai center Prah. V izpitnem centru bo moč pridobiti ECDL spričevalo in se tudi pripraviti za sam izpit. Gre za projekt, ki so ga podprli in tudi sofinancirali Evropska unija, ministrstvo za delo in zavod za zaposlovanje. Cilj projekta, ki ga v centru že izvajajo, je izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih oziroma vse uporabnike računalniško opismeniti.
Da je računalniška pismenost pomembna ne le za brezposelne, ampak tudi za že zaposlene, priča podatek, da kar tretjina zaposlenih ne zna uporabljati računalnika. Kot je poudaril koordinator za ECDL Slovenija
Inko Perovic, na leto vsak računalniško nepismen človek izgubi kar 144 delovnih ur. Dejansko pa s tem izgubljajo tudi delodajalci. V ECDL centrih se uporabniki lahko računalniško opismenijo, hkrati pa v teh izpitnih centrih izvajajo tudi izpite za pridobitev ECDL spričevala, ki je mednarodno priznan. To omogoča konkurenčnost pri iskanju zaposlitve tako v Sloveniji kot v tujini. Danes je v Sloveniji teh centrov 24, center v Šmarju pa je edini na tem območju.
V ECDL Testnem centru Prah v Šmarju pri Jelšah so začeli z usposabljanji že spomladi. Kot pravi vodja projekta mag. Igor Prah, je do danes celotni ECDL izpit opravilo 40 slušateljev, 8 pa ECDL start.	ŠO
lotnica so darovale po 30 štruc kruha, pekarna Težak Zreče 15 in Klasje Celje 10 štruc kruha. 48 hlebcev so na stojnice prinesle članice društva kmečkih žena, Hvala vsem donatorjem, vsem, ki so darovali prostovoljne prispevke v zameno za kruh in seveda mladim prostovoljcem in njihovim mentoricam, ki so opremili stojnice z lepo izdelanimi plalcati,« zaokroži uspešno akcijo, ki jo vsako leto pripravijo ob 16. oktobru, svetovnem dnevu hrane, Renata Gabrovec.
MBP
S starim zvoncem za jubilej
Traksa prerezali (z leve): župan občine:
Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič
mag. Igor Prah m župan občine
Biseri
icitajsicih ariiivov zdaj v Celju
Potem ko se je Slovenija leta 2003 z razstavo Slovenska mesta skozi čas predstavila Kitajcem, je letos v okviru kulturne izmenjave Arhiv Republike Slovenije gostil razstavo, ki so jo pripravili v Državnem arhivu LR Kitajske, Biseri kitajskih arhivov. Da ne bi omenjena razstava po predstavitvi v Ljubljani končala v depo-jih, so jo pripeljali ševZgo-dovinski arhiv Celje, kjer bo na ogled vse do začetka decembra.
Gre za izbor najstarejših, najlepših ali najpomembnejših od okoli 130 milijonov dokumentov, kolikor jih v arhivih Kitajske priča o bogati oktober 2006 -
zgodovini ter veličastni du-hovrti in kulturni dediščirti te dežele. Razstava je osredotočena predvsem na redke arhivske zapise od začetka 8. stoletja do ustanovitve Ljudske repubhke Kitajske leta 1949. Del pričujoče razstave so tudi izjemno pomembni dokumenti, ki dokazujejo, da slovensko-kitaj-ski odnosi segajo daleč vpre-teklost. Ti zapisi govorijo o življenju in delu Ferdinanda Avguština Hallersteina, v 18. stoletju delujočega v Pekingu, ki mu je tedanji kitajski cesar podelil visok cesarski naslov. Odprtja razstave v celjskem arhivu se je ob direktorju Arhiva RS Matevžu
Koširju udeležO tudi prvi slovenski veleposlanik v LR Kitajski Ivan Seničar.
Z razstavo Biseri kitajskih arhivov so v Zgodovinskem arhivu Celje začeli praznovanja ob 50-letnici arhiva, pri čemer bodo jubUej svečano obeležili 13. decembra s proslavo v Narodnem domu.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
10
JCMAiMniAJEV
Na Vranskem odprli tehnološki center
Na Vranskem so v petek odprli Tehnološki center za alternativne in obnovljive vire energije. Njegov namen je, kot je ob odprtju poudaril minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, reševanje energetskih težav na sodoben ter na način tujih praks.
Župan Vranskega Franc Sušnik je poudaril, da je center plod dobrega sodelovanja njegovih ustanoviteljev. Ti so Razvojno, inovacijsko in tehnološko središče Savinjske regije. Kovinska industrija Vransko, Občina Vransko in mariborska fakulteta za strojništvo, pri čemer gre za enega tehnoloških centrov Savinjske regije, ki so med seboj povezani v omrežje centrov. Boris Klančnik, direktor Regionalne razvojne agencije Celje, je na novinarski konferenci pred odprtjem centra povedal, da bodo tovrstni tehnološki centri pri-
pomogli pri prestrukturiranju gospodarstva v regiji,
Center ima dva osnovna programsko razvojna sklopa. Prvi, v petek odprt tehnološki center, je razvojno-raziskovalna in aplikativna enota, ki po programskih sklopih razvija ključne po-jekte tudi v sodelovanju s panožnimi podjetji. Drugi sklop predstavlja Energetska cona Vransko, v kateri bodo nastajala nova podjetja in proizvodni obrati za proizvodnjo posameznih sklopov in izdelkov za učinkovito rabo alternativnih in obnovljivih virov energije. Osnovna naloga tehnološkega centra je podpora regijskemu gospodarstvu, kot je dejal Janez Herodež, vodja omenjenega centra. Ivo Kreča, direktor KIV Vransko, pri tem poudarja, da naj bi bili rezultat sodelovanja s centrom aplikativni projekti za potrebe domačega in tujega trga. Vob-
dobju 2007-2013 naj bi v Savinjski regiji odprli Še 10 do 12 tehnoloških centrov in zaposlih okoh 50 viso-
stra Andreja Vizjaka bo canter pi na sodoben način.
ko kvalificiranih kadrov,	posrednih regionalnih raz-
Naložba je vredna 300 mi-	vojnih spodbud,
lijonov tolarjev, od tega je	MATEJA JAZBEC
100 milijonov tolarjev ne-	Foto: TT
Mmimm
Ob
stoletnici rojalca
Prof. Drago Ulaga je bil rojen 22. oktobra 1906 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Vtem tednu se 100-letnice njegovega rojstva spominjajo na mnogUi lokacijah v občini Laško in Radeče.
Da bi čim bolj približali pomembno delo prof. Ula-ge zlasti mladini, so pripravili več predstavitev s predvajanjem športnih filmov in profesorjevo življenjsko zgodbo. Prva predstavitev je bila v ponedeljek v Jurklo-štru, danes bo v Kulturnem centru Laško in v sredo v Radečah ter v četrtek v Rimskih Toplicah. Dopoldanske športne matineje so namenjene šolarjem, popoldanske pa mladini in odraslim.
Osrednja prireditev bo v petek, 20. oktobra, ob 18. uri v telovadnici OS Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. Scenarij sta pripravila Ulagov nečak Andrej Marinšek in ztiani televizijski ustvarjalec Beno Hvala. Ob športnem pro^amu bodo predstavili knjigo o delu in življenju prof. Ulage avtorja dr. prof. Rajka Šug-mana.	TV
Zdravila in zdravilne rastline
Ali ste že kdaj pomislili, da lahko pride zaradi sočasnega jemanja zdravil in zdravilnih rastlin do neželenih, tudi škodljivih učinkov na vaše telo?
Odgovor na to vprašanje boste dobili na brezplačnem predavanju Zdravilne rastline in interakcija z zdravili, ki ga pripravljajo Celjske lekarne. V Kavarni Celjskega doma
bo jutri, v sredo, ob 11. uri predaval Boris Jagodič, mag. farm. Govoril bo o tem, kako so po zakonodaji razvrščene zdravilne rast-hne in kako pomembno je, da dopolnjujemo znanje o njih, saj hitro napredujoča znanost spoznava vedno nove pozitivne in negativne učinke.
MBP
Spet imajo trden most
Je že res. da pred volitvami v vseh občinah na veliko odpirajo nove ali obnovljene odseke cest, mostove in druge objekte, toda most v Lahomnem (proti vasi Harje) je bil resnično potreben sanacije. Svojemu namenu so ga uradno predali v soboto.
Most le močno poškodovalo več neurii, pri čemer
ga je lansko neurje tako načelo, da je obstajala nevarnost, da se zruši. Novi oziroma nadomestni most je glede na zahteve vodarjev višji kot prejšnji, kar omogoča tudi večjo pretočnost potoka Lahomnica. Sanacija mostu je veljala okoli 20 milijonov tolarjev, pri čemer je del sredstev prispevala tudi država (.most je bil
namreč vključen v sanacijski program za odpravo posledic lanskoletnega neurja).
Večino posledic zadnjih neurij so v laški občini že uspešno odpravih. Saiurati morajo še nekaj plazov ter na nekaterih mestih ob cesti obnoviti brežine, ki so jih odnesle visoke vode.
BA, foto: MM
Novo krožišče, večja varnost
Na Bregu pri Polzeli je bila v okviru praznika občine Polzela slovesnost ob odprtju novega krožnega križišča, ki je nadomestilo neprimerno štirikrako križišče regionalne ceste Velenje-Doberteša vas z občinskimi cestami proti Orovi vasi ter Tovarni nogavic in delu naselja Breg pri Polzeli.
Poizelski župan Ljubo Žni-dar je uvodoma občanom
naznanil, da je novo krožiš-če prav njegova zamisel in ob tem izrazil veselje, da so jo pri Direkciji za ceste RS podprti. Krožišče je tudi prvi objekt bodoče obvoznice, ki naj bi jo Polzela dobila že prihodnje leto. Prometni minister mag. Janez Božič pa je poudaril, da so z gradnjo podobnih krožišč v Sloveniji pričeh leta 2000 in jih je sedaj v Sloveniji že več kot 30,
s čimer se bo povečala varnost na naših cestah.
Krožišče je bilo zgrajeno skupaj spripadajočima pločnikoma, dvema avtobusnima postajališčema, javno razsvetljavo, odvodni avanjem in zaščito komunalnih vodov. Vrednost del znaša skoraj 128 milijonov tolarjev. Delež, ki ga je zagotovilo ministrstvo, znaša 108 milijonov.
T. TAVČAR
Bio park v Vrbju odpira svoja vrata
»Slabo počutje je povabilo k pozornosti do samega sebe.« Ta misel je napisana na vabilu, s katerim podjetje Nivo Eko iz Celja vabi na odprtje svojega bio parka v Vrbju pri Žalcu.
Bio park Nivo bodo odprli na slovesnosti, ki bo v četrtek ob 14. uri. Gre za čudovito urejeno i
okolje z dvema ribnikoma, v katerih plavajo najrazličnejše vrste rac in labodi, ob vodi pa se jesenskim sončnim žarkom nastavljajo žel-ve.
Ta prostor, ki je danes posebne vrste park energij, so v Nivoju pred tremi leti začeli urejati zato, ker so tam naključno odkrili, številni vr-
hunski radiestezisti pa nato izmerili in označili števUna mesta, ki z oddajanjem energij blagodejno vplivajo na človekovo počutje in zdravje. Za mnoge udeležence na odprtju pa bo gotovo zanimiva tudi predstavitev bio bobna, biološke čistilne naprave.
MA
VASE SKRITE ZELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Mrzlične priprave na pni potop
Še zadnji napotki prad prvim potopom.
Izpolnili željo iz otroštva - Ko naenkrat ostaneš brez besed

Martin Skerfaiš med oblačenjem
ih na obrazu našega nagrajenoa po prvem potopu pova marsikaj.
Potapljanje je občudovanje in spoštovanje podvodnega sveta. Večina si je že nadela masko in plavutke ter tako pokukala pod morsko gladino, tisti »ta pogunmi« se pod vodo odpravijo s potapljaško opremo za dlje časa, za marsikoga pa je potapljanje izziv, ki se ga zaradi strahu nikoli ne bo lotil. A ko poslušamo »prave« potapljače, je jasno, da je potop pod gladino morja vedno nekaj novega, neponovljivega. Na posamezniku pusti pečat, zaradi katerega se vedno znova in znova vrača podmorsko gladino.
Pri potapljanju ni starostnih omejitev, kar je na lastni koži preizkusil tudi Martin Skerbiš iz Rimskih Toplic. Njegova želja po potapljanju sega v otroška leta, ko je pod vodo pokukal prvič, šele dobra tri desetletja kasneje pa se je pod morsko gladino z našo in seveda pomočjo potapljačev Društva za preiskovanje voda v Celju, kot pravi potapljač odpravil prvič.
Sončno sredino jutro je napovedalo lep dan. Fiesa nas je pričakala brez poletoega vrveža: dopustov je büo že konec, otroci so bili v šolah ... Priprave na prvi potop so bile seveda »dolgotrajne«, Martinu je bilo treba razložiti vse od osnov dalje. Med drugim je izvedel, da potapljanje danes ni več nevaren šport, kakšna oprema je najboljša.., Mi-šo Madronič, tajnik, vodja komisijeza izobraževanje, inštruktor potapljanja, vodja reševalne enote pri celjskem društvu ter namestnik načelnika Podvodne reševalne službe Slovenije je spregovoril o tem, kaj nas čaka: »Najprej se bomo preoblekli v potapljaško opremo, potem jo bomo >zmontirali< in Martinu razložili, kako deluje... Nato bomo stvari iz teorije prenesli v
prakso, najprej seveda v plitki vodi, zatem pa se bova spustila do globine 4,5 metra. Vse skupaj naj bi trajalo slabo uro. Popoldne bomo vse skupaj ponovili. Pogoji so odlični, prav tako vidljivost, morie je mimo, toplo je ... Mislim, da ne bo nobenega problema.«
Discipliniran icot deicie
In res ga ni bilo. Martin si je obleko - čeprav smo vsi mislili, da bo imel z njo probleme - oblekei kot pravi profesionalec, upošteval je Ma-droniča in se potopil pod gladino morja. Še prej je dejal: »Priden učenec bom, kar bo moj inštruktor rekel, to bom naredil. Upam, da bom čim več videl. Nekaj bom za spomin seveda >privlekel< ven, vsaj kakšen kamen.« Slednjega sicer ni, je pa na površino
prinesel stekleničko, ki jo je morska voda odela v čudovite barve. Prvi potop je opisal kratko in jedrnato: »Bilo je super, bili smo na štirih metrih, popoldne pa gremo še enkrat globlje.« Madronič pa je dodal: »Bil je ubogljiv, discipliniran. Tega sem bolj vajen pri dekletih. V prihodnje ga pričakujem natečaju.«
Miša in našega nagrajenca sta spremljala še član Društva za preiskovanje voda v Celju Ladislav Krklec ter plavalni maratonec Jože Tanko, ki se je prav tako učil potapljanja, le da ima že nekoliko več izkušenj kot Martin. Po prvem potopu je seveda sledil počitek ob pijači, pogovor je tekel predvsem - o čem drugem le - o potapljanju, Madroničevih začetkih, podvigih ... tako da Martinu zagotovo ni bilo dolgčas.
Čudovito, prečudovito
Napočil je trenutek, ko so se »naši potapljači« v vodo odpravili še drugič; izkuše-nejša na globino 18, Madronič in začetnik pa na globino osmih metrov. Prepričani smo bili, da bo naš nagrajenec po drugem potopu bolj zgovoren, a je bil očitno nad morskim dnom tako očaran, da je misli znova strnil zelo na kratko: »Občutki so bolj globoki. To bom zagotovo še kdaj ponovil. Zelo je zanimivo. Izziv je potešen. Če se bom včlanil v klub, je vse v božjih, rokah. Pustimo času čas.« Tudi tik pred odhodom domov, ko je ženi za spomin s seboj vzel nekaj školjk, je bil očitno še vedno ves vzhičen in za konec dejal: »Bil je čudovit, prečudovit dan, ki bi se ga splačalo ponoviti; seveda s >par-tijo<, kot je bila tale. Hvala, da ste mi izpolnih željo!«
Če imate tudi vi, vaš znanec, sorodnik ... kakšno izvirno željo, nam jo pošljite na naslov Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje. Lepo je osrečiti svoje bližnje.
JASMINA ŽOHAR Foto: GAŠPER GOBEC
Jože Tanko, MiŠo Madronič, Martin Skerbiš in Ladislav KrkJec so bili »prava partija«.
Celjski betonski zid z železom v vratih je bil odličen do sredine drugega polčasa, potem se je nenadoma zlomil.
Asinrin zaradi Špilerja
Mitja Lesjakje odlično »spočil« Sulica, ko je zadel in nekajkrat z blokadami brez prekroka pripravljal prostor soigralcem. Potem je moral na klop ...
V Leverkusnu, kjer so pred 107 leti vloMi patentno vlogo za aspirin, so celjski rokometaši uprizorili odlično predstavo in jo ob koncu povsem pokvarili, tako da je marsikdo potreboval čudežno tabletko po tekmi 3. kroga lige prvakov.
Gummersbach'je ob koncu zmagal s prednostjo treh golov,
Petnajstminutni mrk
Celjani so ob polčasu vodili s 16:14, kar je bil plod mnogih menjav trenerja Kasima Kame-nice in obramb Gorazda Škofa. Pa tudi presenetljivo odličnega sojenja mladega madžarskega para. V nadaljevanju je bila zgodba še lepša, pivovarji so se po projektnih Sergga Har-boka in odločnosti Edija Kok-šarova odlepili na pet golovraz-
3. krog skupine F lige prvakov
Gummersbach - Celje Pivovarna Laško 34:31 (14:16)
LEVERKUSEN - Dvorana Wilhelm Dopatka, gledalcev 2617, sodnika Peter Herczeg in Peter Südi (Madžarska), delegat Jožef Ambrus (Slovaška).
GUMMERSBACH: Fazekas 16 obramb, Ramota 1; Wiegert, Zaharov, Narcisse 4, llič 7 (1), Jakobssoß, Gutinarsson 6, Spatz, Alvanos 7, Sigurdsson 3, Vučičevič, Lützelberger, Zrnič 7 (3). Trener Alfred Gislasson.
CEUE: Podpečan 1, Škof 19; Sulic 4, Gajič, Brumen 3. Lesjak 1, Špoljarič, Špiler 1, Haibok 8, Kozlina 3, Stojanovič 2, Natek 3, Kokšarov 6. Trener Kasim Kamenica. Sedemmetrovke: Gummersbach 5 (4), Celje 1 (0). Izključitve: Gummersbach 2, Celje 8 minut.
Bistveni potek rezultata: 0:1, 3:1, 4:4, 6:4, 7:5, 7:8, 10:11, 11:11, 11:14, 13:14, 13:16, 14:16; 14:18, 15:20, 16:21, 17:22, 18:23, 21:23, 25:25, 25:27, 29:27, 30:29, 31:30, 32:31, 34:31.
like kar štirikrat. Kamenica je »pozabil« na Davida Špilerja, ki je prej letel po igrišču, igra je postala anemična in nemško moštvo je v 46. minuti izid izenačilo ter prevzelo pobudo. Ali je stalni pritisk s klopi vplival tudi na Kokšaiova, Id je zapravil sedemmetiovko in kasneje tudi dva morebiti ključna protinapada? Pomislili smo že, da je stroj, ki ne zataji, a je tezo ovrgel odlični madžarski vratar Nandor Fazekas.
Špiler je v uvodu tekme na-kazal, da bi lahko dostojno zamenjal Uroša Zormana. Je hitrejši, njegov korak spominja na Rutenkinega, ima močnejši met od večine dirigentov. Ko je bil v mladinski reprezentanci, so ga tuji strokovnjaki poimenovali rokometni Rembrandt. Morda mu je Kamenica oporekal neodgovornost, enako težavo je pred leti moral odpravljati Zormanu. ta ga stesal v ro-komernega zvezdnika. Če bo podobno začutil pri Gorenjcu, potem lahko računamo na novega asa. Če pa v njem ne vidi kaj posebnega, potem je bolje, da rokometaš, ki je svojo šponno potzačelpriRKTržič, kje drugje uresniči svojo vročo željo po vlogi snovalca akcij. Res pa je tudi, da je Sergej Rutenka preden je postal eden izmed najboljših na svetu, presedel sezono v Golovcu.
Zdaj si tudi Sergej Harbok želi ostati v Celju. Iskreno? To bomo še videti. Tudi Zorman je »do konca« prepričeval, da obstajajo možnosti glede njegovega kasnejšega odhoda v Ciudad Real... Harbok naj bi v Nemčiji že poskusil odloži-d slovo od Zlatoroga. To pa bo stalo! Najbrž preveč.
Zdaj morajo Celjani seveda zmagati v Reykjaviku, da bi obračun z Gummersbachom v Zla-torogu sploh imel pravi pomen.
DEAN ŠUSTER
Izidi 3. kroga LP, skupina A: Bosna-Fotex25:31, Portland - Povazska Bystrica 42:25; B: Szeged - Kadetten 27:27, Brest - Ciudad Real 27:34; C; Crvena zvezda - Kolding 30:36, Chambery - Wisla 21:13; D: Flensburg - Cehovski medvedi 34:29, Metalurg - Zagreb 18:22; E: Constanta - Klel 28:37, Gudme - Ba-nik 45:32; F: Gummersbach - Celje 34:31, Sandef-jord - Fiam Reykjavik 35:26 (19:14). 1. Gummersbach 6 točk, 2. Celje 4, 3. Sandefjord 2, 4. Fram 0; G: Hammarby - Gold club 28:32, Panellinios - Barcelona 22:37; skupina H: Val-ladolid -Montpellier 34:25, Bregenz - Portovik Južni 20:22.
NI res, da je bila selekcija slaba
Zelo visoka poraza
žalske rokometašice so po pričakovanjih izgubile obe kvalifikacijski tekmi za ligo pr-valdnj v hrvaški Koprivnici.
Podiavka je bila najprej boljša s 40:14 in nato še z 39:22. Sü-elke za Celeio Žalec na dveh tekmah: Kladivnik 3, Futač, Grčar, Bojovič 1, Curko 2, Korun 3, Kobal 15, Čerenjak 6, Pile-pič, Topiak 2, Jeriček 4, Globočnik, Kočevar. Žalčanke bodo evropsko tekmovanje nadaljevale v pokalu EHF.
DŠ
Požun (znova) na velenjski klopi
Govorice, da naj bi Miro Požun na klopi velenjskega Gorenja prej ko slej zamenjal Danca Larsa Waltherja, so se izkazale za resnične.
Če so bile sprva le »privlečene za lase«, so bile po nepričakovanem izpadu velenjskih rokometašev iz 2. kroga pokala pokalnih zmagovalcev vse glasnejše. Epilog so dobile v nedeljo, ko se je sestala uprava kluba in se po Kgolj osvojeni ločkina zadnjih dveh tekmah državnega prvenstva odkjaia, da razreši dtjsedanjega trenerja Waltherja. Jutri bo tako namesto njega na velenjsko klop sedel Miro Požun, ki je velenjske rokometaše zapustil po sezoni 2001/2002.
JASMINA ŽOHAR
Islandski Fram v Zlatorogu ni bil resen tekmec. Razlika v kvaliteti je bila preveč očitna. Dejstvo je, da sta v skupini dve vrhunski in dve povprečni moštvi. Celjski trener je tekmo izkoristil za dvig samozavesti tistim, ki sicer igrajo manj, ter da okusijo celjsko dvorano, ki je v rokometnem in nasploh športnem smislu nekaj posebn^. Če-UTkov obračun v Nemčiji je prinesel obračun visokega ritina z veliko tekanja in vložene energije. Po mojem mnenju so celjski rokometaši prikazali, da so zrelejše moštvo, da igrajo v napadu bolj organizirano in disciplinirano ter da si bolj potrpežljivo ustvarjajo priložnosti. Nemci i^ajo brez zavor, imajo veliko svobode, proti golu meče prav vsak, ki se mu to zahoče. V taktičnem smislu bi dal prednost Celju. Obrambi sta bili dokaj kvalitetni,
Moč Nemcev je bila v protinapadih po prejetem golu, tu so prikazali vrhunstvo. To je njihovo glavno orožje. Preveč zadetkov so dosegli v tem segmentu. A pri tem ne gre za oi^ni-ziran protinapad, temveč »hitri center« na vse ali nič. Če pa so Celjani zapravili napad, so Nemci hitro zaključevali nas-prome napade, še največ zunanji napadalci, ne glede na to, ali so sploh bili v priložnosti. Malce so celo »bezljali«, Morda me je tu Gummersbach celo razočaral. Ima pa odlične posameznike. Predvsem Narcisse je težko ustavljiv Obremeni dva nasprotna igralca in pripravi višek soigralcem.
Prednost Celjanov pa je v večjem številu i^alcev. Nemci so več ali manj vztrajali s stalno šesterico v napadu, na zunanjih položajih z ničem, Nardssom in Alvanosom. Vstopal je sicer Wiegert, ki pa kot krilo še ni-
STROKOVNI KOMENTAR MIRA POŽUNA
ma kakovosti za bistvenejšo pomoč na sredini, Celjani so v zadnjem obdobju tekme izgubili glave. Morda so zaradi utrujenosti imeli manj potrpljenja v napadu. Sledila je kopica zgrešenih strelov. Pri ostrem ritmu je to tudi logično, na svoje prideta oba vratarja Proti nemškim in skandinavskim moštvom se dobro kosamo tudi zato, ker uporabljamo zmes taktičnega rokometa, discipliniranega in hiti-e^, sodobnega.
Celjska ekipa je dobro pripravljena. Ibdi sestavljena je kvalitetno. Ima najmanj deset reprezentantov. Govorice, da celjsko moštvo ni dobro selekcionirano, ne držijo. Če hočeš imeti vrhunske svetovne igralce, pa potrebuješ vehko denarja. Takšni asi pa so predragi za celjski klub. Gorenje je sprva doživelo razočaranje ob koncu prejšnje sezone, ker se ni uvrstilo v ligo prvakov, sedaj ima slabšo ekipo, izpadlo je že iz evropskega pokala, na^adnjepa sila nepričakovano izgubilo v Ormožu. V Velenju so pospešeno začeli iskati novega uener-ja. Močno so pritisnili name...
Se bo d« odp
Po zmagi v Kopru CMC Publikum
Po dveh reprezentančnih tekmah se je nadaljevalo državno nogometno prvenstvo, uspešno za CMC Publikum, ki e gostoval v Kopru in zmagal z 2:0.
Gola za drugo zmago v gesteh sta dosegla Mitja Brulc in Nejc Pečnik. Celjani so takoj zagospodarüi na igrišču in prevladovali skozi celotno srečanje. Trener Jani Žilnik je bil zadovoljen: »Bili smo bistveno boljši in očitno izkoristili slabšo pripravljenost gostiteljev. Več smo tekli in na srečo smo büi mdi učinkoviti. Odmor nam je prišel prav, saj smo popravljali razumevanje naše taktike. Na dveh prijateljskih tekmah sem ugotovil, na koga lahko še posebej računam.« Zdaj je Publikum na lestvici osmi, jutri v Areno prihaja Primotje, ki le še za dve točki zaostaja za vodilnimi Domžalami in ki ga vodi Zil-nikov bivši trener pri Kladivar-ju in Rudaiju Bojan Prašnikar. »Odločale bodo malenkosti.
Gostje bodo zaigrali bolj zaprto in bodo prežali na protinapade. Mi si süno želimo prve domače prvenstvene zmage in potrditve forme iz Kopra. Ajdovci so dobro uigrani, so v naletu, vendar sem prepričan, da se lahko z njimi uspešno kosamo,« je zaključil Žilnik z upanjem na boljše vzdušje na celjski tribuni.
DEAN ŠUSTER
Izidi 13. kioga I. SNL: bai-per- CMCPublikunt 0:2 (0:1): Brulc (45), Pečnik (85), Factor - HIT (k'rica 1:1, Nafta - Drava 1:1, Primorie - Bela krajina 2:0, Maribor - Domžale 1:1.
LESTVICA 1. SNL
13 S E O IS: 8 29
MARIBOR	13	S 4	4	20:1« T!
HrrSORlCA	t3	4 6	3	19:15 ti
DRAVA	13	4 4	5	18:17 II
KOPER	13	2 9	2	18:18 1!
CMC(>UBIIKUM 13	2 S	6	14:21 1
BEUKRAJMA	13	2 4	7	1623 11
ittaiii .	1!	I's	s	11SSI ii
Odličen start Alposa
KOŠARKA
Začetek nove sezone v 1. A SIO. je prinesel dve zmagi in poraz ekipam s Celjskega.
Najbolj prijetno so presenetili Šentjurčani, in sicer z nepričakovano visoko zmago nad močno okrepljenim Koprom.
Sijajni Hunt
Godba na "pihala iz Šentjurja je kot ponavadi odprla novo {še-sto).sezono domačega kluba v prvi državni ligi. Po podobnih notah (odlično) so nato igrali tudi 'raro\gnci treneta Damjana NbvÄovica, ki so navdušili dobro obiskano dvorano Hruševec. Že po tej tekmi so v pozabo odšli Maček, Ce-bular in Ručigaj, kajti novo moštvo je prikazalo staro igro in tudi nadaljevalo z zmagami iz prejš-nje sezone. Že na začetku se je videlo, da bo to večer domačih ostrostrelcev, kajü Robi Ribežl [18 točk) je s serijo trojk (v L delu pet zadetih v šestih poskusih) popeljal svoje moštvo do hitre^ vodstva 10 točk, kar sta s urojkami nadgradila še Elvis Kadič (17 točk, 7 skokov) in Mano Novak (11, 7). Ker je bila tudi obramba takšna kot lanska, torej agresivna in neprebojna, je že do polčasa Alpos prišel do 22 točk naskoka. V nadaljevanju so gledalci v Hru-ševcu občudovali igro temnopoltega šentjurskega branilca Jimmija Hunta. Ob stoodstotnem metu za dve točki (9:9) je dosegel 31 točk in imel kar 11 asistenc in prednost Alposa je bila pet minut pred koncem neverjetnih 32 točk, kar je bil znak domačemu suate^, da na parket pošlje pravrae igralce s klopi. Tako je debitiral tudi še ne 15-letni (rojstni dan ima šele danes) Tadej Ferme, kar je poželo velik aplavz tako kot tudi si-
jajno zabijanje nadarjenega Luke Lapomika. Ob koncu je bilo zadovoljstvo ob zmagi v domači dvorani zares veliko. Gostje so bili s kar štirimi tujci povsem nebogljeni predvsem zaradi odlične igre Šentjurčanov, Zadovoljen pa je bil seveda tudi Novakovič; »Priznati moram, da so fantje z odlično igro presenetili tudi mene. Obramba je bila na bistveno višji ravni kot med pripravami, v napadu so se po seriji Ribežla odvezale roke in vse je bilo lahko, celo prelahko, bi rekel, glede na postavo Kopra. Zmaga in predvsem igra sta dokaz, da smo ponovno na pravi pori, ki jo bomo skušali nadaljevati v Sežani.«
Razočaranje
Prav sobotni nasprotnik Alposa, ekipa Kraškega zidarja, pa je presenetil v prvem krogu z zm^o v Šoštanju. Kar precejšnje razočaranje so doživeli navijači iz Šaleške doline, saj je Elektra veljala za nespornega favorita. A tega ni dokazala, še posebej ne v zadnjih desetih minutah. Po treh četrtinah so sicer domači še vodili, čeprav niso blesteli, v zadnjem delu pa so povsem odpovedali. GosQe so to znali kaznovati in s homogeno igro prišK do nepričakovanega uspeha. Pri Elektri, ki je odpovedala tako v metu kot v skoku, je Boris Jeršin dosegel 14 točk, Miha Čmer 13 in Srboljub Nedeljkovič 12. Očitno ni bilo tistega razpoloženega igralca, ki bi barko potegnil na suho, ko se je začela potapljati. Trener Bojan I^č je bi! seveda nezadovoljen: »Opozarjal sem na Sežance, še posebej na to, da naša spremenjena ekipa še ni dovolj uigrana. To se je lepo videlo v tej
»končno rlo?
Ij optimistično pričakuje Primorje
Izidi 10. kroga 2. SNL:
Aluminij - Radar 0:0, Dra-vinja - Triglav 0:1; Stoja-nov (S8); Vrstni red: Boni-fika 23, Livar 20, Krško 17, Šenčur, Triglav 14, Dravi-nja. Rudar 12. Zagorje II, Mura 10, Aluminij .6.
Izidi 10. kroga 3. 8NL -vz;hoa; Kovinar Store - Ma-lečnik 1:1; Čater (19); Po-crnji« f90), Šentjur - Poloma 2:2; Ekmečič (43 , 66); Zabota (9). Burian (18); Šmarje pri JelSah - Železničar 2:1-, Kos (8), D. Firšt (57); Vednik (50). Vrstni red: Zavrč 23, Veržej 19, Odranci, Malečnik 18. Šmarje, Kovinar 16, Čren-šovci 15. Šentjur, Dravograd 14, Železničar, Stojnci U, Paloma. 10, Pohorje 9, Ti-
Izidi 10. kro^a Štajerske lige: Bistrica - Sampion 2:2, Šaštanj-Möns Claudias 3:2, Pesnica - Šmartno 0:6, Zreče
- Peca 3:2. Rogaška - Šen-tüj 1:1. Vrstni red: Rogaška 24, Zreče 22, Šmartno 18. Šentilj 13:, Gerečja vas 16, JurovsM Dol 14, Sampion 13. Šoštanj. 12. Ormož, Bistrica, Peca, Opiot-nica .ll, Pesnica, Möns Claudius 7.
Izidi 13. kroga 1. lige malega nogometa občine Štore: Cene sokoli - Marinero 3:5, Storkom - Laška vas 6:5, Tbrpedo - Pečovje 4:6, Štore Steel-Stopar 3:3. Vrstni red: Cene sokoli 36, Pečovje. Marinero 32. Laška vas 22. Store Steel 17, Sto-par 16. Storkam 12. Torpedo 0. JŽ
I GOLI
SREDA, 18.10.
1. SL, 14, krog: CMC Pub-ikum - Primorje (18).
v Šentjur zaigral odlično.
tekmi, v kateri smo bili v zadnjem, odločilnem delu v podrejenem položaju. Ne preostane nam drugega, kot da še okrepimo delo na treningih, saj sem prepričan, da bo tudi igra kaj kmalu stekla, morda že v soboto v Novem mestu.«
Rešitev v finisu telcme
Laščani so se nepričakovano zelo namuäli, da so v finišu štrli odpor Loka kave. Škofjeloča-ni so namreč večji del tekme vodili, imeli vajeti igre v svojih rokah, domače mlado moštvo pa kot da je bilo pod preveli-
Medm
kim pritiskom v uvodni tekmi sezone. Brez prave igre in razpoloženega posameznika se je mučilo proti roko na srce povprečnim gostom, ki bi si morda v Treh lilijah po prikazanem zaslužili še kaj več kot tesen poraz. Loka je namreč v 27. minuti vodila s 55:43, a se je nato prebudü Šalih Nuhanovič (17, 6 skokov) in Laščani so slabe tri minute pred koncem povedli z 61:59. Jack Ingram (18, 8 skokov) in Nuhanovič sta zadela po drugih akcijah, gostom je trojka ušla z obroča in zmaga je ostala doma. Trener Zoran Martič je po tekmi povedal: »Pričakoval sem težko tekmo, kajti gostje so bili neobremenjeni. Naše težave so izvirale iz izredno slabega začetka igre v obrambi. Že ves čas poudarjam, da lahko vsakogar premagamo le z agresivno igro v obrambi, ki smo jo začeli izvajati šele po 25. minuti. Na srečo je büo še dovolj časa za zmago. Naslednjič bomo zanesljivo kaznovani, če bomo v obrambi že polovico tekme igrali tako slabo.«
JANEZ TERBOVC
Jutri bodo v n. OŠ Celje po šestih letih spet tekme Šolske košarkarske lige. Ob 13.00 se bo domača äo-la pomerila s šolo iz Voj-nika. V tej skupini sta še OŠ Livada iz Velenja in II. OŠ Rogaška Slatina. Med odmori bodo nagradne igre v vlečenjem vrvi, metu iz sredine igrišča in igra zadeti koš v preveliki košarkarski opremi. Nastopile bodo tudi plesne skupine.
Lokalni derbi odločen v 1. četrtini
Prvi lokalni derbi v 1. B Hgi, tokrat med košailtaiji Celjskega KK in Banexa iz Slovenskih Konjic se je v Celju kon<S^ ;& zmago gostov, ßeprav so slavfli s 73:68, po tekmi öd njih nismo dobili izjav.
Kmijiškemu. trenerju Alojzu. Gosaka naj bi se hudo mu-, dilo,- a očtoo spet rte tako zelo..d» ne bi nekomu iz strokovnega štaba..naročii, da tadiiigralci ne smejo podati iz^iaK Seveda .je'.biIo' po\«eni. fkugače v domačem abora; Ttener Aleš Rrfja* ie dejal: »Ifekmo smo izgubili že v prvi četrtini, vse ostalo pa |e bilo lowljenje .predno^, .Nismo se uspeti približati na maai kot 5 točk. kar bi zagotovilo bolj negotovo končnico tekme.:Predvsem smo pusnli glavnim: konjiškim strelcem, da so -se rčcjnahmli pri metu. Potem jih je bilo- težkonstavili. Kasneje-smo popravili obrambo, njihovi glavHl.ste^kj oisQ več ostajali sami, vend» so še razi^ali dru^-tako-da^so obranili prednost; ki so isi jo nabrali na samem.začetka srečanja,«-..
Celjani so v i. četrtini zaostajali že za 14 točk (S:22}, na odmor so odšli z "9 točkami zaostanka (28:37). Najbolj raz-pol^ena stabilaHlenšarlahs 16 tofikairu to Primož "Itemnik s 14; Slednji je tudi bivši igralec Banexa:- »Prva četrtina je bila ka^ntjfalHa. Imamo mlado ekipo, nekateri fantje so imeli incrda-.pTeveö tceme; Dru^ polčas je pokaži, na kakšen naän yiko. igramo; kako lahko zmagujemo v pnhod-nje, ampak tako fe potrelmo odigrati vseh 40 minut, PreveC smo popuščall v obrambi,, izbili smo prevež žog,, bilo je vse prevefc.nepovezamh akcij, sldsih podaj ... Sam sem s Celju že tretje leto, tradicionalno prvo tekmo izgubimo, a. sta bili tako predlanska kot tttdi lanska sezona ob koncu potem uspešni, tako. da računam, da bo tudi letos tako.«
JASMINA ŽOHAR
3. krog: Jedinstvo ■ Merkur Celje 64:69 (20:13, 38:26, 51:48); Bigovič, Jankovič 15; Erkič 20, Vulič 12, Radulo-vič 11, Maganjič 10, Komplet 6, Conkova 5, Ristič 4, Jereb
I.	Vrstni red: Gospič, Šibe-nik 6, Herceg Novi, Merkur, Budučnost 5, Ragusa, CSKA, Vojvodina 4, Željezničar, Jedinstvo 3, Crvena zvezda 2, Jablanica 1.
1. A SL - moški
1. krog: ZlnloTog - Loka kava 67:66 (17:19, 32:27, 50:55); Ingram 18, Nuhanovič 17, Maček 10, Mali 9, Stojakovič, Horvat 5, Čumič 3. Finžgar, Kova-čevič 14, Alpos Kemoplast - Koper 99:71 (27:15, 55:33, 80:58); Hunt 31, Ribežl 18, Kadič 17, Novak 11. Krušič 7, Palčnik 6, Sajko 4, Koštomaj 3, Lapomik 1; Moro 21, Walker 14, Bektia
-	Kraški zidar 70:78 (21:16, 37:33, 50:49); Jeršin 14, Čmer 13, Nedeljkovič 12, Ručigaj, Mi-tiaiič 11, Pojatina 6, Vidovič 3; Vujovič 18, Atanasovski 15.
1.BSL
1. krog: Celjski KK - Banex 68:73 (8:22,28:37,48:55); Šar-lah 16, Temnik 14, Sotošek 11, Ambrož 8, Zdovc 7, Grilanc 6, Senica 4, Petrovič 2; Keblič 18, Novak 14, Ribič 13, Ravnihar
II,	Dobrin 8, Hvaleč, Lušenc, Goleš 3, Rogla Zreče - Rudar 84:66 (24:10, 43:24, 64:40); Horvat, J. Brolih 23, P Brolih 13, Tilinger 9, Sivka 8, Remus 6, Petrovič 2; Adamovič 21, Knaus, Ovnik 10, Nova Gorica
-	Hopsi Polzela 86:71 (11:23, 41:38, 61:50); Breže 17, Ivano-vič, Marcetič 15; Jovanovič 20, Pun^rtoik 12, Rizman 11, Pod-vTŠnik 8, Zore 6, Tajnik, Koba-le 5. Godler. Vodovnik 2.
2. SL - vzhod
1. kn^ Prebold - Tbme Oli-mia 72:97, Ilirija ■ Nazarje 109:78, Rogaška - Lastouka 69:51.
3. SL - center
1. krog: Trzin - Pakman Celje 65:74.
1.SL-ženske
1. krog: Domžale - Knnjice ' Spadal 69:42 (15:14, 35:19, i 46:38); Šoper 16, Berdajs 15; i Šrot 16, Lubej 15, Meglič, Ja- i vomik 4, Podgrajšek 3, Kozme- \ tiJ<aAfrodita-Odeja8'i:68{21:9. , 39:28, 58:49); Bukvič, Grm 16, , Bastašič 15, Baloh 10, Zdolšek 9, Perlič, Zupane 6, Starček 3. Strašek 2, Knez 1; Ljubenovič ' 17, Zakelj 14.
ROKOMET 1. SL - moški
5. krog: Ribnica - Celje Pivovarna Laško 22:38 (7:22); G. lic 5, Tomšič, Podvršič 4; Koz-lina 8, Gajič 6, GorenšekS, Bru-men, Lesjak 4, Špoljarič, Hribar, Harbok, Stojanovič 2, Na-tek 1, Omioi - Gorenje 32:29 (14:13); Blaževič 9. B. Čudič 7; Sovič 6, Kavaš, L. Dobelšek 5, Bedekovič, Baškin 3, Tam-še, Rezniček2, J. Dobelšek, Vu-kovič, Oštir 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 10, Koper 9. Gold club 8. Gorenje 7. Prevent 6, Ormož 5, Ribnica 4, Slovan 3. Itimo. Velika Nedelja. Rudar, SVIS 2.
1. SL - ženske
4. krog: Celje Celjske mesnine - Izola 31:20 (13:13); Potočnik 9, Majcen, Stipanova 4, Zorko, Koren, Kikanovič 3, Novak, Skutnik2, Filipovič 1; Mar-šič 7, Adamič 5. Vrstni red: Krim 10, Kočevje 9, Ptuj, Celje Celjske mesnine 8. Brežice 6, Škofja Loka 5, Celeia Žalec, Olimpija 4, Inna Dolgun.. Zagorje 2, Krka, Izola 0.
SREDA,18.10.
ROKOHflET
1.SL- ženske, 5. krog, zaostala tekma. Novo mesto: Krka - Celeia Žalec (17).
Roki spet na stopničkah
Judoist celjskega Sankaku-ja Roki Drakšič je na mladinskem svetovnem pi-veiis-tvu v Dominikanski re^b-liki osvojil bronasto odličje.
Od borbe do borbe ga je po telefonu v noči iz nedelje na ponedeljek vodil trener Marjan Fabjan, ki je doma po Internetu pregledoval prejšnje Rokijevih bodočih tek-?v, »Koliko ta gara! In ka-' priden tudi v šoli, sedaj ident. Zaslužil si je me-Ko je bil z nami na pri-ih v Braziliji, je moral iari za šest kilogramov, je nato potoval v Santo ingo, dvema kolajnama z mladinskih evropskih prvenstev dodal novo medaljo, že danes pa se bo vrnil v Celje, medtem ko bodo drugi repre-zentantje z vodstvom še malo dopustovali,« je bil malce tudi piker trener Marjan Fabjan, ki pa prisega zgolj na delo. Drakšič je v polfinalu izgubil s kasnejšim zmagoval-
premagal Kubanca Pikeja. Na Lopati ga bodo sotekmovalci sprejeli ob 18. uri.
DEAN ŠUSTER
boje
ko je kotši daljo, prav shuj Sam
zado, v borbi za bron
Sihall-
14
iüßiiS
V koleno s kozarcem ali steklenico?
»Pretep« z natakarico - Poškodovano koleno in povita noga
Konec minulega tedna se je na naše uredništvo obrnila S2-letna Jožica P. iz Vojnika. ki naj bi jo med delom v gostinskem lokalu na območju Vojnika poškodoval mlajši znanec. »Že tri leta se spravlja name, enkrat me je celo udaril, zdaj ga imam pa dovolj,« nam je povedala in zaupala, kaj naj bi se dogajalo v noči na soboto, 7. oktobra.
Jožica z moškim, ki naj bi jo poškodoval, ni bila osebno nikoli v stiku, poznala ga je preko nekdanjega partnerja, od takrat naj bi ostali, kot sama pravi, nekakšni »neporavnani računi«. Ti naj bi bili povezani z dogodkom, ko je omenjeni 21-letnik moral poravnati škodo, ki naj bi jo povzročil v nesreči z avtomobilom, ki si ga je sposodil od Jožičinega bivšega fanta. Tako pravi Jo-
»V soboto je vstopil v lokal, kjer sem opazila, da je bil krvav in ves besen, ampak ne vem, od kod je prišel. Videla sem, da se je z nekim kolegom zapletel v spor. Ko sta se umirila, je stopil do točilnega pulta in ga popacal s ), nakar sem ga opozorila, naj te-e počne. Ko sem ga prosila z os-s steklenico piva za-Takrat sem ga odri-
Krvav spomin na sobotno strežbo
krv
ga r
mahu nilaii klenic
brcnila, da o je takrat razbi bodel v kolei
padel po tie tleh ii
1. Ste-
"Bilasem^ šele kasneje mso majhne gačico v kol( jo, nekifantj
po-
snejeodpelja
)ku, ko sem zagleda kri m opazila, da poškodbi a j mi je po škodo' u. Poklicala sem policijo bili tam. pomagal mi ateri so me celo zbada-prijatelja, ki me je ka-■ bolnišnico,« dodaja Jo-
česar je bilo potrebnih kar nekaj šivov »Sem na tabletah, noga me boli, da komaj hodim in cele noči ne spim. Ko sta prišla policista, sta se pogovarjala z njim in ga spraševala o tem, kaj se je zgodilo. Ko sem želela sama kaj dodati, mi je mlajši policist zabrusil, naj bom tiho! Kot da sem jaz kriva.«
Kaj se je dejansko zgodilo in kdo je kriv ter kako je do poškodbe prišlo, najbolj vesta vpletena, nekateri od mlajših gostov, ki so očitno spor in »pretep« videU, naj bi povedali, da se je Jožica sama med pretepom »nerodno naslonila na steklenico«, nekateri pa so tiho. Pa bi morebiti kdo lahko preprečil poškodbe, če so slučajno pretep opazili in če bi poskušali sprta pravočasno
Na izvidu, ki ga je spisala zdravnica po pregledu rane, je zapisano, da ima res poškodbo desne pogačice na nogi in da je rana štiricentimetrska, zaradi
Na polic
es nekaj zgodil( likacijsld center
D seveda z
Opornica na nogi od poškodbe s kozarcem?
lju so sporočili, da je v enem izmed gostinskih lokalov v Vojniku prišlo do kršitve javnega reda in miru, kjer naj bi bila ena oseba tudi poškodovana. Celjski pohcisti so ugotovili, da je prišlo do pretepa med 32-letno domačinko in 21-letnim domačinom,« so zapisali v izjavi, ki so nam jo posredovali.
Toda v njej navajajo, da sta se med pretepom oba poškodovala na razbiti steklovini kozarca ter da bodo zoper oba napisali obdolžilni predlog na okrajno sodišče v Celju. »Ne vem, zakaj sem zdaj tudi jaz v postopku! In da bi imela takšno poškodbo samo zaradi kozarca?! Saj imam vendar povito skoraj celo nogo,« se huduje Jožica. Kakorkoli, očitno bodo vpleteni stvari razčistOi na sodišču. »Ne bojim se ga, toda enostavno imam tega dovolj in žehm, da pridejo v javnost tudi takšne stvari, ki so za nekoga majhnega pomena, zame pa velikega!«	SS
Usposabljanje zaradi obnovitve znanja
v mesecu požarne varnosti je Poklicna gasilska enota Celje pripravila dvodnevno usposabljanje, in si-apri
lesrečah Ijiveteh-
posredovanju pri prometnih
nike v poklicni enoti in oi nesrečencev.
Usposabljanje je bilo včeraj in d. nes, vključeni pa so bili vsi gasilci. Pi pravljeni so bili scenariji za tri vaje,: sta jih ob strokovnih sodelavcih iz Pi klicne gasilske enote Celje spremlja
tudi Milan Dubravac in Boštjan Žagar iz izobraževalnega centra za zaščito in reševanje, ki bosta po vsaki vaji z udeleženci analizirala opravljeno delo.
Osrednja skupna vaja poklicnih in prostovoljnih gasücev bo v petek ob 16. uri na objektu nekdanje zdravstvene šole Splošne bolnišnice Celje. V vaji bo sodelovalo 110 gasilcev vseh pro-
V ponedeljek je GZ Celje pripravila za vse poveljnike PGD in člane poveljstva GZC demonstracijo gasibii-kov za gašenje vnetljivih snovi, ki jih lahko uporabljajo tudi v primeru razlitja olja aU drugih mastnih snovi za razmastitev prizorišča nesreče.
Ije, pokhci ševalne po cijske post
dmšte
1 policisti Poli-D predpostavki
vaje bodo po izbruhu požara najprej rešili najhuje poškodovane, nato pa še ostaie ter jih odpeljali na mesto, kjer jih bodo prevzele zdravstvene ekipe. TV
Končal na ograji
cesti Celje-Šmarje pripetila nenavadna prometna nesreča. Voznika osebnega avtomobila je očitno zaneslo, saj je z vozilom pristal na varnostni ograji. Upamo, da hujših posledic za voznika ni bilo, čeprav bi bilo zanimivo vedeti, kako je lahko petka pristala v takšnem po-
Čakajoč Binderja
Ali je bil Albin Šrimpf razrešen krivdno, bo odločilo sodišče.
Na Delovnem sodišču v Celju se je v petek nadaljevalo sojenje, v katerem bivši direktor podjetja Rogaška Crystal Hotelirstvo in turizem ter bivši član uprave Holdinga Rogaška Crystal Albin Srimpf toži Holding zaradi izplačila odškodnine. Šrimpf zahteva šest mesečnih plač. to je skoraj 8 milijonov tolarjev, in zamudne obresti. Holding mu odškodnine noče izplačaU, saj je bil po njihovem mnenju z mesta člana uprave odpoklican krivdno. Sojenje se še ni končalo, saj bi senat rad zaslišal predsednika nadzornega sveta Hol-dinga Stojana Binderja. ki ga tokrat na sodišče ni bilo. Kot je dejal Šrimpf, ga bodo zaman čakali.
V petek sta med drugim pričala nekdanji predsednik nadzornega sveta Holdinga Rogaška Crystal Robert Rudolf in Nesim Arifi. Rudolf je med drugim pojasnil, kako je nastajala pogodba o zaposlitvi, v kateri so našteti tudi razlogi za razrešitev z mesta člana upra\ krivdnih razlog jasnil Rudolf, prisoten, ko sc stavljali, in se njal. Glede sai pa Šrimpf trdi, da mu niso nikjer zapisali, da naj bi bil razrešen krivdno. Holding trdi drugače. In eden od razlo-
' Holdinga iz )v, Kot je po-e bil Srimpf
i Hotelirstvi
Težava se pojavi že pri vprašanju, ali je Šrimpf prodal zemljišče kot direktor Hotelirstva ali kot član uprave Hol-dinga. Kot je pojasnil Rudolf, se Holding ni smel vmešavati v tovrstno poslovanje in vodenje hčerinskih družb. Potemtakem bi Srimpfa kvečjemu lahko odpustili z mesta direktorja Hotelirstva, kjer pa sploh ni bil zaposlen, ampak je delo opravljal vo-lontersko.
Naslednja težava se pojavi pri pogodbi o dolgoročnem poslovanju Holdinga s Hotelirstvom. V njej je namreč zapisano, da bo prav Holding urejal poslovna razmerja v zvezi z družbo in tudi njeni-ipremičninami. Rudolf
je ob člei
lahko Šrimpfu nar za opravlje telirstvu in je i prefakturiranje potem se poja\ va. V aktu o U5 telirstvajenan-da o poslo'
izplačali d^ 10 delo v lo torej L stroškov
Ho-
dšee
i teža-
[olding.1 isnil, da aktu
reč zapisano, i družbe od-lovitelj. To pa je jdolfjeob tempo-e verjetno ta člen itanovitvi ostal še iz časa, ko je bila osnovna ideja Hotelirstva obnoviti hotel Soča, kupili pa so tudi hotel Slovenija skupaj s podjetjem, ki ga je upravljalo. Kasneje je prišlo do združitve Hotelirstva s tem podjetjem. Sicer pa, kot je še dejal Rudolf, tega akta nikoli niso izvrše-vaU.
Pogodbena kaien nikoli uveljavljena
Prav tako se ni izvršila sporna pogodbena kazen pri pro-Hajiprej omenjenega zemljišča, ki ga je kupil Nesim Arifi. Po pogodbi naj bi Arifi ačal 3.S milijona tolarjev la bi
razrešitve
ku moralo Arifija A kolikor je bila i kazen i
Šrimpf,
a vpis iigo. V ipelo.
ču,
urediti ' zemlji
ioločena pogoi 15 milijonov tolarjev, radi te pogodbe naj pfa razrešili iz krivd-logov. Kot poudarja pogodba sploh ni bila 'a, saj Arifi pogodbe-i nikoli ni uveljavljal, vrifi zatrdil na sodiš-
Ne glede na to pa pogodba in dogovor, ki vsebuje pogodbeno kazen, nikoli nista bila
n deja / pogodbi zato, da so
Sodišče bo tisto, ki bo odločilo, ali je büa pogodba res škodljiva in zato razrešitev Šrimpfa tudi upravičena. Pri čemer bo moralo sodišče ugotoviti še, ali je Šrimpf pri tem poslu deloval kot direktor Hotelirstva ali kot član uprave Holdinga oziroma kdo je bil za podpis take pogodbe sploh pristojen. Več bo lahko pojasnil tudi predsednik nadzornega sveta Holdinga Sto-jan Binder, ki je razrešil Šrimpfa. Zaslišah naj bi ga 9, novembra, saj ga na pet-bilo.
jzaradisejenad-I Holdinga, čeprav zanjo ni vedel nihče. Šrimpf je še dejal, da Binderja
kovo obra Opravičil seje
a obra
ebo. ŠPELA OSET
Iskra povzročila požar
. v .soboto zvečer, okoii 2 jiiraju peči . centralne kiirj
■ zagorelo na kbinfaf Ljnlflici. poleg .stati©^ ike hiSe v Paiiajabr^iastnik hiše pravi,- da na) 'bi ogenj povzročila iskra, ki^ se je . vnela, požar pa se .na srečo ni razäinl na prostore hiSe. Požar ro pogasdi gasilci PGD Parižlje -.Topovlie iQ Braslovče, la so .po. pc^-' gasuvi poskrbeli tudi zajarezračitev prostora. .Po .ne^ strokovni oceiu.aaj bi.po^r povzročil za okoh 2.5 mi-Üjcma tolarjev škode..	. \MJ
m^ mr.
OPIS
15
»Kaj dogaja na osnovnih šolah«
Tokrat smo več pozornosti namenili vašim prispevkom, ki si jih sicer želimo še več. V Otroškem časopisu lahko vsem poveste, kaj se dogaja v vašem vrtcu, v vaši šoli ali pa zgolj na vašem dvorišču.
Še naprej vas pozivamo, pa vam ostane še kaj časa, da pišete, rišete, fotografi- pa seveda berite! In potem rate, skratka ustvarjate. Ko glasujte v akciji Moja naj-
ljubša knjiga. Ne bo vam žal, saj vsak teden izžrebamo nekoga, ki dobi lepo nagrado. Tokrat smo izžrebali Lucijo Gobec. Čestitamo! Potrdilo o nagradi boš dobila po pošti.
Tehniški dan na OŠ Ljubečna
Že v nižjih razredih osnovne šole se otroci z učiteljico pogovarjajo o poklicih. Vsak s ponosom predstavi pokKc svoje mame in očeta. In že takrat začnejo razmišljati, kakšen poklic bodo opravljali, ko odrastejo.
Toda bolj ko se bliža 9. razred, manj je otrokom jasno, kaj želijo postati. Kaj bodo delali vse življenje - z vese-Ij em in zadovolj stvom, seveda! Advokat, zdravnik, učitelj, kriminalist, prevajalec so poklici, ki se v glavah današnjih devetošolcev največkrat pojavijo. Toda poklicev je mnogo več, samo otroci jih ne poznajo. Zato so starši izrazili željo, da bi otroci spoznali čim več različnih po-
klicev že v 6., 7. in 8. razredu in ne samo v 9. razredu osnovne šole in imeli tako lažjo odločitev pri vpisu v srednjo šolo. V ta namen smo organizirali tehniški dan z naslovom Spoznajmo poklice. Pri izvedbi dneva dejavnosti, v katerega so bili vključeni vsi učenci od 6. do 9. razreda, nam je priskočilo na pomoč veliko staršev, pet srednjih šol in vojaki iz celjske vojašnice. Učenci so se lahko v petnajstih delavnicah seznanili s poklici in ob praktičnem delu spoznali, kaj vse še morajo storiti, da bi določeno poklicno namero uresničili. Tako so se seznanili s poklici aranžer in cvetličar, vrtnar, avtoserviser, prometni
Na Homu
»Mi imamo se fajnff na OŠ Vojnilc
V ponedeljek, 2. oktobra 2006, smo naOŠVojnikdD tednu otroka pripravili že tradicionalno prireditev »Mi imamo se fajn«. Čeprav nam dopoldne vreme ni pokazalo nič kaj prijazen obraz, smo kljub temu preživeli zanimiv, poučen baven dan. In kaj smo počeli?
Učend smo sknipaj z učitelji pripravljali različne jedi; pekli smo pleskavice, hrenovke, jaj-čevce, bučke, jabolka in krompir, Tisti, ki imajo radi šport, so se udeležili tekmovanja vro-kometu, odbojki, nogometu, badmintonu, košarki in tenisu. Poleg tega smo pokazali svoje sposobnosti v številnih delavnicah: plesni, tehniški, likovni, gospodinjski, udeležili pa so se lahko tečaja aerobike. Zanimivo je bilo tudi v medra-zxednem tekmovanju vigri med dvema ognjema.
Dopoldansko dogajanje je ves čas spremljala tudi novinarska in snemalna ekipa Televizije Slovenija, ki je o za-
nimivem in poučnem dopoldnevu pripravila reporta-
Mladi novinarji oS Vojnik
MOJA NAJUUBIA KNJIGA i«:
fffle in prBmei:
IWiuiwh, do » mc^ podalB [oybo obHpni,
tehnik, tekstilni tehnik, frizer, vizažist in maniker, medicinski in kozmetični tehnik, kuhar, gostinski tn turistični tehnik, pek in slaščičar, živilski in kmetijski tehnik, veterinar, fizioterapevt, policist in kriminalist ter vojak.
Ob koncu tehniškega dne so učend pripravili predstavitev vseh poklicev v šolski te-lovadnid. V delavnicah so nastali čudoviti in tudi okusni izdelki, ki smo si jih vsi z veseljem ogledali in tudi poskusili. Za vrhunec uspešn^ dne pa je poskrbela še Srednja strokovna in poklicna šola Celje, ki je učence presenetila s kratko revijo modnih frizur.
MONIKA KALUŽA
V soboto, 7. oktobra, je imel športni razred 3. a Osnovne šole Hudinja pohod na Hom. Imeh smo sončno vreme in čudovit razgled na Žalec, Celje in okoliške hribe. "Ridi im smo se uneli cool.
TAJDA KOTOŠEK
OTO PESTNER
abrahamov sala koncert
z GOSTI OLIVER DRAGOJEVIČ NEW SWING QUARTET ELDA VILER UROŠ PERIČ VITAMAVRIČ MARJAN BUNIČ ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE dirigent RUDI STRNAD KOMORNI ORKESTER SANCTI PETRI dirigent MARKO HRIBERNIK
DVORANA GOLOVEC CELJE sobota, 21. oktober 2006 ob 20.00
banka celje
MESTNA OBCTNA
CELJE
PRODAJA VSTOPNIC
CELJE: Menjalnica EKOPOOL, KOMPAS Celje, TIC Celje, BIG BANG MEGA Celje, GLOBTOUR Celje, AB AGENCIJA Celje, IZLETNIKOVA TURISTIČNAAGENCLIACelje, MLADINSKI CENTER Celje, 2AV0D ZA TURIZEM CELELi, TAO Celje, ŠTUDENTSKI SERVIS CELJE LAfiKOsTlCLaSko
RADEČE; KASLO 4S7, tisovlna in storitve
ROGAŠKA SLATINA; BIG BANG, ŠTUDENTSKI SERVIS CELJK
SLOVENSKE KONJICE; MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE, REALTA, il.o.o.
VELENJE; AB AGENCUA Velenje, BIG BANG MEGA Velenje, KOMPAS, M4 MUSIC STORE
16
tura
lil fiiiii
Brinuijeva ulica {t v celjski Nnvi vasi.
Od Brinarja do Vošnjakov
Pred tednom dni smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Brinarjeva ulica v celjski Novi vasi. Poimenovali so }0 po Josipu Brinarju, učitelju, pisatelju in pedagoškem piscu.
Josip Brinar se je rodil 1. novembra 1874 v majhnem zaselku Studence nad Hrastnikom. Po končanem šolanju v domačem kraju se je vpisal na mariborsko učiteljišče, kjer je leta 1893 ma-turiral.
Prvo učiteljsko službo je nastopil v Slovenski Bistrici, kasneje pa v Vojniku. Prav vojniški čas ga je narodnostno najbolj zaznamoval, saj so ga zaradi močno izkazovane narodne zavednosti in slovanofilstva tamkajšnji nemškutaiji prijavili deželnemu šolskemu svetu in do-
Po knm \
se imenujE ...j
segli,
o ga leta 1
pešno opravil izpit za meš-čanskošolskega učitelja, je lahko nastopil službo v Brestanici, tedanjem Rajhenbur-gu, in Sevnici, krajše obdobje pa je poučeval tudi na meščanski šoli v Krškem.
Ko so v šolskem letu 1905/ 6 odprli novo slovensko meščansko šolo v Postojni, so Josipu Brinarju ponudili mesto ravnatelja. V Postojni je nato ostal do konca prve svetovne vojne, ko so Notranjsko središče zasedli Italijani. Delo v novoustanovljeni šoh pa ni bilo enostavno. Ni bilo ustrezne šolske stavbe.
primanjkovalo je primernih učbenikov v slovenskem jeziku, kai vse je od Brinarja zahtevalo precej spretnosti.
Začel je pisaü učbenike. Najprej je pripravil Čitanko za meščanske šole v äürih delih, za vsak letnik posebej so izhajale v letih 1909/11. Leta 1909 je napisal tudi Zgodovino za meščanske šole v treh delih za stari, srednji in novi vek. Publikacije so doživele tudi več ponatisov.
Po prvi svetovni vojni se je Brinar vrnilvCeljein prevzel ravnateljsko mesto na dekliški meščanski šoli in jo vodil do upokojitve leta 1929. Istočasno je vodil tudi celjsko gospodinjsko šolo.
Tudi v celjskem obdobju je napisal več učbenikov. Poleg večih ponatisov čitank in zgodovinskih učbenikov iz obdobja pred prvo svetovno vojno je pripravil Slovensko vadnico za višje razrede osnovnih Sol in za meščanske šole, ki je izšla v Celju 1923. Njen ponaüs je izšel tudi leta 1932.
Brinar je veliko preučeval tudi pedagoško literaturo, predvsem socialno pedagogiko, ki jo je želel po vzoru nemških, francoskih in švi-
carskih pedagogov vpeljati tudi pri nas. V tej zvezi je napisal vrsto razprav in jih objavljal v Pedagoškem letopisu. Med najpomembnejšimi Brinaijevimi strokovnimi razpravami so Utrinki iz socialne pedagogike, ki so pod psevdonimom Brinjos izšli v Popotniku.
Brinai se je veliko posvečal tudi domoznanskim te-
predv<
ološ-
KUPON
itednik
osrednja Knjižnica www.ce.sik.si/dorrprQjekli,htm
Ime in priimek..........................
Naslov..........................................
Kraj in poštna številka............
Ulica/stavba se imenuje po
kije bit..........................................
Moj predlog.................................
kim raziskavam krajevnih in ledinskih imen. Njihov izvor je iskal v najrazličnejših virih, rezultate pa nato objavil v nadaljevanjih v celjski Domovini. Kasneje je izsledke objavil tudi v dveh knjižicah z naslovom Jezikovni sprehod po okolici celjski (1925) in Slovarček zemljepisnih imen, njihov izvor in pomen [1928).
Brinai je bil v prostem času strasten lovec, predvsem v času, ko je služboval na Notranjskem. Spomini na lovske pustolovščine so ga tudi pisateljsko navduševali, saj so v tej zvezi nastale števOne črtice in povesti, od katerih sta najbolj znani Volk Sivar (1931) in Kosmatin, kralj notranjskih gozdov (1931).
Josip Brinar je umrl 11. marca 1959 v Celju.
Danes sprašujemo, po kom se imenuje ulica Ulica bratov Vošnjakov v središču celjske Nove vasi.
Pravilnih odgovorov na zadnje vprašanje ni bilo, zato nagrado - majico Novega tednika in Radia Celje ter ponatis enega od starih zemljevidov Celja, ki jih je izdala Osrednja knjižnica Celje, prenašamo v naslednji krog igre.
Odgovore pošljite do ponedeljka, 23. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje.
Kratko zgodbo o Josipu Brinarju je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek.
V Velenju bo odsevalo in odmevalo
v velenjski galeriji bodo v četrtek ob 19. uri odprli mulUmedijsko razstavo Odsevi in odmevi - modre refleksije in perspektive šaleške doline. Projekt je v sodelovanju z Alešem Dvoršakom, Bojanom Pavš-kom, Gašperjem Domjanom tnBojano Špe-gel ustvaril Stane Špegel.
Osnovo projekta sestavljajo načrtno izbrane fotografske in video predstavitve posameznih industrijskih ambientov Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje in njihovih detajlov, ki so svojstveno zaznamovali podobo Šaleške doline. Fotografije ambientov so do končnega izdelka grafično obdelane tako, da izdelek dobi svojo novo zgodbo - nov pogled. Namen projekta je simulirati nove odnose med posameznimi industrijskimi volunmi, jim vdahniti duh večnosti in odkriti njihovo skrito pozitivnost, ki
jo sevajo, odkar obstajajo, vendar je za večino opazovalcev nevidna. Hkrati pa podobe simulirajo bežen vpogled v »čudežno deželo«, saj ambiente prikazuje v nerealnih situacijah, ki odpirajo prag domišljije. Domišljijski svet je ustvarjen s pomočjo osnovnih izhodišč šaleške industrijske arhitekmre, ki se v prisotnosti svetlobe zrcali v vodi. Skupaj ustvarjajo modro (premišljeno) refleksijo. Celovitost izdelka enakovredno dopolnjuje avtorska glasba, ki je prilagojena tematiW, fotografskim/grafičnim in video predstavitvam - odsevom. Kolaži analognih (akustičnih) in elektronskih zvokov se zhvajo z naravnimi zvoki šaleških ambientov v pestro paleto glasbenih žamov in kulturnih vplivov. Rezultat tega zvočnega amalgama vodi skozi zgodbe vizualnih podob in nam jih pomaga čimbolj približati in razumeti.	BA
Novačan na pol poti
Minuli vikend so na 14. Novačanovih gledaliških srečanjih na odru kulturnega doma vTVnovljah uspešno predstavili člani gledališča Toneta Čufarja iz Jesenic s klasično voodvilsko komedijo Georgesa Fey-deauja Ne sprehajaj se no vendar čisto naga v režiji Alena Jelena, v soboto pa so nastopili člani Ta bol' teatra Kulturno prosvetnega društva Josipa Lavtižarja iz Kranjske Gore s komedijo Yasmine Reza Moški art v režiji Metke Dolmin.
Jeseniško gledališče je tako rekoč soustanovitelj Novačanovih gledaliških srečanj, saj so Jeseničani na tmoveljskem odru gostje od samega začetka. Komisija občinstva je v njihovi predstavi za naziv igralca večera izbrala Jasno Džombič, ki je imenitno podala nosilno vlogo, spominsko darilo, umetniško sliko, pa je skupini podaril celjski
slikar Ljuban Šega. V soboto so se predstavili gledališčniki iz Kranjske Gore, ki so prvič sodelovah na teh gledaliških srečanjih. Med tremi nastopajočmii moškimi je občinstvo najbolj navdušO Stane Jakeij v vlogi Ivana, komisija občinstva mu je podelila naziv igralec večera, celj ski slikar Vlado Geršak mlajši pa je skupini za spomin na sodelovanje podelil svojo umetniško sU-ko.
Novačanova srečanja se bodo nadaljevala v petek z nastopom dramske skupine iz Vojnika z Nušičevo komedijo Sumljiva oseba v režiji Igorja Žižka ter v soboto z gostovanjem Slovencev iz Pliberka na avstrijskem Koroškem s kabaretom Na Koroškem nič novega avtorice besedila in režiserke Anite Hudi.
ŽIVKO BEŠKOVNlK
O Almi Karlin
Med Mohorjani in ljubitelji knjig so zelo priljubljeni Mohorski večeri v atriju Prešernove 23 v Celju. Tokratni, jutri ob 19. uri, bo brez dvoma še posebej vreden pozornosti. Namenjen bo namreč znameniti Celjan-ki, svetovni popotnici, poli^otki, ljubiteljski etnologinji in biologinji Almi Maximi-liani Karlin (1889-1951), ki počiva na vaškem pokopališču v slikoviti vasici Svetina nad Štorami, v Pokrajinskem muzciu Cclic pa je njej v spomin odprta stalna etnološka
irka. (
li Karlin bo na Moh
irskem v( jalkami i
čeru tekla beseda in misel s pisci spremnih besedil o njenih popotnih spoznanjih. Študijsko potovanje okrog sveta, ki ga je Alma nameravala opraviti v treh letih, je trajalo približno hikrat toliko. Ker ni hitela, kakor se nam dogaja danes, si je zato v vseh deželah našla čas, da se je vživela v dušo domačinov. Spoznanja s potovanja je strnila v potopisih in jih nato razvila v svojih literarnih delih.	MP
• Očividci poročajo o incidentu, ki se je zgodil pred kratkim v sicer »mirni in miroljubni soseski« Hudinje v Celju. Videh so pravi pretep med znanimi osebami in osebnostmi iz celjskega gledališča ... M. P. je primazal klofuto T. K., da se je zavrtela okrog lastne osi. Ta je udarec M. P. vrnila z brco med noge. Spor med očetom in hčerko se je vnel zaradi hčerke T. K. oziroma vnukinje M. R, T.2. Pretep so opazovali radovedneži in navijah. Olje na ogenj z vzkliki je polival znani Ljubljančan V.T. Zgodba se je popoldne nadaljevala še v Mestnem parku. Pojasnilo; Šlo je za igrani prizor pri snemanju filma po gle-dahški predstavi Tine Kosi in dijakov. To ti je lajf. Igralec Miro Podjed je moral prima-zati klofuto umetniški vodji
SLG Celje Tini Kosi. ki je bila za kratek hip igralka v vlogi mame TjaSe Zelezmk. Kot sudusu su iiasio^Jdii ill navijali: upravnik Borut Alujevič, igralka Anica Kumer, igralec Mario SeHh, vodja programa Jerneja Volfand in drugi. Prizor je navdušeno snemal režiser Vito Täufer.
•	Igralci v To ti je lajf govorijo »celjščino«. Pri tem jim je bil v pomoč kot svetovalec kar mladi odrski delavec v gledališču z ne preveč celjskim oziroma slovenskim priimkom; Svetislav Proda-novič. Bravo, Bajo!
•	Oblastjeslast.Tudivsve-tu umetoosri. Nosilec srebrnega celjskega grba, igralec Bojan Umek, je tudi nosilec liste za EU demokrate Slovenije. In da vse ostane vrod-bini, ga podpirata prava viteza; svakMiran Vitez in nje-
gov sin David Vitez. Iz gledaliških logov, kjer je bil nekoč odrski delavec, se ob njih sEka še sUkar Srečko Škober-ne, pa nekdanji izvršnik Mirko Krajnc. To ti je lajf.
MP

Pod Alminim očesom
Mozaikova slikarsko-kiparska koloiiii.i ii.i S\i»liiil \ barvah jeseni - V petek razstava
Prihodnje leto bo že jubUejna, stara petnajst let Za štirinajsti rojstni dan pa se je letos iz Spodnje Savinjske doline, kjer je rasla in se razvijala, preselila v goste v svetle prostore Alminega doma na Svetini, kjer jo je vprvih dneh oktobra obiskalo trinajst umetnikov: sUkarjev in kiparjev.
XIV. Mozaikova slikarsko-kiparska kolonija je žarela v barvah jeseni in pozitivne umetniške energije, ki je napajala skupen delovni prostor s čudovitim razredom na okoliško hribovje, vas Svetino nad Štorami pod domom in na bližnje pokopališče, kjer poäva znamenita Celjanka in popotnica Alma Karlin. Umetniki so ustvarjali pod njenim očesom. V tem izjetnno lepem okolju ni manjkalo umetniških navdihov akademskih slikarjev in kiparjev Mozaikovo kolonijo lahko označimo kot mednarodno, saj sta ob slovenskih umetnikih na Svetini ustvanala tudi Rus Jurij Kravcov in Vlado Maskareh z dalmatinskega otoka Brač.
Značilnost letošnje, iz Braslovč na Svetino preseljene kolonije je bik, kot so poudarili tisti, ki so se Mozaikovih srečanj že udeleževali, gostoljubnost organizatoqa in gostitelja, delavnost od zgodnjih jutranjih ur ter druženje ob vročem kostanju in moštu ob večerih. Priložnosti za izmenjavo mnenj, filozofij o umetnosti in anekdot ni manjkalo.
Gojmir Klinar, lastnik Mozaika, prve zasebne galerije v Celju, ki domuje pod starodavnim lesenim stropom v Gosposki ulid 3 v Celju, je bil z odzivom in udeležbo umetnikov zelo zadovoljen. »Izkazalo se je, da je nekoliko kasnejši termin, pred tem so bile naše likovne kolonije v času sejma, boljši. Prav je tudi, da smo spremenili okolje, Svetina, Al-min dom, me je navdušila že spomladi ob vaši in naši skupni akciji za pomoč otrokom, Upam,
daj z leve) Bon Čeh, Vlado Maskaii, Milena Braniselj in Anton Heiman.
i)lvaTnitnk,Vi(torŠest,
da bo Mozaikova slikarsko-kiparska kolonija rasla še naprej v Alminem domu.«
Na vprašanje, po kakšnem ključu so izbrani udeleženci, Gojmir Klinar poudarja, da gre za preprost model: »Od najmlajših do najstarejših umetnikov in od tistih, ki so v koloniji že ustvarjali, do tistih, ki se je udeležujejo prvič.« In s spoštovanjem predstavi kot najstarejšo udeleženko kolonije častno občanko Celja, slikarko Darinko Pavletič Loren-čak, ki ji zdravje sicer ni dopuščalo, da bi bivala v domu s slikarji, p ' ' sodelovala s svojimi deli.
Iva Tratnik, najmlajša slikarka kolonije, ki je diplomirala letos. »Letos se je likovne kolonije prvič udeležilo pet avtorjev, ostali pa so že večkrat sodelovali z nami.« Med njimi je tudi kiparka Milena Braniselj iz Cerknice. Iz gline je ustvarila ženski torzo in relief, prav tako z žensko v središču: »Gre za mitološke like in podobe, ki jih ustvarjam že dve leti in me v zadnjem obdobju zelo privlačijo. Mozaikova kolonija je ena najlepših, ki se jih udeležujem.« Da je bilo umetnikom delovno • • •	calila
plih barvah jeseni je žarela narava na sliki Simona Kajtne, »Poskušal sem se prepustiti čustvom ,., in povzeti barve narave ter jih z impulzom prenesti na platno.« Tako kot tudi slikar in kipar Boni Ceh, ki se je Mozaikove likovne kolonije udeležil prvič. Sicer pa ustvarja v svojem ateljeju v Radovljici na Gorenjskem, »Na kolonijah je >fletno< tudi zato, ker se skupaj >dobemo< slikarji in se kaj pogovorimo o svojem delu, V ateljejih, kjer večina ustvarja, si namreč vse dneve sam,« Všeč mu je delovno in naravno okolje na Svetini (vas je tudi upodobil na eno od dveh platen). In kaj pomeša? »Triglav v ozadju!« se je pošalil, da se je nasmejal še Viktor Šest ob svojem platnu: baletki v rumeno-belem krilcu. Umetnik s prepoznavnim slogom, Viktor Šest, je kar reden gost Mozaikovih kolonij. Rad ima glasbo in glasbeniki, pa umetniki nasploh, portreti, so podobe, ki se jih je odločil upodabljati na platna. Povabila na likovno kolonijo se je razveselil tudi kipar Anton Herman iz Galicije, ki pravi, da kiparskih kolonij v Sloveniji skoraj ni, zato je za to priložnost prilagodil program. »Figurico v žgani glini sem pripeljal s seboj, tukaj pa sem naslikal sončnice v modernem stilu. Tihožitje.«
Vsak je ustvaril po dve deli za razstavo, ki jo bodo odprii 20. oktobra ob 18. uri v galeriji Mozaik v Celju.
Eno platno, nastalo na Svetini, pa bo mozaična sestavljenka del vseh udeležencev. Brez dvoma bodo novo okolje, vzdušje, predvsem pa kakovostXIV. Mozaikove slikarsko-kiparske kolonije odsevali še na razstavi v Mozaiku. In nato posamezna odkupljena dela pri lastnikih doma, Le kam vse bodo šla?
MATEJA PODJED
« m}dt4-9kg56/l. ' maxi 8
junior 12 25 kg 42/1
/
Spalni pajac
bombaž, različne barve \n vzorci, velikost od	.
3 mesecev do
Duda - 2 kosa
latex, anatomska obMka, velikost 1 In 2
€2.46
1.999,-' 1.490,- '^ 590,-
I

s RAR
0
I NTERS RAR
<s>
18
Pfi^EVALCI
NOVI TEDNIK
Blagoslov konj v Krajnčici
v vasi Krajačica pri Grač-narjevi domačiji so v nedeljo, 24. septembra, pripravili že drugo srečanje konjenikov. Prireditev, na kateri so konje tudi blagoslovili, je tudi tokrat organiziralo Konj e-niško društvo Krajnčica.
Društvo je pred dvema letoma nastalo na željo tamkajšnjih rejcev, da bi se družili lastniki in ljubitelji konj. Hkrati pa to pomeni tudi več družab-
nih aktivnosti v vasi. Tokratnega srečanja so se udeležili konjeniki s konji in konjskimi vpregami iz okoliških krajev in društev ter številni drugi ljubitelji konj. Po kratkem uvodnem govoru je sledil blagoslov konj, ki ga je opravil šentjurski župiuk Vinko Conč. Dogajanje je spremljala godba na pihala s Svetine, ki je s svojim programom poskrbela za prijetno popestritev. Sle-
dila je pogostitev z domačim pecivom, ki so ga pripravile gospodinje, organizirali pa so tudi srečolov s praktičnimi nagradami. V nadaljevanju pro- . grama je za zabavo skrbel ansambel Turk, ki je goste razveseljeval vse do večera.
Čeprav je bilo potrebno vložiti veliko truda, so prepričani, da so za obiskovalce pripravili nepozaben dan.
VP
OKTOBER
I z vodstvom Gasilske zveze Vojnik-Dofama
Novi nižji gasilski častniki
v četrtek zvečer se je v Gostišču Kopriv-nik v Socki zbrala pisana druščina mladih gasilk in gasilcev v delovnih uniformah. To je bilo enajst tečajnikov Gasilske zveze Voj-nik-Dobrna, ki so v času od 3. marca do 3. junija letos obiskovali tečaj za vodjo enote in ga uspešno končah ter s tem pridobili čin nižji gasilski častnik. Poleg teoretičnega znanja so si pridobili tudi praktične izkušnje v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Tečajniki so bili iz PGD Vojnik (trije). Nova Cerkev (dva), Dobrna
(dva) in Socka (štirje). Najprej jih je pozdravil predsednik GZ Vojnik-Dobrna Beno Podergajs, nato pa še poveljnik Ivan Jezer-nik. Oba sta se jim zahvalila za trud in požrtvovalnost ter jim čestitala za uspešno opravljeno izobraževanje, predsednik pa je izrazil posebno veselje, da je med njimi več kot tretjina članic. Nato je sledila slovesna podehtev činov in listin o opravljenem tečaju.
EGIDIJ ČRETNIK Foto: 1. JEZERNIK
Za šopek je kriv ptiček
Pri Vošnjakovih v Pa-rižljah je letos na vrtu zacvetelo več kot sto sončkov Čudovit šopek je menda zasejal eden od zadovoljnih ptičkov, ki so se pozimi hranili v kr-milnici pred hišo. Nenavadno lepa sončnica je zrasla kar 3,40 m v višino. Iz osnovnega stebla se je bohotilo 36 poganjkov, na katerih je bilo od 3 do 5 cvetnih zasnov Tisti prvi korajžni cvetki sedaj že pripravljajo seme, medtem ko zadnji še hitijo opozarjati nase. Pod sončnico sta v začetku cvetenja slikana ponosna lastnika.
NUŠA POSEDEL

NOfITIIIII
r NASVETI
19
Kutinov sir
Kutinov sir je zelo priljubljen v adventnem času, pripravimo pa ga lahko v teh dneh, ko so kutine zrele.
Potrebujemo lepe, ve ne prezrele kutine kor in limonin sok. Ki z grobo krpo na suhi šemo hrapavo površi operemo, narežemo na os minke, izrežemo peščevji in muho in še enkrat ope remo, denemo v dobro po loŠČeno (terna) dovolj ve
;uhai
slad-
jih
posodo, naiijemo toli-■ode, da so ravno pokri-:uhamo do mehkega, tole smejo razpasti. Med ijem jih ne meSamo, voda ne skah, poseb-s bomo delah iz soka ov žele. Dovolj meh-
ke kutine dei lo, da se dob tople zmiksa limo fin laCim
. Mai
e3/4
3 odcede
kg pretlače-
MESTNA OBČINA CELJE,
Trg celjskih knezov 9 Celje,
objavlja
JAVNI NATEČAJ
za 3 prosta uradniška delovna mesta:
1.	VIŠJI SVETOVALEC
v Oddelku za okolje in prostor ter komunalo
2 delovni mesti
Delovno mesto višjega svetovalca je uradniško delovno mesto, ki se lahko opravljav nazivih višji svetovalec I In II. Javni uslužbenec bo naloge opravljal v nazivu višji svetovalec II. Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
-	najmanj visoka strokovna izobrazba arhitekturne ali gradbene smeri;
-	najmanje let delovnih izkušenj;
-	državni izpit iz javne uprave;
-	strokovnijzpit iz upravnega postopka;
-	poznavanje dela z računalnikom
-	poskusno delo 6 mesecev
2.	SVETOVALEC
prostor ter komunalo
Delovno mesto svetovalca je uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivih svetovalec I in I). Javni uslužbenec bo naloge opravljal v nazivu svetovalec II. Pogoji za opravljanje dela:
-	univerzitetna izobrazba, smer arhitektura, gradbeništvo, geodezija, geografija, gozdarstvo, krajinska arhitektura;
-	najmanj 7 mesecev delovnih izkušenj;
-	dfžavni izpit iz javne uprave;
-	strokovni izpit iz upravnega postopka;
-	poznavanje dela z računalnikom;
-	poskusno delo 5 mesecev.
Kandidati morajo k svoji vlogi predložiti naslednja do-
-	fotokopijo diplome;
-	fotokopijo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije;
-	fotokopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba;
-	pisno izjavo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in pisno izjavo, da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev (potrclilo bo izbrani kandidat dostavil naknadno);
-	pisno izjavo o tem, da zoper njega ni sprožen kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee (potrdilo bo izbrani kandidat dostavil naknadno);
-	potrdilo o opravljenem držawiem izpitu iz javne uprave in strokovnem izpitu iz upravnega postopka.
Kandidat, ki nima opravljenega državnega izpita iz javne uprave ter strokovnega izpita iz upravnega postopka, morata pogoj izpolniti v roku enega leta od imenovanja v naziv. Nepravočasne in nepopolne vloge ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Natečajna komisija bo v izbirnem postopku presojala strokovno usposobljenost kandidatov na podlagi predstavitve v vlogi, dokazil, referenc ter osebnih razgovorov. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bodo izkazali poznavanje delovanja občinske uprave,
Z izbranimi kandidati za delovna mesta pod točko 1. in 2. bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Izbrani kandidati bodo delo opravljali na sedežu Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje. Vse zainteresirane vabimo, da pošljejo pisne prijave na javni natečaj, objavljen v časniku NOVI TEDNIK in na RS Zavodu za zaposlovanje, z zahtevanimi dokazili najkasneje do 2.11.2006, na naslov: Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje (Kadrovska služba, zaprta ovojnica - za javni natečaj - z oznako zaporedne številke objavljenega delovnega mesta).
Kandidate bomo o Izbiri pisno obvestili v osmih dneh po opravljeni izbiri.
Dodatne informacije lahko pridobite pri Perše Mojci. tel.št. 03/42-65-822.
V besedilu javnega natečaja uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, souporabljenikot nevtralni za ženske
Po okusu lahko mezgi na koncu kuhanja pridamo nekaj mletega cimeta, kar izboljša okus. Spet drugi primešajo že kuhanemu siru nekaj grobo sesekljanih orehov ali mandljev. Lahko še topel sir nadevamo v male modelčke kot so zvezdice, srčki...
d.
pinj C sušin ko dolgo, da straneh suh,
narežemo na primerno velike plošče, velikosti pločevinaste škatle, kjer ga bomo hranili. Med plasti damo čist papir, posipljemo s sladkorjem, da se plasti ne sprimejo. Nekaj ga sproti narežemo na male kocke ali na rombe ali s koleščkom režemo lunice - polmesece. Lahko pa z modelčki reže-
lo je dober, če narezane kocke povaljamo v čokoladni glazuri in jih posušimo za sproti.
Kutinega sira ne kuhamo v večjih količinah naenkrat. Lahko pa skuhamo naenkrat očiščene kutine iz 4 kg, potem pa pretlačeno maso razdelimo na dva dela in kuhamo v dveh deUh.
Iz soka, ki smo ga odce-dUi, lahko skuhamo kutinov žele. Na liter odcejene-ga soka vzamemo 1 kg sladkorja.
Še to. Ko kutine režemo jih dajemo v rahlo okisano ali z limoninim sokom okisano vodo, da ne potemne.
GABRIJELA PRESINGER
ht ^ mii^pIlNČAJČKI S hmeljem v deželo sanj (2)
Hmelj [Humulus Ivfulus) )pli kopeli pomirja in kre-j,kiseširiizaro-leljeve bi
Da hmelj pivo, temveč tudi v i ugotovili že prejšnji ko smo vam zaupal za hmeljev poparek. poglejmo recept za čajne šanico, ki je znana pod nom hmeljarski čaj. Izv Savinjske doline, kjer mo s hmeljem največ izkušenj. Dr. Janko Rode v knjigi Zeliščni vrt - domača lekarna razkriva sestavine tega pomirjevalnega čaja: fri dele baldrijanovih korenin (Vfl-leriana officinalis). 2 dela metinih listov (Menthapipe-rita), 2 dela melisinih listov (Melissa officinalis) in 0,5 dela hmelj evih storžkov (Lu-puli strobuli) zmešamo. Mešanico hranimo v hladnem in temnem prostoru, v dobro zaprti posodi. Žličko čaja prelijemo s četrt litra vode in pustimo stati 5 do 10 minut, Caj lahko osladimo z medom. Pijemo ga pol ure pred spanjem ali pred stresnimi situacijami. Ljudem, ki jim nespečnost in živčna razdraženost delata še pose-- ŠL 82 -17.
od 1 do 2 ml. Hmelj pa naj bi imel še neko skrivnost, ki jo bralcu zaupa Andrej Dvor-šak v Padarskih bukvah. Zeleno zlato, kot pravimo hme-. bi bilo tudi nekakšen antiafrodiziak. Spolno slo naj bi potiskal iz zavesti tistih, ki ga uživajo, zato naj ijegovepripra\
močno		i menihi. Ti so
zapisali	,dat	iravnoteži delo-
	loškil	1 spolnih orga-
nov in t	)dgan	ja pretirano po-
želenje	. Ohr;	mjen je star re-
cept: 4C	'gran	lov suhih storž-
kov so'		; liter vode in jo
zavreli.	Pust	ili so, da vre 2
minuti.		aželene težave
'LA KLINER
bej hude preglavice, so že naši padarji svetovali, naj si iz suhega hmeljevega cvetja ali storžkov narede blazinice.
Uporabo dišečih hmeljevih blazinic priporočajo tudi sodobni strokovnjaki. Hmelju lahko dodate še sivko (Laran-dula angustifolia), meliso, baldrijan, meto .,. Takšna uporaba je nadvse primerna tudi za otroke, ki; in težko zaspijo. Hmel peli pomirja, sprošča i pi telo. Lahko si pripr. tudi tinkturo v razmerju v 60-odstotnem alkob Uživajte jo do 3-krat da oktober 2006 -
ivko-n kre-
ni: 5
naj bi odpravile 3 skodelice tega napitka na dan, pri čemer je treba zadnjo spiü tik pred spanjem.
Prav nasproten učinek pa naj bi imel hmelj, ki vsebuje neznatne količine estrogena, na ženske. Še posebej rade posegajo po ljubezenskem hme-Ijevem napitku Angležinje. Romi svetujejo hmeljev čaj tudi doječim ženskam, ki morajo biti umirjene, njihovo mleko pa naj bi bilo zdravo in bogato. Pa novejša znanstvena dolnja? Hmelj sprošča centralni živčni sistem in se uspešno uporablja za zdravljenje nespečnosti.
Zmanjšuje napetost in strah in se uporablja pri gla-
vobolu in slabi prebavi. Prvi učinki se pojavijo 20 minut po zaužitju. Deluje pazmo-litično, zato se uporablja pri zdravljenju astme in kašlja. Uporabljal naj bi se tudi za zdravljenje anoreksije in zoper želodčne krče. Antiseptično delovanje se izkorišča predvsem pri zdravljenju infekcij zgornjega prebavnega trakta, razjed, kožnih izpuščajev in ran. Strokovnjaki na univerzi v Oregonu so ugotovili, da flavnoidi, ki so v hmelju, uničujejo rakaste celice. Estrogene substance v hmelju pa naj bi dokaj uspešno uporabljali pri zdravljenju prezgodnje ejakulacije.
Dr. PIRNAT
20
IMALI OGLASI
lOTIIfcv
TOPEL DOM
Davek na človeško neumnost
Pred kratkim me je neka gospa preko telefona spraševala, kaj naj naredi s pasjimi mladički, ki jih je imela njihova psička, sedaj pa jih nikakor ne morejo oddati, za oddajo v zavetišče pa naj ne bi imeli denarja. Na moje vprašanje, zakaj je niso pravočasno sterilizirali, je odvrnila, da so ji svetovali, naj ima psičlu vsaj enkrat mlade.
Moj odgovor na podobne probleme je naslednji: tisti, ki tak nasvet da, naj potem odvečne mladičke tudi vzame, odda, ali finančno pomaga pri njihovi oddaji, sploh če tak nasvet da v imenu nekakšne stroke. Za strokovni nasvet je namreč oseba, ki ga je dala, odgovorna, kot tudi za posledice takega nasveta. Poleg tega pa še nikoli nisem slišal strokovne utemeljitve za tak nasvet, ki je že kar prešel v folkloro.
Nasvet vsake odgovorne osebe bi moral biti naslednji; »Žival parite le, če že v naprej veste, komu boste oddali vsaj 2/3 možnih mladičev (v primeru psičke ali muce je to približno 4 do 5 mladičev). V nasprotnem primeru živali ne parite in s sterilizacijo ne odlašajte.«
Davek na človeško neumnost in »strokovne« nasvete Id rez podlage so v tem primeru zavetišča za živali, ki v nekaterih razvitih deželah niso potrebna, saj so ljudje osveščeni. Največji davek pa plačujejo nedolžne živalice, ki v najslabšem primeru kon-čajo v reki, živi zakopani, zvezani z žico v plastični vreči in pretepeni do smrti. Zamislite se!
Pokličite in rezervirajte katero od živali v zavetišču Zon-zani na Številki 03/749-06-
Čistokiven starejši samčekzušesno številko, veijatno pasme vendejski ostrodlaki gonič
2 leti star manjši kuža. ki se izredna hitro postavi v b ali vrtu,
3-mesečni mladiček v tipu labradotja z na ii - Št. 82-17. oktober 2006
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
RDELFIN
• Ljubljanska 14a, Celje I
NUDIMO POSOJILA
!Q34925956, 03186Z1W
TjiTT
KUPIM
STAREtŠI, še uporaben motor zo vožnjo, do 50 ccm, ni potrebno, do je tegistriron, kupim. Telefon po 18. uri, 5778-864, 040143-742.	6355
SKOBEUNI sItoL širina 40 cm in mlin za mletje hrane za prašiče, prodam. Telefon 041462-051.	6379
KUPIM
TROSILIChlevskego gnoja, z dvema po-
lieemo
izkušenega
z osnovnim znantem hidravlike iz Celja, hlca ali Šempetra ali okolice omenjenih krajev. Prijave polljite na naslov Skifr8sa,d.o.o.. Mariborska 200/a, 3000 CEUE.
Iščemo
delawoa
iz Celja, Žalca ali Šempetra (ali okolice

Podrobnejše informacije na tel.: 031/612-222
KUPIM
DVOSOBNO oli trisobno stanovanje kupim. Resen kupec. Plačilo takoj v gotovini. TelefonOSl 321-946. 625i GARSONJERO ali enosobnostonovDnje nujno kupim za gotovino. Telefon 041 672-374.
6261
VBLIŽNJIokoiiciCelja oddam opremljeno stanovanje urejeni ženski ali poslovne-iu.Telefon 031 26+604. 6391
PRODAM
KAVČ, odlična ohranien in nova iirovleka, lelo ugodno praJou.Itlela. 103)548-4939.	«373
l>UTEt<io>i!odii<nini,rol>li<nimpol<iš-hom, lulo telinilto in ostalo opremo? felafan0414IS412.	p
iaiHII(IO.YiionHi[Mftancosko|o*l|o, hloddiik, lomimolnik ild. prodom. Telefon 051 424-303.	p
md.uum
PRODAM
ŠEIIIJllt,Kovivos.rra<lonihiii,9>rol4 I.t.leloi«n5740-710. 6302 DVE iwrteli-travnik in njivo in Iravnik, v Podgori,k.o.Šmor1naobPakiinrolioli, |irod.ni.IeWa.031 792-310. «394
KUPIM
HIŠOallpirrolo,v(ol|inlibližniiokoliii, kupim 10 gotovino. Itlefon 041 352-

PRODAM
DIGITUJIO video k[imetoJVCGR4) 22, mini DV,prodom 1040.000 SIT.Tolefoo (03) 5408-195, ivečor.	0349
KO)IPLEIHOoiv.Ke.i.Yoninln,2»7300 W, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 079-988.	«3B0

PRODAM
DIVA, bukovo, pmdom.Tefefo. 031734-
SUHA bukovo drvD,ve(jokoliiino, prodom. Telefon 041 (964)04.	m«
EN0S0B«0slono.«n|e,Ceaovli*rovei24, prodom. Ostolo po dogovoru. Telefon 0317384)40.	«250
PIAŠIČE,od25do50k|i,moi™doitovo, prod.mo.Tolefon 5792-345,031544-653.	Štt92
TEUCO, 450 kg,prodom. Tdefoo 031 837-014.	6357
DVE teliti, telito simentolb, brejo 8 mes«ev in telico simemolko, store 1 leto, prodom. Telefon 5739-2B8. L1176 OVAbiktosmenlnlin,130ii)50kg,pro^ dom, tono 850 SlTAg. Telefon |03| 5725-115,040661-292. Ž660 2UCE, različne in koze, ugortno prodom.
Telefon 031 267-90). «3»7 DVEkmvi,™ibelainsiine.l,tlo,breji8i.3 mesere in pol, telim, črno belo, brejo 6 meseov in pol, prodom, m 240.000 SB-/eno.Ti4!fo. 705-7120,051605491.
2662
KOBILO in žtebico, posme norik, B rodovnikom, kobilo je mirno in ujnbanu, prodom-Cene po dogovoru. Telefoo 031 5154115-	S123II
^miwm
pFORMACIJE
21
PUJSKE, stare 9 tednov, za na< prodam. Telefon 041 939 303, 041 268-874.	6397
TEUČKO siimntalb, staro 10 dni, prodom.
Telefon 031 532-444. Š1227 DVEtefički, približno 110 in 130 kg,prodom. Telefon 031411-022. Š1228
KUPIM
VISOKO brejo teli» nli mlado kravo po teliWi, simentalko, dobro molznico, ku-pim.TelBfon051 306-926. Š1229
JABOLKA, za prešanjo oli ozimnico, stare 031 230-179,od8.do9.inod20.do21.

PRODAM
I.lefün041 59;-13t	e
JABOLKA bobon pitilm Win |03| 5808-136,041793-833. 6393
KOŠARICA
iM.HH 1319.10 s»
■M.iOI,9aO.DOsi.(38.IO.
Hflilo24ims«9u
PRODAM
PEČ na petrolej ZibrQ,C<irkin»štedilnik, dve gumi, 14 (ol, s ♦ m, $ platišči za golf 3 in domačo sMo.prodam.Telefon 031 80W)41.	6368
ŠIVALNI stroj ikigat, v kovčku in mali raztegljivi kavč, dolžina 173, širiM 70 cm, vse skupaj prodam za 30.000 STT.Tele-loR 041215-628.	6369
CISTERNO za kurilno olje, mola rabljeno in spoliiico, Garant Polzela, lepo ohranjeno, prodom. Telefon 040 590-372,
6374
STRUŽNICO zokpluge,12 «I, telke, breje
Telefon 041 587-985. ' S1223 DOMAä konjski gnoj in bbib ugodno pro-dom.T^efon031 787-502. S1226 DEKLIŠKO kolo znamke Douglas ireedom podom. Telefon (03) 5777-125, 051 692^08.	6410
Ni smrt tisto, kar nas Ißä, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
V 85. letu nas je zapustil
VLADIMIR MIRKO PODBREGAR
borec NOB iz Latkove vasi 236, Prebold
Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: žena in sinova z družinanra
KUPIM
PA&l0häo,dolilno80,ärinGS5.kupn. Telilo» S;3U75,kllt>>v|ul[>nph ali miemlhuroh.
Z£«™A
d.i<
GAtAŽDvVo|biiiilid,)>ažiiiihiša,Dd-diini. Telefon 031 621-977.
!li,io.»
len, lorlivli, kon.de, ptodom. Frani iker, Meile (,Šoiane,lel«l«n 041918-949.	S1224
IA80U(Aiaaiska<ie,beba«!tia»»ia.e-ke,a|edaopiodam.Ielolen040 507-077.	3445
RUMENO koionio, pridelano na narovonno-iln, brez škropllenjn, predamo. Telefon (03)70(i2273|Ork]vas,Braslcn>[e). p
PodieUe SEBA, d.o.a., CeUe
zaposli:
POSLOVODJO -TRGOVCA ŠOFERJA
Pisne prošnje nam pošljite na naslov: SEBA, d.o.o., Celje, La«t9/a, Celje
ino ibdobja, brei-plnčno za mlajše ženske. Telefon [03] 5726-319,031 50H95.1«opold Ore-lnjks-p.,DolenjovasBS,rre1io!d. n
jsmsigi
PARKnAI!NAJager,Prosenilb 14,Šentjur zaposli dvomlojša delana zo delo no lesno obdelovalnih sirojih, Informadje potelefono041 65^30 oli osebno od 7. do 8. ure.
Simer, d. o. o.,
tpavčeva 22,3000 Celje, telefon (03)780-2510, faks (03) 780-2535,
razpisuje prosto delovno mesto
Pisne prijave pošljite na naš našlo/.
H!TRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in p
Dbranjeožinljenju
in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (6 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno pi
i brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika, [i imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do
čestitke na Radiu Celje ter do kartice u
Vsak petek 48 b
tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKIUO!
sd i> sveta glasbe in zabave.
INOVITEDHIKI
Ime in priimek:
Pi^šemova 19 3000 Celje
NAROCILNICA

Datum rojstifa;
Nepreklicno naročam Novi tednih
NT&RC d.o.0. bo podafc uporabljal sa
pDilpis:
M potrebe oaročiilke sluäbe Novega tednika
SIIIER,d.o.o.,lpn-evo22,3ll[IOCelie roipisule prešlo delovna metlo: kl|u-io»iiar-2d<laito,stoibnlkleper-l deloiei, pomožna dolo-2delotio,dele no terene (servis) - 7 delovto. Pisne piilove pošlpte no noslov oli poklitlle po telefone (03) 4255-800.	n
Gostilrra Pri Medvedu v Celiu zaposli natakarje, natakarice.
In
tiijače. Telefon 041 32&019. Silva Medved, s. p., Ul. Cirila Debeliaka7a,3000CeHie- p
ZlPOSUMtslikopkrskorieingradbeaede-
m..ii«P!la,Kl.ie,Sun44,d.o.a.,lpaf reva22,Celie,leliJo.»il363-!ll. n GOSIIia,š.l|.ri.=,posllprlio,.o,,.,^ kaiiroil!kuiniaml«arianMor[,s.p., ».šonal(.edra4t,Šent]or msa
ram oli nd<).
,(03)42™2.Undl,o,d. o,l0dn!e>ioLI3,30D0Celie. «ir
»SiDEdenia.linolnosllko|>leskarslirilD
Soni4d.o.o,lp.vievo22,[elie,lele-fen05l 363-!I6.
telle. Telefon 03T430-510"ire|a'(ret nik,Jenkevo3l,300»Celie. 6341
ni,voš;tirii
potreboje sprehod! Pokllilte 031 254-111. Jonlo Innior, i|ebl|onsko c.sio 60,Iili..	6292
älepol6.oil,031254-181-lo,(ol.ngor, li.btprio,«.60,Cel|e. la»
dopetk.,ptlbliino4«renada.,laslen pre«,!,iiok.litetel|o,Žolto,5empelra
oil iiokeliee omenjenih kmlev.lnlomi. tl|epotelefono031 612-222-POUGMO ISO vrste parkelovihriBeopa in loklraniem,lnminolev,keTomiko, toplih podov, pvcpodev ter ostale talne, stenske In stropneoblepe. Telefon 041 371-120-Stolen Solomon, I. p.. Gomil stolllo,3303Gomllsl>o. 6405
Kako sta prazna, dom,
dmniče. naše oko zaman te išče. Ni ueč tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleCi izgubi drage mame, sestre in tete
MARTINE TOVORNIK
roj. Čepin iz Slivnice pri Celju 21
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Posebna hvala družini Jurjovec iz Prebolda, družinam Cepin iz Voduc in Zibike in družinama Romih- Hvala tudi gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Ivanu Jo-hanu za tolažilne besede in pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Peter, sestra Olga, nečakinja Karmen z družino in ostalo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman le išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, obstalo je srce in ostali so sledovi tmjik pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
moža, očeta, dedota in
SILVESTRA VRBOVŠKA
iz Ojstrega 34 nad Laškim (24.12.1943-3.10.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred, hvala tudi gospodu Petru Ojstršku za besede slovesa, pogrebnemu zavodu Komunala Laško in za odigrano Tišino.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Pepca, sin Branko z družino, hčerka Silva z družino, sestre, bratje in ostalo sorodstvo
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
Našemu dragemu staremu atu
JOŽETU KOLARJU
s Pilštanja
V SLOVO
Hvaležni vnuki in pravnuki
Fram, Rimske Toplice, Šentjur, Vojnik, Žalec
www.novitednik.coiii
22
lOVI TEDn
Prosta deloma mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-pißtamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen č^. zahtevane delavne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manj-kajoä podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda:
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://
LSQV
• pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da s javi mogoče.
UPRAVNA ENOTA CEUE
Gradbeni delavec
delavec, pomoč pri montaži, nošenje gips plošč, čiščenje na objektu, vijaCenje; do 24. 10. 2006; Ovtar d-o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Delavec brez poklica delo v proizvodnji, težko fizično delo - moški; do 20. 10. 2006; Emo kemija d.o.o. Celje, Mariborska cesta 86, 3000 Celje;
monter glps sistemov; do 24. 0.2006; Ovtard.o.o. Vojnik, CelJ-
2 Vojn
ska CI SnažUka
in poslovnih prostorov; do 4. 11. 2006; Gradnje Gio d.o.o., Ljubljanska cesta 62, 3000 Celje. QsnoDnoj!o25fca izobrazba blagovni manipulant, zlaganje
ročnim viličarjem in komisioni ranje blaga; do 17.10.2006; Man power d.o.o.. PE Celje. Stanetov. ulica 4. 3000 Celje;
monter odbojnih ograj, posta\ Ijanje odbojnih ograj, delo na te renu s podaljšaiijim delovnikorr delo v uspeSnem podjetju, v; jetnem mladem kolektivu; do
pri-
2006; Celje, Stanetova
mizar širokega profila, delo v proizvodnji PVC stavbnega pohištva; do 17. 10. 2006; Mik d.o.o.
upravljalec strojev pri proizvodnji plastike, nadzor strojev, prebiranje, štetje; do 20.10.2006; Profilplast d.o.o.. Zavrh nad Dobrno 10, 3204 Dobrna.
Ličar
ličar; do 17. 10. 2006;.
nikad
•ajska o
> morebitne napake pri ob-
Strojnik
stiskalec perforirec; do 17. 10. 2006; Libela orodja d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje;
monter vodovodnih in plinskih napeljav; do 1, 11. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9. 3220 Štore.
., PE , 3000 C^
sta 13, 3000 Celje.
Voznik viličarja
voznik viličarta, upravljanje z viličaijem; do 17. 10. 2006; Inda inženiring d.o.o.. Tovorna uUca 7, 3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
CNC operater, delo v večjem proizvodnem obrani, kjer boste opravljali razna dela na CNC-ju: dii 24. 10.2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje.
MiTOT
mizarska dela; do 27.10. 2006; Fredi Slavs s.p.. Dobrna 33e, 3204 Dobrna;
montaža oken in obdelava; do 15. 11. 2006; Gaber Simon s.p.. Splošna gradbena dela. Lipa pri FrankolDvem 34, 3213 Frankolo-
mizarska dela; do 24.10.2006; Integros d.o.o.. Podjetje za nizke gradnj e in gradbeni inženiring, Pro-seniško 46, 3230 Šentjur;
izdelava pohištva po naročilu, delo na mizarskih strojih in ročna dela v mizarski delavnici; do 24. 10. 2006; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik;
monter alu profilov, suhomon-tažnih elementov, delo v tujini; do 17. 10. 2006; Tcnus d.o.o., Beze-na 76, 2342 Ruše.
Ključavničar
ključavničarska dela; do 24.10. 2006; Integros d.o.o.. Podjetje za nizke gradnje in gradbeni inženiring, Proseniško 46. 3230 Šent-
Avtoklepar
avtoklepar; do 17.10.2006; Av-totehnika d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje.
avtomehanik; do 17 10. 2006; Avtotehnika d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje;
servisiranje štirikolesnikov, motornih sani, vodnih skuteijev; do 20.10. 2006; Ski & Sea d.o.o. Celje. Mariborska cesta 200a, 3000 Celje-Elekrrikar energetik elektroinštalater, vgrajevanje, vzdrževanje in popravljanje električnih omrežij na različnih objektih ter opravljanje podobnih del po sistemizaciji dela; do 20. 10. 2006; Elektrotumšek instalacije d.o.o.. Mariborska cesta 86, 3000 Celje;
elektroinštalacijska dela; do 20. 10. 2006; Gicič Dalibor s.p., Vo-denska cesta 24, 1420 Itbovlje. Avtoličar
kitanje, brušenje, lakiranje in ostala karoserijska popravila; do 24, 10. 2006; Manpower d.o.o.. PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000
Zidar
zaključna dela v gradbeništvu, izdelava fasad, soboslikarska dela, zidanje, polaganje keramike, brušenje, izolacije fasad, čiščenje gradbišča; do 4. 11. 2006; Gradnje Gio d.o.o.. Ljubljanska cesta 62. 3000 Celje. AsIfUter
asfalter; do 1. 11. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Store. Voznik avtomehanik voznik kamiona; do i. 11.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9. 3220 Sto-
voznik tovornjaka, prevoz blaga, razkladanje, nakladanje; do 17.
10.	2006; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje.
Voznik
voznik dostavnega vozQa; do 1.
11.	2006; Ledas d.o.o. Celje, Tr-noveljska cesta 12, 3000 Celje;
voznik tov; vozila; do 20. 10. 2006; Zadražnik Robert s.p., Av-toprevozništvoZadražnik, Pungrt 1, 1275 Šmartno pri Litiji. Prodajalec
prodajalec mesar, strežba me-
klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Vojnik); do 24- 10. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Tuš supermarket Vojnik. Celj-
Natakar
natakar, strežba pijač, izdajanje računov; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o,. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za Tuš Planet bar); do 20. 10. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, PE Planet bar, Mariborska cesta 128, 3000 Celje;
natakar, točenje in strežba pijače ter hrane v gostinskem lokalu; do 20. 10. 2006; Gradnje Ka-petan d.o.o., Stanetova ulica 16, 3000 Celje;
strežba pijač; do 20. 10. 2006; Kopmajer Biserka s.p.. Gostinstvo, Ljubljanska cesta 14, 3000 Celje;
strežba hrane in pijač; do 17 10.2006; Kozjak Božidar s.p.. Restavracija Urška, Keršova ulica 4, 3212 Vojnik;
strežba jedi in pijač; do 20.10. 2006; Tlačan d.o.o., Gostinstvo, turizem, Zagrad 140, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba kinooperater.programiranjeki-noprojektorja za predvajanje filma; vloge na naslov; Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za kino Planet Tuš Celje); do 20.10.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, PE Kinematografi Planet 'Ibš Celje, Mariborska cesta 128, 3000 Celje;
merilec, opravljanje meritev na objektu, ki so potrebne za nadaljnjo izdelavo PVC stavbnega pohištva; 19. 10. 2006; Mik d.o.o. Celje. Gaji 42, 3000 Celje:
mizar za delo na CNC stroju, izdelava pohištva po naročilu, delo na mizarskih strojih in ročna dela v mizarski delavnici; do 20. 10. 2006; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik. Strojni tehnik
upravljalec klasičnih aU CNC strojev za obdelavo kovin; do 20. 10. 2006; Profilplast d.o.o., Zavrh nad Dobrno 10, 3204 Dobr-
servisni svetovalec, sprejemnik vozil; do 4. 11. 2006; RO+SO trgovina in servis d.o.o. Celje, Ska-letova ulica 13, 3000 Celje;
nastavljalec strojev, delo v Celju; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9e, 1000 Ljubljana ali prijava(®n«nkwalder.com; do 31. 10. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljub-
Ekoi
a 24a,
2 Vojn
ikelektronik
prodajalec, prodaja lesnega in sanitarnega materiala, svetovanje in pomoč strankam pri nakupu blaga in delo na blagajni, prednost bodo imeli kandidati s poznavanjem lesnega ali sanitarnega materiala ter izkušnjami z delom v trgovini; do 24. 10. 2006; Manpower d.o.o., PE Celje. Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
prodaja in servisiranje športne opreme; vloge na naslov: PS Mer-cator d.d.. Kadrovska služba, ga. NatašaT\iršie.Slovenčeva25,1000 Ljubljana; do 20. 10. 2006; Mer-cator d.d. 64 6630 Mercator center Celje, Opekarniška cesta 9. 3000 Celje. Kuhar
kuhar; do 27.10.2006; Jež, prevozi, storitve d.o.o., Bezenškova ulica 24. 3000 Celje.
Djni zavarovalni zastop- Laško nik za območje Celja; do 4. 11. Osru 2006; Prima zastopstvo d.o.o.. tizanska ulica 19, 1000 Ljublj
a izobrazba
o tisk.
Grafični oblikovalec
grafično oblikova . tampo tisk, lepljenje dostavnih zil; do 24-10. 2006; Urisk Zmago s.p., 4D design. Cesta XIV. divizije 31. 3220 Štore.
Zdravstveni tehnik
aruh, \
mla-
serviser računalniške i nikacijske opreme; do 24. 10. 2006; Metaling d.o.o. Radeče, Kra-kovo 11, 1433 Radeče. Farmacevtski tehnik prodaja in svetovanje v specializirani trgovini za promet z zdra-
Grafični tehnik dodelovalec I, tekoče vzdrževanje. čiščenje in nadzor delovanja stroja, priprava samostojnih do-delovalnih strojev in nadzor dodelave in vodenje evidenc, odrejanje del in nalog oskrbovalcu; do 20. lU. 2(JU6; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja; do 1. 11. 2006;GradnjeŽvepland.o.o-, Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
delovodja gradbeništva; do 1. 11.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Ekonomskitehnik referent saldakontov, delo z računalnikom, naročila, dobavnice, zaloge, knjiženje temeljnic in TRR; do 20.10. 2006; Bial d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje; komercialist, referent za poslo-
mi osebami, delo v Celju; do 20. 10.2006; Delavska hranilnica d.d. Ljubljana. Miklošičeva 5, 1000
prodajanje obutve, svetovanje kupcem; vloge na naslov: Peko d.d. Tržič. Ste Marie aus Mines S, 4290 Tržič; do 17. 10. 2006; Peko tovarna obutve d-d. Tl-žiC, prodajalna Celje 1, Kocenova ulica 2,3000 Celje;
komisioniranje blaga, prekladanje in razkladanje, pospravljanje in urejanje skladišča; do 17. 10. 2006; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje.
dostnikov ter odraslih oseb z njami v telesnem in duševnem razvoju; do 24. 10. 2006: Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, Lokovina 10, 3204 Dobrna. Gimnazijski maturani pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 21. 10. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3. 1000 Ljubljana;
pomožni zavarovalni zastopnik za osebna zavarovanja, območje Celja; do 8.11. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana:
pomožni zavarovalni zastopnik za obrtna zavarovanja, območje Celja; do 8.11. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
delo na komercialni liniji, vedeževanje in pomoč v stiski; do 17.10. 2006: Dika MZ d.o.o.. Mariborska cesta 175, 3000 Celje. Inž. racanalnütva vzdržavanje računalniške mreže v malem podjetju; do 20. 10. 2006; Ski & Sea d.o.o. Celje, Mariborska cesta 200a, 3000 Celje.
Ekonomistzaanalizeinplani-ranje
svetovalec informator letnih poročil inbonitetne dejavnosti I!; do 24. 10. 2006; Agendja R Slovenije za javnoupravne evidence in storitve Ajpes izpostava Celje, Gub-čeva ulica 2, 3000 Celje.
Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo
upravljalec premoženja, delo v Celju; do 27.10.2006; Studio Mar-go d.o.o.. Cesta Ceneta Stuparja 28 a, 1000 Ljubljana.
Ekonomist za komercialno dejavnost
strokovni sodelavec za iskanje in selekcijokadrovter trženje storitev; do 24. 10. 2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Poslomi sekretar (višji) (VSŠ) poslovna sekretarka generalnega direktorja; do 22. 10. 2006; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42, 3000 Celje. Višja strokovno izobrazba tehnolog, končna obdelava podatkov pred obdelavo v proizvodnji; do 22. 10. 2006; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42, 3000 Celje. Magister farmacije farmacevt; do 27 10. 2006; Javni zavod Psihiattična bolnišnica Vojnik. Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Dipl. ekonomist (vs) vodenje poslovnih knjig in računovodsko svetovanje; do 17 10. 2006; Expert d.o.o. Celje, Ljubljanska cesta 3, 3000 Celje. Doktor medicine specialist of-
prepričevanje bolezni, diagno-sticiranje, zdravljenje in rehabilitacija hospitaliziranih ali ambulant-no zdravljenih bolnikov v določeni strokovno med. spec, dejavno-
specialističnih izvidov; do 20.10. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje.
Doktor medicine specialist interne medicine
preprečevanje bolezni, diagno-sticiranje, zdravljenje in rehabilitacija hospitaliziranih in ambulantno zdravljenih bolnikov v določeni strokovno medicinsko specia-
kovnih mnenj, specialističnih izvidov; do 24. 10. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica
UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Delavec brez poklica pomoč v mizarski delavnici: do i8. 10. 2006; Mizarstvo Hrastelj
gradbena dela; do 20.10.2006; A in A - Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6, 3270 Laško. Mizar
mizarska dela; do 28.10.2006; Mizarstvo Hrastelj d.o.o., •Il:ubar-jeva ulica 30, 3270 Laško. Oblikovalec kovin ključavničarsko montažna dela; do 25. 10. 2006; Potisek Goran s.p., Ključavničarstvo ii
deče.
jev
gradom
,1433 R
elektro!nštalacijskadela;do 20. ). 2006; Elstor co, elektroinsta-cije, trgovina, storitve d.o.o., Ra-3blje 6, 3270 Laško. Tesar
tesarska dela; do 20. 10. 2006; in A - Vesenjak d.o.o., Valvasor-6, 3270 Uško.
zidar; do 20. 10. 2006; A in A -Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6, 3270 Uško-
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik težke gradbene mehanizacije; do 20.10. 2006; A in A -Vesenjak d.o.o., Valvasorjev ti^ 6, 3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 20. 10. 2006; A in A - Vesenjak d.o.o., Valvasoilev trg 6. 3270 Laško;
voznik kamiona s prikolico; do 17. 10. 2006; EHO d.o.o., Eleku-i-ka, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7, 3270 Laško. Voznik
voznik tovornjaka; do 20. 10. 2006; Radeče Papir muflon d.o.o., Titova ulica 99, 1433 Radeče. Kuhar natakar delo v kuhinji in v šanku; do 25- 10. 2006; Krivec Janez s.p.. Gostilna Krivec, Zidani Most 18, 1432 Zidani Most. Srednja poklicna izobrazba delo v proizvodnji, posluževa-nje stroju avtomat
kont
i; do 2
1006; Seca plast d lel 1. 3270 Uško. Računalniški tehnik programer; do 4. 11. 2( Laško. Jagoče
Podšmi-
Lašk
orijski tehnik
5 Loče;
upravljalec transporinih sredstev, delo na gozdnem dvigalu za prekladanje hlodovine in na deponiji; do 20. 10. 2006; Cugmaj-ster Alojz s.p.. Razrez hlodovine. Cesta v Zeleznik 7, 3215 Loče. Nižja poklicna izobrazba (do
2	let)
upravljalec stroja II - delo obsega upravljanje z izsekovalnim strojem in kontrolo končnih izdelkov; do 20. 10. 2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Strojnf obdelovalec kovin upravljalec stroja, izdelava vseh vrst brusov in drugih izdelkov in polizdelkov, nastavitev stroja; do 22. 10. 2006; PDV d.o.o., Židovska 1, 2000 Maribor. Nižja poklicna izobrazba (do
3	let)
nem podjetju, upravljanje z izsekovalnim strojem in kontrola končnih izdelkov; do 22.10.2006; PDV d.o.o.. Židovska 1. 2000 Maribor. Oblikovalec kovin oblikovalec kovin, ključavničarska dela, skrb za urejenost del. mesta, za merilna sredstva, izvaja samokontrolo; do 20. 10. 2006; Baumulier Dravinja d.o.o.. Delavska cesta 10. 3210 Slovenske Ko-
rezkalec CNC operater; 10. 2006: Kostroj - sti d.o.o. Slovenske Konj
strugar CNC operater; do 25. 10. 2006; Kostroj - strojegradnja d.o.o. Slovenske Konjice, Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Ko-
pomožni ključavničar, vrtanje, brušenj e, varjenj e kovinskih izdelkov; do 20. 10. 2006; Satler Bojan s.p.. Strojno ključavničarstvo, Draža vas 5, 3215 Loče.
Brusilec
brusilec okroglo brušenje ob-delovancev, ploščato brušenje, ostrenje; do 11. 11. 2006; Kostroj -strojegradnja d.o.o. Slovenske Konjice. Tovarniška cesta 2.3210 Slo-• e Konj'
Elektrikar energetik
.70
labaratorijski tehnii 2006; Javni zavod Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8,1433 Radeče. Inž. strojništva vodja projekta vodenje izgrad-
objektih doma in v tujini; do 24. 10. 2006; EHO d.o.o.. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7, 3270 Laško;
komercialist nabave za naročanje strojnega in elektro materiala; do 24. 10. 2006; EHO d.o.o.. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7, 3270 Laško. D^l. Inž. računalništva (vs) sistemski inženir za področje unix/linux; do 20. 10. 2006; Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3,3 Uško.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Srednja poklicna izobrazba
voznik tovornega vozila; do 20. 10. 2006; Jurjevec Matjaž s.p.. Spodnje Pobrežje 7, 3332 Rečica ob Savinji;
vožnja tovornega vozila b, c in e kategorije mednarodnem tovornem prometu; do 1. 11. 2006; Šti-glic Janez-avtoprevozništvo, Bočna 104, 3342 Gornji Grad.
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE
Pomožni delavec
razlagalec, preprosto prekladanje ali transporiiranje, preprosta dela z večjim fizičnim naporom; do 22. 10. 2006: PDV d.o.o.. Židovska 1, 2000 Maribor.
Osnovnošolska izobrazba
lesarska dela, zlaganje žaganega lesa ob strojih; do 20.10.2006; CugmajsterAlojz s.p.. Razrez hlodovine, Cesta v Železnik 7, 3215 Loče;
delo na stroju za razrez hlodovine, tračni ža^, delo vkabini; do
j; do 25. 10. 2006; 1
krač Peter s.p.. Elekt cije. Kamna Gora 14, 3213 Fran-kolovo. Ekonomskitehnik prodaja v prodajalni Mobitel; do 20. 10. 2006; Obrul Boris -posredniška prodaja kamna, Sko-marje 32, 3214 Zreče. Zobotehnik
zobotehnik, pripravnik; do 28. 10. 2006; Sanident d.o.o. Zreče, Kovaška cesta 25. 3214 Zreče. Cijnnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik.
iskanj.
Jitnihz
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU
Pomožni delavec fizičnadelapri manipulaciji, žaganju in obdelavi - moški; do 31. 10.2006; Bračko Jožef s.p., Žaganje in prevozi, Primož pri Šentjurju 21, 3230 Šentjur.
Varilec i; serijski proizvodnji varilec II, varjenje elementov v serijski proizvodnji, upravljanje strojev za razrez in obdelavo; do 31. 10. 2006; Alpos posebne storitve d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Strojni mehanik oblikovalec kovin, rezkalec, strugar, CNC operater; do 20. 10. 2006; Ligres d.o.o., Poljska ulica 5, 3230 Šentjur. Lesar tapetnik
opravljanje vseh tapetniških in šivilskih del; do 31. 10. 2006; A]-pos posebne storitve d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Tesar
tesarska in krovska dela; do 27. 10. 2006; Štor Franc s.p., Izola-terstvo, splošno kleparstvo in


krovstvo, Podgaj 6, 3232 Ponik- Srednja poklicna izobrazba
Srednja poklicna izobrazba upra\^janje manj zahtevnih strojev; do 20. 10. 2006; Bohor spa-jalnica furnirja in trgovina d.o.o.. Cesta Uona Dobrotinška 9, 3230 Šentjur. Ekonomski tehnik pomožna dela v skladišču; do 20. 10. 2006; Koželj Erika s.p., Design Koželj, Planinska vas 44, 3225 Planina pri Sevnici. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastop-
iskanj
3ženj ska
i; Koval
., Proizvod-pri 2usr
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Delavec brez poklica delavka v čistem delu pralnice likanje, zlaganje, sortiranje peri-
a, del. n
o Ratal
6; do
).,Nalr
, 3250 Rc
3250
mehani.
1.2006;
delavni-
d.o.o.. Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Prodajalec
prodaja tekstila; do 17.10.2006; Tiex d.o.o. Rogaška Slatina, Ra-tanska vas 3, 3250 Rogaška Slati-
Natakar
delo v šanku, strežba pijaC; do 18. 10. 2006; Ibrnar Franc s.p. Rogatec, Kovinarstvo in Kafe bar,
,jaka \
mednarodnem prometu; do 18.10. 2006; Inter mak d.o.o. Podčetrtek, Iraeno 73, 3254 Podčetnek. Strojni tehnik
kljuCavrüearskadela; do 20.10. 2006; Josip Šolman s.p.. Celjska cesta 34, 3250 Rogaška Slatina. lUrističnitehnik receptor II; do 24, 10. 2006; Terme Spa Rogaška d.d., Stritar-ulica 1, 3250 Rogaška Slati-
jeva
Zdravstveni tehnik tehnik zdravstvene nege, terapija, asistiranje zdravnici; do 20. 10.2006; Žagar Erika s.p., Poslovna enota ordinacija komplementarne medicine, Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčeutek. Komercialist (VSŠ)
a; do 4
tehnolog v kovinski proizvodnji - lakirnici; do 27. 10. 2006; Koval d.o.o., Proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9,3223 Loka pri Zusmu.
Dipt, ekonomist (vs)
......it; do 27.
2006; Perlteks d.o.c zin. Blatnica 2, 1236 Trzin. Osnovnošolska izobrazba slikopleskar ali pomožni delavec; do 19. 10. 2006; MF čistilni servis d.o.o.. Topole 20,3250 Rogaška Slatina;
monter stavbnega pohištva, knauf stropov; do 20. 10. 2006; Piga d.o.o., Obrtniška uhca 11, 3240 Smarie pri Jelšah;
pomoč v avtomehanični delavnici; do 30. 10. 2006; Žgajner -2is d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje36,3250 Rogaška Sla-
Steklopihač krogličar pihanje stekla; do 20.10. 2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
monter, montaže jeklenih konstrukcij, cevovodnih naprav, stavbnega pohištva, delo poteka v tujini in doma; do 20.10. 2006; T.M, domir^ montaža, i
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Delavec brez poklica sUkopleskar; do 17. 10. 2006; Trs Boris s.p., Šlandrova cesta 16, 3320 Velenje;
čistilec prostorov; do 17. 10. 2006; Trs Boris s.p., Šlandrova cesta 16, 3320 Velenje. OsnovTioiiobfca izobrazba pralec vozil - ročno in s pralnimi avtomati; do 20. 10. 2006; Avto Velenje d.o.o;, Koroška cesta 64, 3320 Velenje;
instalater vodovodnih in ogrevalnih naprav: do 20. 10. 2006; Kumer Robert s.p., Florjan 135, 3325 Šoštanj:
usposabljanje za zidarska, tesarska, keramičarska, slikople-skarska, železokrivska dela; do 20. 10.2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje.
Mž/fl poklicna izobrazba (do 2 let)
skladiščnik; skladiščenje, prevzem in odprema blaga po zahtevah in naročilu naročnika, skrb za red in čistočo skladiščnih re-gaiov in skladiščnih prostorov; do 20. 10. 2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje.
gaška Slatina. Oblikovalec kovin pomožna dela v kovinarski delavnici, razrez in obdelava neriv-ne kovine; do 1. 11. 2006; Lorger Vinko s.p.. Kovinska oprema inox. Rogaška cesta 19. 3240 Šmarje pri Jelšah. Avtoklepar
delo v avtomehaničiti delavnici; do 11. 11. 2006; Žgajner servis d.o.o.. Spodnje Sečov(
s priklopniki ali brez njih; do 23. 10. 2006; Klosternik Robert s.p. avtoprevozništvo, BevCe 18, 3320 Velenje;
skladiščnik - viličarist: razlaganje. nakladanje, sortiranje in razporejanje blaga po skladišču, obvezen je izpit za villčaria; do 24. 10. 2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Ce-
Ključavničar
vzdrževalec strojnih naprav - redno pregleduje, vzdržuje in popravlja stroje in transportne naprave, opravlja preventivne preglede preverjanje privijačenih delov, obrabljenih gibljivih delov, mazanje, äS-čenje, kontrola olja; do 19. 10. 2006; Skaza Igor s.p., Selo 17.3320 Velenje.
pomožna avtokleparska in av-toličarska dela: do 20. 10. 2006; Roj Vlado s.p. avtoličarstvo-kle-parstvo, Koroška cesta 46, 3320 Velenje.
Varilec
atestirani varilci različnih postopkov - varjenje v serijski proizvodnji, delo v tujini; do 17. 10. 2006; Tehnomont d.o.o., Razla-gova ulica 11, 2000 Maribor.
AvtoličoT
plastilec in obdelovalec polimerov; do 24. 10. 2006; Veplas d.d.. Cesta Simona Blatnika 11, 3320 Velenje.
Tesar
tesar - mizar, opravljane vseh tesarskih del na gradbišču, pomoč pri zidarskih in gradbenih delih po potrebi, tesaiienje opažev, jaškov, pa-rapetnih sten, vsa ostala dela po potrebi; do24. 10.2006;Vis-gradd.o.o., Tlg mladosti 6, 3320 Veienje. Voznik
lo24.
avtoprevozništvo Zadražnik, Pungrt
I,	1275 Smarmo pri Litiji. Prodajalec
prodajalka vparfumeriji; do 22. 10. 2006; Potisk d.o.o. Ti^ovina dišav. Ulica Vita Kraigheria 5,2000 Maribor;
prodaja od vrat do vrat; do 18. 10. 2006; Torro Ljubo Srnovršnik s.p., Selo 7. 3320 Velenje. Srediya poklicna izobrazba voznik tovornega vozila; do 4.
II.	2006: Skaza Peter-avtoprevoz-ništvo in okrepčevalnica, Gaber-ke 309, 3325 Šoštanj.
Lesarski tehnik mizarska dela; do 24.10. 2006; Vegrad Inde d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 5, 3320 Velenje. Strojni tehnik
rezkalec na CNC rezltalnem stroju; do 20.10. 2006; Ideal Velenje, Cesta Simona Blatnika 20, 5320 Velenje;
operater oz. posluževalec CNC obd. strojev - kovinarstvo (obdelovalni center 3-4d, stružnica cnc); do 11. 11. 2006; Ramšak Marjan s.p. konstrukcija in izd. stroj. opreme in delov. Koroška cesta 44, 3320 Velenje;
spremlja zaloge in oblikuje naročila v dogovoru s komercialo, izpisuje dobavnice in prevzemnice; do 19. 10. 2006; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje;
sti - kontrolor - vhodna kontrola
naprav, vhodna kontrola surovin, pomožnega materiala in orodij, medfazna kontrola kakovosti izdelave; do 19. 10. 2006; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje;
pomočnik v proizvodnji - področje dela je nasipavanje materiala: skrbi za pravilno mešanje in pripravo materialov in nasipava surovine za brizganje plastičnih mas, izvaja transport v naprave za nasipavanje; do 19. 10. 2006; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje;
nastavljalec strojev - delo v Velenju; do 31. 10. 2006: Trenkwal-der d.o.o.. Leskoškova 9 e, 1000
Gimnazijski maturanX pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Velenja: do 2!, 10. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inženir strojništva vodja projektov za načrtovanje dela na področju prezračevanja, klimatizadje in proizvodnje toplotnih črpalk; planiranje, oi^nizira-nje, koordiniranje ter vodenje projektov; do 28. 10. 2006; Termo shop d.o.o.. Cesta talcev 5. 3320 Velenje; priprava dela za izvedbo stroj-- alacij.
). 2006;
I shop
Ce-
1. 2006; Erhart marketin
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Kenunijski delavec premikač I, nakladanje in raz-kladnje vozov pri peči - moški;
do 24. 10. 2006; Kili d.O. je, Kasaze 34, 3301 Petrovče. Gradbeni delavec zaključna gradbena dela, polaganje tlakov, strojni ometi, izdelava fasad; do 24. 10. 2006; AMD gradnje d.o.o., Bevkova ulica 9, 3310 Žalec. Delavec brez poklica čistilka na širšem območju Žalca; do 20. 10. 2006: ISS servisy-stem d.o.o., Ptujska cesta 95,2000 Maribor. Bolničar
bolničar; do 20.10. 2006; Dom Nine Pokom Gimovje, Pemovo 4, 3310 Žalec. Mesar
mesar; do 24. 10. 2006; Čas Ervin s.p.. Mesarstvo Cas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec.
). 2006; UUpro d s 94, ;
rebold
., Latk
Strojni tehni posluževalec CNC strojev: do 11.12.2006; Basti- reduktor d.o.o. Polzela, Ločica ob Savinji 36,3313 Polzela;
vodja izmene, delo v Žalcu; vloge na naslov: TYenkwalder d.o.o., Leskoškova 9e, 1000 Ljubljana ali prijava@trenkwalder.com; do 31. 10. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9e. 1000 Ljubljana. Prometni tehnik urejanje prevozov, iskanje novih parmerjev in prevozov; do 17. 10. 2006; Cvijanovič Mladen s.p., Ozren avtoprevozništvo. Zgornje
9.00 do 17.00 Prostori zavoda	10.00 MNZ Celje - Od^ški
Vir Celje	
Dan odprtih vrat - prob-	Pikapolonica varčuje
lematika uživanja drog	Hermanovaustvarjalmca
9,00Univerza.za ni, življenjsko	10.30 in 17,30 Muzej novejše
obdol4e . . .	zgodovine Celje
Teden vseživljenjskega učenja
predavanje in predstavite krožka Prva pomoč 0.00 MNŽ Celje - Otroški muzej Hermanov briog
monter, pomaga pri pripravi in postavljanju šotorov in prireditvenih komponent na delovišču po ustnih navodilih predpostavljenega delavca; do 20. 10. 2006; Petre d.o.o. Žalec, Železno 5, 3310 Za-
li. 00 Galerija sodobne timetnosri Celje
operater CNC stroja, rezkanje. struženje; do 28. 10. 2006; F.mo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Monter konstrukcij montaža sanitarnih sten sigma; do 17 10- 2006; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20,3310 Ža-
Monter vodovodnih naprav monter ogrevalnih in vodovodnih inštalacij; do 20. 10. 2006; Zagoričnik Bojan s.p.. Montaža centr., vodov., plin, instalacije, Pre-serie 7, 3314 Braslovče. Optik
optik, izdelava očal; do 20. 10. 2006; Kodrin Simona s.p.. Optika in trgovina, Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. ElektromoiUer
vzdrževalec; do 20. 10. 2006; Dom Nine Pokom Grmovje. Per-novo 4, 3310 Žalec.
lODomsv.JožekCdf Domoljubni večer:
ža šotore, pomaga pri montaži in demontaži šotorov, redno vzdržuje in serviska službeni avto; do 20. 10. 2006; Petre d.o.o. Žalec, Ze-lezno 5, 3310 Žaiec. Voznik
voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 20. 10. 2006; Lesnika Ljudmila s.p., Avtoprevozništvo in organizadja prevozov, Breg pri Polzeli 32, 3313 Polzela.
Prodajalec železnine, grad. mat., pohištva
skladiščenje in izdaja blaga; do 20. 10. 2006: Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Natakar
su-ežba pijač; do 20. 10. 2006; Lužnik Andrej s.p.. Kavarna Markiz, Mestni trg 7, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba zavarovalni agent za sklepanje zavarovanj v pisariti in na terenu, za zavarovalno hišo Adriatic-Slo-venica; vloge na naslov: Ulipro d.o.o., p.p. 15, 3312 Prebold ah ......l.net;dol9.
9.19 Knjižnica Velenje, Studijska čitžteka Sanja Lončar: Resnice i zmote o osteoporozl
predavanje 9.30 Narodni dom Celje
Juitumi center Laško
Irušovlje 20,3311 Šempeter v Sa-injski C • • •
pomoč pri vodenju tigovine z inštalacijskim materialom, prodaja blaga; do 20. 10. 2006; Martin d.o.o. Žalec. Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec.
samostojni komercialist, trženje inštalacijskega blaga, kopalniške opreme; do 20. 10. 2006; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Gimnazijski malurant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Žalca; do 21. 10. 2006; GeneraU zavarovalnica d.d. Ljubljana. Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Demonstracija obrti
predstavlja se krojač Fi
17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižna čajanka
pogovorioknjigc^zaotro-kein odrasle
zJože-
(S: Ali lahko prežlvimo zimo brez težav z dihali?
predavanje
17.00 Dom II. slovenskega
"""KKtoiSito^intitTO
6-51: Gledališka ura
mlai^nskiaboimainizven. 18,00 Univerza za m. življenjsko
obdobje___
Vinko Šmajs: 'I\idi jesen jelepa
predstavitev knjige
Andreja Korošec: Priprava na porod po metodi dr. Escudera
predavanje
:8.00 Savinov likovni salon -.........-----------------------------
Fotografije Jožeta Suha-dolnika
odprtje razstave_
.9.00 knjižnica Rogatec__
Radovan Riedl: O puščavi Sahara
predavanje z diapozitivi
.9.00 Galerija Velenje_
Stane^iegd:Odseviinod-
9.00 Galerija sodobne
umernosti Celje_
MitaaVipotnifeŽovneau • - Idjeni
:9.00 Dom sv. Jožefa Cdje
Pridi in prisluhni; Katarina ArUč Leban (orgle) inUrškaArlič (sopran)
jekta
Boom teaten Izbrisani
Alpski k\dntet, svkahi koncert ob 40-letnici njihovega delovanja
narodnozabavni abonma ininien
^CeD-e
Mo^nizjajci »talk^ww^ScäaHribajja
der.c
., Lesk
). 2006; Trenk-
1000 Ljubljana.
Ekonomist za analize in planiranje
delo v računovodsko finančni službi, pomoč v komerciali; do 20. 10. 2006; Silco d.o.o., Ti^ovi-na in proizvodnja. Orla vas 27, 3314 Braslovče.
DipL inž. strojništva (vs) direktor, vodenje in organizacija podjetja; do 26.10.2006; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Univ. dipl. pravnik višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec ali svetovalec v pravosodju; do 20. 10. 2006; Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče Žalec, Levstikova ulica 14. 3310 Žalec.
tehnolog izdelka in proces
planer proizvodruh procesov, delo v Žalcu: vlc^e na naslov: Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9e, 1000 Ljubljana ali prijava@trenkwal-
PodjetjeNT&RC.d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax; {03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 SO (€0.63), petkovega pa 300 tolariev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,)0). Za tujino je letiia naročnina 40.800 tolariev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000
0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vi čamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica: Tatjarta Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič.
lUCuDaliiS^prilomMgor^Šalah. Oblikovanje • • ■ • " •• • iištra:tednik@nt-rc.si
uredništva tehnika. tednik@nt-i
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intil
Telefon studia (za oddaje v živo); (03) 49 00 8
(03) 49 00 881.
E-mall: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Dna ŠoUnič, D( ŠL 82 • 17. oktober 2006
A6EIICUA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nud ostale agendjske storitve. Pomočruca direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja; Franček Pungerčič. Propaganda: Vqko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenoviek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko •ftlefon: (03)42 25 190 Fäx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem (glasov po elekL pošti: agenctja(3>nt-n:.si
ZJMÜVOSTI
Družinsko srečanje rodbine Lazniic
Na Gomilskem s
Pred desetimi leti s<
i srečali vsi, ki imajo skupno
s odločili, da ne pozabijo svojih predpikov in da spoznavajo rodbino sedaj že štirih generacij Ane in Jožefa Laznika. V domu krajanov
Ane in Jožeta Laznika z Gomilskega, po domače Ožbaltovi. To je bilo njihovo drugo srečanje.
sončnem dnevu
zbralo kar sto devet sorodnikov. Iz prve generacije so bili tri sestre in vseh devet otrok, ki so se rodili od leta 1912 do 1931. To je bila najstarejša Marija Lenko, ki je dopolnila že štiriindevetdeset let, Ani Kugler, ki živi na domačiji, in najmlajša Pepca Brišnik. Ta je prišla na srečanje iz Winnipega v Kanadi,, kjer živi že petdeset let. Nazadnje je bila v Sloveniji pred enaintridesetimi leti. Druga generacija šteje petindvajset, tretja dvainštirideset in četrta šestindvajset ljudi. Pripravili so kulturni program, v katerem so se predstavili vsi udeleženci. Izdelali so tudi novo zloženko z rodbinskim drevesom. Za prijetno razpoloženje pa je skrbel ansambel Krajcarji.
TONE TAVČAR
Sezona gobanov se začenja
»Tole bo pa obilno kosilo,« je bil naš prvi komentar, ko je Miran Arzenšek v uredništvo prinesel fotografijo «kapitalnega« gobana.
Strastni gobar z Grobelne-ga je v gozdu praktično vsak dan. »Največ časa je ob nedeljah,« pravi Miran, ki je velikana na fotografiji in nekaj njegovih mlajših bratcev »uplenil« v Loki pri Žusmu. Seveda ima Miran terene za svoje gobarske pohode do potankosti locirane, vendar nam jih kot pravi gobar ni mogel izdati- Je pa povedal, da je v naših gozdovih v zadnjih letih že prav težko izbrskati kotičke, ki jih ne bi že prej odkrili ostali nabiralci. »Se zgodi, predvsem letos, ko je slabša sezona za gobe, da je v gozdu več ljudi kot juičkov,« je še povedal Miran, ki se mu je vendarle nasmehnila sreča, sicer pa 890 gramov težkega gobana že ne more biti preveč težko zagledati, kajne?
Seveda nas je zanimalo, v okviru kakšnega recepta bo ve-
lij
likan romal v lonec, vendar ga je Miran raje podaril. Kot nmo-ge druge golMije mu je v večji užitek »lov«, kot pa okusni j urč-
ki na krožniku. Mu pa seveda v jesenski sezoni želimo še več podobnih gobarskih podvigov.
Rekordna buča
Slovensifo-amerišifa zvestoba
Na prvi in še posebej s soncem obsijan jesenski dan sta si zvestobo do »konca svojih dni« obljubila Elizabeta Dirnbek - Beti in Andy Beriet. Rogačanka, ki zdaj že sedem let živi v Ameriki, in njen izvoljenec sta svoj »da« in »yes« dahnila na dvorcu Str-mol v Rogatcu.
34-letni Andy, rojen sicer v Bruslju, medtem ko njegovi starši prihajajo iz Argentine, je od prvega leta živel v New Yorku. Zase zato pravi, da je pravi Američan. Kot diplomirani ekonomist je zaposlen v družbi Vedior v Detroi-tu, kjer se ukvarjajo s pridobivanjem novih kadrov za področje računovodstva. 29-let-na Beti je v ZDA odšla pred sedmimi leti sprva kot au-pair, varuška, kjer je nato ostala, se vpisala na študij psihologije in ga ti-enumo uspešno nadaljuje na podiplomski ravni. V smehu povesta, da sta sc spoznala ob točilnem pultu. Septembra 2003 sta se po naključju znašla v belgijskem pubu Cadieux Cafe sredi De-tioita. Skupna prijateljica ju je predstavila, vendar vtistem trenutku srečanje še ni bilo usodno. Iskrica je preskočila ob ponovnem, spet bolj naključnem srečanju v istem pubu. Zaljubila sta se in to čez pol leta celo racionalno unovčila. Beti je potrebovala stanovanje, Andy pa »cimra«. »Idealna priložnost, da sva začela živeti skupaj,« pravita. Ko sta lani poleti prišla v Slovenijo, v Rogatec, je Andy s pomočjo Betinega brata Jerneja, ta se je znašel v vlogi prevajalca, prosil njenega očeta za roko in ko je ta potočil nekaj solza, o privolitvi ni bilo dvoma. Z »uradnim« dovoljenjem so se začele priprave na poroko. Slovenijo so izbrali zato, »ker je lepa«, kot že zna v ameriški slovenščini povedati Andy, in zaradi številne
Beti in Andy Bertet sta
Betine družine, ki je Andyja toplo in domače sprejela, rtad čemer je bil neizmerno navdušen.
Poroka je potekala v duhu mešanja slovenskih in ameriških navad. Takoj je bilo mogoče opaziti barvno usklajenost neveste, ženina, njunih prič in staršev, dan pred poroko Andy ni videl Beti, zato mu je ob pogledu na nevesto v beli poročni obleki zastal dih. Tone Kregar, prevajalec na poroki, se je vživel v svojo vlogo, zato je štel le »perfor-
I v Rogatcu, na dvorcu Strmol.
mance«, kot je dejal. Nevestino roko sta krasila dva poročna prstana, ki obkrožala zaročni prstan, vsi pa so na prstancu in ne sredincu, kot je ameriška navada. Svoje so k slavju prispevali mdi orkester Stella in poki z možnarji kot darilo Betinega očeta Antona. Slavje se je ob zvokih kitare in v stilu starega ročka kantavtorja Petra Dirnbeka, Betinega bratranca, in seveda tudi kakšne od skupine Mi2 nadaljevalo zgodaj v jutro.
MATEJA JAZBEC
Ce želite, da tudi vašo poroko ali visoko obletnico poroke zabeležimo na straneh Movega tednika, nas pokličite (4225-164) ali nam pišite (lUovi tednik. Prešernova 19,3000 Celjs),